

EOGRAFSKI 
ESTNIK 


GEOGRAFSKI VESTNIK GEOGRAPHICAL BULLETIN BULLETIN GÉOGRAPHIQUE 

2 
GEOGRAFSKI VESTNIK GEOGRAPHICAL BULLETIN BULLETIN GÉOGRAPHIQUE 90-1 2018 

ZVEZA GEOGRAFOV SLOVENIJE ASSOCIATION OF SLOVENIAN GEOGRAPHERS L’ASSOCIATION DES GÉOGRAPHES SLOVÉNES 
4 
GEOGRAFSKI VESTNIK GEOGRAPHICAL BULLETIN BULLETIN GÉOGRAPHIQUE 90-1 2018 
ČASOPIS ZA GEOGRAFIJO IN SORODNE VEDE BULLETIN FOR GEOGRAPHY AND RELATED SCIENCES BULLETIN POUR GÉOGRAPHIE ET SCIENCES ASSOCIÉES 
LJUBLJANA 2018 
ISSN: 0350-3895 COBISS: 3590914 UDK: 91 http://zgs.zrc-sazu.si/gv; http://ojs.zrc-sazu.si/gv/ (ISSN: 1580-335X) 
GEOGRAFSKI VESTNIK – GEOGRAPHICAL BULLETIN 
2018 
© Zveza geografov Slovenije 2018 
Med­na­rod­ni­ured­niš­ki­odbor –­Inter­na­tio­nal­edi­to­rial­board: 
dr. Valentina Brečko Grubar (Slovenija), dr. Marco Cavalli (Italija), dr. Rok Ciglič (Slovenija), dr. Predrag Djurović (Srbija), dr. Sanja Faivre (Hrvaška), dr. Matej Gabrovec (Slovenija), dr. Uroš Horvat (Slovenija), dr. Andrej Kranjc (Slovenija), dr. Drago Perko (Slovenija), dr. Katja Vintar Mally (Slovenija), dr. Matija Zorn (Slovenija) in dr. Walter Zsilincsar (Avstrija) 
Ured­nik –­Edi­tor-in-chief: dr. Matija Zorn 
Uprav­nik­in­teh­nič­ni­ured­nik –­Mana­ging­and­tech­ni­cal­edi­tor: dr. Rok Ciglič 
Na­slov­ured­niš­tva – Edi­to­rial­address: Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka ulica 13, SI – 1000 Ljubljana, Slovenija 
Iz­da­ja­telj­in­založ­nik –­Pub­lis­her: Zveza geografov Slovenije Za­izda­ja­te­lja –­For­the­pub­lis­her: mag. Igor Lipovšek 
Ra­ču­nal­niš­ki­pre­lom –­DTP: SYNCOMP d.o.o. Tisk –­Prin­ted­by: SYNCOMP d.o.o. 
So­fi­nan­cer –­Co-foun­ded­by: Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije 
Pub­li­ka­ci­ja­je­vklju­če­na­tudi­v –­The­jour­nal­is­inde­xed­in: CGP(Currentgeographicalpublications), dLib.si (Digitalna knjižnica Slovenije), FRANCIS, ERIH PLUS (European reference index for the humanities and the social sciences), Geobase(Elsevierindexedjournals),GeoRef(Database ofbibliographicinformationingeosciences),Geosciencee-Journals,OCLC WorldCat (Online computer librarycenter: Online union catalog),SciVerse Scopus 
Na­slov­ni­ca:SatelitskiposnetekobmočjaGranChacovParagvajuprikazujezmanjševanjegozdnihzemljišč, namestokaterihnastajajo(pravokotna)kmetijskazemljiščanamenjenaživinoreji. Posnetekjenaredil satelitLandsat814.avgusta2016.Vir:NASAEarthObservatory.Medmrežje:http://earthobservatory.nasa.gov/. 
Front­page: DeforestationintheGranChacoarea(Paraguay)tendstoleavelargerectangularclearings forcattlebreeding.TheimagewascapturedbyLandsat8sateliteonAugust14,2016.Credit:NASAEarth Observatory. Internet: http://earthobservatory.nasa.gov/. 


UVODNIK 
Andrej Kranjc Era­re­hu­ma­num­est aliKaroschnikrš:ob240. obletniciizida Oriktografije Kranjske .............................. 9 

RAZPRAVE – PAPERS 
Igor Bahar KrasFrmilskedolinevKrajinskemparkuBoč-Donačkagora .......................................................................................... 11 Karst­of­Fr­mi­le­Val­ley­in­the­Lands­ca­pe­Park­Boč-Do­načka­Gora .................................................................................... 25 
Kristina Jerman, Ksenija Vodeb 
Družbeni vplivi prireditev v Mestni občini Koper .......................................................................................................................... 29 
So­cial­im­pacts­of­events­in­Mu­ni­ci­pa­lity­of­Ko­per .............................................................................................................................. 42 

RAZGLEDI – REVIEWS 
Renata Mavri Priporočila za trajnostno načrtovanje rekreacije na prostem v zavarovanih 
območjih Slovenije ............................................................................................................................................................................................................ 45 
Re­com­men­da­tions­for­su­stai­nab­le­plan­ning­of­out­door­re­crea­tion­in­the­pro­tec­ted areas­in­Slo­ve­nia .................................................................................................................................................................................................................... 57 
Matjaž Geršič, Matej Gabrovec, Žiga Zwitter Primerjava kulturne pokrajine Hraških listnekov in tamkajšnjega kmetovanja 
v prvi polovici 19. stoletja in danes .................................................................................................................................................................. 61 
Com­pa­ring­the­cul­tu­ral­lands­ca­pe­of­Hraški­Listneki­and­far­ming­the­re­in­the­first half­of­the­ni­ne­teenth­cen­tury­and­to­day ...................................................................................................................................................... 83 

METODE – METHODS 
Matej Lipar Celostni pristop k preučevanju kvartarnih eolskih kalkarenitov za poznavanje 
preteklespremenljivostipodnebja .................................................................................................................................................................... 85 
A com­bi­ned­ap­proach­to­the­study­of­Qua­ter­nary­aeo­lian­cal­ca­re­ni­tes­for un­der­stan­ding­the­pa­la­eoc­li­ma­te .......................................................................................................................................................................... 95 
Mojca Foški, Nataša Đurić, Katja Tič, Mihaela Triglav Čekada Primerjalna analiza modelov pokrovnosti in rabe zemljišč v izbranih državah ............................................ 97 Com­pa­ra­ti­ve­analy­sis­of­land­co­ver­and­land­use­mo­dels­in­se­lec­ted­coun­tries ................................................ 112 
Rok Ciglič 
As­ses­sing­the­im­pact­of­in­put­data­in­con­gruity­in­se­lec­ted­quan­ti­ta­ti­ve­met­hods for­mo­delling­na­tu­ral­lands­ca­pe­typo­lo­gies ............................................................................................................................................ 115 
Preverjanje vpliva nesmiselnosti vhodnih podatkov pri izbranih kvantitativnih metodah za modeliranje naravnopokrajinskih tipizacij ........................................................................................................ 132 

KNJIŽEVNOST – LITERATURE 
Matija Zorn, Peter Mikša, Irena Lačen Benedičič, Matej Ogrin, Ana Marija Kunstelj (uredniki): Triglav 240 (Matjaž Geršič).............................................................................................. 143 Drago Kladnik (urednik): Slovenija VIII, Ekskurzije Ljubljanskega 
geografskega društva (Primož Pipan)............................................................................................................................................................ 145 

KRONIKA – CHRONICLE 
In memoriam: Karl Ruppert (1926–2017), mentor in mecen 
slovenske geografije (Anton Gosar) ................................................................................................................................................................ 147 
Okrogla miza o sedimentih (Matija Zorn) .................................................................................................................................................... 151 
ZaključnosrečanjeprojektaCONNECTEUR–Povezovanjeevropskih 
hidro-geomorfološkihraziskav(Matija Zorn) .......................................................................................................................................... 152 PodaritevakvarelaTriglavskiledenikPavlaKunaverja(DragoPerko) .......................................................................... 154 PartnerskisestanekprojektaBRIGHTFUTURE(JernejTiran,DavidBole) .......................................................... 156 Delavnica »Dobre prakse čezmejnega javnega prometa v srednji Evropi« 
(Primož Pipan, Matej Gabrovec) ........................................................................................................................................................................ 157 
Četrti sestanek za projekt MEDFEST (Matjaž Geršič) ...................................................................................................................... 159 

ZBOROVANJA – MEETINGS 
Letnozborovanje Ameriškezvezegeografov (Peter Kumer, Mojca Ilc Klun, Boštjan Rogelj) .................... 163 
4. mednarodnaznanstvenakonferencaGeobalcanica(DragoPerko) ............................................................................ 167 Forum Alpinum 2018 in 7. Konferenca o vodah (Primož Pipan) ........................................................................................ 168 Triglav 240: Posvet ob 240-letnici prvega dokumentiranega vzpona na Triglav 
(Matija Zorn, Peter Mikša) ........................................................................................................................................................................................ 170 
26. mednarodna krasoslovna šola »Klasični kras«: Turistične jame in znanost (ob200. obletniciodkritjanotranjihdelovPostojnskejame)(MatejLipar) ...................................................... 173 

POROČILA – REPORTS 
Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU v letu 2017 (Drago Perko) .............................................................. 175 PoročiloodeluLjubljanskegageografskegadruštvavletu2017(PrimožPipan,TajanTrobec) .............. 180 
NAVODILA – INSTRUCTIONS 
Navodila avtorjem za pripravo prispevkov v Geografskem vestniku 
(Matija Zorn, Drago Perko, Rok Ciglič)...................................................................................................................................................... 183 

UVODNIK 
Erarehumanumestali Karosch ni krš: ob 240. obletnici izida Oriktografije Kranjske 
Baltazar Hacquet (1739–1815; slika 1), rudniški zdravnik v Idriji in kasneje profesor v Ljubljani, medSlovencigotovonajboljznanposvojemvzponunaTriglavinponaravoslovnihraziskavah,jepo­memben za geoznanosti (geologijo, geografijo, paleontologijo, mineralogijo, speleologijo) kot tudi za kemijo, hidrologijo, medicino, etnografijo in druge vede. Njegovo najpomembnejše delo Oryctograp­hiaCarniolica…[Oriktografija Kranjske] (1778–1789; slika 2) je bogat vir za geografijo in še posebej za krasoslovje. Njegove razlage in trditve ga v svetovnem merilu uvrščajo med predhodnike oziroma začetniketeorijoklimatskigeomorfologiji,geomorfologijikrasa,koroziji. Najlešedodam,dajeHac­quet prvi opisal dolomit, z našega krasa, kot samostojno kamnino in to trinajst let pred opisom D. de Dolomieu-ja,pokateremjekamninadobilaime(Dolomieu1791).Zatonečudi,dasmoslovenskikra­soslovci in še posebej tisti, ki smo se zanimali tudi za zgodovino raziskovanja našega krasa, pazljivo prebirali Hacquetova dela, še posebej delo Oriktografija Kranjske. 
Naš največji strokovnjak za kras, akademik Ivan Gams, v svojih delih pogosto omenja Hacquejev »Karosch«,tuomenjamzgoljzgodovinskopoglavje»KakojepokrajinskoimeKraspostalomednarod­ni strokovni termin« v njegovi monografiji o krasu (Gams 1974). Gams (1974, 13) piše: »Hacquetovo besedoKaroschsilahkorazlagamoskršem,kotsoverjetnogovorilitamkajšnjipriseljencizBalkana«.Sam sem domneval, da Hacquet morda vseeno ni bil tako vešč kranjščine in je domačine narobe razumel. VOriktografijiKranjskesodomačaimenapisanazlatinskimčrkopisom,tiskanapajebiladalečproč, v Leipzigu. Zaradi tega Hacquet ni mogel opravljati sprotnih korektur, temveč je besedilo lahko pre­gledal šele kasneje, ko je dobil v roke že natisnjeno gradivo. Tudi zato je na koncu IV. knjige kar na 



Slika3:ZemljevidKranjskeFrancaKsaveraBarageizleta1778(približnomerilo1:500.000)objavljen v prviknjigiOriktografijeKranjskez napisom»NaKrassi«zapokrajinoKras. 
10 straneh seznam napak, ki ga Hacquet imenuje Verbesserungen(Izboljšave) in kjer so navedeni po­trebnipopravki(Hacquet1789,81–91).Nastrani83naprimernavaja,dajevI.knjigi(Hacquet1778), nastrani65,vrstica8,zapisKarosch (vgotici),pravilnopabimoralobiti Krast (vlatinici).Izkonteksta je razvidno, da je s Krastom mišljen Kras. Da je poznal in uporabljal besedo »kras« pričajo v Orikto­grafiji Kranjske številni primeri. Tudi na zemljevidu, ki je priložen temu delu, je Kras, v malo večjem obsegu kot ga pojmujemo danes, označen z »NaKrassi«, kjer živijo »Krashauze«. 
Hacquet tako omenja Kras, Krast in Karst ter omenja Kraševce. Karoš pa je domnevno tiskarska napakaintorejnimaneposrednepovezaveskršem. TegaizrazaHacquetnasvojihpotovanjihnislišal in ga tudi ni zapisal. Pri prebiranju Hacquetove Oriktografije Kranjske je tako dobrodošlo, ob inter-pretaciji slovenskih izrazov, pogledati tudi v Verbesserungenna koncu IV. knjige. Pri razlagi virov pa se je dobro držati pravila, ki so nas ga učili že pri predmetu Uvod v geografijo, da, če je le mogoče, sami pogledamo primarni vir in se tako zanesemo sami nase. Sam sem zaplet s Karošem in kršem si­cer že omenjal, vendar se bojim, da v slovenskih geografskih krogih ni bil opažen (Južnič, Kranjc in Ravbar 2013). 
AndrejKranjc,nekdanjiurednik 

Literatura 
Dolomieu,D.d. 1791:Surungenredepierrescalcairestrespeueffervescentesaveclesacidesetphosp­
horescentes par la collision. Journal de Physique 39. Gams, I. 1974: Kras: zgodovinski, naravoslovni in geografski oris. Ljubljana. Hacquet,B.1778:OryctographiaCarniolicaoderPhysikalischeErdbeschreibungdesHerzogthumsKrain, 
Istrien, und zum Theil der benachbarten Länder, I. knjiga. Leipzig. Hacquet,B.1789:OryctographiaCarniolicaoderPhysikalischeErdbeschreibungdesHerzogthumsKrain, 
Istrien, und zum Theil der benachbarten Länder, IV. knjiga. Leipzig. Južnič, S., Kranjc, A., Ravbar, N. (ur.) 2013: Bibliography of Balthazar Hacquet (1739–1815) and his 
contribution to natural sciences: obituary on 200th anniversary of Hacquet’s death. Dela Razreda 
za naravoslovne vede SAZU 41. Ljubljana. 

RAZPRAVE 


KRAS FRMILSKE DOLINE V KRAJINSKEM PARKU BOČ-DONAČKA GORA 
AVTOR 
IgorBahar 
Kidričeva49,SI –3250RogaškaSlatina,Slovenija;igor_bahar@hotmail.com 
DOI:10.3986/GV90101 UDK:911.2:551.44(497.43) COBISS:1.01 
IZVLEČEK 

KrasFrmilskedolinev KrajinskemparkuBoč-Donačkagora 
V KrajinskemparkuBoč-Donačkagora,navzhodnemrobuslovenskegakrasa,imamošolskiprimerpo­krajinevkaterisejezakrasevanjepovršja»pravkar«pričelo.Ohranjenesooblikeizkaterihlahkospoznamo postopniprehodizrečnegav kraškirelief.Frmilskadolinajebilaprvotnoporečjev nekarbonatnihkam­ninah,kipajezaradierozije»nasedlo«nakarbonatnopodlagoinseprestavilov podzemlje.Iznekdaj enotnegaporečjajenastalo14aktivnihslepihdolinin14zakraselihrečnihdolinbrezpovršinskegavod­negatoka.Razčlenjenpovršinskiodtoksenadaljujevsklenjenpodzemniodtokvsedokraškihizvirovpri Studeniškemsamostanuv doliniDravinje.NaobmočjuFrmilskedolinelahkoopazujemoševečrečnih inkraškihpojavov:jame,izvire,presihajočomlako,udornosteno,sufozijskevrtačeinpožiralnikev ne­karbonatnihkamninah,rečneteraseinsuhealifosilnemeandrevzakraselidolini,obviseledolineinspodmole. 
KLJUČNEBESEDE kraškirelief,rečnirelief,slepadolina,sufozijskavrtača,sufozijskipožiralnik,fosilnimeandri,obviseladolina, Frmilskadolina 
ABSTRACT 

KarstofFrmileValleyintheLandscapeParkBoč-DonačkaGora 
IntheLandscapeParkBoč-DonačkaGora(easternSlovenia),ontheeasternedgeoftheSloveniankarst, wehavea textbookexampleofa territoryinwhichthekarsticprocesshas»just«started.Therearepre­servedfeatures,whichallowustounderstandthetransformationfromafluviallandscapetoakarsticone. FrmileValleywasoriginallyarivervalleyinnon-carbonaterocks,butduetoerosionitbecamestranded oncarbonaterocks.Itswatersweremostlytransferredtotheundergrounddrainage.Fragmentationofthe formerrivervalleyformed14activeblindvalleysand14inactiverivervalleysthatalreadylostallsurfa­cewatertotheundergrounddrainage.Thedisconnectedsurfacerunoffrechargesthesamekarstaquifer whichspringsarelocatedattheStudeniceMonasteryintheDravinjaValley.IntheareaofFrmileValley severalfluvialandkarsticfeaturescanbeobserved,i.e.caves,springs,aperiodicpond,ahillslopecollap­sedintoanundergroundcave,numeroussuffosiondolinesandponorsinthenon-carbonaterocks,river terraces,dryorfossilmeandersinkarstvalley,hangingvalleys,a rockshelter. 
KEYWORDS karstlandscape,fluviallandscape,blindvalley,suffosiondoline,suffosionponor,fossilmeanders,hanging valley,FrmileValley 
Uredništvojeprispevekprejelo10.decembra2017. 

1 Uvod 
FrmilskadolinasenahajavvzhodnemdeluSlovenije,vKrajinskemparkuBoč-Donačkagora,med Bočem(980m)nazahoduinPlešivcem(821m)najugovzhodu,naseverupaseprotiStudenicamspu-stivdolinoDravinje.ObdajajojokraškiosamelciDrevesnica(vzhodnigrebenBoča),Kisovec(743m), Tolsti vrh (Rogaška Slatina…1989; Občina…1995) ali Stavski vrh (777m) (Medmrežje 1; Temelj­ni…1991), Šnajderjev hrib (743m) in Hrastovec (791m) (slika 1). 
Frmilsko dolino delimo na Zgornjo Frmilsko dolino in pritočno Malotravniško dolino. Obe se stikata na Frmilah (~625m) (na zemljevidih napačno zapisano kot Formila), ki so dale dolini ime, tapaseprekFrmilskegasedlanadaljuješevgrapoToplegapotokadoStudenicvdoliniDravinje(sli­ka 1). 
KraškipojavivtemdeluSlovenijesožedolgopoznani,vendarjebilodoslejopravljenolemalora­ziskav. Te so v prvi opravili vrsti raziskovalci kraških jam (Novak 1969a; 1969b; Brancelj 1984; Trobič 1984), v povezavi s pretakanjem voda pa Novak (1982) in Gospodarč (1982). Pomembnejše podatke je doslej prispeval zlasti Novak (1974), ki je s sledilnim poskusom dokazal povezanost požiralnika na Mlinišču(slika3)skraškimi izviri v Studenicah (slika 1). Tepovezavepožiralnikovz izvirivStudeni­cah so sicer znane že iz ljudskih pripovedi (Pažon 2016). 
Ker je na obravnavanem območju mnogo reliefnih oblik, ki še niso bile podrobneje preučene in opisane, smo začeli z njihovim sistematičnim kartiranjem tako na karbonatnih kot nekarbonatnih kamninah(Zemljepisni…2013;2016;2017). Vmerilu1:5000(slike2–7)smokartiralilitološkemeje med karbonatnimi in nekarbonatnimi kamninami ter značilne reliefne oblike. Tovrstni podatki so nujni za razumevanje opisanih kraških pojavov. Šele s tem se je namreč pokazalo, da so kraški poja-vi v obravnavani pokrajini drugačni od številnih drugih primerov osamelega krasa in slepih dolin po Sloveniji. 

Slika1:LegaindelitevFrmilskedoline. 

2 Geologija 
Geološka zgradba območja je bila prvič natančno prikazana v članku Novaka (1974), kasneje pa na Osnovni geološki karti (Aničić in Juriša 1985a; 1985b). Vendar pa sta na območju Frmilske doline oba zemljevida dokaj netočna, predvsem zaradi velikega merila, s katerim ni mogoče predstaviti vso kamninsko pestrost, ki se menja na vsega nekaj deset metrskih razdaljah. Nedavno je bi bil objavljen tudimanjšigeološkizemljevid(TrčekinLeis2017,51),katereganatančnostpaponašihterenskihopažan­jih (slike 2–4) tudi ni najboljša. 
HribovjemedBočeminPlešivcemjetektonskomočnopreoblikovano.Enoobdruginajdemokam­nineizsrednjegamiocenastareokoli15milijonovletintriasnekamninestareokoli240milijonovlet, ob njih pa še srednje in spodnje permske kamnine stare okoli 280 milijonov let. Skoraj vsi stiki med temi kamninami so na geološkem zemljevidu označeni kot tektonski. Na severni strani Boča so tria­snekamninenarinjenenamiocenskopodlago.MedPlešivceminRogaškoSlatinoimamonajboljznačilen primerneskladnegareliefavSloveniji. RogaškaSlatina (230m)je vjedru Pletovarsko-Maceljskeanti­klinale,vrhPlešivca(820m)pavjedruHaloškesinklinale,kijeiznekolikomlajšihkamnin(Aničićin Juriša 1985a; 1985b). 
RazennaPlešivcu,kijevcelotiiznekarbonatnihkamnin,imamonapovršjuobravnavanegaobmočja povsod (tam, kjer še niso bile erozijsko odstranjene) od nekaj centimetrov do nekaj deset metrov de­bele nekarbonatne kamnine, ki prekrivajo več 100m debelo podlago iz karbonatnih kamnin. Med nekarbonatnimikamninamiprevladujejokremenovipeščenjaki,kremenovikonglomeratiinglinavci. Na geoloških zemljevidih so tem kamninam mestoma določili permsko starost, drugod pa oligocen­skooziromamiocenskostarost.Tam,kjersestikajo,tenavidezpodobnekamnineneopaznoprehajajo iz ene v drugo. Karbonatne kamnine v podlagi so apnenci in dolomiti permske in triasne starosti, ki so pod nekarbonatno krovnino globoko zakraseli, kar dokazujejo sufozijske vrtače in požiralniki ter doline brez površinskega vodnega toka na nekarbonatnih kamninah. 
OdFinkoštneplanine,prekteraseTolstega(Stavskega)vrha,2. Frmilskeslepedoline,teraseŠnaj­derjevega hriba ter Velikega Travnika do Svete Marjete in še naprej, se vleče skoraj sklenjen ozek pas debelozrnategakremenovegakonglomeratapermskestarosti(AničićinJuriša1985a),kiimame­stoma izdanke v obliki pečin. Ta konglomerat je po svojih značilnostih opazno drugačen od drugih konglomeratovin bi sena prihodnjih podrobnih geološkihzemljevidihlahko označil kotsamostoj­na enota. Zaradi lažjega razlikovanja od drugih konglomeratov, je v tem članku poimenovan kot »glažutarski konglomerat« (na podlagi ustnega izročila, da so to kamnino izkoriščali kot surovino zaizdelavosteklavAttemsoviglažutivJelovcupodSvetoMarjeto).PrikonglomeratihPlešivca(miocen) inPodkisovškeplanote(perm)soprodnikiobičajnomanjšiinobdanizdebelimveznimcementom. Ob preperevanju veznega cementa, prodniki izpadajo iz konglomerata in v njem ostajajo luknje. Glažutarskikonglomeratvsebujezelomaloveziva,velikikremenoviprodnikipaprirazpadanjukam­nineprejpokajokotizpadajo. VzeloredkihvzorcihkonglomeratapodTolstimvrhomsmonašliredke nezaobljenekosedrugihkamnin,spomočjokaterihbivprihodnostilahkopreverilistarost. Takon­glomerat navidezno sledi pasu permskih apnencev, vendar ponekod leži tudi na triasnih apnencih in dolomitih. Glažutarski konglomerat je na dnu 2. Frmilske slepe doline in na območju Velikega Travnikaprekritspreperinoaliskvartarnimnanosommiocenskegakremenovegapeščenjaka. Sku­pajspermskimiapnencioznačujepoložajjedranavidezneantiklinale,kijevzporednahaloškisinklinali (Aničić in Juriša 1985a). Triasne kamnine Boča se pojavljajo na severozahodnem krilu te navidez­ne antiklinale. 
TektonskapreoblikovanostozemljajeopisalaŽibretova(2016),kijeprepoznalaštiritektonskeraz­vojnefazevzdolždvehregionalnihalpskihstruktur.Vtektonskizgradbiozemljasepojavljatadveosnovni smeri tektonskih struktur, ki pa se v določeni meri tudi združita. Starejše geološke strukture potekajo približnovsmeriodjugozahodaprotiseverovzhodu.PoLjutomerskemprelomubilahkotosmerimeno­vali ljutomerskasmer, po Halozahpa haloška smer. V tej smeri poteka Haloškasinklinala,ki s svojim jedromizmiocenskihkamninseganaPlešivec.Vistismerisevzporednoznjokotnekakšnaantiklinala pojavlja pas permskih kamnin, ki potekajo sklenjeno v smeri od Gabrnika čez Malotravniško dolino in Hrastovec, ter prek Frmile ter Tolstega vrha; manjši otok teh kamnin je še na območju Leneša, kjer je kraška jama Belojača. Drugo, mlajšo smer geoloških prelomov in struktur, potekajočih od severo­zahodaprotijugovzhodu,bilahkopoimenovalipoLabotskemprelomulabotskasmerinjezačelanastajati nekje med zgornjim pliocenom ter kvartarjem. Ob tem desnozmičnem prelomu poteka zgornja doli­naDravinje. TaprelomsevsajdelomanadaljujevDonačkiprelom,kijeukrivljenvsmerprotivzhodu. Medtem, ko območje Jadranske plošče zahodno od Labotskega preloma drsi proti severozahodu, pa je prav to drsenje na območju Haloz in Bočko-Maceljskega hribovja iz severa zavrto s pritiskom Po-horskegrude,kateremetamorfnekamninesespuščajopodobravnavanopokrajinopravobLjutomerskem prelomu (Fodor s sodelavci 2002). Posledica sta ukrivljanje in strižne napetosti, ki povzročajo nasta­nekprečnihprelomov(Žibret2016). Ševečprelomov različnihsmerijevidetiizlinearnih stikovmed karbonatnimi in nekarbonatnimi kamninami na priloženih zemljevidih (slike 2–4). 
RečnamrežanaDravinjskistranihribovjasejerazvilaprečnonageološkestrukture,vzdolžnopre­lomompaslediglavnaodvodnadolinaDravinje. Medtem,koSpodnjaFrmilskadolinapotekaprečno na haloško smer, pa dolina Bele (Poljčanski jarek) poteka prečno na labotsko smer. Potek obeh dolin kaže,dastanastaliinohranilisvojprvotnipotekšeizzelonizkegareliefa,kinapovršjušeniimeltako pestrekamninskezgradbe,kotjolahkoopazujemodanes. Vsetokaženazelohitrodvigovanjepovršja odzgornjegapliocenadalje(Bahar2014).TakoZgornjaFrmilskadolinakotMalotravniškadolina(sli­ka6)potekatavmajhnemtektonskemjarkumedvišjedvignjenimiapnenčastimibloki,kisoponekod še prekriti znekarbonatnimikamninami,karjeprikazanonageološkemprerezu prekZgornjeFrmil­ske doline (slika 7). 
NaobmočjuFrmilskedolineopazujemorazličnomočnotektonskopreoblikovanost.Starejše kam-nine permske in triasne starosti so bile večkrat tektonsko preoblikovane, zato dajejo videz »mozaika« izvečjihinmanjšihnepravilnooblikovanihgrud.Sosednjegrudesoizrazličnihkamnin,različnihsta­rostiinnastalihvrazličnihokoljih.Iznjihzelotežkorekonstruiramoprvotnopovršje. Pravnasprotno pasoneogenskekamnineševednoboljalimanjpovezanemedsebojinsovnekakšnihgubahpoložene prek tektonsko velikobolj preoblikovanepodlage. Nekarbonatnekamnine prekrivajona območjuFr­milske doline omenjene grude starejših kamnin v obliki tanke krovnine. Tudi te so ob neotektonskih prelomih dvignjene ali spuščene ter premaknjene, vendar so ti premiki relativno majhni, zgolj nekaj deset metrski. Zato so te kamnine navidezno lepo upognjene po sedanjem površju in so bolj ali manj skladne s sedanjim reliefom. Na Dravinjski strani se dvigajo po pobočju skoraj do slemena, prek pla­notpasespustijovdnoZgornjeFrmilskeinMalotravniškedoline,terseprekrazvodjanaSotelskistrani slemena znova strmo spuščajo v dolino. Tega starejše tektonsko že močno preoblikovane kamnine ne izkazujejo. Prav takšna lega in manjša tektonska preoblikovanost nekarbonatnega pokrova kažeta, da te nekarbonatne kamnine niso permske starosti (Aničić in Juriša 1985a), temveč verjetno neogenske starosti. S temi se ponekod tudi površinsko stikajo. 

3 Popis vseh dolin 
Skupaj je bilo v porečju Frmilske doline preučenih 28 dolin (preglednici 1 in 2), še tri (pregledni-ca3)pasobilepreučenevsosednjihporečjihvneposrednibližinirazvodnice. Odtegaje17hidrološko aktivnih slepih dolin,7hidrološkoneaktivnihslepihdolinterše 7fosilnihrečnihdolin,kisonazem­ljevidih označene kot zakrasele doline (oznaka ZD). 
Slike2–4:GeološkiprikazZgornjeFrmilskeinMalotravniškedoline.p str.15–17 

7.ZD 
6.ZD 
Frmilsko sedlo 
5.ZSD 
B Frmile 
4.ZSD 
4.MSD 
3.MSD 
Vodišek 2.MPSD 3.MPSD 
1.VSD Mali travnik 

KJN 2.VSD 
2.MSD 
Veliki travnik 
Valant 1.MSD 
1.MPSD 
A Kleine 
0 100 200 300 m 
5.ZD  
C  KJN  
7.ZSD  

6.ZSD 
KJ3309 
KJ3308 
Plezalna 
KJN 
stena 

4.FPSD KJN 
3.FSD
1.ZSD 
1.ZD  
2.ZSD  
Šnajderjevhrib  
Veliki travnik  

1.FSD 
Čren 
D 
Gavez 

0 100 200 300 
Tolstivrh 
m 


Spodmol 
Sedlo  
SD Šega  
Križišče  
1. FSD  
Most  


Legendazemljevidovinprerezov 
Merila zemljevidov in prerezov so povsod gračna, sever pa zgoraj. Vir podlage zemljevidov: TTN-5, Listi: Rogatec 2, 3, 12 in 13. Geodetski zavod Slovenije 1991. Avtor vsebine, zemljevidov in prerezov: Igor Bahar Posamezni listi zemljevida so med seboj navpično zamaknjeni zaradi prilagajanja poteku doline (slika 1). Globina karbonatnih kamnin pod nekarbonatnimi je zgolj domnevna. 
nekarbonatne kamnine: kremenov konglomerat, kremenov peščenjak, glinavec 

karbonatne kamnine: apnenec in dolomit 
stalni ali občasni površinski vodni tok z aktivnim požiralnikom potek zakrasele doline, zakrasele slepe doline, sufozijske doline 

? domnevna smer in globina podzemnega odtoka na prerezu Malotravniške doline višina terase nad slepo dolino na vzdolžnem prerezu Malotravniške doline potek prereza prek Malotravniške doline 
D 
in prereza prek Zgornje Frmilske doline vrtača v karbonatnih kamninah 
sufozijska vrtača v nekarbonatnih kamninah 
plezalna stena – udorna stena, ki je nastala z udorom površja v kraško jamo 
kal, presihajoča mlaka, povirno mokrišče kraška jama in spodmol: raziskana kraška jama s katastrsko številko, 
KJ 3308, KJN neraziskana in verjetna kraška jama z oznako KJN 
3. FSD, 2. MSD oznaka glavne slepe doline: F = Frmilska, M = Malotravniška 
2. MPSD oznaka pritočne slepe doline: F = Frmilska, M = Malotravniška 
4. ZSD oznaka zakrasele slepe doline 
3. ZD zakrasela dolina – oznaka za suho ali fosilno dolino 

Slika5:Legendazemljevidovnaslikah2–4,geološkihprerezovnaslikah6–7terslike8. 
Slika6:GeološkiprerezprekMalotravniškedoline.p str.19 Slika7:GeološkiprerezprekZgornjeFrmilskedoline.p str.19 

vodoravne razdalje 
m razmerjevišine:razdalje =5:1 

Frmilski tektonski jarek 
vodoravne razdalje 
mrazmerjevišine :razdalje =2,5 :1 
Preglednica1:Enaindvajsetdolinv ZgornjiFrmilskidolini(slike2–4). Preglednica2:Sedemdolinv Malotravniškidolini(sliki2in6). 
Oznaka doline  Lega in potek  
1. FSD  PrvaFrmilskaslepadolina: od Plešivca do Mlinišča, kjer je bilo s sledenjem v požiralniku  
dokazana povezava s kraškimi izviri v Studenicah (Novak 1974) (sliki 3 in 4).  
2. FSD  DrugaFrmilskaslepadolina: od Mlinišča do Plezalne stene s suhimi ali fosilnimi  
meandri in s še neraziskano kraško jamo, označeno na zemljevidu z oznako KJN  
(slika 3).  
3. FSD  TretjaFrmilskaslepadolina: od Plezalne stene do Frmil s požiralno kraško jamo pri  
partizanski bolnici (katastrska številka jame 3308) (slika 3).  
1. FPSD  Pritočnaslepadolina iz vzhodnega dela Podkisovške planote; nekdanji pritok 3. FSD  
(slika 3).  
2. FPSD  Pritočnaslepadolina na Podkisovški planoti, nekdanji pritok 3. FSD (slika 3).  
3. FPSD  Pritočnaslepadolina iz Velikega Travnika s še neraziskano kraško jamo (KNJ); nekdanji  
pritok 3. FSD (slika 3).  
4. FPSD  Pritočnaslepadolina, ki teče v požiralniško kraško jamo (katastrska številka jame 3309):  
verjetno nadaljevanje nekdanje 3. FPSD (slika 3).  
1. ZSD  Zakraselapritočnaslepadolina iz Sedla pod Tolstim ali Stavskim vrhom; nekdanji pritok  
2. FSD (sliki 3, 4).  
2. ZSD  Zakraselapritočnaslepadolina na vzhodnem in severnem pobočju Črena; nekdanji  
pritok 2. FSD (slika 3).  
3. ZSD  Zakraselapritočnaslepadolina iz Velike pečine pod Tolstim ali Stavskim vrhom;  
nekdanji pritok 2. FSD (sliki 3 in 4).  
4. ZSD  Zakraselapritočnaslepadolina na južni strani Frmil (slika 2).  
5. ZSD  Zakraselapritočnaslepadolina na zahodnem robu Frmil; verjetno nadaljevanje 4. ZSD  
(slika 2).  
6. ZSD  Zakraselapritočnaslepadolina na severovzhodnem robu Frmil (sliki 2 in 3).  
7. ZSD  Zakraselapritočnaslepadolina na vzhodni strani Kisovca; nekdanji pritočni del 5. ZD  
(slika 3).  
1. ZD  Zgorajzakraselapritočnadolina med Črenom in Šnajderjevim hribom; spodaj površinski  
pritok 2. FSD (slika 3).  
2. ZD  Zakraselapritočnadolina zahodno od Plezalne stene; nekdanji pritok 3. FSD (slika 3).  
3. ZD  Zakraselapritočnadolina iz Podkisovške planote na frmilske sufozijske vrtače (sliki 2  
in 3).  
4. ZD  Zakraseladolina prek Frmilskega sedla z nadaljevanjem v dolino Toplega potoka vse do  
kraških izvirov v Studenicah (slika 2).  
5. ZD  Zakraselapritočnadolina iz Kisovca v dolino Toplega potoka (sliki 2 in 3).  
6. ZD  Zakraseladolina iz Drevesnice v dolino Toplega potoka (slika 2).  
7. ZD  Dve zakraselidolini na zahodu Drevesnice, ki se nižje na severnem pobočju združita  
v skupno zakraselo dolino z nadaljevanjem v dolino Toplega potoka (slika 2).  

Oznaka doline  Lega in potek  
1. MSD  PrvaMalotravniškaslepadolina pod domačijama Kleine in Valant (sliki 2 in 6).  
2. MSD  DrugaMalotravniškaslepadolina jugozahodno od Malega travnika (sliki 2 in 6).  
3. MSD  TretjaMalotravniškaslepadolina severovzhodno od Malega travnika (sliki 2 in 6).  
4. MSD  ČetrtaMalotravniškaslepadolina jugovzhodno od Frmil (sliki 2 in 6).  
1. MPSD  PrvaMalotravniškapritočnasufozijskaslepadolina, nekdanji pritok 1. MSD (slika 2).  
2. MPSD  DrugaMalotravniškapritočnaslepadolina, jugovzhodno od domačije Vodišek, nekdanji pritok 3. MSD. Zgornji del doline je že popolnoma zakrasel (slika 2).  
3. MPSD  TretjaMalotravniškapritočnasufozijskaslepadolina, nekdanji pritok 4. MSD (slika 2).  

Preglednica3:Tridolinev sosednjihporečjih(sliki2in4). 
Oznaka doline  Lega in potek  
SD Šega  Slepadolina v povirju potoka Šega severno od Križišča (slika 4).  
1. VSD  Slepadolina južno od domačije Vodišek na severni strani grebena karbonatnih kamnin in z neraziskano kraško jamo (KJN) (slika 2).  
2. VSD  Slepadolina južno od domačije Vodišek na južni strani grebena (slika 2).  






4 Potek zakrasevanja Frmilske doline 
VFrmilskadolinisoohranjenereliefneoblikerečnegainkraškegareliefa. Obnjihsoohranjeneše prehodne reliefne oblike, kiso nastales preobrazbo rečnega vkraški relief. Te tri glavnestopnje preo­brazbe reliefa so shematično prikazane na sliki 8. Dolina je imela v preteklosti v celoti rečni relief. Zakrasevanje je potekalo v šestih razvojnih stopnjah. Pogoj za takšen razvoj je relativno tanka vodo­ravnaplastnekarbonatnihkamnin(kremenovihkonglomeratov,kremenovihpeščenjakovinglinavcev), ki ležijo na podlagi iz karbonatnih kamnin (apnencev in dolomitov). 
1. razvojnastopnja:Površinskoporečjenanekarbonatnihkamninah,obdanoz gričiizkarbonatnih kamnin 
Celotna Frmilska dolina je nastala na površju iz nekarbonatnih kamnin, na katerem je bil razvit rečni relief. Potoka Zgornje Frmilske doline in Malotravniške doline sta se zlivala na Frmilah, od ko­derjevodapovršinskoodtekalapodoliniToplegapotokavsedoDravinje.Zaradierozijenekarbonatnih kamnin, so iz površja najprej pogledali najvišji deli iz karbonatnih kamnin. Ti griči ki danes obdajajodolino so Hrastovec, Šnajderjev hrib, Tolsti vrh, Kisovec in Drevesnica (slika 1). Na njihovem površ­ju najdemo fosilne doline,ki sodanes povsemzakrasele. Tedolineso označenez oznakami3. ZSD, 5. ZD, 6. ZD in 7. ZD (slike 2–4). V teh primerih so se doline preoblikovale iz rečnega v kraški relief. 
2. razvojnastopnja:Nastaneksufozijskihkraškihoblik,obviselihdolinterterasinravnikovna nekarbonatnihkamninah 
Plastnekarbonatnihkamninsejezaradierozijeindenudacijetakostanjšala,dajepovršinskavoda začelapronicatiskozinjo v spodaj ležečekarbonatnekamnine, kjerustvarja podzemnekraškeoblike. Pronicanje vode skozi nekarbonatne kamnine je povzročilo tudi nastanek vrtač, majhnih dolin brez površinskihvodnihtokovinpožiralnikevnekarbonatnihkamninah.Primeresufozijepanajdemovdo­linah z oznako 1. MPSD in 2. FPSD (sliki 2 in 3). Takšno površje lahko imenujemo tudi prikriti kras (Gams 2003) ali angleško subjacentkarst (Goudie 2004, 755). 
Zaradi pronicanja vode vpodzemlje se je znatno zmanjšalpovršinski vodni odtok in stemnjego­vaerozijskamoč.Zaraditegaerozijskopoglabljanjedolinenivečmoglosledititektonskemudvigovanju površjainstaZgornjaFrmilskainMalotravniškadolinapostaliobviselidolini,večkot300mnadkraš­kimi izviri pri Studenicah oziroma okoli 350m visoko nad dolino Dravinje. 
VZgornjiFrmilskiinvMalotravniškidolinisoohranjenerečneterasevvišininekdanjegadnaob­viseledoline.NjimpodobneuravnavevnekarbonatnihkamninahnajdemotudinaPodkisovškiplanoti, na terasi Tolstega vrha, na Velikem Travniku in na Črenu (slike 2–4). 
3. razvojnastopnja:Nastajanjeprvihzaporednihslepihdolin 
Zaradi neravne,tektonskopreoblikovanepodlageizkarbonatnihkamnin,jetaponekodpogleda­lanapovršjetudivsamemdnudoline. Natakšnihmestihsopovršinskipotokipreusmerilisvojodtok skozipožiralnikevkraškopodzemlje. Vsakgrebenkarbonatnihkamninvdolinskemdnujepovzročil nastajanje nove zaporedne slepe doline, na primer 1. MSD in 3. MSD (sliki 2 in 6). Zaradi vzdolžne­gaprerezapotokasejetonajprejzgodilovspodnjemtoku,potempasejezzadenjskoerozijoprestavljalo 
Kras Frmilske doline Avtorvsebineinskice:IgorBahar 
1. Rečna dolina 2. Rečna dolina 3.Skorajvceloti na nekakarbonatni podlagi v procesu zakrasevanja zakraseladolina 
Nanekarbonatnihkamninahseje Površinskarečnamrežazačnerazpadati Zakraseledolineimajozaporednevrtače oblikovalapovršinskarečnamreža. nazaporedneslepedoline. namestihkjersobilinekočpožiralniki. 
Nekarbonatnekamnine Karbonatnekamnine 
Slika8:Shematičenprikazrazvojareliefav Frmilskidolini. 
potokunavzgor. Najstarejšaslepadolinajepotemtakemnastalanaspodnjemdeluprvotnedoline,po toku navzgor pa so nastajale vse mlajše doline. Najmlajše slepe doline so tiste, kjer voda še danes pri­tekanakras.NajboljnazornosetovidivZgornjiFrmilskidolini,kjerima1.FSDšepovsemrečnirelief, 
2. FSD ima večinoma zakraselo suho dolino s suhimi ali fosilnimi meandri, 3. FSD pa takšnih mean-drov nima več in so prvotno dolino »posvojili« nekdanji pritoki (sliki 3 in 4). Suhi ali fosilni meandri sodokaz,dasejeprehodizrečnegavkraškireliefzgodilnedolgonazaj,verjetnovsrednjemholocenu. PravtakoimamodokazezaopisanrazvojtudivterasahnaFrmilahinvMalotravniškidolini. Najvišja terasajeFrmilskosedlo,okoli15mnižjapajeFrmilskaterasapodnjim.OdnjejenekolikonižjaZgor­njaMalotravniškaterasanad3.in4.MSD,šenižjapajeSpodnjaMalotravniškaterasanad1.in2.MSD (sliki 2 in 6). 
4. razvojnastopnja:Razpadprvotneslepedolinenavečmanjšihslepihdolinternastanekumikalnih stadijevv razvojuslepihdolin 
Procesa erozije in korozije nista enakomerna na celotnem površju. Na stiku različnih kamnin se učinkovitostobehprocesovmočnopoveča.Tosevidivintenzivnempoglabljanjuslepihdolinpravpred požiralniki,naprimerpri3.FSD,3. MSDin4.MSD(sliki2in3),kjersovodotokipoglobilisvojestru­ge v terase obviselih dolin in v matično podlago, ki je večinoma glinavec. Ob tem je proces erozije nekarbonatnih kamnin na površju v ravnovesju s procesom spiranja sedimentov skozi kraške votline v podzemlju (s prepustnostjo zakraselega podzemlja), saj bi se sicer podzemne votline zapolnile s se­dimenti in bi voda začela zastajati na površju, kar pa se ne dogaja. 
Zerozijonekarbonatnihkamninvdnuslepihdolin,površinskavodapostopnorazgaljačedaljeveč karbonatnih izdankov, pri čemer slepe doline razpadajo na več manjših slepih dolin, na primer med 
1. MSD in 2. MSD (sliki 2 in 6), kar je vzrok za večje število zaporednih slepih dolin. 
Ponekod so se z zadenjsko erozijo v dnu slepih dolin v nekarbonatnih kamninah požiralniki pre­stavilinekajmetrovprotitoku,kjerjevodanašlanovpožiralnik,naprimernakoncu1.FSDnaMlinišču (slika 3). Posledicategaso hidrološkoneaktivnidelislepihdolin,kizohranjenimivrtačamikažejona postopnoumikanjepožiralnikovprotitoku. Tobilahkoimenovaliumikalnistadijivrazvojuslepedo­line, na primer pri 2. ZSD (slika 3). 
5. razvojnastopnja:Presihanjeostankovglavnegavodotokainposvojitevglavnedolineponekdanjih pritokih 
Ko glavni vodotok v dolinskem dnu v celoti presahne, obstoječo dolino »posvojijo« njegovi nek­danji pritoki, ki sedaj delujejo kot samostojne hidrološko aktivne slepe doline, na primer pri 2. FPSD in 4. FPSD (slika 3). Ti nekdanji pritoki se iz spodnjih delov pobočij, ki so še vedno prekrita z nekar­bonatnimikamninami,površinskozlivajovdnodoline.Pritemsekončnidelvodotokapogostoobrne vsmeriprotiprvotnemu dolinskemu toku,na primer pri1. FPSDin deloma pri 3. FPSD ter 2. MPSD (sliki 2 in 3). Ta oblika je nastala prav zaradi umikalnih stadijev v razvoju slepih dolin in zaradi kraš­ke pretočitve v podzemni odtok zgornje slepe doline. 
6. razvojnastopnja:Nastanekpovsemkraškegapovršja 
Razvojnestopnjeod3do5soprehodnestopnjemedrečniminkraškimreliefom,spopolnoodstra­nitvijonekarbonatnihkamninpasejeoblikovalopovsemkraškopovršje. Nekdanjerečnedolinesose spremenilevzakraselefosilnedolineinhidrološkoneaktivneslepedoline.Kjersobilinekočpožiralni­kivslepihdolinah,sosedajohranjenelezaporednevrtače,naprimerv2. ZSDinv4. ZD(sliki2in 3). 
Površjesezaradidelovanjarazličnihgeomorfnihprocesovšenaprejspreminja,zatosooblikenek­danjerečnemreženapovršjuvseboljzabrisane.Obstojinlegonekdanjegapovršinskegarečnegaomrežja 
nanekarbonatnipodlaginamdokazujejokremenoviprodnikivjamskihrovih,kotnaprimervOsov­niški jami na Pijovcih pri Mestinju (Bahar 2001). 

5 Sklep 
VFrmilskidolinisoohranjene reliefnaoblikerečnegainkraškegareliefa. Obnjihso ohranjeneše prehodne reliefna oblike, ki so nastale s postopno preobrazbo rečnega v kraški relief. Te nam omogo-čajo razumeti preoblikovanje površja iz rečnega v kraški relief. 
Zaradi erozije nekarbonatnih kamnin, ki pokrivajo karbonatne, slednje zaradi erozije krovnine postopno prihajajo na površje, dokler povsem ne prevladajo. Takšen prehod seje zgodil tudi drugod po Sloveniji, kjer so bile nekarbonatne kamnine s prvotnim rečnim reliefom odstranjene (Pleničar, OgorelecinNovak2009). Sleditakšnepreobrazbeševednolahkoopazimovdanašnjemkraškemre­liefu. 
Vraziskavijebilospodrobnimkartiranjemkarbonatnihinnekarbonatnihkamninvmerilu1:5000 ugotovljeno, da vFrmilski dolininimamo zgoljposamičnihkraškihpojavov,temvečdaje celotnado­linaenovitkraškipojav,kinamomogočaspoznavanjeprocesazgodnjegazakrasevanja. Dolinajevtem smislu edinstven primer v Sloveniji (Zemljepisni…2017). 
Ostajajo pa številna odprta vprašanja, na primer starost ter sklenjenost permskih in oligocensko miocenskihnekarbonatnihkamnin, vplivneotektonskega dviganja napreoblikovanjepovršja,starost suhih ali zakraselih meandrov ter teras in ravnikov, hitrost zakrasevanja z nekarbonatnimi kamnina-mi pokritega krasa ter soodvisno nastajanje kraških in novih rečnih oblik na nekarbonatnem površju ali globina pretakanja kraške vode pod nekarbonatnim površjem. 
Zahvala:Prof.dr.JurijuKunaverjusezahvaljujemzaskrbenpregledprvegabesedilačlanka,popravke, nasveteinspodbude.Zamnogekoristnenapotkesezahvaljujemtudidr.MitjiPrelovškuzInštitutaza raziskovanjekrasaZRCSAZU.ČlanomGeomorfološkegadruštvaSlovenijeinšeposebejpredsednicidruš­tvadr.MatejiFerksezahvaljujemzaskupniogledopisanegaterenanadruštveniekskurziji.Zapregled inpopravkeangleškegabesedilasezahvaljujemgospeVeriLamut. 

6 Viri in literatura 
Aničić,B.,Juriša,M.1985a:OsnovnageološkakartaSFRJ1:100.000,listRogatec.Zveznigeološkizavod. 
Beograd. Aničić,B.,Juriša,M.1985b:OsnovnageološkakartaSFRJ1:100.000,tolmačlistaRogatec.Zveznigeološki 
zavod. Beograd. Bahar, I. 2001: Odkrili smo novo kraško jamo. Rogaške novice, 30. 3. 2001. Bahar,I.2014:OblikovanjerečnegareliefavSotelsko-Savinjskipokrajini:geološkeosnovereliefa.Geo­
grafija v šoli 23, 2-3. Brancelj(brezimena)1984:Požiralnikpripartizanskibolnici,Dopolnilnijamarskizapisnikzakraško 
jamo št. 3308, 13.7.1984. Kataster jam Jamarske zveze Slovenije. Ljubljana. Fodor, L., Jelen, B., Marton, E., Rifelj, H., Kraljić, M., Kevrić, R., Matron, P., Koroknai, B., Baldi-Beke, 
M. 2002: Miocene to Quaternary deformation, stratigraphy and paleogeography in Northeastern 
SloveniaandSouthwesternHungary.Geologija45-1.DOI:https://doi.org/10.5474/geologija.2002.009 Gams, I. 2003: Kras v Sloveniji v prostoru in času. Ljubljana. Gospodarič,R.1982:OkraškihpojavihBoča.ZbornikObčineSlovenskaBistrica1.SlovenskaBistrica. Goudie, A. (ur.) 2004: Encyclopedia of Geomorphology. New York. Medmerežje 1: http://www.geopedia.si/ (12.4.2017). 
Novak,D.1969a:Požiralnikpripartizanskibolnici,Jamarskizapisnikzakraškojamošt.3308.Kataster jam Jamarske zveze Slovenije. Ljubljana. Novak,D.1969b:PožiralnikpriFormili,Jamarskizapisnikzakraškojamošt.3309.KatasterjamJamar­
ske zveze Slovenije. Ljubljana. Novak, D. 1974: Osameli kras v podravskem delu SR Slovenije. Acta carsologica 6. Novak, D. 1982: Nekaj opazovanj izvira Studeniškega potoka pod Bočem. Zbornik Občine Slovenska 
Bistrica 1. Slovenska Bistrica. Občina Rogaška Slatina: karta občine 1:25.000. Rogaška Slatina, 1995.Pažon, M. 2016: Bočka uganka. Zbirka ljudskih pripovedi iz naših krajev. OŠ Rogaška Slatina. Pleničar, M., Ogorelec, B., Novak, M. (ur.) 2009: Geologija Slovenije. Ljubljana. Rogaška Slatina z Bočem in Donačko goro: planinska karta 1:25.000. Ljubljana, 1989. Temeljni topografski načrt Republike Slovenije 1:5.000, listi: Rogatec 2, 3, 12, 13. Ljubljana, 1991. Trček,B.,Leis,A.2017:Pregledizotopskihraziskavpodzemnevodevrazpoklinskemvodonosnemsi­
stemunaobmočjuRogaškeSlatine.Geologija60-1.DOI:https://doi.org/10.5474/geologija.2017.004 Trobič(brezimena)1984:PožiralnikpriFormili,Dopolnilnijamarskizapisnikzakraškojamošt.3309, 
13. 7. 1984. Kataster jam Jamarske zveze Slovenije. Ljubljana. ZemljepisnikrožekII. osnovnešoleRogaškaSlatina. KraškejameBočainFormilskedoline. Raziskovalna naloga. Rogaška Slatina, 2013 Zemljepisni krožek II. osnovne šole Rogaška Slatina. Polgoli kras Malotravniške doline v Krajinskem parku Boč-Donačka gora. Raziskovalna naloga. Rogaška Slatina, 2016 
ZemljepisnikrožekII.osnovnešoleRogaškaSlatina.PolgolikrasFrmilskedolinevKrajinskemparku Boč-Donačkagora. Poučnifilm.RogaškaSlatina,2017. Medmrežje:https://www.youtube.com/user/ javornik1000/ (12. 5. 2017).
Žibret, L. 2016: Prispevek k boljšemurazumevanju strukturnih značilnosti in tektonskih faz območja BočavconiPeriadriatskegapreloma. Geologija59-2. DOI:https://doi.org/10.5474/geologija.2016.015 

7 Summary: Karst of Frmile Valley in the Landscape Park Boč-DonačkaGora 
(translated by the author) 
In the Frmile valley there are preserved geomorphological features of fluvial and karst relief, but also many transitional features from fluvial to karst landscape. This allows us to understand the trans-formationfromafluvialtoakarsticlandscape(figure8).Suchtransformationtookplacealsoelsewhere, where the underlying Mesozoic and older carbonate rocks were first exposed through the overlying largelynon-carbonateTertiaryrocksandeventuallycompletelyprevailedonthesurface.Thetracesof this transformation can still be seen in today’s karst relief. 
In this study, a detailed mapping of carbonate and non-carbonate rocks at a scale of 1:5,000 was performed. It was found that not only individual karstic features exist in the valley, but that the who-levalleyisuniformkarstphenomenon,whichallowsustolearnabouttheearlykarsticprocess.Inthis sense, the whole valley is landmark of national importance. 
The karstic process took place in six evolution phases. Such evolution is the result of a relatively thinhorizontallayerofnon-carbonaterocks(quartzconglomerates,quartzsandstonesandclaystones) overlying thick carbonate rocks (limestones and dolomites). 
1st evolutionphase:Surfacewaterdrainageonnon-carbonaterocks,surroundedbylowhillsofcarbonate rocks: 
The whole Frmile Valley drainage basin was initially located on a surface of non-carbonate rocks. Thestreamsof ZgornjaFrmilskadolina(UperFrmilaValley)and Malotravniškadolina(Malotravniška Valley)confluenceonFrmila,fromwhereasinglestreamflowedthroughToplipotokValleytotheDra­vinjaValley.Duetotheerosionofthenon-carbonaterocks,partsofunderlyingcarbonaterocksbecome uncovered. These low hills of carbonate rocks surrounding the valley are Hrastovec, Šnajderjev hrib, Tolsti vrh, Kisovec and Drevesnica (figure 1). On their surface one can still see the fossil remains of theoriginalrivernetworksmarkedas3. ZSD,5. ZD,6. ZDand7. ZD(figures2–4). Inthesecases,the valleys were immediately transformed from fluvial to karst relief. 
2nd evolutionphase:Formationofsuffosionkarstfeatures,hangingvalleysandsurfacewaterterracesand plateausonnon-carbonaterocks: 
Due to erosion, the layer of non-carbonaterocks became sothin, thatsurface water began to seep throughitintotheunderlyingcarbonaterocksand,bycorrosion,createdundergroundkarstphenome­na.Theseepageofwaterthroughnon-carbonaterocksalsoformeddolines,tinyvalleyswithoutthesurface water flow and ponors due to the process of suffosion. Such examples can be found in the valleys mar­ked1. MPSDand 2. FPSD (figures 2–3). Such surfaceis called subjacentkarst(Goudie2004,755). 
Due to seepage of water into the underground, the surface water runoff was significantly decrea­sedandsowasitserosivepower.Therefore,theerosiondeepeningthevalleycouldnolongerkeeppace with the tectonic lifting of the surface, which made the Uper Frmila Valley and Malotravniška Valley hanging valleys, about 350m high above the Dravinja Valley. 
Inbothvalleys,riverterracesatthebottomoftheformerhangingvalleyshavebeenpreserved. Si­milar plateaus can be found on the Podkisovška plateau, terrace of Tolsti vrh, on Veliki Travnik and on Čren (figures 2–4). 
3rd evolutionphase:Formationoffirstsuccessiveblindvalleys: 
Due to the uneven tectonically transformed carbonate rocks, they eventually became uncovered at the very bottom of the valley. In such places surface water flow was diverted through ponors to the karstunderground. Eachexposure ofcarbonate rocks in the valley bottom indicatedthe formationof a new successive blind valley, such as 1. MSD and 3. MSD (figures 2 and 6). Due to the longitudinal profile of the stream, this first happened in the lower part of the valley and then moved upstream by headwarderosion.Thus,theoldestblindvalleyisatthelowestpartoftheoriginalstreamandtheyoun­gestisupstream.Theyoungestblindvalleysaretheoneswherewaterisonlynowflowingintothekarst. IntheUpperFrmilaValley,1. FSD(FirstFrmilasuccessiveBlindValley)hasalmostentirelyfluvialre-lief. 2. FSD (the second) has mostly karstic landscape with dry or fossil meanders. The 3. FSD is even morekarsticlytransformedandwithoutmeanders(figures3–4). Dryorfossilmeandersaretheproof, that transition from fluvial to karstic landscape happened recently, probably sometime in the middle ofHolocene.SimilarproofscanbeseeninMalotravniškaValley.Thehighestterraceisin Frmilskosed­lo(FrmilePass),about15mloverisFrmileterrace,andevenloverisZgornjaMalotravniškaterasa(Upper Malotravniška terrace) above 3. and 4. MSD. Even lover is SpodnjaMalotravniškaterasa (Lover Ma-lotravniška terrace) above 1. and 2. MSD (figures 2 and 6). 
4th evolutionphase:Disintegrationoftheformerblindvalleyintoseveralsmallerblindvalleysandinto thewithdrawingstagesintheevolutionofblindvalleys: 
The processes of erosion and corrosion are not uniform all over the surface. It is at the contact of different kinds of rocks that the intensity of both processes increases. This can be seen in the intense deepening ofblindvalleysrightinfrontof theponors, forexample in 3. FSD,3. MSDand4. MSD(fi­gures 2–3). These streams deepened their channels below the terraces of hanging valleys and into the bedrockmostlyofclaystone. Inthisprocess,thesurfaceerosionofthenon-carbonaterockswasinthe equilibriumwiththewashingawayofsedimentsthroughundergroundkarstcavities(withpermeabi­lity of karst underground). Otherwise, the underground cavities would become filled with sediments and the water would stagnate on the surface, but this doesn’t happen. 
With the erosion of the non-carbonate rocks at the bottom of blind valleys, surface stream unco­verednewcarbonaterocks.Thishasledtoadisintegrationoftheoriginalblindvalleyintotwoseparate blindvalleys,forexamplebetween1. MSDand2.MSD(figures2and6).Thatiswhytherearesomany blind valleys in Frmile drainage basin. 
Insomeplaces,theponorofcertainstreammovedbyheadwarderosionfewmetersupstream,whe­re water found a new ponor, for example at the end of the 1. FSD on Mlinišče (figure 3). The result of this process are relict parts of blind valleys, where preserved dolines show the gradual withdrawal of theponorsheadwardoftheinitialwater flow. Thiscouldbecalledthewithdrawingstagesintheevo­lution of blind valleys, such as in 2. ZSD (figure 3). 
5th evolutionphase:Thedryingupoftheremainsofthemainstreamandtheadoptionofthemainval­leybyitsformertributaries: 
When the main stream in the valley bottom completely disappears in the karst underground, the existing valley is adopted by its former tributaries, which are now independent hydrologically active blind valleys, as in 2. FPSD and 4. FPSD (figure 3). They flow from the lower parts of the slopes that arestillcoveredwithnon-carbonatebedrock.Insuchasituation,thefinalpartofthestreamoftenturns against the direction of the initial valley flow, such as in 1. FPSD and partly in 3. FPSD and 2. MPSD (figures2–3). Thisformdevelopedduetothewithdrawingstagesintheevolutionofblindvalleysand because they decant to the underground drainage of the upper blind valley. 
6th evolutionphase:Theformationofentirelykarstsurface: 
The evolution phases from 3rd to 5th are transitional phases between fluvial and karst landscape. With the complete removal of non-carbonate rocks, the valley changes to a completely karst surface. Formerstreamvalleyschangesintodryorfossilkarstvalleysandhydrologicallyinactiveblindvalleys. In the places of the former ponors of blind valleys, there are series of successive dolines, as in the 2. ZSD and 4. ZD (figures 2–3). 
Surfaceisfurthertransformedbydifferentgeomorphicprocesses.Featuresofformersurfacestreams aremoreandmoreblurred.Theexistenceandlocationofformersurfacestreamsnetworkonnon-car­bonate bedrock are evidenced by quartz pebbles discovered in cave passages, for example in the cave Osovniška jama at Pijovci near Mestinje (Bahar 2001). 
28 

RAZPRAVE 


DRUŽBENI VPLIVI PRIREDITEV V MESTNI OBČINI KOPER 
AVTORICI 
KristinaJerman 
Glem5,SI –6273Marezige,Slovenija pusnik.kristina@gmail.com 
dr.KsenijaVodeb 
UniverzanaPrimorskem,Fakultetazaturističneštudije–Turistica,Obala11a,SI–6320Portorož,Slovenija ksenija.vodeb@fts.upr.si 
DOI:10.3986/GV90102 UDK:911.3:338.48(497.472Koper) COBISS:1.01 
IZVLEČEK 

Družbenivpliviprireditevv MestniobčiniKoper 
Družbenivpliviprireditevsoževečkotdvedesetletjipogostatemaraziskovalcev,vzadnjemčasutudivdo­mačiznanstveniliteraturi.VzadnjihletihjevMestniobčiniKoperopazitivelikpoudareknaprireditvah, zatovpričujočemdelupreučujemonjihovdružbenivpliv.Osnovniciljprispevkajebilpreučitidružbene vpliveprireditevv lučizaznavlokalneskupnosti.V majuinjuniju2017smoizvedlianketomedlokalni­miprebivalciinpoglobljenestrukturiraneintervjujespredstavnikitrehkrajevnihskupnostiterpredstavnico občine.Rezultatisopokazali,dalokalnaskupnostpodpirarazvojprireditev,daprireditveoživljajodogaja­njevmestuinspodbujajorazvojturizma,spoudarkomnastrateškemrazvojuinsodelovanjuvsehdeležnikov. 
KLJUČNEBESEDE turizem,turističnivplivi,prireditve,destinacija,lokalnaskupnost,MestnaobčinaKoper 
ABSTRACT 

SocialimpactsofeventsinMunicipalityofKoper 
Thesocialimpactsofeventshavebeena frequenttopicforresearchersforovertwodecades,recentlyalso indomesticscientificliterature.Inrecentyears,theMunicipalityofKoperhasputa greateremphasison socialevents,soourgoalwastostudytheirsocialimpacts.Theaimofthisarticlewastoexaminetheso­cialimpactsofeventsinthelightoftheperceptionsofthelocalcommunity.InMayandJune2017,weconducted a surveyamongthelocalresidentsandanin-depthstructuredinterviewwithrepresentativesofthreelo­calcommunitiesandarepresentativeoftheMunicipality.Theresultsshowedthatthelocalcommunitysupports thedevelopmentofevents;thattheeventsrevivethecityatmosphereandenhancethedevelopmentoftou­rismwithanemphasisonthestrategicdevelopmentandparticipationofallstakeholders. 
KEYWORDS tourism,tourismimpacts,events,destination,localcommunity,MunicipalityofKoper 
Uredništvojeprispevekprejelo11.januarja2018. 

1 Uvod 
Turizemvzadnjihdesetletjihšezdalečnepomenisamopotovanjevželenodestinacijoinogledtam­kajšnjihzanimivosti.Vednoboljjeizraženatudigloblja,čustvenaindoživljajskaplatpotovanja.Turisti želijodoživetipristnostdestinacije,ktemupalahkovvelikimeriprispevajolokalneprireditve. Yürük ssodelavci(2017,367)ugotavlja,dasegeneralnogledanošteviloprireditevpovečuje.Goldblatt(2000) in Yuan (2013) sklepata, da rastoče število prireditev postaja globalni fenomen. Glede na to, da turi­stični tokovi niso vedno enakomerno razporejeni skozi leto – v sezonah je turistične in gostinske zmogljivosti lažje zapolniti, težavepa so pogostov časuizven sezon – vtem primeru delujejo priredi­tvekotturističnaprivlačnostdestinacijezaobiskalipodaljšanjeobiska. Nekateriavtorjisoprepričani, dasoprireditveučinkovitnačinzaobvladovanjevrzelivizvensezonskemčasuzadestinacijo(Connell, PageinMeyer2015). Vdomačiliteraturizasledimonekaterepomembneštudijespodročjapreučeva­nja družbenih vplivov na primeru velikih športnih prireditev (Lesjak, Podovšovnik in Uran Maravić 2014), zadovoljstva s kakovostjo bivalnega okolja (Koderman 2014) in zadovoljstva z življenjem pre­bivalcev (Medarić 2014) na istem obravnavanem območju. 
Goldblatt (v:Watt 1998,1) prireditevdefinirakot edinstven časz obredominrituali,z namenom, dazadovolji specifičnepotrebe. Podobno jodefiniratudiWatt(1998,10)kot nadpomenkoposebnim ritualom, predstavitvam, nastopom ali praznovanjem, ki so zavestno načrtovani ali ustvarjeni za po­sebnepriložnostistem,dasezadovoljijodružbeni,kulturniin/alikorporacijskicilji.Sammednješteje nacionalnapraznovanja,pomembnedržavljanskepriložnosti,unikatnekulturnenastope,velikešport­neprireditve,korporacijskefunkcijeterpromocijoinprodajoraznihproduktov(Watt1998).TudiShone in Parry (2010, 4) jih definirata kot fenomen, ki ima prostočasne, kulturne, osebne in organizacijske cilje,izvendnevnih aktivnosti,čigar namenje razsvetliti, praznovati,zabavati ali omogočiti doživetje. Getz(1997,4)jemnenja,dajevsakaprireditevedinstvenakombinacijatrajanja,izvedbe,menedžmen­ta in obiskovalcev. Hkrati pa poudari, da je nemogoče splošno opredeliti prireditve in njih vrste. Gre predvsem za poglede avtorjev iz različnih zornih kotov. Zaradi tega same prireditve na podlagi kon­teksta opredeli skozi dva vidika (Getz 1997): 
• 
za organizatorje je prireditev neponovljiva in občasna izkušnja, ki se zgodi izven rednih aktivnosti, programa naročnika ali organizacijskega telesa, 

• 
zaobiskovalcaaligostajeprireditevpriložnostzaprostočasno,družbenoinkulturnodoživetjeizven vsakodnevnih obveznosti. 


Sikoškova(2010,17)sklene,dajeprireditevedinstvena,vnaprejzamišljena,načrtovana,organizi­ranainskrbnoizpeljanaaktivnost,sestavljenaizvrsteposameznihdogodkov.Watt(1998)poudari,da je razvrščanjeprireditevtežavno.Podaprimermedijskepozornostiinpokritostiprireditve,kimedpriredi­tvamizeloniha.Pravtakosovelikerazlikevsmisluvloženihsponzorskihsredstevindrugihdejavnikov. Zaraditevsestranskostivelikoavtorjevprireditvedelinarazličnenačine,naprimerpovelikosti,obliki oziroma vsebini in namenu. 
Ne glede na to, ali je prireditev načrtovana ali nenačrtovana, je lahko na koncu uspešno ali neus­pešnoizpeljana.Včemjetorejrazlika?McDonnell,AlleninO’Toole(1999)vidijoključdoupehavdobrem sodelovanjuzvsemideležniki vprocesunačrtovanjainizvedbeprireditve. Veljanamreč,dazadovolj-no občinstvo ali zadovoljen organizator ne pomeni nujno uspešne prireditve. Uspešnost naj se torej meri z zadovoljstvom vseh deležnikov v procesu. To so (McDonnell, Allen in O’Toole 1999) lokalne organizacije, lokalna skupnost, sponzorji, mediji, sodelujoči in obiskovalci. Razmerja, ki se ustvarjajo med organizatorji, lokalno skupnostjo in obiskovalci, so zelo kompleksna. Vpliv na lokalno okolje je lahko pozitiven ali negativen, lahko pa oboje hkrati, odvisno od zornega kota deležnika. Različni de­javnikirazličnovplivajonaodnosemeddeležniki.Derret(v:Robinson,WaleinDickson2010,15)meni, dajeuspešnostprireditvevvelikimeriodvisnaododnosovmeddeležniki. Bowdinssodelavci(2011) papoudaripomenorganizacijeprireditevnesamozaturiste,temvečtudizadomačine.Brezvključeva­njainsprejemanjadomačinovsotakeprireditveobsojenenapropad,sajizgubljajopristnostinprivlačnost. 
KotzapišeBowdinssodelavci(2011,79)seprireditveneodvijajovvakuumu,ampaksedotikajovseh vidikov našega življenja, s čimer želi povedati, da prireditve s seboj prinašajo pozitivne in negativne posledice, kar se kaže v naravnem in družbenem okolju. Torej so vplivi sprememba, ki se je zgodila vnekemčasuinjeposledicanekegadogodka(HallinLew2009,54). Takosolahkoistivplivinaenem področju pozitivni, na drugem pa negativni. Vplive lahko delimo na različne načine. Bowdin s sode­lavci (2011) jih deli na turistične in ekonomske, družbeno-kulturne, fizične in okoljske ter politične. ShoneinParry(2010)jihdelitanadružbene,politične,ekonomskeinrazvojne.Yörük,AkyolinŞimşek (2017)pajihdelijonaekonomske,družbene,kulturne,okoljskeinpolitične.Čepravsodelitverazlične, gre pri vseh za vplive, ki jih povzročajo prireditve, le pojmovanje je drugačno. Jones (2001) poudari, da vplivi ne nastajajo samo po prireditvi,temveč tudi pred in med prireditvijo. Tosun (2002) pa izpo­stavi, da vplivi niso splošni, ampak so odvisni od razvojne stopnje destinacije. 
Brown s sodelavci (2015) je analiziral raziskave s področja vplivov prireditev in ugotovil, da jih je s področja ekonomskih vplivov občutno več kot tistih s področja družbenih ali okoljskih. Do istih za­ključkovsoprišlitudiKarielinKariel(1982)terZhouinAp(2009).Razlogjeiskativtemu,daorganizatorje insponzorjeprireditevnajboljzanima,alisejefinančnivložekobrestoval. Pravtakosotipodatkilažje merljivi, saj so kvantitativne narave. Kariel in Kariel (1982) vidita razlog v dejstvu, da gre pri priredi­tvah zarazmeroma nov pojav, zaradi česar se kaže pomanjkanje podatkov, informacijin znanja. Nekaj raziskav s področja družbenih in okoljskih vplivov je sicer zaznati. Ena takih je raziskava Anderssona inLundberga(2013),kjerstaavtorjaposkušalaizmeritidružbeneinokoljskevplivenakvantitativennačin, z uporabo spremenljivk kot sta kupna moč in ekološki odtis. Toda Sharpley (2014) svari, da družbene vplive ne moremo izmeriti predvsem s kvantitativnimi pristopi, saj gre za vplive, ki se odražajo na od-nosihinrazličnihravneh,karpomeni,dajihjetrebaobravnavaticelostnoinpoglobljeno.Balduck,Maes in Buelens (2011) opredelijo družbene vplive kot nekaj kar turizem spreminja v smislu skupinskega in individualnegasistemavrednot,vzorcevvedenja,struktureskupnosti,življenjskihstilovinkakovostiživ­ljenja.McDonnell,AlleninO’Toole(1999)ugotavljajo,daimajoprireditveneposrednedružbeneinkulturne vplive na obiskovalce in širšo lokalno skupnost. To se kaže predvsem v zabavnem doživetju, preko ka­teregasepovečujeponos nadestinacijoinkulturnazavest prebivalcev. Prireditve omogočajodelitevin izmenjavoizkušenj,krepitevsodelovanjainoživljanjetradicije.Prireditvepovzročajotudinegativnepo­sledice,kotjeprekomernouživanjealkoholainmamilterpovečanastopnjakriminala.Slaboorganizirane prireditveimajolahkoširšeposledicenadružbenoživljenjeinstrukturoskupnosti.Meddrugimtovključuje rast cen dobrin in storitev, kar vpliva predvsem na socialno šibke skupine. Getz (1997) opozarja, da je treba v organizacijo prireditev vključiti lokalno prebivalstvo, saj lahko sicer pride do negativnih vpli­vov, ki se kažejo kot odtujevanje lokalne skupnosti. Robinson, Wale in Dickson (2010) izpostavijo, da vsi vplivi niso vselej vidni in se razlikujejo po stopnji moči. Kot izhaja iz zgornjih navedb, vplivi prire­ditev vsekakor so, vendar ni dovolj vedeti za njih, če jih ne raziščemo, razumemo in ovrednotimo, saj jih le tako lahko upravljamo in načrtujemo. To je naloga menedžmenta, ki vplive lahko obravnava na tri načine, o čemer so razpravljali Mason (2003), Hall in Lew (2009) ter Vodebova (2014): 
• 
PASIVNO:Menedžmentzaznava,prepoznavainugotavljavplive. Odzivničasjezamujen,vplivise v prihodnje ponavljajo. 

• 
AKTIVNO:Menedžmentsepoglobivvpliveinzačenjarazumevati,dazaznavedomačinovnisovplivi, temvečjetrebapreučitinjihovodnosdonjih,dabijihrazumeli. Odzivničasjekrajši,vplivisevpri­hodnje ponavljajo v manjši meri. 

• 
PROAKTIVNO:Menedžmentrazume,daimamočupravljanjavplivovnanačin,dajihopazuje,sprem­lja,predvideva,načrtujeinusmerja.Njegovavloganivečopazovalna,temvečsonjegoviodzivivnaprej načrtovani. Z zavestnim spreminjanjem delovanja dosega želene spremembe vplivov. 


V pomanjkanju teoretičnih podlag s področja družbenih vplivov prireditev vidimo priložnost za prispevek k razvoju novih spoznanj. Ta so pomembna, saj je zaznana rast števila prireditev predvsem po letu 2008 (Getz in Page 2016), zaradi česar je potrebna večja pozornost, da ne pride do degradaci­je okolja prireditvene regije in njene lokalne skupnosti. 

2 Metodologija in opis vzorca 
Empirična raziskava je zajela preučevanje odnosa domačinov, predstavnikov krajevnih skupnosti in predstavnice občine do prireditev v Mestni občini Koper. Raziskava je bila dvojna, pri čemer smo uporabili anketni vprašalnik za domačine kot kvantitativni pristop raziskovanja ter poglobljen struk­turiran intervju kot kvalitativni pristop s predstavniki treh od dvaindvajsetih krajevnih skupnosti in predstavnicoobčine.Nataknačinsmoželelizagotovitireprezentativnostvzorca,sajsmodružbenevplive oceniliiztrehzornihkotov. Razlikamedzornimikotiizbranepopulacijesekažepredvsemvpričako­vanih interesih in motivih za sodelovanje oziroma izvedbo prireditev. Z uporabo obeh metod smo ugotavljalizaznaveizbranepopulacije,vezanona prireditvevobčiniz vidika lokalneskupnosti. Razi­skava je potekala med 24. majem in 30. junijem 2017. 
OsnovozaanketnivprašalnikjevvečjimeriprispevalžepreizkušeninstrumentGoriškove(2015), kisejeukvarjalazanalizodružbeno-kulturnihvplivovladijskegaturizmavSloveniji. Zanamentera­ziskave pajebil vprašalnikzavtoričinim pisnim dovoljenjemustrezno prirejen. Goriškova (2015, 48) je svoj vprašalnik oblikovala na podlagi del: Fredlin, Deery in Jago (2006, 28–32), Wilson s sodelavci (2015, 58–65) ter Schlenker, Foley in Getz (2010, 24–28). Vprašalnik je bil razdeljen med 300 prebi­valcevobčine.Številoprejetih,povsemizpolnjenihanketjebilo200,karpredstavlja0,47%vsehprebivalcev občine,starejšihod18let. Starostnainspolnastrukturavzorcaustrezaodstotnimvrednostimstarost­ne in spolne strukture vseh prebivalcev starejših od 18 let (Statistični urad Republike Slovenije 2017). Tosmozagotovilizato,dabibilinaširezultatizanesljivejši,sajjihtakolažjeposplošimo.Obpridobiva­nju izpolnjenih vprašalnikov smo sproti beležili razporejenost anketirancev glede na spol in starost. Te skupine so se ustrezno polnile, zato ni bilo potrebe po dodatnem iskanju določenega profila anke­tiranca. 
Medanketirancisobileženske(51%)vrahliprednostipredmoškimi(49%).Slednjisobilipovečini v starostnih skupinah med 30–39, ter 40–49 let, medtem ko je bilo največ žensk v starosti nad 70 let, sledile pa so jim tiste med 30 in 39 let. Največ anketirancev (69,5%) živi v predmestjih občine, iz za­ledja jih je 23%, iz centra mesta pa 7%. V občini živijo v povprečju 37 let. Največ jih je zaposlenih ali samozaposlenih(60,5%)terupokojencev(28%). Povečiniimajozaključeno srednješolskoizobrazbo (48,5%). 
V anketnem vprašalniku je bilo treba podati prvo miselno povezavo na prireditev v občini, nato pa pozitivne in negativne plati prireditev, s katerimi smo želeli zajeti največkrat zaznane vplive s stra­nidomačinov.Želelismougotovitinajboljprepoznavnoprireditevmeddomačini.Sledilojevprašanje 
opogostostiobiskovanjaprireditevinosebnevključenostipriprireditvah,skaterimismoželelipreve­ritirazlikovzaznavahmedprebivalci,kisovključenivprocesprireditve,intistimi,kisozgoljobiskovalci.Želeli smo tudi oceniti splošen odnos prebivalcev do prireditev. Ob koncu prvega dela vprašalnika je bilo šest demografskih vprašanj, s katerimi smo želeli orisati tipičnega prebivalca, ki rad obiskuje pri­reditve, in takega, ki ne. Zadnje vprašanje je bilo sestavljeno iz 27 trditev o družbenih vplivih, te so v predhodnih raziskavah zaznali Yörük, Akyol in Şimşek (2017, 372) ter Zhou in Ap (2009, 82). An-ketirancesmoprosili,daocenijo,vkolikšnimerisestrinjajostrditvamipopetstopenjskiLikertovilestvici, pričemerje1pomenilonajnižjostopnjostrinjanjain5najvišjostopnjostrinjanja.Pridobljene odgovo-re smo obdelali s pomočjo statističnega paketa SPSS 17.0. 
Za namene raziskave smo opravili tudi štiri intervjuje, in sicer s predstavnico Turistične orga­nizacijeKoperinspredstavnikitrehkrajevnihskupnostivobčini. Vsiintervjujisobilistrukturirani, kar pomeni, da anketar v neposrednem stiku z vprašancem uporablja vnaprej do potankosti izde­lanvprašalnikinpostavivnačeluvsemistavprašanjanaenaknačin,polegtegapajenastoppremišljen instandardiziran(Mesec1998,82). Mesec(1998)kotpomanjkljivostomenjenegatipaintervjujana­vede,davčasihpridedopopačenostiodgovorov,sajsovprašaninekolikoomejenipriizražanjusvojega mnenjanadoločenovprašanje. Hkratipapoudari,dataknačinspraševanjazagotavljaprimerljivost odgovorov in posledično tudi lažjo kasnejšo obdelavo in analizo s pomočjo kvantitativnega pristo­pa (Mesec 1998). Torej gre za nekakšno mešanico kvalitativne metode spraševanja, katere odgovori solahkoobdelaninakvantitativennačin. Tojetudirazlog,zakajsmoseodločilizauporabotakšnega intervjuja. 
MedkrajevnimiskupnostmivključenimivraziskavosobilekrajevneskupnostiKoper-center,Olmo­PrisojeinBoršt.Grezakrajevneskupnostivcentrumesta,vpredmestjuinzaledju.Stemsmosiobetali pridobitiširšivpogledvodnosskupnostiindosečilažjeposploševanjerezultatov,hkratipadosečiboljšo zastopanost obravnavanih skupin respondentov. Predsednike krajevnih skupnosti smo za namen in­tervjujanajprejelektronskokontaktirali,natojesledildogovorzasrečanjeinintervju.Intervjujisopotekali odzačetkadopolovicejunijapribližno30minutnadogovorjenilokaciji. Kersmoželelipridobitiširši vpogledvzaznaverespondentovgledeprireditevvobčini,smoseobrnilitudinapredstavnicoobčine, vodjo Turistične organizacije Koper. Intervjuvanko smo kontaktirali po elektronski pošti in priložili vprašanja,sajjeizrazilaželjopopisnemodgovarjanju.Vprašanjazavsetripredstavnikekrajevnihskup­nosti so bila enaka. Pogovor smozačeli o sodelovanju z občino,nadaljevali pa z zaznavanjem interesa prebivalcevnjihoveskupnostiprisodelovanjunaprireditvah.Natosmoseosredotočilinazaznaneko­risti in slabosti prireditev znotraj njihove skupnosti. V zadnjem delu nas je zanimal njihov pogled na prihodnji razvoj prireditev v občini. Predstavnico občine smo vprašali o vlogi Turistične organizacije Koperpriorganizacijiprireditev.Sledilasovprašanjaosodelovanjuskrajevnimiskupnostmi,zaznanem interesuobčanovprisodelovanjunaprireditvah,mnenjuoobstoječihprireditvah,koristihinslabostih ter možnostih za nadaljnji razvoj prireditev. 

3 Rezultati 
3.1 Anketa 
Prva miselna povezava anketirancev na prireditev je bila Koprska oziroma Rumena noč ter doga­janje,vsakasfrekvenco(f)21.Sledilastajimagneča(f=19)inzabava(f=17).11odgovorovsejenanašalo nadruženje. Pomnenjuvečineanketirancevprinašajoprireditvedruženje(f=49)inzaslužek(f=24). Natretjemmestupopogostostiodgovorovsmozabeležiliturizem(f=21). Sledilastaoživljanjemesta (f=13) ter zabava (f=12). Presenetljiva so bila mnenja, da negativnih plati prireditev ni (f=48). Kot negativne plati prireditev so se izkazali: hrup (f=34), gneča (f=31), smeti (f=14) in težave s parkir­nimimesti(f=12).AnketirancisokotnajboljprepoznavniprireditviomeniliprireditevKoprskaoziroma Rumenanoč(f=74)inSladkaIstra(f=56). Obetvorita65%odgovorovvtemsklopu. 11jihjenaved­loFeštokalamarov. Gledepogostostiobiskovanjaprireditevjihvečinanaletoobiščenekaj. Toveljaza več kot polovico vseh anketiranih in gotovo ni razlike med odgovori glede na spol. Ugotavljamo tudi, da je majhna razlika med odgovori po spolu glede obiska ene do dveh prireditev letno. Nadalje smo seosredotočilinasodelovanjeanketirancevnaprireditvahindelovpovezavisturizmom.Ugotovilismo, dajihsodeluje7,5%,torej15. Največjihsodelujekotnastopajoči(f=5),kotponudnik(f=4)aliorga­nizator(f=1).Le25anketirancevsejeizreklo,dadelajovturizmu.Sledilojevprašanjeoosebnemmnenju glede prireditev v občini. Ugotovili smo, da večina anketirancev (59%) rada obiskuje prireditve in si želi,dabodoorganiziranetudivprihodnje. Bistvenihrazlikvodgovorihmedspolomani. Nadrugem mestu (27%) so tisti, ki prireditve podpirajo, vendar se jih ne udeležujejo. Nekaj anketirancev je od­govorilo, da nima posebnega mnenja o prireditvah. Zgolj 6 jih odkrito nasprotuje prireditvam. 
Vpreglednicah1in2predstavljamorezultateocenjenihtrditevodružbenihvplivihprireditev.Sklop trditev smo za potrebe analize razdelili na pozitivne (16) in negativne (11) vplive. Iz preglednice 1 je razvidno, da so se anketiranci z vsemi pozitivnimi trditvami nadpovprečno strinjali (M>3). V pov­prečjusosenajboljstrinjalistrditvijo,daprireditveoživljajodogajanje(M=4,33)indaspodbujajorazvoj turizma (M=4,16). Najmanj pa so se v povprečju strinjali s trditvijo, da prireditve spodbujajo razvoj in kakovost javnih služb (M=3,16). 
Iz preglednice 2 je razvidno, da so se anketiranci nadpovprečno strinjali s skoraj vsemi negativni­mitrditvami(M>3).Podpovprečjemstaoznačeniletrditvi,dasezaradiprireditevprebivalstvoumika iz mesta (M=2,47) ter trditev, da je zaradi prireditev več kriminala (M=2,7). V povprečju so se naj­boljstrinjalistrditvami,dajetežjedobitiparkirnomesto(M=4,15),dajevečgnečenajavnihpovršinah in objektih (M=4,14) ter da je zaradi prireditev več prometne gneče (M=4,09). Največji del anketi­rancevsejestrinjal,dajezaradiprireditevvečhrupa,odpadkov,prekomernegapitjaalkoholainuživanja mamil,prometnegneče,dajetežjenajtiparkirnomesto,dajevečgnečenajavnihpovršinahinobjek­
Preglednica1:Pozitivnivplivi. 
Trditev  1 (%)  2 (%)  3 (%)  4 (%)  5 (%)  aritmetična  standardni  
sredina  odklon  
Zaradi prireditev sem ponosen/-na mesto Koper.  6  6  20  42  26  3,76  1,09  
Prireditve spodbujajo spoznavanje novih ljudi in izkušenj.  3,5  3  9  53,5  31  4,05  0,91  
Prireditve spodbujajo proizvodnjo in prodajo lokalnih izdelkov/pridelkov.  1  3,5  11,5  53,5  30,5  4,09  0,8  
Prireditve pripomorejo k ohranjanju lokalne identitete.  2,5  5,5  14,5  49  28,5  3,95  0,94  
Prireditve spodbujajo razvoj turizma.  1  3,5  11,5  46  38  4,16  0,84  
Obiskovalci prireditev povzročajo večjo potrošnjo v lokalni skupnosti.  2,5  10  23,5  41  23  3,72  1  
Zaradi prireditev je večja možnost za zaposlitev lokalnih prebivalcev.  7  16  32  36,5  8,5  3,23  1,05  
Prireditve oživljajo dogajanje v Kopru.  1  1  10  40  48  4,33  0,77  
Zaradi prireditev je Koper bolj prepoznan na turističnem zemljevidu.  3,5  4  15  54  23,5  3,9  0,93  
Prireditve v Koper privabljajo turiste in obiskovalce iz Slovenije.  0,5  2,5  12,5  56,5  27,5  4,09  0,74  
Prireditve v Koper privabljajo turiste in obiskovalce iz tujine.  3  12,5  30,5  43  11  3,46  0,95  
Prireditve spodbujajo vzdrževanje in investicije v javne objekte.  7  9  30  42  12  3,43  1,04  
Prireditve spodbujajo k obisku kulturnih in naravnih zanimivosti.  3,5  12,5  25,5  47,5  11  3,5  0,97  
Prireditve pripomorejo k zmanjšanju družbenih predsodkov.  4,5  15  36  39  5,5  3,26  0,94  
Zaradi prireditev je pestrejša in bolj urejena infrastruktura za  6  11,5  22,5  50  10  3,46  1,02  
šport in prosti čas.  
Prireditve spodbujajo razvoj in  8,5  13  36,5  38,5  3,5  3,16  0,99  
kakovost javnih služb.  

tih ter da prireditve prispevajo k višanju cen dobrin in storitev. Odstotne vrednosti omenjenih odgo­vorovsosegibalemed40,5%in53,5%znotrajposameznihtrditev. Najboljnevtralnisobiliprioceni, dasomotenavsakdanjaopraviladomačinov(40%)indaprireditvepripomorejokvišanjucennepre­mičnininstroškovnajema(42%).Anketirancisenisostrinjali,dasezaradiprireditevprebivalstvoumika iz mesta ter da je zaradi prireditev več kriminala in sicer v prvem primeru 33%, v drugem pa 32%. 
Za potrebe raziskave smo izračunali aritmetično sredino in standardni odklon vseh pozitivnih in negativnihtrditev,kismojihstemoblikovalivdvenovispremenljivkizimenomapozitivniinnegativ­nivplivi.Spremenljivkajelastnostenot(Knežević2006,33),aritmetičnasredinajetežiščevsehrezultatov (Knežević2006,74),standardniodklonpajepovprečjeodklonovvnekimnožicivrednostienot(Knežević 2006, 123). Pred nadaljnjimi koraki smo preverili še zanesljivost sklopa vseh 27 trditev o družbenih vplivih(ločenozapozitivneinnegativne),spomočjoCronbachovegaalfakoeficienta.Zanesljivostpo­datka je njegova merska natančnost, njegova relativna sposobnost, da sporoča »resnično« vrednost opazovaneenotenanekidimenziji(Knežević2006,19).Cronbachovalfakoeficientseuporabljazaprever­janje zanesljivosti sklopa trditev z enako mersko lestvico, kot je v našem primeru Likertova. Njegova izračunanavrednostmorabitimed0,6in0,95,dasotrditvezanesljive. Vnašemprimerustaobasklo-pa zanesljiva, saj sta njuni vrednosti 0,932 za pozitivne in 0,837 za negativne, prav tako pa je zanesljiv celoten sklop trditev o družbenih vplivih z vrednostjo 0,838. 
Preverili smo, če se dojemanje pozitivnih in negativnih vplivov razlikuje: 
• 
med spoloma, 

• 
po območjih bivanja v občini, 

• 
medzaposlenimiinnezaposlenimivturizmu, 

• 
medsodelujočimiinnesodelujočiminaprireditvah, 

• 
gledenadolžinobivanjavobčiniin 

• 
gledenapovezanostmedsplošnimmnenjemoprireditvahindojemanjempozitivnihternegativnih družbenihvplivov. 


Preglednica2:Negativnivplivi. 
Trditev  1 (%)  2 (%)  3 (%)  4 (%)  5 (%)  aritmetična sredina  standardni odklon  
Zaradi prireditev je več hrupa.  6  8  18  48,5  19,5  3,68  1,06  
Zaradi prireditev je več odpadkov.  4  7  14,5  46  28,5  3,88  1,03  
Zaradi prireditev so motena vsakdanja opravila lokalnih prebivalcev.  8,5  20,5  40  23,5  7,5  3,01  1,04  
Zaradi prireditev se lokalno prebivalstvo umika iz mesta.  23  33  24,5  13,5  6  2,47  1,16  
Zaradi prireditev je več kriminala.  14  32  27,5  23  3,5  2,7  1,08  
Zaradi prireditev je več prekomernega pitja alkohola in uživanja mamil.  3,5  15  27  41  13,5  3,46  1,02  
Zaradi prireditev je več prometne gneče. 1  4  11,5  52,5  31  4,09  0,82  
Zaradi prireditev je težje najti parkirno mesto.  1  4,5  12  43  39,5  4,15  0,88  
Zaradi prireditev je več gneče na javnih površinah in javnih objektih.  0,5  4  9,5  53,5  32,5  4,14  0,78  
Prireditve pripomorejo k višanju cen dobrin in storitev.  4,5  14  33  40,5  8  3,34  0,97  
Prireditve pripomorejo k višanju vrednosti nepremičnin in stroškov najema.  6,5  19  42  25,5  7  3,07  0,99  

Najprejsmoseosredotočilinarazlikovdojemanjupozitivnihinnegativnihvplivovmedspoloma. Zaizračunenostranskegat-testadvehneodvisnihvzorcevsmouporabilitrispremenljivke;pozitivni vpliv,negativnivplivinspol.Omenjenitestpokaže,aliobstajastatističnopomembnarazlikavpov­prečjumeddvemaneodvisnimaskupinama(anketirankamiinanketiranci).Ugotovilismo,daimajo moškiinženskeenakopovprečnomnenjegledepozitivnegavplivaprireditev(obaM=3,72).Prine­gativnemvplivupastapovprečjinekolikorazlični,karpomeni,daseženskenekolikoboljstrinjajo,da imajoprireditvenegativenvpliv(M=3,46;moški:M=3,44).Ugotovilismo,darazlikemedspoloma nisostatističnoznačilne(.>0,05). 
Sledilajeprimerjavadojemanjaobehvrstvplivovmedprebivalcigledenanjihovoobmočjebiva­nja.Uporabilismoanalizovariance(ANOVA)inspremenljivkepozitivni,negativnivplivterkrajbivanja. Zanalizovariancepreverimo,alisorazlikemedvzorcirazložljivekotstatističnaodstopanjaznotraj istepopulacije.RazlikamedANOVOint-testomjevtem,dalahkopriANOVIračunamozvečkot dvemaaritmetičnimasredinama.Ugotovilismo,dasespozitivnimivplivivpovprečjunajboljstrinja­jo prebivalci predmestij (M=3,73), najmanj pa prebivalci centra mesta (M=3,6). Razlike med lokacijamibivanjanisostatističnoznačilne(.>0,05).Obratnojeprinegativnihvplivihprireditev,ska­terimiseprebivalcicentravpovprečjunajboljstrinjajo(M=3,79),najmanjpaprebivalcipredmestij (M=3,42),vendarrazlikemedskupinamitudivtemprimerunisostatističnoznačilne(.>0,05). 
Nadaljesmoseosredotočilinarazlikemedzaposlenimivturizmuintistimi,kitonisoternjiho­vimdojemanjempozitivnihinnegativnihvplivov.Zaizračunsmouporabilienostranskit-testzaneodvisna vzorca,spremenljivkepozitivni,negativnivpliviinzaposlenostvturizmu.Ugotavljamo,danibistve­nerazlikevdojemanjupozitivnihinnegativnihvplivovprireditevmedzaposlenimivturizmuintistimi, kitoniso.Vobehprimerihstapovprečjigotovoenaki,pravtakorazlikemedskupinamanisostati-stičnoznačilne(obe.>0,05). 
Zanimalonasješe,alisodelovanjenaprireditvahvplivanadojemanjepozitivnihinnegativnihvplivov prireditev.Vizračunsmovključilispremenljivkepozitivni,negativnivplivtersodelovanjenaprire­ditvah.Uporabilismoenostranskit-testzaneodvisnevzorce.Ugotovilismo,dasesodelujočinaprireditvah vpovprečjuvvečjimeristrinjajospozitivnimivplivi(M=4,00),medtemkonesodelujočinekolikomanj (M=3,69),vendarparazlikemednjiminisostatističnoznačilne(.>0,05).Obratnojepridojemanju negativnih vplivov, kjer se v večji meri z njimi strinjajo nesodelujoči (M=3,46), kot sodelujoči (M=3,32).Ugotavljamo,datudivtemprimerurazlikemedskupinamanisostatističnoznačilne(.>0,05). 
Nadaljesmopreverili,alizdaljšodobobivanjavobčininaraščatudistopnjadojemanjanegativnih vplivovprireditev.Uporabilismospremenljivkinegativnivplivterdolžinabivanjavobčini,medka­terimasmoizračunalikorelacijosPaersonovimkoeficientom.Korelacijavstatistikioznačiistočasno usklajenostprivariiranju(Knežević2006,143).ZauporaboPearsonovegakoeficientamoratabitivredno­stiobehspremenljivkštevilčni,številopodatkovmorabitivsaj30,porazdelitvevspremenljivkahmorajo bitisimetričneinpovezanostspremenljivkmorabitilinearna.Vnašemprimerujekorelacijameddolžino bivanjainnegativnimivplivišibka(0,05)innistatističnoznačilna(.>0,05). 
Nakoncusmopreverili,alianketiranci,kiimajoboljpozitivnomnenjeoprireditvah,dojemajovpli­veboljpozitivnoinobratno.Uporabilismospremenljivkepozitivni,negativnivplivtersplošnomnenje oprireditvah.Zapreverjanjeomenjenihrazlik,smouporabilianalizovariance(ANOVA).Ugotovilismo, daimajoanketiranci,kiradiobiskujejoprireditve,najboljpozitivnomnenje(M=3,94),vnajmanjšimeri paseznjimistrinjajotisti,kiprireditevnemarajo(M=2,58).Razlikemedskupinamisostatističnoznačilne (.<0,05).Negativnevplivenajboljzaznavajotisti,kinemarajoprireditev(M=3,98),najmanjpatisti, kijihimajoradi(M=3,3).Tuditukajsorazlikemedskupinamistatističnoznačilne(.<0,05). 

3.2 Intervju 
Vsi trije predstavniki krajevnih skupnosti so izpostavili dobro sodelovanje z občino. Po njihovem mnenjuobčinaustreznoposredujeinformacijeinprireditvetudifinančnopodprevokvirurazpoložlji­vih sredstev. Prav tako so intervjuvanci izpostavili prireditve, na katerih sodelujejo, in sicer gre za predstavitvekrajevnihskupnostiinturističnihdruštevobobčinskemprazniku. SstraniTurističneor­ganizacije Koper smo dobili odgovor, da redno sodelujejo s krajevnimi skupnostmi s svetovanjem za organizacijoprireditev,pomočipritrženjuinpromocijskihaktivnostih,sodelovanjupriizposojiopre-me ter sofinanciranju tiskovin za namen oglaševanja prireditve. 
Glede interesa za sodelovanje na prireditvah smo med posameznimi predstavniki prejeli različne odgovore.VKrajevniskupnostiOlmo-Prisojeugotavljajo,dainteresapraktičnoni,sajnimajoturističnega društvaalidrugihdruštev,kibiizražalaželjopoprireditvah.PodobnougotavljajotudivKrajevniskup­nostiBoršt.Opažajo,dajezletiinteresakrajanovmanj.VKrajevniskupnostiKoper-centerpajenekaj zeloaktivnosodelujočihnapodročjuprireditev.Predstavnicaobčinejedejala,daopažajorazličnostop­njoangažiranostikrajanov,hkratipaizpostaviladveprireditvi,nakaterihnajboljintenzivnosodelujejo s krajevnimi skupnostmi in društvi. To sta prireditvi Koper na dlani in Istrska pustna povorka. 
Vezano na število in kakovost prireditev v Krajevni skupnosti Boršt ugotavljajo, da je bilo nekoč več prireditev in so trajale dlje. Razlog vidijo v nedobičkonosnosti današnjih prireditev v primerjavi spreteklimi.Drugadvapredstavnikastamnenja,dasoprireditvekakovostneinkoristne,sajzadovolju­jejopotreberazličnegaciljnegaobčinstva.VKrajevniskupnostiOlmo-Prisojedodajajo,dajeprireditev poleti premalo. Predstavnica občine pa ocenjuje, da je veliko kakovostnih prireditev in takih, ki ima­jopotencialtopostati.Vprihodnjesiželijošeboljkakovostnihprireditev,zatosiprizadevajozakrepitev kakovosti prireditev predvsem na podeželju. 
Vsitrijeintervjuvaniprepoznavajo koristiprireditev. VKrajevniskupnostiOlmo-Prisojejih vidi­jo kot zabavno in kulturno popestritev vsakdanjika, v Krajevni skupnosti Boršt menijo, da prireditve pripomorejo k prepoznavnosti in razvoju podeželja, v Krajevni skupnosti Koper-center pa jih opisu­jejokotprivlačnostzaprihodturistovternjihovovečjopotrošnjo.Predstavnicaobčinejezgorajomenjenim koristim dodala še ohranjanje kulturne dediščine in avtentičnosti, pozitivno zunanjo podobo občine ter povezovanje podeželja in mesta. 
Glede slabosti prireditev smo ugotovili, da se zaznava slabosti prireditev pri intervjuvancih stop-njuje glede na bližino organiziranih prireditev. Tako v Krajevni skupnosti Koper-center izpostavljajo, da je kar naporno tistim, ki živijo blizu dogajanja. V Krajevni skupnosti Olmo-Prisoje pa povedo, da imajonajvečtežavshrupomvnočnihurah. VnajboljoddaljeniKrajevniskupnostiBorštnezaznava­joslabosti,sajjetamlemaloprireditev,zatosejeintervjuvanecosredotočilnatiste,kijihzaznavavcentru mesta.Izpostaviljesmetiingnečoterocenil,daturistiizkrižarknenaredijovelikofinančnegaučinka. Predstavnica občine je kot glavne slabosti izpostavila manjši pomen tradicije, saj organizatorji v želji po množični udeležbi na prireditvah vnašajo tuje prvine, ki ne sodijo v to okolje, nekatere prireditve pasepodvajajo. Kerseslabostizavedajo,poudarjajopomenusklajevanjameddeležnikiprireditev,saj si želijo pozitivnega dolgoročnega razvoja prireditev in s tem tudi turizma. 
Vezano na nadaljnji razvoj prireditev v Krajevni skupnosti Olmo-Prisoje povedo, da so predlagali naj bi se zapuščen objekt INDE preoblikoval v mladinski center za prireditve, saj je nekoliko odmak­njenodspalneganaselja,vendargajeobčinaprodalavgospodarskenamene.VKrajevniskupnostiBoršt menijo, da bi se moral spremeniti način življenja in dojemanja sveta, da bi se ljudje zopet sproščeno zabavaliindružili. VKrajevniskupnostiKoper-centerpodpirajonadaljnjirazvojprireditevpredvsem zaraditurizma, podpogojemdabonjegovrazvojstrateško zastavljenz vidikaturistovin občanov,to­rej sprejemljiv za vse deležnike v procesu. Podobno meni predstavnica občine, saj podpira aktivno sodelovanje z vsemi deležniki prireditev. Želi si, da bi te bi bile časovno usklajene, predvsem pa da bi ohranjale tradicijo in avtentičnost, saj je to skladno s povpraševanjem. 
VprašanjeovlogiTurističneorganizacijeKoperpriorganizacijiprireditevjebilozastavljenosamo predstavnici občine, ki meni, da ima ta več tozadevnih vlog. V osnovi deluje kot organizator (na pri­merIstrskapustnapovorka,Kopernadlani,SladkaIstra)inkotsoorganizator(Istrskimaraton).Njene vloge se kažejo tudi v koordinaciji priprav na prireditev in deležnikov, promociji ter svetovanju orga­nizatorjempripripraviprireditev.MestnaobčinaKopervsakoletosofinanciraštevilneprireditvepreko javnega razpisa. V preteklosti so v Turistični organizaciji Koper zastavili projekt oživljanja dogajanja nakoprskempodeželjuzaradizmanjšanjapomenatradicije,kotopažajotudivKrajevniskupnostiBoršt. Enakougotavljajo,damedturistiinobiskovalcinaraščazanimanjezapristnoistrskoavtentičnost,zato so začeli z aktivnostmi obuditve prireditev s tako vsebino. 


4 Diskusija in ugotovitve 
Vnadaljevanjuizpostavljamougotovitve,dokaterihsmoprišlizempiričnoraziskavoinobdelavo podatkov iz kvantitativnega dela raziskave: 
• 
Koprska/Rumena noč je močna asociacija na prireditve v občini, saj je omenjena tako v odgovorih prvegavprašanjaternajvečkratomenjenaprireditevprivprašanju,kjersmospraševalipoprviasocia­ciji na točno določeno prireditev v občini; 

• 
več kot polovica anketirancev obišče nekaj tradicionalnih prireditev, ne pa vseh, torej so prireditve s strani domačinov dobro obiskane; 

• 59%vsehanketirancevradoobiskujeprireditveinsijihželitudivprihodnje,karpomeni,dadomačini podpirajo razvoj prireditev; 

• 
pripozitivnihinnegativnihdružbenihvplivihjebilozaznatinajvečstrinjanja,karpomeni,dasoponu­

jene trditve vsebinsko ustrezno zajele že opredeljene vplive prireditev iz pregleda literature. Statističnih razlik pri dojemanju vplivov prireditev nismo zaznali: 

• 
med spoloma, 

• 
glede na območje bivanja v občini, 

• 
med zaposlenimi in nezaposlenimi v turizmu, 

• 
med sodelujočimi in nesodelujočimi na prireditvah. Dolžinabivanjavobčinitudinevplivanastopnjodojemanjanegativnihvplivov.Dojemanjedružbenih vplivov je statistično značilno povezano s splošnim mnenjem o prireditvah. 


Večina avtorjev se v svojih raziskavah osredotoča na statistične razlike med spoloma. Weaver in Lawton(2013)analiziratadrugeraziskave,vendarugotavljata,danemoretapotrditistatističnerazlike med spoloma, saj so različni avtorji prišli do različnih zaključkov. V našem primeru ugotavljamo, da ni statističnih razlik med odgovori glede na spol. 
McGehee in Andereck (2004) sta ugotovila, da vplive prireditev najbolj negativno dojemajo ljud­je iz zaledja, Korça (1998) in Madrigal (1995) pa sta ugotovila, da so negativni vplivi najbolj izraženi med prebivalci centra mest. Belisle in Hoy (1980) nasprotno poudarjata, da so v centru mesta prebi­valciboljnaklonjeniprireditvam. Samismoprišlidougotovitev,dasonajboljnegativnegamnenjado prireditevtisti,kiživijovcentrumesta,vendarparazlikemedobmočjinisostatističnoznačilne.Vnašem primeru si to razlagamo s tem, da sevečinaprireditev dogajav centrumesta,zato je razumljivo, da se negativni vplivi tam intenzivneje občutijo. 
Korça (1998) in Madrigal (1995) sta prišla do ugotovitve, da ljudje, ki delajo v turizmu prireditve vidijo bolj pozitivno kot ostali. Sami do takšnih rezultatov nismo prišli. 
Popregleduliteraturenismonašliprimernihugotovitevzaprimerjavodojemanjavplivovmedsode­lujočimiinnesodelujočiminaprireditvah.Pričakovalibi,datisti,kisodelujejo,tudipozitivnejedojemajo vplive, vendar naša raziskava tega ni potrdila. 
Allenssodelavci(1988),Perdue,LonginKang(1995)terWeaverinLawton(2001)soprišlidougo­tovitev, da je daljša doba bivanja na destinaciji povezana z večjo dojemljivostjo do negativnih vplivov prireditev. Vendar naša raziskava tega ni pokazala. 
Edina statistično potrjena povezava se v naši raziskavi nanaša na dojemanje družbenih vplivov in splošnimmnenjemoprireditvah.DopodobnegarezultatajeprišlatudiGoriškova(2015,63),kijevisti občinipreučevaladružbeno-kulturnevpliveladijskegaturizma. Gledenato,dajenašanketnivprašal­nik temeljil na njenem, lahko rezultata primerjamo. Ugotovili smo, da bolj pozitivno splošno mnenje 
o prireditvah kaže na bolj pozitivno dojemanje vplivov prireditev. 
Lesjak, Podovšovnik in Uran Maravić (2014) so ugotovili, da Koprčani visoko vrednotijo pozitiv­ne kulturne vplive športnih prireditev, kot negativne pa najbolj zaznavajo prometno gnečo in težave s parkirišči. Koderman (2014) je opozoril na potrebo po prireditvah, družabnih in kulturnih dogod­kih, ki jo prebivalci izražajo v skorajvseh soseskah občine. Podobno je Medarićeva (2014) izpostavila pomankanje ponudbe kulturnih dogodkov, zlasti v času izven sezone, kar zaznavajo prebivalci mest­negajedra.Izsledkinavedenihštudij,kisobileizvedenenaistemobmočju,soskladniznašimirezultati. 
Vnadaljevanjusopredstavljeneugotovitveopridobljenihpodatkihnapodlagistrukturiranegain-tervjujamedpredsednikiizbranihkrajevnihskupnostiinpredstavnicoobčineKoper.Ugotavljamo,da: 
• 
jesodelovanjemedobčinoinkrajevnimiskupnostmipozitivnonavsehpodročjih,nesamonapodročju prireditev; 

• 
seintereskrajanovzasodelovanjenaprireditvahmedposameznimikrajevnimiskupnostmirazlikuje; • obstajajo kakovostne prireditve, vendar jih je manj kot nekoč, predvsem pa so krajše; 

• 
prireditve prinašajo koristi krajevnim skupnostim, občini in njenim občanom; 

• 
se zaznava slabosti prireditev stopnjuje glede na bližino organiziranih prireditev; 

• 
vsiintervjuvancipodpirajonadaljnjirazvojprireditev,vendarspoudarkomnastrateškozastavljenem in usmerjenem razvoju, ki vključuje vse deležnike v procesu; 

• 
MestnaobčinaKoperinTurističnaorganizacijaKoper,kotnjendel,dobrosodelujetasposameznimi krajevnimi skupnostmi na vseh področjih. Menimo, da se sodelovanje med njimi lahko še izboljša z morebitnimi pogostejšimi neformalnimi srečanji, kjer bi stkali pristnejše odnose z željo po učin­kovitejšem odzivu na določene skupne težave. Ugotavljamo tudi, da določen interes krajanov za sodelovanje na prireditvah obstaja, vendar se razlikuje glede na območje bivanja, zato menimo, da jekoristnoobudititainteres,sčimerbilahkodoseglivečjovključenostobčanovterizboljšalisplošno mnenje o prireditvah, kot tudi ponosdomačinov. Izpostavimolahko še dodatnoprednost, kijepo­sledica povečanega interesa za sodelovanje. Ta se lahko kaže v novostih in idejah, ki jih je mogoče udejanjiti v sklopu nadaljnjega razvoja prireditev. 


Vobčiniseodvijanekajizjemnokakovostnihprireditev,predvsemvmestnemjedru. Tradicionalne prireditvenapodeželjunekolikozamirajo,sajpridomačinihniinteresazanjihovoorganizacijo,karugo­tavljajotudivTurističniorganizacijiKoper.Zatosonjihovinaporiusmerjenikspodbujanjunastankaali obuditveprireditevnapodeželju,kjerjevečavtentičnihvsebinintradicije. Obenempaposkušajoome­jitivnos tujih prvinpriorganizacijitradicionalnih prireditev,ki neodražajo pristnost lokalnega okolja. 
Prireditve imajo prednosti in slabosti, ki se jih vsi respondenti zavedajo. Iz rezultatov anketnega vprašalnika in intervjujev izhaja, da je več koristi kot slabosti. To je dokaz, da je vizija razvoja priredi­tev dobro zasnovana in da jih prebivalci v veliki meri sprejemajo kot pozitivne tako zase kot za mesto. Vprihodnjejepomnenjunašihsogovornikovtrebavselejspremljatiodnoslokalneskupnosti,sajje nji­hovanaklonjenostključnegapomenazauspehprireditev.Tojeskladnozugotovitvamidrugihavtorjev (McDonnell,AlleninO’Toole1999;Derretv:Robinson,WaleinDickson2010;Bowdinssodelavci2011). 
Na to se nanaša tudi mnenje o nadaljnjem razvoju prireditev v občini, kjer so intervjuvanci pre­pričani,dajetrebarazvojvbodočestrateškozastavitiinusmeritivskladuspričakovanjilokalneskupnosti terdrugihdeležnikovprireditev. Predstavnicaobčinepoudarja,dasamiprihodnostvidijovaktivnem povezovanjulokalnihponudnikov,sajonissvojimidejavnostmivvelikimeripredstavljajoavtentično istrsko doživetje. 
Na podlagi analize empiričnega dela smo prišli do splošne ugotovitve, da je velika večina priredi­tev dobro zasnovana in sprejeta med lokalno skupnostjo. S tem ima občina možnosti za dolgoročno uspešennadaljnji razvojprireditev, obpredpostavki,da bo ta potekalusklajeno. Ugotavljamo tudi, da se veliko truda namenja opazovanju, spremljanju, predvidevanju ter načrtovanju vplivov, torej se de­luje proaktivno, kar je nujno, če želi biti destinacija konkurenčna na turističnem trgu. 

5 Sklep 
Teoretski prispevek tega članka je sistematičen pregled virov s področja družbenih vplivov prire­ditev,zlastivdelu,koseugotavljanjihovakompleksnost,razumevanjeinodzivmenedžmenta. Hkrati sopodanetudipraktičneimplikacijezaupravljanjevplivov,kottudiizhodiščazaučinkovitdolgoročni razvoj prireditev v občini. 
Večinaanketirancevrednoobiskujeprireditveinpodpiranjihovnadaljnjirazvoj. Zatojetrebane­nehno skrbeti, da negativni vplivi ne presežejo pozitivne in s tem ogrozijo nadaljnji razvoj turizma. Raziskava je pokazala, kateri pozitivni in kateri negativni družbeni vplivi so bolj prepoznani s strani domačinov. V prihodnje je treba načrtovati ustrezne ukrepe in aktivnosti, da bi negativne zmanjšali in pozitivne povečali. 
Z upoštevanjem priporočil bo občina lahko obogatila in dopolnila program prireditev, skladno s pričakovanji domačinov. Posledično se bo okrepila kakovost prireditev. V prihodnje lahko pričaku­jemo,dabodestinacijadolgoročnopridobilapriložnostzadoseganjekonkurenčneprednostinadomačem in tujem trgu. Ponudba prireditev naj bo tako v prihodnje še bolj pestra in kakovostna, s poudarkom na rednem spremljanju zaznav vplivov turizma s strani lokalne skupnosti. Dobrodošlo bi bilo, da bi na občinski ravni skrbeli za povezovanje med organizatorji prireditev in obalnimi občinami ter ena­komerno razporeditvijo prireditev prek celega leta, saj bo le tako ponudba prireditev postala celovita ter širše prepoznana. Ta del nalog in aktivnosti sodi v delokrog destinacijskega menedžmenta, ki ga v tem trenutku opravljajo lokalne turistične organizacije. 
Raziskava ima določene omejitve, ki bi jih lahko pripisali času in sredstvom za izvedbo, kot tudi izvzetosti nekaterih deležnikov. Kvantitativna raziskava med prebivalci je bila izvedena v pomladnih mesecih, kar je lahko razlog za močnejše asociacije prireditev, ki so se odvijale v tistem obdobju ozi­roma za milejše dojemanje negativnih vplivov, saj takrat še ni tako pestrega programa prireditev, kot je v poletnih mesecih. Obenem sta bili raziskavi, tako kvantitativna kot kvalitativna, opravljeni na iz­branemvzorcuinnenacelotnipopulaciji,karnamdonekemereotežujeposploševanjerezultatov.Vnašo raziskavo tudi nismo vključili vseh deležnikov prireditev, ki smo jih prepoznali ob pregledu literatu­re, zato v tem delu vidimo možnosti za nadaljnje poglobljeno raziskovanje. Vsekakor pa bi bilo v prihodnosti vredno preučiti zaznave obiskovalcev in turistov. 

6 Viri in literatura 
Allen, L., Long, P., Perdue, R., Keiselbach, S. 1988: The impact of tourism development on residents’ 
perceptions of community. Journal of Travel Research 27-1. DOI: https://doi.org/10.1177/ 
004728758802700104 Andersson, T., Lundberg, E. 2013: Commensurability and sustainability: triple impact assessments of 
a tourism event. Tourism Management 37. DOI: https://doi.org/10.1016/j.tourman.2012.12.015 Balduck, A. L., Maes, M., Buelens, M. 2011: The social impact of the Tour de France: Comparisons 
of residents’ pre-and post-event perceptions. European Sport Management Quarterly 11. DOI: 
https://doi.org/10.1080/16184742.2011.559134 
Belisle, F., Hoy, D. 1980: The perceived impact of tourism by residents: a case study in Santa Marta, 
Colombia. Annals of Tourism Research 7-1. DOI: https://doi.org/10.1016/S0160-7383(80)80008-9 Bowdin, G., Allen, J., O’Toole, W., Harris, R., McDonnell, I. 2011: Events Management. Oxford. Brown,S.,Getz,D.,Pettersson,R.,Wallstam,M.2015:Eventevaluation:definitions,conceptsandastate 
oftheartreview.InternationalJournalofEventandFestivalManagement6-2.DOI:https://doi.org/ 10.1108/IJEFM-03-2015-0014 Connell,J.,Page,S.J.,Meyer,D.2015:Visitorattractionsandevents:Respondingtoseasonality.Tourism Management 46. DOI: https://doi.org/10.1016/j.tourman.2014.06.013 Fredline, L., Deery, M.,Jago, L. 2006:Development of a Scale to Assess the SocialImpacts of Tourism 
within Communities. Gold Coast. Getz, D. 1997: Event Management and Event Tourism. New York. Getz,D.,Page,S. J.2016:Progressandprospectsforevent,tourismresearch.TourismManagement 52. 
DOI: https://doi.org/10.1016/j.tourman.2015.03.007 
Goldblatt, J. 2000: A Future for event management: the analysis of major trends impacting the emer­ging profession. Events beyond 2000: Setting the Agenda, 2. Proceedings of Conference on Event Evaluation, Research and Education. Sydney. 
Goldblatt, J. J. (ur.) 2008: Special Events: The Roots and Wings of Celebration. Hoboken. Goldblatt, J. J. 1997: Special Events. New York. Gorišek,P.2015:Analizadružbeno–kulturnihvplivovladijskegaturizma:primerSlovenije.Magistrsko 
delo, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Hall,M.,Lew,A.A.2009:UnderstandingandManagingTourismImpacts:AnIntegratedApproach.NewYork. Jones, C. 2001: Mega-events and host-region impacts: determining the true worth of the 1999 Rugby 
World Cup. International Journal of Tourism Research 3-3. DOI: https://doi.org/10.1002/jtr.326 Kariel,H.G.,Kariel,P.E.1982:Socio-CulturalImpactofTourism:AnExamplefromtheAustrianAlps. 
Geografiska Annaler: Series B, Human Geography 64-1. DOI: https://doi.org/10.2307/490903 Knežević, M. 2006: Statistika z uporabo računalnika. Portorož. Koderman, M. 2014: Zadovoljstvo prebivalcev mesta Koper s kakovostjo bivalnega okolja v izbranih 
soseskah. Koper živi? Vključevanje prebivalcev v urejanje javnega prostora. Koper. Korça,P.1998:Residentperceptionsoftourisminaresorttown.LeisureSciences20-3.DOI:https://doi.org/ 10.1080/01490409809512280 Lesjak, M., Podovšovnik, E., Uran Maravić, M. 2014: The perceived social impacts of the EuroBasket 2013 on Koper residents. Academica Turistica 7-2. Madrigal,R. 1995:Residents’ perceptionsandtheroleofgovernment. AnnalsofTourismResearch22-1. DOI: https://doi.org/10.1016/0160-7383(94)00070-9 
Mason, P. 2003: Tourism Impacts, Planning and Management. Medmrežje: http://www.mu.edu.et/ iphc/images/liblary/Heritage/Heritage_Culture_and_Tourism/Tourism_Impacts_Planing_ devet.pdf (1.3.2017). 
McDonnell, I., Allen, J., O’Toole, W. 1999: Festival and Special Event Management. Brisbane. McGehee,N.,Andereck,K.2004:Factorspredictingruralresidents’supportoftourism.JournalofTravel Research 43-2. DOI: https://doi.org/10.1177/0047287504268234 Medarić,Z.2014:PoglediprebivalcevnaživljenjevstaremmestnemjedruKopra.Koperživi?Vključeva­
nje prebivalcev v urejanje javnega prostora. Koper. Mesec, B. 1998: Uvod v kvalitativno raziskovanje v socialnem delu. Ljubljana. Perdue, R., Long, P., Kang, Y. 1995: Resident support for gambling as a tourist development strategy. 
Journal of Travel Research 34-2. DOI: https://doi.org/10.1177/004728759503400203 Robinson, P., Wale, D., Dickson, G. 2010: Events Management. Wallingford. Schlenker,K.,Foley,C.,Getz,D. 2010:ENCOREFestivalandEventEvaluationKit:ReviewandRede­
velopment. Medmrežje: https://pdfs.semanticscholar.org/b8e4/7026370d51714a6262 c66fb9748e 0532ec9e.pdf (20.12.2017). 
Sharpley,R.2014:Hostperceptionsoftourism:Areviewoftheresearch.TourismManagement42.DOI: 
https://doi.org/10.1016/j.tourman.2013.10.007 Shone, A., Parry, B. 2010: Successful Event Management: A Practical Handbook. Andover. Sikošek, M. 2010: Management prireditev: organizacija študentskih prireditev. Koper:. Statistični urad Republike Slovenije. Medmrežje: http://www.stat.si (13.3.2017). Tosun,C.2002:Hostperceptionsofimpacts,acomparativetourismstudy.AnnalsofTourismResearch 
29-1. DOI: https://doi.org/10.1016/S0160-7383(01)00039-1 Vodeb, K. 2014: Turistična destinacija: sodobna obravnava koncepta. Koper. Watt, D. C. 1998: Event Management in Leisure and Tourism. Harlow. Weaver,D.,Lawton,L.2001:Residentperceptionsintheurban-ruralfringe.AnnalsofTourismResearch 
28-2. DOI: https://doi.org/10.1016/S0160-7383(00)00052-9 Weaver,D.B.,Lawton,L.J.2013:Residentperceptionsofacontentioustourismevent.TourismMana­gement 37. DOI: https://doi.org/10.1016/j.tourman.2013.01.017 
Wilson,J.,Shone,M.C.,Simmons,D.G.,Stewart,E.2015:Makingwaves:Examiningtheinterfacebetween cruisetourismanddestinationcommunityinAkaroa,NewZealand. TourisminMarineEnviron­ments 10, 3-4. DOI: https://doi.org/10.3727/154427315X14181438892856 
Yuan,Y.Y.2013:Addingenvironmentalsustainabilitytothemanagementofeventtourism.Internatio­nal Journal of Culture, Tourism and Hospitality Research 7-2. DOI: https://doi.org/10.1108/ IJCTHR-04-2013-0024 
Yürük, P., Akyol, A., Şimşek, G. G. 2017: Analyzing the effects of social impacts of events on satisfac­tion and loyalty. Tourism Management 60. DOI: https://doi.org/10.1016/j.tourman.2016.12.016 Zhou,Y.J.,Ap,J.2009:ResidentsperceptionstowardstheImpactsoftheBeijing2008OlympicGames. 
Journal of Travel Research 48-1. DOI: https://doi.org/10.1177/0047287508328792 

7 Summary: Social impacts of events in Municipality of Koper
(translated by Emanuela Malačič Kladnik) 
Events are very important for tourists, locals and the host destination in general. From the local inhabitants’ perspective, they bring social and personal advantages. For tourists, they may represent the reason for visiting a destination or prolonging their vacation. Especially in destinations with high seasonality,eventsmayplaytheimportantroleofatouristattraction,whichmotivatesvisitorstocome outofpeakseasonsorgenerallyprolongstheirstay. Itallbenefitsthehostdestination,helpingitbuild its promotion and image, especially if it hosts events with elements of local tradition that are well ac-ceptedandvisited.Therefore,eventsservemanyfunctions:tourist,cultural,economic,social,andpolitical. They can sustain the local identity, and enhance recreational and social cohesion, which leads to cul­turalandsocialprogress. Socialimpactsofeventsareofconsiderableimportanceforconstructiveand sustainable tourism development of a destination. Understanding the host communities’ perceptions of tourism and its impacts provides a reliable tool for management to harmonize, balance and nurtu­re the relationships among the main stakeholders at the destination. It empowers destination management to plan and develop the destination in accordance with the communities’ pace and ex­pectations, and optimizing their well-being by minimizing the costs of tourism development. 
Thesocialimpactofeventsasaresearchtopichasbeenanemergingissueintourismforovertwen­ty years and recently also in domestic scientific literature. In recent years, the Municipality of Koper put a greater emphasis on social events, so our goal was to study their social impact. Simultaneously, Koper has the ambition to become a tourist destination with high standards of tradition, authenticity and sustainability, which determines carefully planned, designed and provided destination experien­ces.Inthiscontext,webelievethatthesocialimpactofeventsplayaveryimportantroleindetermining the local community’s perception of tourism. The scientific research all over the world confirms that community’s attitude towards tourism plays a crucial role in tourist satisfaction with the destination and its success. These were the main motives for this research, to shed some light on issues of sustai­nable development of events in the emerging tourist destination of Koper. The aim of this paper was toexplorethesocial impact of events, hosted in the Municipalityof Koper, by employing quantitative and qualitative research methods. In May and June 2017, we conducted a survey among the local re­sidents and an in-depth structured interview with the representatives of three local communities and a representative of the Municipality of Koper in the field of tourism office. 
Thefindingsshowedthatthelocalcommunitysupportsthedevelopmentofevents;thattheevents revivethecity’satmosphereandenhancethedevelopmentoftourism. Thereisahighawarenessofthe importanceofbalancedstrategicdevelopmentandparticipationofallstakeholders.Ourfindingssho­wedthatthesocialimpactdependsonthegeneralopinionabouttheeventsintheMunicipalityofKoper. Wehave recorded a high levelof awarenessof thelocal community abouttheimpacts and theimpor­tance of harmonious relationships among the stakeholders regarding event development and its sustainability. The obtained results helped us shape the starting points for management decision pro­cess regarding the development of events in the Municipality of Koper in accordance with the local community’s expectations. At the same time, considering our findings in comparison with other stu­dies, we may conclude that the social impact significantly determines the destination’s development stage, conditioned by a variety of factors and circumstances of the host destination. 
Further research of the topic considering other stakeholders’ perspective and perception of social impacts of eventsmightprovidea deeper insight andreliablefoundationsforoptimisingfuturedeve­lopment of events ensuring the well-being of all participants. 
44 

RAZGLEDI 


PRIPOROČILAZATRAJNOSTNONAČRTOVANJEREKREACIJE NA PROSTEM V ZAVAROVANIH OBMOČJIH SLOVENIJE 
AVTORICA 
mag.RenataMavri 
ERUDIOVisokošolskosredišče,Litostrojskacesta40,SI –1000Ljubljana,Slovenija renata.mavri@gmail.com 
DOI:10.3986/GV90103 UDK:379.83:639.1.055.3(497.4) COBISS:1.01 
IZVLEČEK 

Priporočilazatrajnostnonačrtovanjerekreacijenaprostemv zavarovanihobmočjihSlovenije 
V prispevkusopredstavljenapriporočilazatrajnostnonačrtovanjerekreacijenaprostemv zavarovanih območjihSlovenije,spoudarkomnasocialninosilnizmogljivosti,naprimeruTriglavskeganarodnegaparka inKrajinskegaparkaZgornjaIdrijca.Trajnostnonačrtovanjerekreacijenaprostem(naprimerupohod­ništva,gorskegakolesarjenjainvožnjesštirikolesniki)upoštevaposebnegeografskerazmerezaposamezne vrsterekreacijenaprostem,varovalnerežimerazličnihzavarovanihobmočijinzakonodajo.Zapisanaiz­hodiščasonamenjenaoblikovanjupriporočilzanačrtovanjerazvojatrajnostnihoblikrekreacijenaprostem. V prispevkuocenjujemo,predvsemz vidikadomačinovinobiskovalcev,katereoblikerekreacijenapro­stemsov izbranihzavarovanihobmočjihtrajnostne. 
KLJUČNEBESEDE trajnostnonačrtovanje,rekreacijanaprostem,socialnanosilnazmogljivost,priporočila,zavarovanaobmočja, Triglavskinarodnipark,KrajinskiparkZgornjaIdrijca 
ABSTRACT 

RecommendationsforsustainableplanningofoutdoorrecreationintheprotectedareasinSlovenia 
Thearticlepresentsrecommendationsforsustainableplanningofoutdoorrecreationintheprotectedareas withemphasisonsocialcarryingcapacityontheexamplesofTriglavNationalParkandZgornjaIdrijca LandscapePark.Sustainableplanningofoutdoorrecreation(hiking,mountainbikingandquadriding) includesspecificgeographicalconditionsthatindividualformsofrecreationrequire,aswellasthesafety regimesofdifferentprotectedareas.Thestartingpointsforthedesignofmeasuresintheprocessofsustai­nableplanningofoutdoorrecreationarepresentedandintendedforregularmonitoringanddirectingof outdoorrecreationintheprotectedareasinSlovenia.Inthearticleweassesswhichformsofoutdoorre­creationaresustainable,especiallyfromthepointofviewoflocalsandvisitors. 
KEYWORDS sustainabledevelopment,outdoorrecreation,socialcarryingcapacity,recommendations,protectedareas, TriglavNationalPark,ZgornjaIdrijcaLandscapePark 
Uredništvojeprispevekprejelo12.septembra2018. 

1 Uvod 
ZavarovanaobmočjavSloveniji,polegdobroohranjeneganaravnegaokolja,predstavljajovelikeko­nomski,okoljskiindružbenipotencial,karjeključnegapomenazatrajnostnirazvojtakoregijekotcelotne države(LampičinMrak2008,145).Pravilomasoposeljena,zatosovnjihprisotnerazličnegospodarske dejavnosti kot so gozdarstvo, kmetijstvo in lov. 
Zaradi obsežnih informacij, promocije zdravega načina življenja, boljše prometne dostopnosti in želje po gibanju v kakovostnem okolju se povečuje obseg preživljanja prostega časa v zavarovanih in tudi v drugih neokrnjenih območjih. 
Zanačrtnouveljavljanjetrajnostnegarazvojaturizma(inrekreacije)jeključnotrajnostnonačrto-vanje,sprotnospremljanje/usmerjanjerazvojainupoštevanjenosilnezmogljivosti(Jurinčič2005;2009; 2014). V zavarovanih območjih so priporočljive trajnostne oblike rekreacije na prostem, ki vključu­jejosonaravnorabonaravnihvirov,hkratipaomogočajoizboljšanjekakovostiživljenjaprebivalcevter nezmanjšujejo možnosti za življenje v sedanjosti inprihodnosti (Eaglesin McCool 2002). Vse oblike rekreacijenaprostemmorajobitipodrejenenaravovarstvenimciljeminnesmejobitivnasprotjusci­lji zavarovanja (Guidelines…2000), kar velja tako za zavarovana kot nezavarovana območja. 
Namen prispevka je predstaviti priporočila za trajnostno načrtovanje rekreacije na prostem v za­varovanihobmočjih(naprimeruTriglavskeganarodnegaparkainKrajinskegaparkaZgornjaIdrijca), obupoštevanjusocialnenosilnezmogljivosti.Zanameneraziskavesmopodrobnejepreučilipohodništvo, gorskokolesarjenjeinvožnjosštirikolesniki.Vraziskavismoopredelilipriporočilazatrajnostnonačrto­vanjerekreacijenaprostem.Vključujejoukrepe,kinaizbranihzavarovanihobmočjihvplivajonaravnanje domačinov;preizkusilismojihnaizbranihprimerih.Pritemsmoupoštevaliposebnegeografskerazme-re, varovalne režime in zakonodajo. Namen prispevka je prikazati ugotovitve, katere oblike rekreacije na prostem so v zavarovanih območjih trajnostne (sprejemljive) tako z vidika prebivalcev zavarova­nih območij kot udeležencev različnih rekreacijskih aktivnosti. 
Izvajanjerekreacijenaprostemvzavarovanihobmočjihdomačinomprinašadoločenekoristi(de­lovna mesta) oziroma povzroča negativne učinke (konflikti), od česar je odvisna stopnja strinjanja prebivalcev z izvajanjem različnih oblik rekreacije (Saveriades 2000). V raziskavi se sprašujemo, ali bi se domačini strinjali z izvajanjem vseh oblik rekreacije na prostem in pod kakšnimi pogoji bi jih bili pripravljeni sprejemati v zavarovanih območjih, tudi če od njih ne bi imeli koristi (ekonomskih) in bi jim prinašale različne negativne učinke (hrup, smeti, množičnost). V Triglavskem narodnem parku smo pri oblikovanju priporočil za trajnostno načrtovanje rekreacije na prostem upoštevali za­konodajo, upravljavske smernice in varovalni režim (Zakon o Triglavskem…2010; Uredba…2016; Načrt…2016). Pri določanju priporočil v Krajinskem parku Zgornja Idrijca, smo upoštevali Odlok 
o razglasitvikrajinskegaparkaZgornjaIdrijca(1993;2014)inRazvojninačrtinstrategijotrženjatu­rizma Idrija za obdobje 2009–2015 (2009), ki pa sta že zastarela in premalo podrobna, zato pomanj­kanjetehdokumentovpredstavljaoviroprirazvoju. VOdlokujev4. členudoločeno,danacelotnem območjukrajinskegaparkanidovoljenoprekomernopovzročanjehrupa,karmotornavozilainštiri­kolesniki zagotovo povzročajo. Po Zakonu o ohranjanju narave (2014) je vožnja z vozili na motorni alidruglastenpogonvnaravnemokoljuprepovedanaintoveljatudizaplaninskepoti(Zakonopla­ninskih…2007)in vožnjo pogozdu izven poti (Zakonogozdovih1993),asekljub temuvpraksiiz­vaja (Medmrežje 1). 

2 Teoretska izhodišča 
Svetovna in slovenska turistična strategija temeljita na trajnostnem razvoju ter usmerjata načrto­valce razvojnih politik v okoljsko, družbeno in gospodarsko ter podnebno odgovorno in trajnostno načrtovanje,tudiprinačrtovanjurekreacijenaprostem.Pravtakopoudarjatapomembnostizobraževanja 
za trajnostni razvoj vseh deležnikov v turizmu, ki mora postati del trajnostno naravnanih turističnih strategij (UNWTO 2016; Strategija…2017). 
Raziskovalcipogostozvidikaizvajanjarekreacijenaprostemugotavljajoprepletanjenosilnihzmog­ljivosti,zatojeprinačrtovanjutrebaupoštevativsenosilnezmogljivostiinvidikerazvoja(Plutinsodelavci 2008). Rezultati Manningove (1999) raziskave kažejo, da lahko izvajanje rekreacije na prostem nega­tivnovplivanaokolje(okoljskarekreacijskanosilnazmogljivost)ternadoživljanjedrugihrekreativcev (socialna rekreacijska nosilna zmogljivost) in tako nakazuje potrebo po postavitvi določenih omeji­tev, smernic s strani upravljavca (upravljavska rekreacijska nosilna zmogljivost). 
Različneraziskavepreučujejorekreacijonaprostemv zavarovanihobmočjihinkonfliktemed raz-ličnimi deležniki, ki se pri tem pojavljajo, kar kaže na nujnost načrtovanja in upravljanja zavarovanih območij.Saveriades(2000)jenaprimeruvzhodneobaleCipraugotovil,daobiskovanjezavarovanihob­močij vpliva na obiskovalce in domačine (dvosmernost) in da je treba upoštevati dva vidika razvoja: preprečevatinegativneučinketurizma,kibijihlahkoobčutilalokalnaskupnost(zadovoljstvodomačinov) terhkratiskrbetizatrajnostnirazvojinkakovostturističnedestinacije(zadovoljstvoobiskovalcev).Ugotav­lja,dastrinjanjedomačinovinobiskovalcevzizvajanjemrekreacijenaprostemternjihovo»poistovetenje« zzavarovanim območjemprispeva k trajnostnemu razvoju. Dve raziskavi (Sterl, Wagnerin Arnberger 2004terBurns,ArnbergerinVonRuschkowski2010)stanaprimerunarodnihparkovvAvstriji,Nem-čijiinZdruženihdržavahAmerikepotrdili,dajerazličnopojmovanjemnožičnostiodvisnoodrazličnih tipov skupin in od različnih kultur, ki se na pojav množičnosti različno odzovejo. Za različne skupine obiskovalcev so moteče predvsem velike skupine in nekatere vrste rekreacije (zlasti motorizirane) ter načininobmočjeizvajanja(naprimernavzkrižjamedpohodnikiingorskimikolesarji).Drugidverazi­skavi(Strickland-Munro,AllisoninMoore2010terGetzner,JungmeierinLange2010)ugotavljata,da je denar lahko »ključ« za rešitev konflikta med domačini in oblastjo/upravljavcem ter da so domačini boljstrpnidoobiskovalcev,čeimajoodnjihkakšneekonomskekoristi. Raziskaviugotavljata,damora biti razvoj usklajen in povezan na lokalni, regionalni in državni ravni, ker je treba za razvoj poskrbeti tudiizfinančnegavidika(hkratidelovnamesta,razvojobmočjainvarstvozavarovanegaobmočja).Arni inKhairil(2013)vsvojiraziskavivnarodnihparkihnaFinskemugotavljata,dajezanadaljnjitrajnostni razvojnujnotrajnostnonačrtovanjeinupravljanjezavarovanihobmočijssodelovanjemvsehvključenih deležnikov in tudi strokovnjakov (na primer raziskovalcev, planerjev, menedžerjev, politikov). 
Raziskav o socialni nosilni zmogljivosti in načrtovanju motorizirane rekreacije še ni prav veliko, vendar njihovo število narašča, saj veliko obiskovalcev zavarovana območja želi obiskati z motornim vozilom, sploh če jim to skrajša pot do ogleda naravnih in kulturnih znamenitosti in če za to obstaja ustrezna infrastruktura. Hallo in Manning (2010) ter Lawson s sodelavci (2003) so socialno nosilno zmogljivost,spomočjomodelasimulacije(analizarazličnihscenarijev),ugotavljalimedrazličnimisku­pinamiobiskovalcevvameriškihnarodnihparkih.Raziskavipredlagata,da,obpripravljanjuprometnega načrtaskozizavarovaniobmočji,upravljavecupoštevanavadeinstališčaobiskovalcevzavarovanihob-močij,ustreznozmanjšaštevilomotornihvozil,uredidrugačensistemprometa(uporabajavnegasistema prometa) in sprotno spremlja in usmerja tovrstne oblike rekreacije. 
VSlovenijijesocialnanosilnazmogljivostslaboraziskana,šezlastizvidikaizvajanjarekreacijena prostem v zavarovanih območjih, čeprav je pomembna za nadaljnje načrtovanje trajnostnega razvoja v zavarovanih območjih. Dosedanje preučevanje na tem področju je usmerjeno v navzkrižja in obre­menitve različnih območij kot posledice turistične in rekreacijske dejavnosti (Plut 1999; Cigale 2004; 2012; Cigale, Lampič in Mrak 2010; Cigale in sodelavci 2014; Mrak 2009; 2011a; 2011b; 2013), in si­cer primarno z vidika trajnostnega in skladnega regionalnega razvoja zavarovanih območij (Špes in sodelavci2002;Plutinsodelavci2008;Plut2010)terturističnegaobiskazavarovanihobmočij(Jurinčič 2003; Jurinčič in Gosar 2003). Obenem se tovrstno preučevanje posveča tudi učinkovitemu upravlja­nju zavarovanih območij v Sloveniji, s poudarkom na vključevanju lokalnih skupnosti pri delovanju zavarovanih območij (Ogorelec 2002; Sovinc in Morgan 2004; Mrak in Potočnik Slavič 2005; Rodela 2007; Sovinc 2011). 
Nosilno zmogljivostinprostorskonačrtovanje trajnostnegaturizma je na primeruslovenske Istre preučevalJurinčič(2005;2009;2014). Opredeliljeprostorsko-ekološke,infrastrukturneinsocio-eko­nomskekazalnikenosilnezmogljivostiinugotovil,dajezatrajnostnirazvojobmočjanujnopravočasnoin celovito prostorsko načrtovanje. Jurinčič in Balažič (2010) sta na primeru Parka Škocjanske jame spomočjoanalizenosilnezmogljivosti,ugotavljalamaksimalnodnevnošteviloobiskovalcev.Raziskava ugotavlja, da je za nadaljnji trajnostni razvoj turizma potrebna natančna razvojna strategija, izdelana v sodelovanju s turistično industrijo, občinami, državo in domačini. 

3 Metodologija 
Na podlagi pregleda literature smo predpostavljali, da je za uveljavljanje trajnostnega razvoja re-kreacije na prostem v zavarovanih območjih nujno trajnostno načrtovanje, upoštevanje nosilne zmogljivosti, sodelovanje različnih deležnikov pri razvoju (še posebej domačinov), natančna razvoj­na strategija (smernice) in denar, ki je potreben za nadaljnji razvoj. 
Trajnostnonačrtovanjerekreacijenaprostemsmoopredelilikotnačrtovanjetrajnostnihoblikre­kreacije,kivzavarovanihobmočjihupoštevajotrajnostnirazvoj,nosilnezmogljivosti(šeposebejsocialno nosilno zmogljivost) ter sprotno spremljanje in usmerjanje razvoja. 
V prispevku obravnavamo socialno nosilno zmogljivost v omejenem obsegu, povezujemo jo zokoljskoin ekonomskonosilnozmogljivostjo. Gledenatujeraziskavesocialnenosilnezmogljivosti, povezanetudizrekreacijointurizmomvzavarovanihobmočjih(Manning1999),smovprispevkuso­cialnonosilnozmogljivostopredelilikotmejoizvajanjarekreacijenaprostemvzavarovanemobmočju, kišelahkozagotovitrajnostnoinkakovostnorekreacijonaprostemterokoljesprav takokakovostno rekreacijskoizkušnjoindoživetjem,nedabizizvajanjemnegativnovplivalinadomačine,obiskovalce indrugeuporabnikeprostoravzavarovanemobmočju.Vprispevkuobravnavamopredvsemdvosmer­nost socialne nosilne zmogljivosti, kar pomeni, daso socialniin kulturni vplivi rekreacije na prostem dvosmerniindazudeležbopriaktivnostiprihajatakodointerakcijmedobiskovalciindomačini,pre­bivalci nekega območja, kot tudi med obiskovalci in izvajalci rekreacije nasploh (Saveriades 2000). 
V raziskavi smo, s pomočjo predhodnega pregleda literature, opredelili priporočila za trajnostno načrtovanje rekreacije na prostem, ki smo jih nato preverili; v našem primeru v Triglavskem narod­nem parku in v Krajinskem parku Zgornja Idrijca. Priporočila za trajnostno načrtovanje rekreacije vključujejo:analizo stanja,ugotavljanje socialne nosilne zmogljivosti in drugih nosilnih zmogljivosti, ugotavljanje trajnosti in sprejemljivosti rekreacije na prostem. 
Vprvemkorakusmoizvedlianalizostanja,kivključujesociodemografskepodatke,značilnostiobi-ska in izvajanje različnih oblik rekreacije na prostem. Za ugotavljanje stanja smo uporabili anketni vprašalnik,pregledgeografskihrazmerteruporabostatističnihpodatkov(Odarinsodelavci2017).Za ugotavljanjesocialneindrugihnosilnihzmogljivosti,smouporabilianketnivprašalnik,kijemeddrugi­mivključevalvprašanja:oprisotnostiinsprejemanjurazličnihoblikrekreacijenaprostem,osprejemanju množičnerekreacijenaprosteminodnosudonje,opotencialnih(informacijaomorebitnihnavzkrižjih) in dejanskih navzkrižjih pri izvajanju rekreacije na prostem, o ekonomskih koristih, o pomenu kako­vostnega okolja in možnostih izvajanja rekreacije na prostem. Z njim smo ugotavljali razmerja med obiskovalciindomačini,kottudimedobiskovalciinizvajalcirekreacijenasploh(dvosmernost).Zado­datnopojasnitev problematike smouporabili tudi intervjuje medrazličnimideležnikivzavarovanem območju.Nadaljesmoprikazali,katererekreacijskeaktivnostisotrajnostne(sprejemljive)zvidikapre­bivalcevzavarovanegaobmočjakottudiudeležencevrazličnihrekreacijskihaktivnostitertudizvidika upravljavca. Pri tem smo upoštevali usmeritve varovalnega režima in zakonodajo. Anketno raziskavo instrukturiraniintervjusmouporabili,kerlahkoznjimapridobimomnenjarazličnihdeležnikov,po­datkelahkoanaliziramo,obdelamoinmedsebojprimerjamoterznjimaocenjujemosocialnonosilno zmogljivost. 

Bohinjskojezero
BovecGozdMartuljekKobaridzokolico 
KranjskaGorazokolicoLogpodMangartomzokolico MojstranainVrata Mostnač
So iinPodbrdovisokogorjeTriglavskeganarodnegaparkaPokljuka Rate čezokolicoTolminzokolicoTrenta Vršič 
domačini 
domači obiskovalci 
tuji obiskovalci 
Slika1:Številoanketirancevpolokacijahv Triglavskemnarodnemparkuinbližnjiokolici. 
Preučevanje je potekalo v obdobju 2012–2013, ko smo izvedli anketno raziskavo, ki je bila name-njena domačinom in obiskovalcem zavarovanih območij. V Triglavskem narodnem parku smo anketirali 432 oseb, odtega 253 domačihin 112tujih obiskovalcev ter 67domačinov (slika1). V Kra­jinskem parku Zgornja Idrijca smo anketirali 206 oseb, od tega 193 domačih obiskovalcev ter 13 domačinov(preglednica1). Tujihobiskovalcev nismo anketirali,kerv krajinskemparkuv času anke­tiranjanisobiliprisotni.Anketiranjedomačinov,jepotekalonavečlokacijah,njihovvzorecjebilmajhen. Med domačinesmo šteli tiste osebe,ki živijo vzavarovanih območjih,na mejiali v njegovineposred­ni bližini in imajo običajno zemljišča, ki segajo na zavarovano območje. 
Preglednica1:Številoanketirancevpolokacijahv KrajinskemparkuZgornjaIdrijca. 
Domačini  Domači obiskovalci  
Lajšt, naravno kopališče Belca Divje jezero  2 4  127 50  
Idrijska Bela, gostilna Fežnar Rake, sprehajalna pot Strug, naravno plezališče Skupaj  7 – – 13  6 6 4 193  

Leta2013jesledilkvalitativnidelraziskave,vokvirukateresmoopravilipoglobljeneintervjujezdo­mačini in z upravljavcem zavarovanih območij. Z intervjuji smo nadgradili anketno raziskavo in od različnihdeležnikovdobilidodatneinformacije. Podatkesmoanaliziraliinjihprimerjalizanketo. In-tervjuvali smo upravljavce (Javni zavod Triglavski narodni park in Občina Idrija), poleg tega pa v Triglavskem narodnem parku še trinajst, v Krajinskem parku Zgornja Idrijca pa sedem domačinov. 

4 Rezultati 
Vnadaljevanjuprispevkanavajamopriporočilazanačrtovanjeizbranihoblikrekreacijenaprostem v zavarovanih območjih, do katerih smo prišli s pomočjo različnih metod. 
Priporočamo, da je pri načrtovanju izbranih oblik rekreacije v prihodnje treba v razvoj dosledno vključevatidomačineinjihspodbujatikskupnemuupravljanjuzavarovanihobmočij.Hkratipriporočamo, da se večja pozornost nameni odnosu obiskovalcev do izvajanja rekreacije na prostem v zavarovanih območjih in njihovemu strinjanju, mnenju in sprejemanju različnih oblik rekreacije na prostem. Pri socialni nosilni zmogljivosti, ki smo jo preučevali, je težko predvideti, kje je meja, do katere je izvaja­njedoločenihoblikrekreacijenaprostemvzavarovanihobmočjihšesprejemljivozaljudi,danebiprišlo do takšnega obremenjevanja, ki bi zmanjšalo njegovo nosilno zmogljivost v prihodnje. Priporočamo, da se v prihodnjih raziskavah o rekreaciji na prostem poleg socialne nosilne zmogljivosti upoštevata tudi okoljska in ekonomska nosilnazmogljivost kotdelcelotnenosilnezmogljivosti. Vraziskaviugo­tavljamo razliko v dojemanju rekreacije na prostem med obiskovalci in domačini, saj zaradi udeležbe prirekreativniaktivnostimednjimiprihajadorazličnihvplivov.Zadomačinesoobiskovalcisprejem­ljivi, če se kulturno obnašajo, upoštevajo varovalni režim in red, pa tudi če imajo od njih ekonomske koristi.Obiskovalcemsezdinajpomembneje,daimajomožnostizvajanjarazličnihoblikrekreacijena prostemvčistem,mirneminkakovostnemokolju,zatosejimzditapomembnaredinvarovalnirežim v zavarovanem območju. Priporočamo, da se pri načrtovanju upošteva trajnostni razvoj rekreacije na prostem, pravila, varovalni režim ter da se ohranijo prizadevanja za kakovostno okolje, domačinom pa je treba omogočiti, da imajo od izvajanja rekreacije tudi ekonomske koristi. 
Ugotavljamo, da so v zavarovanih območjih najbolj opazne in nemoteče oblike rekreacije na pro-stem pohodništvo, kolesarjenje ter gorsko kolesarjenje. Le vožnja s štirikolesniki poteka najpogosteje pocestah,čezprelazeinpovzročaprevečhrupa.Pravtakougotavljamo,dajepriizvajanjupohodništva šenajmanjpotencialnih/dejanskihnavzkrižij,karpanaraščaprikolesarjenjuingorskemkolesarjenju. Najpogostejšanavzkrižjaobstajajoprimotoriziranihoblikahrekreacije,insicerprivožnjizmotorjiin sštirikolesniki.Priporočamo,dasevzavarovanihobmočjihvprvivrstiuveljaviizvajanjepohodništva, kerjenajboljtrajnostnaoblikarekreacije naprostem. Tudi izvajanjegorskega kolesarjenjaje trajnost­na oblika rekreacije na prostem, kadar se upoštevajo pravila (omejitve), varovalni režim in kulturno vedenjedoostalihobiskovalcev(pozdravljanje,prilagoditevhitrosti).Vožnjasštirikolesnikijenajmanj trajnostna oblika rekreacije na prostem v zavarovanih območjih in jo ob še večji množičnosti lahko štejemo med netrajnostne rekreacije, predvsem zaradi prevelikega hrupa, zato priporočamo, da bi jo usmeriliizvenzavarovanihobmočij. Množičneinmotoriziraneoblikerekreacijenaprostemvzavaro-vanihobmočjihnisosprejemljive,zlastičesohrupne,sajprevečmotijoobiskovalceintudidruge(lovce, gozdarje). Priporočamo, da upravljavec ustrezno pripravi prometni načrt skozi zavarovana območja, ustrezno zmanjša število motornih vozil in uredi ustrezen sistem javnega prometa. 
Ugotavljamo, da varovalnega režima ne poznajo vsi dovolj dobro, zato priporočamo uvajanje predvsem mehkih ukrepov (na primer ozaveščanje, izobraževanje domačinov, usmerjanje obisko­valcev, obvestilne table) in povečani nadzor (redarji, nadzorniki). Nadalje priporočamo, naj imajo zavarovanaobmočjapripravljenenatančneintrajnostnonaravnaneturističnestrategije,upravljavski načrt s smernicami za trajnostni razvoj rekreacije na prostem ter jasen varovalni režim. Pomemb­noje,davsideležnikidoslednoupoštevajoupravljavskinačrtinsmerniceteruresničujejovarovalni režim tudi v praksi ter po potrebi izvajanje določene oblike rekreacije na prostem prej uskladijo z upravljavcem. 
4.1 Triglavski narodni park 
V Triglavskem narodnem parku smoanketirali 55,3%moških;med vsemi obiskovalcijebilonaj-večdomačih(58,6%),starihmed26do35let(29,6%)zvišjoalivisokoizobrazbo(37,5%).Skorajpolovica anketirancevživivnaseljihzvečkot5000prebivalci(44%)invečinajihneživiodturizma(90%).Ne­kajkratletno28%anketirancevobiščezavarovanoobmočje,vdvojepride26%anketiranih,združino 25%, za več dni 39,5%, vendar od tega za največ 2–3 dni (31%) ali le za nekaj ur (36,2%), največ po­leti(76%).Najpogostejeprihajajozaradiizleta,ogledaalipočitnic(50%)inzaradimožnostirekreacije na prostem (34,6%). Anketiranci se najpogosteje ukvarjajo s pohodništvom (91,2%), precej manj z gorskim kolesarjenjem (22,7%) in najmanj z vožnjo s štirikolesniki (0,2%). Najpogosteje kot vzrok za rekreacijo na prostem navajajo lepo naravo, mirno in čisto okolje (93,6%), bogato biološko razno­likost,kakovostnopitnovodoterogledenaravnihinkulturnihznamenitosti(70,1%)tertudimožnost rekreacije na prostem (60,4%). 
Ugotovili smo, da anketiranci najbolj opazijo prisotnost pohodništva (70,4%), nekoliko manj gor­skega kolesarjenja (58,8%) in najmanj vožnjo s štirikolesniki (0,2%). Pri vprašanju o potencialnih navzkrižjih smo dobili odgovore, da ima z izvajanjem pohodništva potencialna navzkrižja 0,7% anke­tirancev(3odgovori),zgorskimkolesarjenjempa10%anketirancev(43odgovorov).Največnavzkrižij imajoanketirancizmotoriziranimioblikamirekreacije,insicerprivožnjizmotorji(54,6%)inštiriko­lesnikih (51,9%). V intervjujih domačini izpostavljajo tudi dejanska navzkrižja, ki so povezana spovečanjempohodništvavvisokogorju(neurejene,preozkepoti,slabealipomanjkljiveoznačitve,prema­loparkirišč,prevelikeobremenitvenalokalnihcestah).Napohodnikevsajvgozdnatemdeluzavarovanega območjavplivajotudidivjezveri. Težavepasepojavljajotudiprigorskihkolesarjih. Prog,kibibilena­menjene tej rekreaciji na prostem, ni dovolj. Nekateri kolesarji so zelo nekulturni in se ne ustavijo, ko srečajomimoidočega.Vintervjujihsodomačiniizpostavili,dasonajboljmotečimnožičnimotoristiin motornavozila,občasnotudištirikolesniki(čezVršič,LogpodMangartom). Motoriziranavozilapov­zročajopredvsemvelikhrup,lahkopatudipravookoljskooviro,čecestaniasfaltirana(zaprašenorastje, slabizgledpokrajine)inčejouporabljavelikoljudi.Vsidomačinipakljubtemunimajodejanskihnavz­križij pri izvajanju različnih oblik rekreacije na prostem v zavarovanem območju. Za domačine (ponudnike) so motoristi dobri gostje, sploh če se pri njih ustavijo in koristijo njihove storitve. 
Med izbranimi rekreacijami na prostem je v Triglavskem narodnem parku najbolj trajnostna ob-likapohodništvo.Težavajelevvisokogorjuzaradimnožičnostiinstempovezanimiokoljskimiproblemi. Tudigorskokolesarjenjejetrajnostnaoblikarekreacijenaprostem,kadarseupoštevajopravila(ome­jitve)injetudivedenjedoostalihobiskovalcevkulturno. Vožnjasštirikolesnikinisprejemljivaoblika rekreacije na prostem in jo štejemo med netrajnostno, predvsem zaradi prevelikega hrupa in še zlasti če domačinom ne prinaša ekonomskih koristi. 
Ugotavljamo, da večkotpolovicaanketiranih obiskovalcev in domačinov(53,3%) poznavaroval­ni režim, skoraj petina pa varovalnega režima ne pozna (19,2%) ali ga pozna delno (27,3%). Največ anketirancevsestrinja,danajbivarovalnirežimvarovalnaravo,čistookoljeinskrbelzabiološkoraz­nolikost(89,6%),omogočilobiskovalcemoddihinrekreacijonaprostemvkakovostnemokolju(70,3%), domačinomomogočiltrajnostnirazvoj(62%)intudivarovalobmočjepredmnožičnimizvajanjemvseh oblikrekreacijenaprostem(športneprireditve;49,3%). Privprašanjuoprihodnjemrazvojurazličnih oblikrekreacijenaprostemjevečinaanketirancevizbralatradicionalne(85%)intrajnostneoblikere­kreacije (75,7%) (predvsem pohodništvo, kolesarjenje), a bi dopuščali tudi gorsko kolesarjenje (41,2%). Anketiranci si najmanj želijo množičnih (27,3%)in motoriziranih oblik rekreacije(20,6%). 
Slika2:VarstvenipasoviTriglavskeganarodnegaparka(Varstveni…2018).p str.52 
RenataMavri Priporočilazatrajnostnonačrtovanjerekreacijenaprostemvzavarovanih… 

Ko smo o viziji Triglavskega narodnega parka z vidika izbranih oblik rekreacije na prostem pov­prašališeupravljavca,smodobiliodgovor,najpotekajopoustreznihpoteh,takodanebodoeniobiskovalci motili drugih. Hrupne oblike niso zaželene, saj preveč motijo obiskovalce. Rekreacija na prostem bo v prihodnje potekalapo Uredbio Načrtu upravljanja parka(2016), vkateri je navedeno,kakojetreba določeneoblikerekreacijenaprostemizvajatiinuskladitizupravljavcemterupoštevatiomejitveglede na varstvene pasove (slika 2). 

4.2 Krajinski park Zgornja Idrijca 
V Krajinskem parku Zgornja Idrijca smo anketirali 55,8% moških; med vsemi obiskovalci je bilo največdomačih(93,7%),starihmed18do25let(35,4%),skončanosrednjošolo(47,6%). Skorajpo­lovica anketirancev živi v naseljih z več kot 5000 prebivalci (54,9%) in večina jih ne živi od turizma (92,3%).Nekajkratletno34%anketirancevinenkrattedensko17,5%anketirancev(večinomaizbližnje­gamestaIdrije)obiščezavarovanoobmočje,sskupinoprijateljevpride31,7%anketiranih,vdvoje23,4%, z družino 21,2%, za nekaj ur 68,4% oziroma za en dan (27%), največ v poletnem času (83,5%). Naj­pogostejeprihajajozaradiizleta,ogleda,oddiha,piknika(54,1%),14,5%zaradirekreacijenaprostem, 19,5%zaradioddihainrekreacijenaprostemin5,8%zaradidela. Anketirancisenajpogostejeukvar­jajo s pohodništvom (83,5%), kolesarjenjem in gorskim kolesarjenjem (71,8%) ter le 0,1% z vožnjo s štirikolesniki. Najpogosteje kot vzrok za rekreacijo na prostem navajajo lepo naravo, mirno in čisto okolje (74,7%), možnost rekreacije na prostem (48,1%) in bogato biološko raznolikost, kakovostno pitno vodo in oglede naravnih in kulturnih znamenitosti (41,8%). 

Slika3:KolesarjisicestoodPodrotejeprotiIdrijskiBelidelijoz drugimimotoriziranimivozili. 
Ugotovilismo,daanketirancinajboljopazijoprisotnostpohodništva(72,3%)innekolikomanjko­lesarjenjatergorskegakolesarjenja(68,0%).Vožnjosštirikolesnikianketiranciopazijovzelomajhnem deležu (0,1%). Z izvajanjem pohodništva ima potencialna navzkrižja 4,4% anketirancev (9 odgovo­rov),zgorskimkolesarjenjempa5,8%anketirancev(12odgovorov).Največnavzkrižijimajoanketiranci zaradivožnjezmotorji(57,8%)inštirikolesniki(56,8%).Vkomentarjihsoanketirancinajvečkratna­vedlidejanskanavzkrižja,kisopovezanapredvsemssrečevanjemvozilinrekreativcevnaozkivstopni potiodPodrotejeprotiIdrijskiBeli(slika3).Domačinemotijotudidrugestvari,kisoposledicapovečane­ga števila rekreativcev, na primer parkiranje in kampiranje »na črno«, splošna neurejenost in nered. 
Večinaintervjuvancevmeni,daimajonajvečjekoristiodkrajinskegaparkarekreativci,kivanjpridejo izključno zaradi rekreacije na prostem, oddiha in tudi oba gostinca. Nekateri menijo, da od krajin­skegaparkanimanihčevelikekoristi,šenajmanjpadomačini,kiv njemživijo. Večinaintervjuvanih domačinovseneposrednoneukvarjazrekreacijonaprostem,jihpakarnekajpremišljujeotem(pred­vsem o oddajanju sob in apartmajev) in se zavedajo razvojnih možnosti. Med izbranimi oblikami rekreacije na prostem sta v Krajinskem parku Zgornja Idrijca najbolj trajnostni pohodništvo in gor­skokolesarjenje. Vožnjasštirikolesnikivkrajinskemparkunitrajnostnaoblikarekreacijenaprostem (hrup). 
Krajinski park še nima upravljavskega načrta, a ga pripravljajo. Občina je v okviru priprav na bo­doči upravljavski načrt zavarovanega območja začela z izvajanjem projekta Nature – NIP 2011 (Lahajnar 2012). Rezultati projekta so pokazali, da se domačini, ki so doma v osrednjem, to je najbolj obremenjenem delukrajinskega parka, vzvezi z izvajanjem rekreacijena prostemv projektvečinoma nisovključili intudinisopokazaliposebnega interesaza sodelovanjevprihodnje. Skorajpolovicaan­ketiranih domačih obiskovalcev in domačinov (49,5%) pozna varovalni režim, malo manj kot petina pa varovalnega režima ne pozna (17,5%) ali ga pozna delno (33%). Domači obiskovalci so najpogo­stejeocenilivarovalnirežimvkrajinskemparkukotprimeren(51,3%),zadomačinepajepreblag(53,9%). Največ anketirancev se strinja, da naj bi varovalni režim varoval naravo, čisto okolje in skrbel za bio­loškoraznolikost(78,6%),omogočilobiskovalcemoddihinrekreacijonaprostemvkakovostnemokolju (51,9%),domačinomomogočiltrajnostnirazvoj(42,7%)intudivarovalobmočjepredmnožičnimiz­vajanjemvsehoblikrekreacijenaprostem(športneprireditve;30,1%).Privprašanjuoprihodnjemrazvoju različnihoblikrekreacijenaprostemjevečinaanketirancevizbralatradicionalne(63,6%)intrajnost­ne oblike rekreacije na prostem (60,7%) (pohodništvo, kolesarjenje), a bi le petina dopuščala gorsko kolesarjenje(20,4%). Anketirancisinajmanjželijomnožičnih(12,1%)inmotoriziranihoblikrekrea­cije (9,2%). 
Smernicinvarovalnegarežimaupravljavcašeni,zatodomačiniodvseganajboljpogrešajovečreda, sajsovečinomamnenja,dagapravzapravniindajevsedovoljeno. Menijo,daobčinavkrajinskipark premalo vlaga, zato tudi ni urejenega varovalnega režima. Krajinski park tudi nima nadzornika, ima zgoljobčinskegaredarja,kiimamanjšepristojnosti.Domačinipogrešajovečjesodelovanjeinfinančno podporo občine, zlasti pri začetni gradnji apartmajev in sob, želijo si tudi osnovne komunalne uredi­tve doline. Prav tako pogrešajo večjo strpnost pri gradnji, kar se kaže zlasti v pomanjkanju zazidljivih parcel – zaradi tega ni veliko mladih, ki bi ostali v dolini. 
Upravljavecvprihodnježelipovečatinadzorinvzpostavitivečjired. Vobčinicestevprihodnjene nameravajoširili,dabiuredilikolesarskostezo,pločnikeinpešcone. Investicijabibilanamrečpreve­likainsegledenakratkosezonovkrajinskemparkunebiizplačala. Naobčinisorazmišljalipredvsem 
o parkirišču izven krajinskega parka, kjer bi obiskovalci svoje vozilo lahko parkirali, vanj pa bi odšli z javnim prevozom, peš ali s kolesom. Promet po krajinskem parku bodo uredili z ustrezno promet­nosignalizacijo, kibozmanjševala hitrosti in urejala parkirišča. Na tak način bi omejili hrup, manj bi bilo nevarnosti na cesti, manj onesnaževanja okolja, manj pa bi tudi motili domačine. Z vidika izbra­nih oblik rekreacije na prostem, si občina v krajinskem parku v prihodnje prizadeva predvsem za pohodništvoinkolesarjenjeter,dabiteoblikerekreacijepotekalepožeobstoječihpoteh(nadrugistra­ni reke v Strugu). 


5 Sklep 
Preučevanje rekreacije na prostem v izbranih zavarovanih območjih Slovenije je potrdilo, da je za uveljavljanjetrajnostnegarazvojarekreacijenaprostemnujentrajnostnipristop.ZaKrajinskiparkZgor­nja Idrijca je pomembna priprava nove trajnostno naravnane občinske turistične strategije, ki bo podrobneje vključevala tudi krajinski park, vpovezavi s tempajetreba uskladititudiOdlok o razgla­sitvikrajinskegaparkaZgornjaIdrijca(1993;2014),pripravitiupravljavskinačrtssmernicamiinurediti varovalni režim. 
Zaprihodnjirazvoj Triglavskega narodnegaparka jepomembno,daborekreacijanaprostemdo­slednopotekalapoUredbi oNačrtuupravljanja Triglavskega narodnega parkazaobdobje2016–2025 (2016). Nadaljepotrjujemo,dajetrebasposebnoobčutljivostjododomačinovupoštevatisocialnono­silno zmogljivost ter jih dosledno vključevati v razvoj in spodbujati k skupnemu upravljanju teh zavarovanih območij. Poleg tega je treba domačinom nameniti več finančnih spodbud in drugih po­moči (izobraževanje, urejanje infrastrukture) ter poenostaviti birokratske postopke (pri gradnji, urejanju sob) in jim omogočiti ekonomske koristi. 
Raziskava potrjuje, da mora biti razvoj obeh zavarovanih območij podprt tudi s finančnega vidi­ka, saj je treba hkrati razvijati območje, odpirati nova delovna mesta in ohranjati kakovostno okolje (državna in evropska pomoč). Za nadaljnji trajnostni razvoj rekreacije na prostem predlagamo tudi, davrazvojvključijostrokovnjaketerksodelovanjupovabijorazličneakterjezavarovanihobmočij,da borazvojusklajeninpovezannavsehravneh(zakonodaja).PodobnosougotavljalitudiJurinčičinBa­lažič (2010), Getzner, Jungmeier in Lange (2010), Strickland-Munro, Allison in Moore (2011), Arni in Khairil (2013). 
Ugotavljamo, da je naklonjenost domačinov do obiskovalcev pri izvajanju različnih oblik rekrea­cijenaprostemodvisnaodnjihovekultureobnašanja,odvarovalnegarežimainreda,kigaupoštevajo, pa tudi od koristi, ki jih imajo od njih. Obiskovalci si na drugi strani želijo čisto, kakovostno okolje, primerno za rekreacijo na prostem (upoštevanje okoljske in ekonomske nosilne zmogljivosti). V pri­hodnjejetrebavelikopozornostinamenitiodnosuobiskovalcevindomačinovdoizvajanjarekreacije na prostem, upoštevati dvosmernost in trajnostni razvoj (Savariades 2000). 
Vprispevkuugotavljamo,dastanajboljtrajnostnioblikirekreacijenaprostempohodništvoingor­sko kolesarjenje, sploh,če nista preveč množični in v kolikor se upoštevajo pravila. Treba jeurediti in označiti poti (pohodniške, kolesarske), povečati nadzor ter urediti zakonodajo. Vožnja s štirikolesni­kinitrajnostnaoblikarekreacijenaprostemvzavarovanihobmočjih,predvsemzaradiprevelikegahrupa inčedomačinomneprinašaekonomskihkoristi.Trebajepripravitiprometninačrtinuvestijavnipro­metskozizavarovaniobmočji.Zaprihodnjirazvojjepotrebnosprotnospremljanjeinusmerjanjerazvoja rekreacijenaprosteminizobraževanjezatrajnostnirazvojvsehdeležnikovvturizmu,kotusmerjatudi Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–2021 (2017). 

6 Viri in literatura 
Arni, A. G., Khairil, W. A. 2013: Promoting collaboration between local community and park mana­
gementtowardssustainableoutdoorrecreation.Procedia-SocialandBehavioralSciences91.DOI: 
https://doi.org/10.1016/j.sbspro.2013.08.401 Burns, R., Arnberger, A., Von Ruschkowski, E. 2010: Social carrying Capacitiy Challenges in parks, 
forests, andprotectedareas.InternationalJournalofSociology40-3.DOI:https://doi.org/10.2753/ 
IJS0020-7659400302 Cigale, D. 2004: Posledična navzkrižja in obremenitve slovenskega alpskega sveta zaradi turistične in 
rekreativne dejavnosti. Doktorsko delo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Cigale, D. 2012: Development patterns of Slovene tourist destinations. Geografski vestnik 84-1. 
Cigale,D.,Lampič,B.,Mrak,I.2010:Turističniobiskinzavarovanaobmočja,primerTriglavskeganarod­nega parka. Dela 33. DOI: https://doi.org/10.4312/dela.33.75-96 Cigale,D.,Lampič,B.,PotočnikSlavič,I.,Repe,B.2014:Geografskoraziskovanjeturizmainrekreacije v Sloveniji. GeograFF 15. Ljubljana. Eagles,P.F.J.,McCool,S.F.2002:TourisminNationalParksandProtectedAreas:PlanningandMana­gament. Waterloo. Getzner, M., Jungmeier, M., Lange, S. 2010: People, Parksand Money – Stakeholder Involvementand Regional Development: A Manual for Protected Areas. Klagenfurt. GuidelinesforProtectedAreaManagementCategories:InterpretationandApplicationoftheProtected Area Management Categories in Europe. Grafenau, 2000. Hallo,J.,Manning,R.E.2010:Analysisofsocialcarryingcapacityofnationalparkscenicroad.Interna­tionalJournalofSustainableTransportation4-2.DOI:https://doi.org/10.1080/15568310802438940 Jurinčič,I. 2003:Načrtovanjeinnadzorturističnegaobiskavzavarovanihobmočjihspomočjoanalize nosilne zmogljivosti. Zavarovana območja in njihov pomen za turizem. Koper. Jurinčič,I. 2005:CarryingcapacityassessmentofSloveneIstriafortourism. SustainableDevelopment 
and Planning II. Southampton. Jurinčič, I. 2009: Nosilna zmogljivost Slovenske Istre za turizem. Portorož. Jurinčič,I. 2014:Prostorskonačrtovanjetrajnostnegaturizmaspomočjoanalizenosilnezmogljivosti. 
Trajnostni razvoj turističnih destinacij alpsko-jadranskega prostora. Koper. Jurinčič,I.,Balažič,G.2010:DeterminingthecarryingcapacityoftheŠkocjancavesParkfortheimple­
mentation of sustainable visitor management. Turizem in kakovost življenja. Portorož. Jurinčič, I., Gosar, A. 2003: Sustainable tourism in the Alpe-Adria region: reality and goals. Dela 19. Lahajnar,D.2012:Izhodiščazaprogramdejavnosti:projektNature–NIP2011.KrajinskiparkZgornja 
Idrijca. Idrija. Lampič,B.,Mrak,I.2008:Vrednote,vrednostiinrazvojnipotencialiobmočijvarovanja. Dela29. DOI: https://doi.org/10.4312/dela.29.145-159 
Lawson, S., Manning, R. E., Valliere, W. A., Wang, B. 2003: Proactive monitoring and adaptive mana­gamentofsocialcarryingcapacityinArchesNationalPark:anapplicationofcomputersimulation modeling. Journal of Environmental Managament 68-3. DOI: https://doi.org/10.1016/S0301­4797(03)00094-X 
Manning, R. E. 1999: Studies in outdoor recreation. Search and Research for Satisfaction. Corvallis. Medmrežje 1: https://www.youtube.com/watch?v=WKL9ykAd_Rw (14.9.2018). Mrak,I.2009:Sonaravnirazvojturizmainrekreacijevvisokogorju.Doktorskodelo,Filozofskafakulteta 
Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Mrak,I.2011a:Highmountainareasandtheirresiliencetotourismdevelopment.GeograFF11.Ljubljana. Mrak,I.2011b:NačrtovanjesonaravnegarazvojapustolovskerekreacijevzavarovanihobmočjihSlove­
nije–primerpohodništva. RazvojzavarovanihobmočijvSloveniji,Regionalnirazvoj3.Ljubljana. Mrak, I. 2013: Po planinskih poteh. Problematika voženj v naravnem okolju: Imamo rešitve, toda ali imamo voljo? Ljubljana. Mrak, I., Potočnik Slavič, I. 2005: Living in a protected area: Adjusting to restrictions or development challenge? International Scientific Conference Mountain Without Borders. Tarvisio. Načrt upravljanja Triglavskega narodnega parka 2016–2025. Javni zavod Triglavski narodni park. Bled, 2016. 
Odar,M.,Marolt,M.,Krek,A.,Mrak,I.2017:TurističniobiskbiosfernegaobmočjaJulijskihAlp.Analiza vprašalnikaoobiskovanjuTriglavskeganarodnegaparka2016.JavnizavodTriglavskinarodnipark. Bled. 
OdlokorazglasitvikrajinskegaparkaZgornjaIdrijca.UradnilistRepublikeSlovenije11/1993.Ljubljana. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o razglasitvi krajinskega parka Zgornja Idrijca. Uradni list Republike Slovenije 36/2014. Ljubljana. 
Ogorelec, B. 2002: Establishing a nature park: lessons learnt. ALPE Kulture v prostoru in trajnostna prihodnost. Bolzano. Plut,D.1999:PokrajinskividikisonaravnegarazvojazavarovanihobmočijslovenskihAlp.Dela13.DOI: 
https://doi.org/10.4312/dela.13.103-113 Plut, D. 2010: Geografija sonaravnega razvoja. Ljubljana. Plut,D.,Cigale,D.,Lampič,B.,Mrak,I. 2008:Trajnostnirazvojvarovanihobmočij,celostnipristopin 
aktivnavlogadržave,trajnostnogospodarjenjevvarovanihobmočjihzvidikadoseganjaskladnejšega 
regionalnega razvoja: končno poročilo. Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Razvojni načrt in strategija trženja turizma Idrija za obdobje 2009–2015. Občina Idrija. Idrija, 2009. Rodela, R. 2007:Integratedrural development: protected areas andtheir potential forsocial learning. 
Tourism Management 21. 
Saveriades, A. 2000: Establishing the social tourism carrying capacity for the tourist resort of the east coast oftheRepublic of Cyprus. TourismManagement 21-2. DOI: https://doi.org/10.1016/S0261­5177(99)00044-8 
Sovinc,A.2011:Oblikovanjemodelazaučinkovitoupravljanjezavarovanihobmočijnarave.Doktorsko delo, Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem. Koper. Sovinc,A.,Morgan,B.2004:Turizemvzavarovanihobmočjih,priložnostingrožnja.Zavarovanaobmočja in njihov pomen za turizem. Koper. Sterl, P., Wagner, S., Arnberger, A. 2004: Social carrying of canoeists in Austria’s Danube Floodplains National park. Recreation and Conservation Planning. Wien. Strategijatrajnostnerastislovenskegaturizma2017–2021.Slovenskaturističnaorganizacija.Ljubljana, 2017. 
Strickland-Munro,J.K.,Allison,H.E.,Moore,S.A.2010:Usingresilienceconceptstoinvestigatetheimpacts ofprotectedareatourismoncommunities.AnnalsofTourismResearch37-2.DOI:https://doi.org/ 10.1016/j.annals.2009.11.001
Špes, M., Cigale, D., Lampič, B., Natek, K., Plut, D., Smrekar, A. 2002: Študija ranljivosti okolja: me-
todologija in aplikacija. Geographica Slovenica 35, 1-2. Ljubljana. UNWTO 2016: The Guidebook “Sustainable Tourism for Development”. Brussels. UredbaoNačrtuupravljanjaTriglavskeganarodnegaparkazaobdobje2016–2025.UradnilistRepublike 
Slovenije 34/2016. Ljubljana. Varstveni pasovi Triglavskega narodnega parka. Javni zavod Triglavski narodni park. Bled, 2018. Zakon o gozdovih. Uradni list Republike Slovenije 30/1993. Ljubljana. Zakon o planinskih poteh. Uradni list Republike Slovenije 61/2007. Ljubljana. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o ohranjanju narave. Uradni list Republike Slovenije 
46/2014. Ljubljana. Zakon o Triglavskem narodnem parku. Uradni list Republike Slovenije 52/2010. Ljubljana. 

7 Summary: Recommendations for sustainable planning of outdoorrecreation in the protected areas in Slovenia
(translated by Tea Karlo) 
Thestudyofoutdoorrecreationinprotectedareas(TriglavNationalParkandZgornjaIdrijcaLands-cape Park) of Slovenia has confirmed that in these areas, a sustainable approach is needed in order to promote the sustainable development. 
The articleconfirmsthatfor further sustainabledevelopment,timelysustainableplanningofout-door recreation and preparation of precise development guidelines are needed, as well as appropriate development strategies that would be made with the participation of all stakeholders in the protected area(especiallythelocalslivingintheprotectedarea).Theundevelopedguidelinesandthemanagement 
plan present an obstacle especially for the sustainable development of the Zgornja Idrijca Landscape Park,whichpointstothelackofinterestbythemanager(MunicipalityofIdrija)formoreseriousma­nagementandfurtherdevelopmentofthelandscapepark. TheMunicipalityofIdrijaisawarethatthe landscape park could be a development opportunity for the locals, however, it does not offer enough financial incentives and other assistance (education, infrastructure management when the landscape park does not have any visitors, etc.), since the officials are of the opinion that larger investments in the landscape park do not pay off. We find that the locals want greater cooperation and involvement in themanagementinbothprotectedareasastheyseeadevelopmentopportunityandafuturevision inthem,whichmakescommunicationandcooperationbetweenthelocalsandthemanagersveryim­portantinregardswithfurthersustainabledevelopment. Ourexampleconfirmsthatthedevelopment ofprotectedareas must be supported from the financial pointof view (workplaces andnature protec­tionsimultaneously),andthatsustainabledevelopmentofoutdoorrecreationinprotectedareasispossible, as long as there are clear and solid links between the environment, the locals and the manager, which is why the management of protected areas in the future must, more than now, be based on dialogues and social knowledge. Different problems, negative effects and conflicts must be tackled with by ac-tiveco-operationandconsensusbetweenthemanagerandthelocals. Otherstakeholdersofprotected areas(visitors,developmentandtouristagencies),aswellasvariousexperts(planners,researchers,ma­nagers,politicians)shouldbeinvitedtoparticipateinthedevelopment,sothatthedevelopmentwould be coordinated and connected to the local (the locals), regional (the manager) and state level (the le-gislation).JurinčičandBalažič(2010),Getzner,JungmeierandLange(2010),Strickland-Munro,Allison and Moore (2011), Arni and Khairil (2013) came to similar conclusions. 
In the future, a lot of attention should be paid to the attitude of the visitors and the locals in re­gards to outdoor recreation, to overseeing their agreement and opinion on the acceptance of various forms of outdoor recreation, to taking into account the bi-directionality, to striving for “mutual satis­faction”betweenthelocals/visitorsandtopursuingsustainabledevelopment(Savariades2000).Wefind that for the locals, the acceptability of visitors regarding the implementation of various forms of out­door recreation depends on the visitors’ culture of behaviour, on the protection regime and the order the visitors comply with (e.g., illegal camping, parking outside the intended parking lots, walking off thepathways,failuretoobservespeedrestrictions),aswellasonthebenefits(especiallyeconomic)that they have from the visitors. At the same time the visitors desire a clean, quality environment, appro­priate for outdoor recreation, and above all, order so as to preserve the environment. 
Thearticleconfirmsthatnoteveryformofoutdoorrecreationcarriedoutinprotectedareasissu­stainable. The most sustainable and acceptable form of outdoor recreation in both protected areas is outdoor hiking, except in certain cases, such as summer weekends and holidays. The control should be increased, the limits in the most overburdened areas and regarding the time set, while the hikers shouldbedirectedontheirway(especiallyintheZgornjaIdrijcaLandscapePark). Cyclingandmoun­tain biking are also sustainable forms of outdoor recreation, especially if there is not too much mass and the rules are observed (restrictions), as well as appropriate cultural behaviour towards other vis-itorsandthelocalsapplied. Thepathsshouldbeorganizedandmarked,preciseguidelines(legislation) set, which willclearly definerestrictions and prohibitions, especially formountain biking,controlin­creasedandmoreorderestablished.Drivingwithquadsisnotanacceptableformofoutdoorrecreation in protected areas and is considered as unsustainable, mainly due to excessive noise, and especially if itdoesnotmeanadditionaleconomicbenefitsforthelocalpeople;itshouldbelimitedordirectedout­sidetheprotectedareas,wherepolygonsshouldbearranged. Forfuturesustainabledevelopmentalot of attention should be paid to motorized forms of recreation in protected areas, which should be clo­sely monitored and directed. As the researches on motorized forms of recreation (Lawson et al. 2003; Hallo and Manning 2010) suggest, the manager should, when preparing a roadmap through protec­tedareas,takeintoaccountthehabitsandviewsofthevisitorsintheprotectedareaandappropriately reduce the number of motor vehiclesor arrange a different traffic system (e.g. mandatory use of pub­lic transport system by bus, parking outside the protected area), in order to achieve greater tolerance among the park visitors on a daily basis, especially during the summer season. 
Wesuggesttheintroductionofmostlysoftmeasures(awarenessraising,educationoflocals,visitor directing, cooperation,etc.),increased control,additionalpathmanagement andmoreorder,preven­tionofmass – trafficcalming,regulationoftraffic signalizationandintroductionofjointtransportto the landscape park. Preparation of precise and sustainably oriented tourism strategy is important for the Zgornja Idrijca Landscape Park, in regards to which a Decree on the proclamation of the Zgornja Idrijca Landscape Park (Odlok…1993; 2014) should be harmonized, a management planwithpreci­seguidelinesforthesustainabledevelopmentofoutdoorrecreationprepared(thelimitsofexcessivenoise and also the methods of measurement more precisely defined), and the protective regime taken into account(increasedcontrolandmoreorder).IntheTriglavNationalPark,theoutdoorrecreationshould becarriedoutconsistentlyinaccordancewiththeDecreeontheManagementPlan(Uredba…2016), whichstateshowcertaintypesofoutdoorrecreationshouldbeimplementedandcoordinatedwiththe manager.Bothprotectedareasrequireregularmonitoringanddirectingofthedevelopmentofoutdoor recreationandtheeducationonthesustainabledevelopmentofallstakeholdersintourism,astheStra­tegy for Sustainable Growth of Slovenian Tourism 2017–2021 (Strategija…2017) instructs. 
60 

RAZGLEDI 


PRIMERJAVA KULTURNE POKRAJINE HRAŠKIH LISTNEKOV IN TAMKAJŠNJEGA KMETOVANJA V PRVI POLOVICI 19. STOLETJA IN DANES 
AVTORJI 
dr.MatjažGeršič 
ZnanstvenoraziskovalnicenterSlovenskeakademijeznanostiinumetnosti,GeografskiinštitutAntonaMelika, Gosposkaulica13,SI –1000Ljubljana,Slovenija matjaz.gersic@zrc-sazu.si 

dr.MatejGabrovec 
ZnanstvenoraziskovalnicenterSlovenskeakademijeznanostiinumetnosti,GeografskiinštitutAntonaMelika, Gosposkaulica13,SI –1000Ljubljana,Slovenija matej@zrc-sazu.si 

dr.ŽigaZwitter 
Univerzav Ljubljani,Filozofskafakulteta,Oddelekzazgodovino Aškerčevacesta2,SI –1000Ljubljana ziga.zwitter@ff.uni-lj.si 
DOI:10.3986/GV90104 UDK:911.53:63(497.4)''18'' COBISS:1.01 
IZVLEČEK 
PrimerjavakulturnepokrajineHraškihlistnekovintamkajšnjegakmetovanjavprvipolovici19.stoletja indanes 
AnaliziramoobmočjeHraškihlistnekovvdnuLjubljanskekotline,kjerjekulturnapokrajinaohranilavpri­merjaviz okolicoštevilneelemente,kisoomogočaliuspešnokmetovanjev preteklosti(mejice,razgiban relief),danespanjihovoohranjanjepredstavljaposebenizziv.Znjimseveljasoočitizaradiposebnegaeko­sistemskegapomena.Primerjavakategorijrabetalinnačinovkmetovanjav zgodnjem19.inzgodnjem 21.stoletjudokazujezekosistemskegavidikapomembnekontinuiteteindiskontinuitete.Zaustreznoohranitev tamkajšnjekulturnepokrajinebopotrebenomnogoboljpoglobljenosodelovanjemedkmetiinokoljevars­tvenikioddosedanjega. 
KLJUČNEBESEDE geografija,okoljskazgodovina,kulturnapokrajina,podeželje,rabazemljišč,Gorenjska ABSTRACT 

ComparingtheculturallandscapeofHraškiListnekiandfarmingthereinthefirsthalfofthenine­teenthcenturyandtoday 
ThisarticleanalysestheHrašeLeafLitterForests(HraškiListneki)atthebottomoftheLjubljanaBasin, where,unlikethesurroundingarea,theculturallandscapehaspreservedmanyelementsthatfacilitated farminginthepast(hedgesbetweenfieldsandroughterrain),buttodaytheirconservationrepresentsaspe­cialchallenge.Thischallengeisworthaddressingbecausethearea’secosystemhasspecialsignificance. A comparisonofland-usecategoriesandformsoffarmingintheearlynineteenthandtwenty-firstcen­turiesshowsimportantcontinuitiesanddiscontinuitiesfromanecosystemperspective.Appropriate conservationofthisculturallandscapecallsforsignificantlystrongercooperationbetweenfarmersand natureconservationiststhanhastakenplacetodate. 
KEYWORDS geography,environmentalhistory,culturallandscape,countryside,landuse,UpperCarniola 
Uredništvojeprispevekprejelo31.julija2018. 

1 Uvod 
Ohranjanjeinvarovanjekulturnepokrajinejepomembenrazvojniizzivslovenskegapodeželja.Otem posrednoalineposrednopišejoštevilniavtorji(naprimerUrbanc2002;Klemenčič2006;AžmanMo-mirskiinKladnik2009;PotočnikSlavič2010;ŠmidHribar2016;Kladnik,KruseinKomac2017).Kulturna pokrajina je rezultat součinkovanja med naravnogeografskimi razmerami in procesi ter človekovimi posegivpreteklostiinsedanjosti(Urbanc2002). ZaDeželo,ravninskopokrajinonalevembreguSavemed Žirovnico in Begunjami, kjer je bilo površje intenzivno ledeniško in rečno preoblikovano (Šifrer 1969; 1992), je značilna mozaična kulturna pokrajina. Pokrajinsko raznolikost tega območja so s so-dobnimi metodami dokazali tudi Perko, Hrvatin in Ciglič (2017), ter del Dežele umestili med tako imenovane vroče pokrajinske točke v Sloveniji. 

Slika1:Območjeraziskave. 
O raznolikosti kulturnih pokrajin v Sloveniji so v preteklosti pisali predvsem geografi inkrajinski arhitekti(naprimerKučan1998;Urbanc2002;PerkoinUrbanc2004;Kladnik,PerkoinUrbanc2009). Ti ugotavljajo izjemno pestrostinraznolikostkulturnih pokrajinna Slovenskemteropozarjajo,dajih je treba ustrezno varovati. Motivi za varovanje in zavarovanje so lahko različni. Med pomembnejšimi jezagotovoskrbzaohranjanjebiološkeraznovrstnosti,zatovarovanjekulturnepokrajine(krajine)pred­videvatudiZakonoohranjanjunarave(1999).Enotakšnihobmočij,kisoganaravovarstvenikiprepoznali kotvrednegazaščite,soHraškilistneki.GrezamajhnoobmočjemednaseljiHraše,HlebceinStudenčice v občini Radovljica (slika 1). 
Zvidikaoblikovanosti površjaje v širšemkontekstu Dežele naobmočjuHraškihlistnekovmočne dolgoročne sledi pustila würmska poledenitev. V nasprotju s širšo okolico je ravno na tem območju 

Slika2:LidarskiprikazHraškihlistnekovnaDeželi. 
gostotabočnihmorenskihledeniškihnanosovzelovelika.Šifrer(1969;1992)jihjeprepoznalkarosem. Večinoma so odloženi na rečno-ledeniških terasah riške poledenitve, na vzhodnem robu pa se stika­jo s holocenskim vršajem potoka Zgoša. 
Izrazitapovršinskarazgibanostvprimerjavizokolicojelepovidnatudinalidarskemprikazutega območja (slika 2). 
Zaobravnavanoobmočjeznadmorskovišinodobrih500metrovjeznačilnozmernocelinskopod­nebje zahodne in južne Slovenije (Ogrin 1996). Med naravnimi prvinami so v tem delu najmanj izpostavljenehidrološke,omembevredenjelemanjšipotokBlatnicavneposrednibližini.Vzgodnjem 
19. stoletjujepriStudenčicahizviralmajši potokStudenčica,zakateregajebiloznačilnihnekajbifur­kacij,tekeljepredvsemsseveraprotijuguobtravnikihinpašnikih(Franciscejski…Hraše1831,Einleitung § 5; Sinobad 1999, 55). 
Na prevladujoči karbonatni matični podlagi so se razvile rendzine, le mestoma je zastopana tudi evtričnarjavaprst(Stepančičssodelavci1992;Lovrenčak1998).Potencialnanaravnavegetacijanaobrav-navanemobmočjujelistnatigozdbelegagabrainčrnegateloha(Helleboronigri-Carpinetum)(Zupančič, SeliškarinŽagar1998). Nalistavce, predvsem hrast,natem območjunasopominjatudiledinsko ime Vdobju,kisepojavljavfranciscejskemkatastruinzagotovooznačujenekdanjoprevladohrasta(Fran­ciscejski…Hraše 1826). 
Občina Radovljica je zaradi naravovarstvenega pomena naročila izdelavo Ureditveneganačrtaza Hraškesteljnike (Ureditveninačrt…2014),kakorsozaradipomembnevlogesteljarjenjavdokumentu poimenovali območje, ki ga sicer označuje ledinsko ime Hraški listneki. V želji po sodelovanju z jav­nostjo in vključevanju lastnikov parcel v odločitve o tem območju, je občina organizirala srečanje in zainteresiranijavnostipredstavilapredlogureditveneganačrta,kisoganapodlagiidejenaravovarstve­nikovpripravilisodelavciZavodazagozdoveObmočneenoteBled. Območjejeprimernozaekološko inintegriranopridelavo,predvsemsadja,lipovocvetjepapolegnekaterihostalihvrstnudiodličnočebe­ljo pašo. Med cilji ureditvenega načrta so poudarjene proizvodnje funkcije (ekološka in integrirana pridelava hrane termalopovršinsko pridobivanjedrv), ekološkefunkcije (ohranjanje obstoječega sta­njaporaslostizgozdom,vzpostavitevmrežedebelejšegadrevjazdupli)tersocialnefunkcije(obujanje starih kmečkih opravil, vzgoja na področju ekologije in ornitologije). 
Kmetje,lastnikizemljiščnaobravnavanemobmočju,sosenapredlogodzvalizelonegativnoinka­kršnokoli zaščito tega območja kategorično zavrnili (Rupar 2015). 
Vzrok za takšno nestrinjanje lahko pripišemo predvsem zelo strogim omejitvam, ki naj bi veljale za kmetovanje na tem območju. Kmetom je bilo predstavljeno, da bi smeli kositi le enkrat letno, gno­jenjenebibilodovoljeno,pravtakonespravilolesazgozdnihzaplat.Kmetjeobgozdnihzaplatahpogosto odlagajo tudi senene bale, karbi bilo prepovedano. Med motečimidejavniki, ki negativno vplivajo na okoljeHraškihlistnekov,elaborat(Ureditveninačrt…2014)navajatudinelegalnevikendhišice,krčitve gozda(nelegalne),žičnateograje,intenzivnognojenjezgnojevkoinmonokulturnost(prevladakoruze). Opozarja tudi na deponije gnile silaže, silažne folije, pokvarjene krme in gradbenih odpadkov. 
O odzivu lastnikov zemljišč so bili na seji, dne 11. junija 2015, obveščeni tudi člani Sveta Krajev­neskupnostiLesce.Obzavedanjupomembnostiohranjanjakulturnepokrajine,kijopredstavljajoHraški listneki, in poskusu razumevanja kmetovalcev okoliških vasi, so predlagali naslednje ukrepe: 
• 
prepovenajsekrčitevgozdnihzemljiščvHraškihlistnekihterplaniranjepovršin;gozdnazemljišča najseupravljaponačelihprebiralnesečnje,skladnoznavodiliobmočneizpostaveZavodazagozdove; dela naj se izvaja v jesensko-zimskem obdobju; 

• 
izobražujenajselastnikeinuporabnikezemljiščtersejihspodbujaksteljarjenjuinizdelovanjuvejnikov; 

• 
spodbuja naj se trajnostno kmetovanje (tudi čebelarstvo in sadjarstvo); 

• odlaganjegnilihbalvgozdniprostorternastajanjedivjihodlagališčodpadkovnajnadzorujeinkaznuje pristojna inšpekcija; 

• 
prepove naj se gradnjo novih vikendov, za obstoječe pa naj se preveri dovoljenja in ukrepa skladno s predpisi. 


Člani Sveta krajevne skupnosti se ne strinjajo z gradnjo parkirišč v Listnekih ob stari cesarski ce­stiVrba–NovavaspriLescahterz izdelavoučnepoti(Zapisnik…2015).Omnenjukrajevneskupnosti je bila širša javnost obveščena tudi prek občinskega glasila (Geršič 2017). 
Cilj članka je primerjati temeljne značilnosti rabe tal Hraških listnekov v prvi polovici 19. stolet­ja,kosonavoljonajstarejšidovoljizčrpnipodatkiokmetijskemgospodarjenju,invzgodnjem21.stoletju. Takobomolahkoboljerazumeli,aliobravnavanopokrajinozaznamujejopredvsemohranjenezgodo-vinskekategorijerabetalinprakserabenaravnihvirovalijevzadnjihdvehstoletjihprišlodobistvenih spremembvgospodarjenjuznaravnimiviri,zatojetrebaposebejpaziti,daredkeživalskevrsteizobrav­navane pokrajine ne izginejo. 

2 Metode 
Obsegobravnavanemikrolokacije(sliki1in2)smopovzelipoUreditvenemnačrtuzaHraškestelj­nike (Ureditveni načrt…2014). 
Podatki o kmetijstvu vzgodnjem19. stoletju temeljijo na franciscejskemkatastru (Ribnikar1982; PetekinUrbanc2004;Drobesch2009;Golec2010). Vslovenskigeografijiskorajšnjonovostpredstav­ljauporabacenilnihoperatovfranciscejskegakatastra,namenjenihobdavčitvizemljišč,kijevospredju tega članka. Katastrske cenilne operate sestavljajo cenilni elaborat, njegove priloge, vključno s sezna­momkakovostnegarazredavsakegazemljiščainnjegovepredloge,meddrugimvprašalnikokmetijstvu vkatastrskiobčini. Med najbolj napredneanalizepodatkov o kmetijskihzemljiščih iz cenilnih opera-tovfranciscejskegakatastrasodištudijaKrausmanna(2008).Strukturoinvsebinotehvirovsonaprimerih majhnih delov slovenskega ozemlja med drugimi predstavili Verbič (1969), Moritsch (1969), Blaznik (1975), Granda (1994), Trpin (1997), Drobesch (2009), Seručnik (2014), Panjek (2015) in Kačičnik­Gabrič (2016). Za Deželo je vir že uporabil Sinobad (1999), vendar ga je obravnava širšega prostora vodilavizborpodatkov,takodasejeledotaknilvsebin,kisopredmetnašeobravnave;pogrešamone­koliko bolj kritično uporabo vira. Velika večina informacij v našem članku temelji na arhivskih virih in do sedaj ni bila znana, prav tako nobena med navedenimi študijami ne vsebuje kartografskega pri­kazazemljiščpokakovostnihrazredihizzgodnjega19. stoletja. ZakatastrskiobčiniHrašeinNovavas, kizajematavsereliefnorazgibanoozemljeListnekov,smoanaliziralicenilnielaborat,njegovepredlo­geinpopravke(Franciscejski…Hraše1830a;1830b;1831;1837;1839;Franciscejski…Novavas1830a; 1830b;1831a;1831b;1836;1837;1839).Polegtegasmokartiralitedanjekakovostnerazredeposameznih kmetijskih zemljišč na podlagi soočenja katastrskih map (Franciscejski…Hraše 1826; Franciscej-ski…Nova vas 1826) s skupnim zapisnikom zemljiških in stavbnih parcel (Franciscejski…Hraše ok. 1830; Franciscejski…Nova vas ok. 1830) ter kategorije rabe tal v izvornem zapisniku zemljiških par­cel (Franciscejski…Hraše 1827; Franciscejski…Nova vas 1827). 
Upoštevanjezgodovinskekritičnemetode(Winiwarter2016)pokaže,dasekakovostpodatkovraz­ličnihsestavnihdelovfranciscejskegakatastrazaistokatastrskoobčinorazlikuje–zaradirazličnihmetod delainrazličnihinteresovavtorjevpodatkov.Navedbecenilnegaelaboratanisopovsemtočneinizčrpne, podatkivprašalnikaokmetijstvupasovsplošnemšeboljpristranskopesimistični. Sintezavsebinveč delovkatastrarazkrivaštevilnekakovostneinformacije,sajpodatkesprejemakritično –obzavedanju metodinmotivovnastankainuporabevirov(Moritsch1969;Blaznik1975;Granda1994;Krausmann 2008). Napodlagisoočenjacenilnihoperatovzzemljevidirabetalinzzapisnikizemljiškihparcelpri­našačlaneknovostitudinapodročjuinterpretacijenajboljstandardnegeografskevsebinefranciscejskega katastra, to je interpretacije kategorij rabe zemljišč, prikazanih na katastrskih mapah. 
PrikategorizacijisodobnerabezemljiščsmozaosnovovzelipodatkeizEvidencedejanskerabekme­tijskih in gozdnih zemljišč (2018) ter na podlagi teh podatkov izrisali zemljevid (slika 7). 
Kabinetnemudeluvarhivujevletu2017slediloterenskodelo. Tojeobsegalopredvsemogledsta­njanaterenu,fotografiranjepojavovvpokrajini,kartiranjesodobnerabezemljiščterdvanestrukturirana razgovorazdomačinioznačilnostihkmetijstvavHrašahinkmetovanjavHraškihlistnekihdanes.Ena odintervjuvankseaktivnoukvarjaskmetijstvominjitopredstavljaosnovnodejavnost,drugiinterv­juvanec je odličen poznavalec krajevne zgodovine in običajev. Intervju smo leta 2017 izvedli tudi v Spodnjem Podjelju z ekstenzivno rejko koz, ki za krmo še uporablja sveže drevesno listje, kar nam je omogočilo bolje razumeti podatke o Hraških listnekih. 

3 Hraški listneki konec 18. in v prvi polovici 19. stoletja 
Že jožefinski vojaški zemljevid iz let 1784–1787 (Rajšp in Serše 1998) (slika 3), na katerem je v osnovnih potezah označena raba zemljišč, prikazuje Hraške listneke – delno kot travinje z drevjem, delno kot njive. 
GlavnagospodarskapanogavkatastrskiobčiniHraševprvipolovici19. stoletjajebilokmetijstvo (sliki 4 in 5). 
NapodročjuživinorejejebilazvidikarabenaravnihvirovHraškihlistnekovpomembnavelikavlo­gaovčereje. Popopisu,kjerjebilverjetnospregledanznatendeležživine(primerjajGranda1994,56), sovkatastrskiobčiniHrašeokrogleta1830gojili930ovac,212kravin7volov,87konjin120prašičev (Franciscejski…Hraše 1831, Einleitung § 4). 
Na podlagi kartiranjatedanjihkakovostnih razredovposameznihtravnikovin njivvHraškihlist­nekih naparcelniravni(sliki4in5)teranalizepodatkovoznačilnirabivsakegaodprisotnihrazredov travnikov,pašnikovinnjivteroznačilnihvirihkrmezaposameznevrsteživineprekcelegaleta(Francis­cejski…Hraše 1830a, 19, 21, 57; 1831, Einleitung § 4, § 10–11, Schätzung des Natural Ertrage, § 3–4, 

Slika3:Hraškilistnekinajožefinskemvojaškemzemljevidu. 
§ 8, uvezan vir z 20.6.1833; Franciscejski…Nova vas 1830a, 19, 21, 57; 1831a, Einleitung § 4, Schätzung des Natural Ertrages § 3–6) je postalo jasno, da so Hraški listneki z vidika živinoreje pred­stavljali: 
• 
pomemben vir sena za govedo in konje ter nezanemarljiv vir otave, 

• 
pomemben vir spomladanske, poletne in jesenske paše, 

• 
domnevni vir dela trave za poletno krmljenje prašičev ter krme za tiste molzne in delovne živali, ki so bile že tedaj poleti deležne hlevskega krmljenja, 

• 
vir drevesnega listja za zimsko krmljenje ovc, 

• 
vir drevesnega listja za steljo, 

• 
virnjivskihrastlin,pomembnihzaživinorejo(nanjivahsopridelalidelslame,skaterosokrmilikrave, voleinkonje;delkrme,kisojoprašičemdalipoparjeno,ajdovihplevinzeljnihlistovzaprašiče;del krmnihrastlin(deteljezakonjeinvole;ovsa,kisogabiliredkodeležnikonji,repezaprašiče)inne­kaj njivskega plevela, ki so ga pozimi pokrmili ovcam). 



Slika4:Rabatalinkakovostnirazredizemljiščokolileta1830(Franciscejski…Hraše1826;ok.1830; Franciscejski…Novavas1826;ok.1830). 

travnikssadnim drevjem 
travnikzdrevjem 
Avtorzemljevida: MatjažGeršičtravnikzdrevjemingrmovjem Avtorvsebine:ŽigaZwitter 
© 2018, Geografskiinštitut ostalekategorije AntonaMelikaZRCSAZU 
Slika5:Prisotnostdrevjaingrmovjanazemljiščihpopodatkihizvornegazapisnikazemljiškihparceliz leta1827(Franciscejski…Hraše1826;1827;Franciscejski…Novavas1826;1827). 
OdHraškihlistnekovneodvisnevirekrmeinsteljezaživinovasiizkatastrskeobčineHrašesopred­stavljali vsaj: 
• 
poletni planinski pašniki, po podatku za katastrsko občino Hraše močno oddaljene ovčje planine, kisopripadaleobravnavanimsoseskamnaJeloviciinvgorahnajeseniškemobmočju,kottudibližje govejeinkonjskeplanine,kamorsoizkatastrskeobčineHrašedajaliživinonapašopodogovoruin protiplačilu.Poletnapašanaoddaljenihplaninahizvenkatastrskeobčinejebilaznačilnatudizaka­tastrsko občino Nova vas. V kotlini je ostal manjši delež živine iz obeh katastrskih občin – tista, ki sojopotrebovalidomazamlekoalizapoljskadela,vplaninoizobravnavanihkatastrskihobčintudi nisoposlalivsehovc(Franciscejski…Hraše1830a,21,89;1831,Einleitung§4;Franciscejski…Nova vas 1830a, 21, 89; 1831a, Einleitung § 4); 

• 
večinosteljesovkatastrskiobčiniHrašemendadokupili(Franciscejski…Hraše1830a,19),steljo naj bi dokupovali tudi prebivalci katastrske občine Nova vas (Franciscejski…Nova vas 1836), ven­dar podatka nista zanesljiva; 


• ostale njive in travniki posestnikov iz katastrske občine Hraše. 
Analiziralismopodatkefranciscejskegakatastraovsehtipihrabezemljiščnapreučevanemobmočju vzgodnjem 19. stoletju. Na omejenem prostoru podrobno predstavljamo le rabo travnikov, da bilah­ko odgovorili naključno vprašanje, kaj jev tej sorazmerno tradicionalni pokrajini še podobnorabam iz19. stoletja,kajpasejebistvenospremenilo. Podrobnopredstavitevnekdanjegapoljedelstvanatem območjuizpuščamo,sajsoHraškilistnekidanesskorajpopolnomaozelenjeni,delnopaogozdeni.Pašnike izpuščamo zato, ker so bile njihove površine v Listnekih v času franciscejskega katastra zanemarljive. 
3.1 Travniki v Hraških listnekih v prvi polovici 19. stoletja 
Pokakovosti,izbranihznačilnostihrastlinstvainnačinurabesotravnikeobravnavanegaobmočjavfran­ciscejskemkatastrurazdelilivštirirazrede:(1)travnikedrugegakakovostnegarazreda,(2)travniketretjega kakovostnegarazreda,(3)travnikečetrtegakakovostnegarazredain(4)travnikezgospodarskorabolesa. Seno so kosili po sredini junija, otavo pa v drugi polovici septembra (Franciscejski…Hraše 1831, Ein­leitung §10,Schätzungdes Natural Ertrages§4,§8; Fanciscejski…Nova vas1831a,Einleitung §10). 
Značilnostiinnačinirabeterpodrobnostiopisaposameznihkategorijtravinjasovsplošnemsoraz­merno podobni, saj so določali razred obdavčitve, v podrobnostih, ki so pomembne za poznavanje zgodovine Hraških listnekov, pa je prihajalo do razlik (preglednica 1). 
ZaHraške listnekejeznačilnapoljskarazdelitevnapravokotnegrude (Ilešič 1950;slika6) –njive, kisoobičajnopravilne,pravokotneoblike,večinomanavsehstranehomejujeozekpastravnikaalipašnika. Parcele so večinoma vzporedne, dostikrat se vlečejo v eni smeri, vendar ni sledu o poljskih skupinah in sistematični odmeri. 
Takšna poljska razdelitev ima številne ekološke posledice, tudi z vidika travinja. Zaradi tipa polj­ske razdelitve so bili v Listnekih v katastrski občini Hraše pogosti ozki travniki med njivami. Kjer je ozek travniški pas ležal neposredno pod robom njive, so ga dosegla hranila s pognojene njive, zato so bili tamkajšnji donosi višji. Učinek je bil lokalno pomemben, saj v katastrski občini Hraše v prvi po­lovici 19. stoletja travnikov niso gnojili (Franciscejski…Hraše 1831, Einleitung § 10, Schätzung des NaturalErtrages§4).Slika4dokazuje,dasonajboljšitravnikiHraškihlistnekovobičajnoležaliobsla­bozastopanihnjivahprvegainobmnogoobsežnejšihnjivskihzemljiščihdrugegakakovostnegarazreda. Slednje so pognojili v treh petinah let, v nasprotju z njivami tretjega kakovostnega razreda, pognoje­nimi le v dveh petinah let (Franciscejski…Hraše 1831, Schätzung des Natural Ertrages § 3). Vendar navedeni proces dotoka hranil na travnike ni bil splošna značilnost travnikov drugega kakovostnega razreda v Hraških listnekih – primeri takšnih travnikov, ki mnogo presegajo ozke robove ob njivah, dokazujejo, da je na njihovo kakovost močno vplivala naravno boljša rodovitnost prsti. 
Celsklop pomembnih ekoloških posledic poljske razdelitve napravokotne grude je povezan z gr-movjem in drevjem, ki mestoma raste na številnih med ozkimi, delno travnatimi parcelnimi mejami. 
Preglednica1:Rabainbistveneznačilnostitravnikovv Hraškihlistnekihv prvipolovici19.stoletja (datumipašesopodaninaravnikatastrskeobčine,nenaravniposameznihrazredovzemljišč)(Francis­cejski…Hraše1830a,57;1830b;1831,Einleitung§9,SchätzungdesNaturalErtrages§4,§8,uvezan virz 20.6.1833;1837;1839;Franciscejski…Novavas1830a,57;1830b;1831a,Einleitung§9, SchätzungdesNaturalErtrages§4,§5,§6;1831b;1836;1837;1839). 
kategorija  katastrska občina Hraše  katastrska občina Nova vas  
travniki 2. razreda  • 2 košnji ter skromna jesenska paša;  • 2 košnji ter paša;  
• sladka krma;  • sladka krma;  
• manj sena in otave kot na travnikih  • manj sena in otave kot na travnikih  
1. razreda  1. razreda  
travniki 3. razreda  • spomladanska paša do 1. maja,  • 1 košnja, paša od 10.8. do pozne  
1 košnja ter paša po košnji;  jeseni; spomladanska paša je doku- 
• sladka krma;  mentirana v predlogi, iz čistopisa  
• travna ruša redka, rastline v primerjavi  je verjetno pomotoma izpadla;  
z bolj kakovostnimi travniki nizke  • sladka krma  
travniki 4. razreda  • spomladanska paša do 1. maja,  • spomladanska paša do konca aprila,  
1 košnja ter paša po košnji;  1 košnja ter paša od 10. 8. do pozne  
• sladka krma;  jeseni;  
• slabo rodovitni sušnejši travniki  • posestniki so spravili seno, pašno  
z redko rušo, dobro zastopano trdo  pravico spomladi in jeseni pa so  
rastlinje z nizko krmno vrednostjo  imeli kmetje iz drugih srenj;  
• sladka krma;  
• rastlinje je redko, kratko, slabo  
kalorično;  
• ponekod malo poraščeni z grmovjem  
travniki z gozdnim  • sestava: 3 travnika + 1 listavcev  /  
drevjem  (vsaj hrast ter bukev in verjetno  
jesen);  
• predloga omenja obsekavanje drevja,  
posledično so nastala številna dupla;  
• ocena travniškega donosa: 95%  
donosa travnikov 3. razreda  
travniki s sadnim  /  • sestava: 3 travnika, podobnega  
drevjem  2. razredu (nekoliko izdatnejši) +  
1 sadovnjaka;  
• negotovo: 1 ali 2 košnji ali pa so  
travinje uporabljali le kot pašnik;  
• drevje: slive, jablane, orehi, nekaj  
hrušk  
pašniki  /  • sladka krma;  
• v splošnem precej slabši od travnikov  
4. razreda  

Studenčice 
Legenda 
Hraški listneki 
lastnik x 
lastnik y 
Avtor zemljevida: Matjaž Geršič Vir podlage: Zemljiški kataster 2013 © 2018, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU 
Hraše 
Hlebce 
Lesce 
Slika6:Poljskarazdelitevnapravokotnegrudenaobravnavanemozemljuleta2013. 
3. 2 Me ji ce ter tra vi nja z drev jem (in gr mov jem) v Hraških list ne kih v prvi po lo vi ci 19. sto let ja 
V Slo ve ni ji je 1% zem ljišč, ki so bile v fran cis cej skem ka ta stru oz načene kot trav nik z gozd nim drev jem in me sto ma tudi z gr mov jem (v pre gled ni cah rabe zem ljišč po po sa mez nih ka ta str skih občinah v pi snem delu fran cis cej ske ga ka ta stra) (Ga bro vec in Ku mer 2019), naša ana li za pa opo zar ja na me ­to do loške iz zi ve pre poz na va nja tra vi nja z drev jem v zapis ni kih in na zem lje vi dih fran cis cej ske ga ka ta stra. 
Me to do loško po memb na je pri mer ja va do ku men ti ra nja drev ja in gr mov ja v Hraških list ne kih na fran cis cej ski ka ta str ski mapi, v ori gi nal nem fran cis cej skem za pi sni ku zem ljiških par cel (sli ka 5) in v pre ­delanem zapisniku, ki vsebuje podatke o kakovostnih razredih na ravni parcel (slika 4). Tako iz kar­tografskega dela katastra, ki je bil izrisan in preverjen na terenu (Ribnikar 1982) kot iz originalnega zapisnika zemljiških parcel je očitno, da so travniki z drevjem v zgodnjem 19. stoletju zavzemali ob-sežne površine Hraških listnekov (slika 5). Takšno stanje se ujema s sumarijem zemljišč, ki so jih na ravni katastrske občine zavzemale posamezne kategorije rabe tal, saj ta v katastrski občini Hraše do-kumentiraobsežnazemljiščatravnikovzdrevjem(Sinobad1999,56).Podatkeodrevjudopolnjujeopis v Hraških listnekih dobro zastopanih njiv drugega kakovostnega razreda, ki trdi, da so te njive pogo-sto ležale med travniki z gozdnim drevjem (Franciscejski…Hraše 1831, Schätzung des Natural Ertrages § 3). Vendar je drevje v Hraških listnekih očitno le izjemoma dosegalo formalno predpisano pokrovnost, s katero so v katastrski občini Hraše za potrebe obdavčitve opredelili travnik z gozdnim drevjem (preglednica 1), zato se je v realnosti prisotno divje drevje na travnikih ter ob mejah travni­kov in njiv v Listnekihskorajpovsem izmuznilo iz podatkov o rabital v lepar letmlajšem, za potrebe obdavčitve dodelanem zapisniku zemljiških parcel (slika 4; Sinobad 1999, 56).
Širšegametodološkegapomenazaraziskavefranciscejskegakatastrajetudipodatek,dasobilivka­tastrski občiniNovavas travnikičetrtegakakovostnega razredavlediniBlatonajugovzhodu Hraških listnekov ponekod malo poraščeni z grmovjem (Franciscejski…Hraše 1831, Schätzung des Natural Ertrages§4),karniprikazanonitinakartografskemdelukatastranitivnobenemodzapisnikovzem­ljiških parcel (sliki 4 in 5). Odsotnost grmovja s franciscejskih katastrskih zemljevidov in zapisnikov torej ne dokazuje popolne odsotnosti grmovja na tedanjem terenu. Drevje je kartirano tudi na trav­niškiparcelisevernoodpašnikov(Franciscejski…Novavas…1826),kjerganeoznačujenobenzapisnik zemljiških parcel (Franciscejski…Nova vas 1827; ok. 1830). 
Ker so bili gozdovi precejoddaljeni od vasi na obrobju Hraških listnekov,je bilo drevje in grmov­je mejic in travnikov Hraških listnekov (slika 5) zelo pomemben vir stelje. Lokalna količina stelje ni zadoščala,znjososeoskrbovalitudivsosednjihkatastrskihobčinah. Listjehrastov,jesenovinbukev, kisoraslinatravnikihzgozdnimdrevjem,souporabljalizasteljoinovčjokrmo(Franciscejski…Hra­še 1830b; 1831, Einleitung § 4, Schätzung des Natural Ertrages, uvezan vir z 20.6.1833) – glede na etnološke podatke s slovenskega ozemlja gotovo vsaj delno v obliki vejnikov. Redno so torej obseka-validrevje,dasoolistanevejezmladimlistjemposušilizazimskokrmo(Ifko2011). PonekodvEvropi je sicer dokazano tudi smukanje listja za krmo z rastočega drevja – torej pridobivanje krme brez seč­nje,polegtegasoporabilitudilistjedrevja,kisogacelegaposekali. Kotkrmavobdobjihpomanjkanja pa jebilo uporabnoceloodpadlo jesenskolistje,če jebilo vremesuho in mrzlo. Hrast,bukevinjesen, kijihtudokumentirafranciscejskikataster,sodrevesa,katerihlistjesotradicionalnouporabljalizakrmo (Emanuelsson2009,156–157,196–199,201,204). SteljarjenjesejevHraškihlistnekihlepodopolnje­valo z običajnim spomladanskim čiščenjem travnikov, ki je mdr. vključevalo odstranjevanje listja, ki je na travnike padlo z drevja in grmovja (Franciscejski…Hraše 1830a, 51, 59; 1831, Einleitung § 10; Franciscejski…Novavas1830a,19,51;1831a,Einleitung§10).Jesenisotakozaradisteljarjenjažeopra­vili del dela, ki bi sicer počakalo na pomlad. 
TudizvidikaoskrbezlesomjebilodrevjevHraškihlistnekihpriročnoblizu. Vendarpasoposest­nikiizkatastrskeobčineHrašeposedovalitudigozdovenaJelovicivkatastrskiobčiniLancovo,menda tudivkatastrskiobčiniDoslovčeobZelenici(Franciscejski…Hraše1830a,73;1831,Einleitung§10), posestniki iz katastrske občine Nova vas pa so se z gozdnimi viri oskrbovali v gozdu pri Dvorski vasi (Franciscejski…Nova vas 1830a, 83). 
Zgodnjenovoveškenapolodprteagrarnepokrajine,kakršnajebilavHraškihlistnekihvčasufran­ciscejskegakatastra,sonudileustreznehabitatezamalodivjad(Kolar2012;Zwitter2014,628).Vkroš­njahdreves,kisojihobsekavalizakrmo,soživeliorganizmi,kidanestežkonajdejoustreznehabitate: v krošnjah takšnih dreves so svoja zatočišča (dupla) in hrano našle različne vrste ptic, netopirjev in žuželk; trohnenje manjših delov obsekavanih dreves je ustvarjalo habitate za nekatere hrošče in gli-ve;natakšnemdrevjusoraslenaprimernekaterevrstelišajev,mahovinbelaomela. Zatravnikezdrev­jem,šeposebejtiste,kjermeddrevjemprevladujejesen,jepolegtegaznačilnoizjemnovisokoštevilo deževnikov, v njihovih rovih pa živijo mikroorganizmi, ki vežejo dušik in z njim bogatijo prst. Pas grmovjaindrevjajeposevkepoenistranivarovalpredvetrom,predstavljalvirkurjaveinlesazaogra­jevanje obdelovalnih zemljišč pred živino na paši ter nekaterih užitnih plodov (Emanuelsson 2009, 199, 204; Kolar 2012), po drugi strani je drevesna senca zavirala rast poljščin (Franciscejski…Hra­še 1831, Einleitung § 10), a hkrati blažila nevarnost suše (Zwitter 2019). Ugoden vpliv vrst iz drevja namikroklimosepokažetudiobblaženjutemperaturnihnihanjinvplivamrazapozimi(Kolar2012, 226–227). 



4 Hraški listneki na začetku 21. stoletja 
V Hrašah, kjer živi večina kmetov s posestjov Hraških listnekih, je devetkmetij,kjer se vsaj delo-ma še ukvarjajo s kmetijstvom, prevladuje živinoreja (preglednica 2). 
Preglednica2:Staležživinev Hrašahspomladileta2017(Muhovec2018). 
kmetija  vrsta živine, število glav  
1  ovce, 5  
2 3 4  konji, 12 govedo, 30 govedo, 5  
5 6 7 8  govedo, 150 govedo, 6; konj, 1 govedo, 250 govedo, 27  
9  koza, 1  

Večinoživinepredstavljajokrave,rejenezaprirejomleka.Naštirihkmetijahsevsajendelovnoak­tivenčlangospodarstvaukvarjaizključnoskmetijstvom.MlekoodkupujejozadrugeingaizvažajovItalijo. DopolnilnedejavnostinakmetijahvHrašahsoredke.Naeniizmednjihimajoelektrarno,nekajjepre­nočitvenihzmogljivosti,lenaenidelmlekasamipredelujejovkončneizdelke(jogurt,skuta).Medbolj ekološkimiproizvodilahkonajdemozgoljsenenomleko.Tojemlekokrav,kinejedosilažeinmočnih krmil. Poleti se prosto pasejo, pozimi pa so hranjene izključno s senom. Za steljo manjši kmetje upo­rabljajopredvsemslamoinžaganje.Lenadvehkmetijahuporabljajolistje,nadveh,največjihkmetijah, pasteljeneuporabljajoveč,sajsohlevskatlasestavljenaizrešetk.Tisti,kišeuporabljajolistnatosteljo,listjenagrabijokarzobračalniki.Živinaseredkopase,izjemajelenekajgoveda,kisepoletipasevokolici kmetij,indrobnica(ovce),kisečezpoletjepasenaplanini. IzjemomasevHraškihlistnekihpasetudi živina kmetov od drugod, ki zemljišča za pašo najamejo (slika 10). 
VsisedanjikmetjeizHrašobdelujejotudiparcele,kisonaobmočjuHraškihlistnekov. Rabazem­ljišč na tem območju je zelo raznolika. Prevladujejo trajni travniki. 
Gozdove in mejice obravnavanega območja danes prerašča gozdna združba predalpskega nižin­skega gozda hrasta gradna in belega gabra s trilistno vetrnico (Hacquetio-Carpinetumvar.Anemone trifolia), gozdnatost je 20%. Med gozdnim drevjem prevladujejo lipa (Thiliaplatyphyllos) in lipovec (TiliaCordata) (65%), hrasti (25%), iglavcev je 5%. Grmovna plast je ponekod slabše razvita, ker še vedno poteka steljarjenje (Ureditveni načrt…2014). 
Pestrost ptičjih vrst je precejšnja. Zanimive so predvsem vrste, ki na tem območju redko gnezdi­jo, na primer močvirska trstnica (Acrocephaluspalustris) (Geršič 1998). Posebno pozornost pa ornitologinamenjajoogroženimvrstam,naprimernavadnipostovki(Falcotinnunculus),zelenižolni (Picusviridis), sivi žolni (Picuscanus) in velikemu skoviku (Otusscops). Ostale prepoznane ogrožene gnezdilkevHraškihlistnekihsobrglez(Sittaeuropaea),lesnasova(Strixaluco)inkratkoprstiplezalček (Certhiabrachydactyla) (slika 8) (Kozinc 2016; Mulej 2016). 
Z vidika ptic duplaric je vrstna sestava gozdnih zaplat v Hraških listnekih izrazito ugodna. Pred­vsemlipaimamehakles,hrastpadolgoživljenjskodoboindebelejšadeblaterposledičnoglobljadupla. Drevje zaradi obsekovanja ter raznih naravnih pojavov (vetrolom, žledolom) mestoma začne gniti in tako se ustvarjajo dupla različnih velikosti. 


neobdelano kmetijsko zemljišče 
Avtorzemljevida:MatjažGeršič gozd 
Virpodlage:Evidenca dejanske rabe ... 2018 © 2018,Geografskiinštitut pozidanepovršine AntonaMelikaZRCSAZU 
Slika7:Sodobnarabazemljiščv Hraškihlistnekih. 
5 Spremembe kulturne pokrajine ter kmetijstva med prvo polovico
19. stoletja in zgodnjim 21. stoletjem 
Od zgodnjega 19. stoletja do danes so se nekateri elementi kulturne pokrajine Hraških listenkov ohranili,nekateripasosespremenili. Prevladujočiproces,kijezajelspreminjanjenjivHraškihlistne­kov,jeekstenzifikacija,sajsonekdanjenjivedanesvvelikimeriozelenjene,karšeposebejveljazatiste v notranjosti obravnavane pokrajine. Ogozduje se del nekdanjih travnikov najslabšega kakovostnega razreda na severovzhodu Hraških listnekov in nekdanja obdelovalna zemljišča v osrčju obravnavane pokrajine vzhodno od Hraš. Izjemoma so v delu neposrednega jugovzhodnega zaledja Hraš njive in nekdanje travniških pasove, ki so ločevali posamezna polja, spremenili v intenzivne sadovnjake. 
Polegspremembkategorijrabetaljeprišlodobistvenihspremembnačinovgospodarjenjazobrav­navanimi zemljišči. Na večini kmetij so klasično steljarjenje in izdelovanje vejnikov izvajali do okoli leta 1950 (Rezar 2018). Ker stelje in vejnikov kmetje večinoma ne potrebujejo več (hlevi brez stelje in steljarjenje z žaganjem), se tovrstnih tradicionalnih oblik gospodarjenja ne izvaja več. Košnja sena je danes odvisna predvsem od intenzivnosti kmetovanja. Največja hraška kmeta kosita petkrat. Prvič že aprila, zadnjič pa oktobra ali novembra. Pri gnojenju travnikov uporabljata umetna mineralna gnoji-la. Ostali,manjšikmetjegnojijoshlevskimgnojemingnojevko,travnikepakosijotrikrat,maja,julija inoktobra. VHraškihlistnekihješedanesmočnoprisotnotravinjezgozdnimdrevjemingrmovjem, močno spremenjena pa je raba teh zemljišč. Košnja se v vseh primerih začne prej in tudi kosijo več­kratkotvzgodnjem19.stoletju.Posledicadodajanjagnojiljedelomaspremenjenavrstnasestava.Nekatere vrste divjadi, generalisti (na primer lisica, kuna belica) se na spremembe kulturne pokrajine uspešno prilagajajo,medtemkoštevilčnostspecialistov(naprimerpoljskizajec,poljskajerebica,gozdnekure) zaradi okoljskih sprememb naglo upada (Kolar 2012, 223). Ogroženost redkih vrst je tudi glavni mo-tiv,kijenaravovarstvenikevodilkidejiozavarovanjuobravnavanegaobmočja.Grepredvsemzapestrost redkih ptičjih vrst, ki imajo na tem območju ugodne pogoje za gnezdenje. Za velikega skovika (Otus scops) na primer velja, da je sicer splošno razširjena, ekološko specializirana vrsta, vendar se njegov gnezditvenihabitatvSlovenijividnokrči.NaGorenjskemjenjegovognezdenjesplohnerednoinizred­noredko.PonajnovejšihpodatkihobstanekvrstevSlovenijiniverjeten,vkolikorbododejavnikiogrožanja delovali še naprej. Podobno velja za zeleno žolno. Do krčenja habitata prihaja predvsem zaradi opuščanjatradicionalnegakmetovanjainintenzifikacijekmetijstva,onesnaževanjaterdrugihvzrokov. Navadna postovka (Falcotinnunculus), zelena žolna (Picusviridis) in siva žolna (Picuscanus) so bile vpreteklostivSlovenijisplošnorazširjene,vsodobnostipapopulacijezaskrbljujočenazadujejoinpro­storsko izginjajo. Vzroki so podobni kot pri velikem skoviku, pri navadni postovki se pojavlja tudi nezakoniti lov, sivo žolno pa omejujeta intenzivna sečnja in gozdne monokulture (Bračko s sodelavci 1994; Pravilnik o uvrstitvi…2002). Pri tem ne smemo spregledati, da se je vrstna sestava gozdnih se­stojev od zgodnjega 19. stoletja,kotvse kaže, precej spremenila – danes je več lipe in lipovca,manj pa jesena in bukve; hrast je bil dobro zastopan v obeh časovnih presekih. 
Intenzifikacija kmetijstva je mestoma tako agresivna, da dramatično spreminja podobo kulturne pokrajine. Zaradi opuščanja steljarjenja v zadnjih letih ter višjih proizvodnih stroškov na razgibanem površju prihaja do podiranja drevja, strojnega ruvanja drevesnih štorov in izravnavanja razgibanega površja, saj je kmetijstvo na delu obravnavane pokrajine intenzivno (slika 9). 
Močan upad števila aktivnih kmetij z zemljišči v Hraških listnekih je zaskrbljujoč, saj je kmetijs­tvov dolgizgodovini bistvenosooblikovalo obravnavanokulturnopokrajino. Dodatenrazlogza skrb predstavljadejstvo, da se kmetiji,ki redita največživine, ukvarjatazintenzivnogovedorejo. Petkratna košnjaingnojenjetravnikovzumetnimignojilitemeljitospreminjatahabitateHraškihlistnekovinpov­zročataupadbiološkeraznovrstnosti.KmetijskeraberazličnihzemljiščHraškihlistnekovsodanesmnogo 
Slika8:Nekatereprepoznanegnezdilkev Hraškihlistnekih(A:velikiskovik,B:navadnapostovka, C:sivažolna,D:zelenažolna,E:brglez,F:lesnasova,G:kratkoprstiplezalček.p 

bolj raznolike, kot sobilev zgodnjem 19. stoletju, saj združujejo takointenzivno obdelaneparceleve­likihživinorejcevkotmnogoboljtrajnostnorabonekaterihmanjšihživinorejcev,atudištevilnaopustela zemljišča,kjerse jekulturnapokrajina bistvenospremenila alipaje močnospreminjanjevteku. Ven­darpatakointenzifikacijakotopuščanjekmetovanjavodikzmanjšanjubiološkeraznovrstnostiinpropadu tradicionalnomozaičnekulturnepokrajine.KmetijskarabanobenegaodtipičnihtraviščvHraškihlist­nekihdanesnivečenakakotvzgodnjem19.stoletju:izginilajenekdajmočnorazširjenaspomladanska pašanatravnikih,skorajopuščenajejesenskapaša.Nivečnegnojenihtravnikov,nikjernatipičnihzem­ljiščihnekosijoleenkratalidvakrat.Kljubtemuprisotnostredkihvrstdokazuje,dašenismozamudili priložnosti, da z bolj trajnostnimi kmetijskimi praksami ohranimo pomembno naravno in kulturno dediščino. Dejstvo, da v Hrašah samo ena kmetija sama predeluje mleko, s čimer ustvarja višjo doda-no vrednost – a še ta ne cilja na pomembno tržno nišo ekoloških proizvodov – dokazuje, da lokalni kmetješenisodovoljrazmislilioekonomskihprednostih,kibijimjihtrajnostnarabaHraškihlistne­kov lahko prinesla. Trajnostna raba bi bila za kmete ekonomsko upravičena zgolj v primeru ustrezne kmetijske politike. Nasveti, ki so jih kmetje prejeli s strani skupine, ki bi Hraške listneke rada zavaro­vala,nisobilivsidovoljpremišljeni.Takšenprimerjevuvodučlankanavedenipredlog,najseuporabnike zemljiščspodbujakizdelovanjuvejnikov. Porezanevejenekaterihdrevesssvežimlistjemvdanašnjem tradicionalnemkmetovanjuveljajozaposlasticozakoze(Smukavec2017),posušenolistjejelahkopo­memben vir zimske krme drobnice. Problem je v tem, da te na obravnavanem območju skoraj ni več, za govedo pa so vejniki postranskega pomena, krma goveda zgolj z vejniki ni mogoča (Emanuelsson 2009, 157, 196, 198). 

Slika9:SpreminjanjekulturnepokrajineHraškihlistnekovz uporabosodobnemehanizacije. 
6 Sklep 
Napodlagianalizeizbranihvirovinstanjanaterenulahkougotovimo,daHraškilistnekipredstav­ljajozanimivokulturnopokrajino,kisojokmetjeizokoliškihvasistradicionalnimkmetovanjemustvarili in skozi stoletja ohranjali ali preoblikovali raznovrstne habitate. Interes širše skupnosti bi moral biti, da se ta proces, ki ga ogrožata tako intenzifikacija kot opuščanje kmetijskih zemljišč, ne prekine, saj takšna pokrajina nudi priložnosti za trajnostno kmetijstvo ter ekološko in integrirano pridelavo, ki je okoljuprijaznejšainvseboljcenjenaterhkratiohranjanaravnoinkulturnodediščino.Čenatamkajšnjo kulturnopokrajinogledamoleoddaleč,sezdisodobnostanjepodobnokotvpreteklosti,čepaprimer­jamobiološkoraznovrstnost,lahkosklenemo,daspremenjenarabalahkousodnovplivanavrstnosestavo. 
Predstavljeni ukrepiza zaščitoHraškihlistnekov dokazujejo, da bo tamkajšnjobiotsko raznovrst­nokulturnopokrajinolahkoohranilleboljcelovitpristop.Prizgorajomenjenihpobudahozavarovanju Hraških listnekov je zanemarjen pomemben razlog za nastanek opisane kulturne pokrajine v prete­klihstoletjih,kijepomembnoprispevalkohranjenibiološkiraznovrstnosti. Grezarazgibanledeniški relief,kijenastalkotposledicapleistocenskihpoledenitev.VokvirumorebitnegazavarovanjaHraških listnekov se torej ne smemo omejiti zgolj na tamkajšnjo favno in floro, temveč moramo vključiti tudi geomorfološko dediščino. 
V primeru zavarovanja Hraških listnekovjenujno uskladiti naravovarstvene inkmetijske ukrepe. VprimeruomejevanjakmetovanjajetrebavokviruprogramarazvojapodeželjatudizaobmočjeHraških listnekov v okviru kmetijsko-okoljskih-podnebnih obveznosti (Program razvoja…2018) omogočiti 

Slika10:Neznačilenreliktekstenzivnerabe,kibov Hraškihlistnekihkmaluizginila,aliprimerrabe zemljišč,kibovprihodnostiboljrazširjenainbopripomoglakohranjanjukulturnepokrajinepreučevanega območja? 
ustreznofinančnospodbudokmetom,kibodosvojekmetovanjeustreznoprilagodilivarovanjunarav­neinkulturnedediščine. Čebinaprimercenaekološkopridelanega(naprimersenenegamleka)dosegala višjo vrednost, bisikmetjelahko privoščilivišje proizvodnjestroške,in bi bili konkurenčnikmetijam z zemljišči na uravnanem terenu. 
Postopke za zavarovanje je treba voditi transparentno ter vanje že v začetnih fazah vključiti tudi lokalnoprebivalstvoinostalozainteresiranojavnost,sajletakolahkodosežemougodenrazplet.Krat­koročnobomnogoveččasatrebaposvetitidialogu,predvsemmednaravovarstvenikiterkmetiindrugimi lastnikikmetijskihzemljišč.Prostovoljnapomočnaravovarstvenikovpriustreznihkmetijskihopravi­lih v Hraških listnekih bi lahko prispevala k izgradnji novega zaupanja in tlakovala pot dolgoročnim ciljem. 
Zahvala:RaziskavajebilaopravljenavokviruraziskovalnihprogramovGeografijaSlovenije(P6-0101) inSlovenskazgodovina(P6-0235),kijufinanciraJavnaagencijazaraziskovalnodejavnostRepublikeSlo­venije. 

7 Viri in literatura 
Ažman Momirski, L., Kladnik, D. 2009: Preobrazba podeželske kulturne pokrajine v Sloveniji. Geo-
ritem 13. Ljubljana. Blaznik, P. 1975: Bitenj in franciscejski kataster. Loški razgledi 22.Bračko,F.,Sovinc,A.,Štumberger,B.,Trontelj,P.,Vogrin,M. 1994:Rdečiseznamogroženihpticgnezdilk 
Slovenije. Acrocephalus 15-67. Digitalni ortofotografski posnetek. Geodetska uprava Republike Slovenije. Ljubljana, 2005. Drobesch, W. 2009: Bodenerfassung und Bodenbewertung als Teil einer Staatsmodernisierung: The-
resianischeSteuerrektifikation,JosephinischerKatasterundFranziszeischerKataster.Histoiredes 
Alpes 14. Emanuelsson,U. 2009:TheRuralLandscapesofEurope:HowManHasShapedEuropeanNature. Värnamo. Evidenca dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in pre­
hrano. Ljubljana, 2018. Medmrežje: http://rkg.gov.si/GERK/ (20. 6. 2018). 
FranciscejskikatasterzaKranjsko,k. o.HrašepriRadovljici,L80,Cenilnioperat,CatastralSchätzungs Operat der Steuergemeinde Hraschach, Protocoll sämmtlicher Grund-und Bau-Parzellen der Gemeinde Hraschach. Arhiv Republike Slovenije. Ljubljana, ok. 1830. 
FranciscejskikatasterzaKranjsko,k.o.HrašepriRadovljici,L80,Cenilnioperat,Catastral-Schätzungs-Elaborat. Arhiv Republike Slovenije. Ljubljana, 1831. FranciscejskikatasterzaKranjsko,k. o. HrašepriRadovljici,L80,Cenilnioperat,Prothocoll(8. 10. 1830). Arhiv Republike Slovenije. Ljubljana, 1830b. 
Franciscejski kataster za Kranjsko, k. o. Hraše pri Radovljici, L80, Cenilni operat, Reclamations VerhandlungenüberdenCatastralActderSteuergemeindeHraschach,Gutachten80/5. ArhivRepub-like Slovenije. Ljubljana, 1837. 
FranciscejskikatasterzaKranjsko,k. o. HrašepriRadovljici,L80,Cenilnioperat,s. n.80/4. ArhivRepub-like Slovenije. Ljubljana, 1830a. 
Franciscejski kataster za Kranjsko, k. o. Hraše pri Radovljici, L80, Cenilni operat, Reclamations VerhandlungenüberdenCatastralActderSteuergemeindeHraschach,Erledigungdergemeinde­weisenReclamationeninderGemeindeHraschach80/5. ArhivRepublikeSlovenije. Ljubljana,1839. 
Franciscejskikataster zaKranjsko,k.o. Hraše pri Radovljici, L80, list A03.Arhiv RepublikeSlovenije. Ljubljana, 1826. FranciscejskikatasterzaKranjsko,k. o. HrašepriRadovljici,L80,Seznamzemljiškihparcel. ArhivRepub-like Slovenije. Ljubljana, 1827. 
FranciscejskikatasterzaKranjsko,k.o.Novavas,L169,Cenilnioperat,Catastral-Schätzungs-Elaborat. Arhiv Republike Slovenije. Ljubljana, 1831a. Franciscejski kataster za Kranjsko, k. o. Nova vas, L169, Cenilni operat, Einvernehmungs Protocoll (29.9.1831). Arhiv Republike Slovenije. Ljubljana, 1831b. FranciscejskikatasterzaKranjsko,k.o. Novavas,L169,Cenilnioperat,ProtocollsämmtlicherGrund­und Bau-Parzellen der Gemeinde Neudorf. Arhiv Republike Slovenije. Ljubljana, ok. 1830. Franciscejski kataster za Kranjsko, k. o. Nova vas, L169, Cenilni operat, Protokoll (18.8.1830). Arhiv Republike Slovenije. Ljubljana, 1830b. 
Franciscejskikatasterza Kranjsko, k. o. Novavas, L169, Cenilnioperat,ReclamationsVerhandlungen überdenCatastralActderSteuergemeindeNeudorf,ErledigungdergemeindeweisenReclamationen in der Gemeinde Neudorf 169/5. Arhiv Republike Slovenije. Ljubljana, 1839. 
Franciscejskikatasterza Kranjsko, k. o. Novavas, L169, Cenilnioperat,ReclamationsVerhandlungen überdenCatastralActderSteuergemeindeNeudorf,Gutachten169/5. ArhivRepublikeSlovenije. Ljubljana, 1837. 
Franciscejskikatasterza Kranjsko, k. o. Novavas, L169, Cenilnioperat,ReclamationsVerhandlungen über den Catastral Act der Steuergemeinde Neudorf, Protocoll 169/1. Arhiv Republike Slovenije. Ljubljana, 1836. 
Franciscejski kataster za Kranjsko, k. o. Nova vas, L169, Cenilni operat, s. n. 169/4. Arhiv Republike Slovenije. Ljubljana, 1830a. FranciscejskikatasterzaKranjsko,k.o.Novavas,L169,Seznamzemljiškihparcel.ArhivRepublikeSlove­nije. Ljubljana, 1827. FranciscejskikatasterzaKranjsko,k.o.Novavas,L169,listA01,A02.ArhivRepublikeSlovenije.Ljublja­na, 1826. Gabrovec,M.,Kumer,P.2019:Land-usechangesinSloveniafromtheFrancisceanCadasteruntiltoday. Acta geographica Slovenica 59-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.4892 Geršič,M.1998:Vplivkošnjeindrugihposegovvletu1997obpotokuBlatnicanagnezdilnemožnosti 
močvirske trstnice (Acrocephaluspalustris). Raziskovalna naloga, Osnovna šola Lesce. Lesce. Geršič, M. 2017: Hraški steljniki, kulturna pokrajina na robu Dežele. Deželne novice 21-5. Golec,B.2010:Zemljiškikatastri18.in19.stoletjakotvirzastavbno,gradbenoinurbanističnozgodovino 
slovenskega ozemlja – 2. del. Arhivi 33. Granda, S. 1994: Zgornja Baška dolina v prvi polovici 19. stoletja. Kronika 42-1. Ifko, M. 2011: Vejnik. Slovenski etnološki leksikon. Ljubljana. Ilešič,S.1950:SistemipoljskerazdelitvenaSlovenskem.DelaInštitutazageografijoSAZU2.Ljubljana. Kačičnik-Gabrič, A. 2016: Kmečko življenje v Zgornjesavski dolini v 18. in 19. stoletju. Kronika 64-3. Kladnik,D.,Kruse,A.,Komac,B.2017:Terracedlandscapes:anincreasinglyprominentculturallands-
cape type. Acta geographica Slovenica 57-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.4770 Kladnik,D.,Perko,D.,Urbanc,M.2009:CulturallandscapesinSloveniafromageographicalperspective. Cultural Landscape: Across Disciplines. Krakov. Klemenčič,M. M. 2006:Teoretskipogledinarazvojnestruktureslovenskegapodeželja. Dela25. DOI: 
https://doi.org/10.4312/dela.25.159-171 Kolar, B. 2012: Življenjski prostor male (poljske) divjadi. Divjad in lovstvo. Ljubljana. Kozinc, B. 2016: Ustni vir. Hraše. Krausmann,F.2008:LandUseandSocio-economicMetabolisminPre-industrialAgriculturalSystems: 
FourNineteenth-centuryAustrianVillagesinComparison.SocialEcologyWorkingPaper72.Vienna. Kučan, A. 1998: Krajina kot nacionalni simbol. Ljubljana. Lidar. Geodetska uprava Republike Slovenije. Ljubljana, 2014–2015. Lovrenčak, F. 1998: Prsti. Geografski atlas Slovenije. Ljubljana. Moritsch, A. 1969: Das nahe triester Hinterland: zur wirtschaftlichen und sozialen Entwicklung vom 
Beginn des 19. Jahrhunderts bis zur Gegenwart. Graz. 
Muhovec, N. 2018: Ustni vir. Hraše. Mulej, A. 2016: Ustni vir. Lesce. Ogrin, D. 1996: Podnebni tipi v Sloveniji. Geografski vestnik 68. Panjek, A. 2015: Kulturna krajina in okolje Krasa. Koper. Perko,D.,Hrvatin,M.,Ciglič,R.2017:DoločanjepokrajinskihvročihtočkSlovenije.Actageographica 
Slovenica 57-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.4618 Perko,D.,Urbanc,M.2004:LandscaperesearchinSlovenia.Belgeo2-3.DOI:https://doi.org/10.4000/bel­geo.13618 Petek,F.,Urbanc,M.2004:TheFranzisceanlandcadastreasakeytounderstandingthe19thcenturycul­
turallandscapeinSlovenia.ActageographicaSlovenica44-1.DOI:https://doi.org/10.3986/AGS44104 Potočnik Slavič, I. 2010: Endogeni razvojni potenciali slovenskega podeželja. GeograFF 7. Ljubljana. Pravilnikouvrstitviogroženihrastlinskihinživalskihvrstvrdečiseznam.UradnilistRepublikeSlove­
nije 82/2002. Ljubljana. 
Programrazvojapodeželja,PodukrepM10.1–Plačilokmetijskih-okoljskih-podnebnihobveznosti(ukrep KOPOP).Ljubljana,2018.Medmrežje:https://www.program-podezelja.si/sl/ukrepi-in-podukrepi­prp-2014-2020/m10-kmetijsko-okoljska-podnebna-placila/podukrep-10-1-placilo-kmetijsko-okoljskih­podnebnih-obveznosti (30.7.2018). 
Rajšp, V., Serše, A. (ur.) 1998: Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763–1787, Zv. 4. Ljubljana. Rezar, S. 2018: Ustni vir. Hraše. Ribnikar, P. 1982: Zemljiški kataster kot vir za zgodovino. Zgodovinski časopis 36-4. Rupar, B. 2015: Ustni vir. Lesce. Seručnik, M. 2014: Countryside on the brink of modernity: Josephinian and Franciscan cadastres as 
sourcesfortheeco-historyofCarniola.Man,NatureandEnvironmentBetweentheNorthernAdriatic 
and the Eastern Alps in Pre-modern Times. Ljubljana. Sinobad, J. 1999: Dežela: kulturnozgodovinski oris Radovljiške ravnine. Radovljica. Smukavec, V. 2017: Ustni vir. Spodnje Podjelje.Stepančič, D., Kodrič, M., Šrok, D., Šporar, M., Lobnik, F. 1992: Pedološka karta Slovenije 1:25.000. 
Ljubljana.Šifrer, M. 1969: Kvartarni razvoj Dobrav na Gorenjskem. Geografski zbornik 11.Šifrer, M. 1992: Geomorfološki razvoj Blejsko-radovljiške kotline in Dobrav v kvartarju. Radovljiški 
zbornik. Radovljica.ŠmidHribar,M.2016:VarovanjeintrajnostnirazvojkulturnepokrajinenaprimeruLjubljanskegabarja. Georitem 27. Ljubljana. Trpin,D.1997:Tolminzokolicoobkoncu18.inzačetku19.stoletja.Popodatkihizkatastra.Tolminski 
zbornik 3. Tolmin. Urbanc, M. 2002: Kulturne pokrajine v Sloveniji. Geografija Slovenije 5. Ljubljana. UreditveninačrtzaHraškesteljnike.Elaborat,ZavodzagozdoveSlovenije,ObmočnaenotaBled.Bled,2014. Verbič, M. 1969: Škofja Loka v luči cenitve katastrskega dohodka leta 1827 in 1830. Kronika 17-3. Winiwarter,W.2016:MethodPrécis:Workingwithhistoricalmaterial. SocialEcology:Society-Nature 
Relations Across Time and Space. Cham. Zakon o ohranjanju narave. Uradni list Republike Slovenije 56/1999. Ljubljana. Zapisnik 4. redne seje Sveta Krajevne skupnosti Lesce (11. 6. 2015). Lesce, 2015. Zemljiški kataster z lastništvom. Geodetska uprava Republike Slovenije. Ljubljana, 2013. Zupančič, M., Seliškar, A., Žagar, V. 1998: Rastlinstvo. Geografski atlas Slovenije. Ljubljana. Zwitter,Ž. 2014:Okolje naKranjskemv17. stoletju po Slavi vojvodine Kranjske. StudiaValvasoriana. 
Ljubljana.
Zwitter,Ž.2019:HistoričnoprilagajanjeekstremnimokoljskimsituacijamnaSlovenskemspoudarkom na16. in17. stoletju:znaukizaprihodnost. Ljudjeinokoljskespremembeskozičas. GeograFF21. Ljubljana. 

8 Summary: Comparing the cultural landscape of Hraški Listneki andfarming there in the first half of the nineteenth century and today
(translated by DEKS d.o.o.) 
The conservation and protection of the cultural landscape is an important development challen­ge for Slovenian rural areas. The Radovljica Plain (also known as Dežela), a flat landscape on the leftbank of the Sava River between Žirovnica and Begunje, where the terrain underwent intense glacial andfluvialtransformation,ischaracterizedbyapatchworkculturallandscape. Duetotheirrarityand their ecological and other functions, certain cultural landscape types are endangered. One such area that nature conservationists have identified as worthy of protection is Hraški Listneki, a small spar­sely wooded area between Hraše, Hlebce, and Studenčice in the Municipality of Radovljica. The municipalitycommissionedaregulationplanforthearea–referredtointhatdocumentas Hraškistelj­niki duetotheimportantroleofgatheringbeddingorlitterforanimals(Sln.stelja),otherwisereferred to with the microtoponym HraškiListneki. This article investigates land use types and farming prac­tices which were shaping the traditional cultural landscape of Hraški Listneki in the early nineteenth century. Comparison with the current situation makes it possible to understand the past and current biodiversity of the area. The question arises whether the current biodiversity of this area is the result of a conserved historical cultural landscape and practices of using natural resources, or the result of changes in natural resource management over the past two centuries. 
Agriculturewas the maineconomic activityin thecadastral municipality ofHraše in the firsthalf ofthenineteenthcentury;arablefarmingandanimalhusbandrywerebothimportant.Dataonallland­usetypesinthestudyarearecordedintheFrancisceanCadasterfortheearlynineteenthcenturywere analyzed. Only meadows as the land-use category which strongly prevails in the study area today are presentedindetailinthisstudytoanswerthekeyquestionofwhatremainssimilartonineteenth-cen­tury use in this relatively traditional landscape and what has changed significantly. The field pattern intheHrašecadastralmunicipalitywassomewhatuniquecomparedtoothersintheRadovljicaPlain. Forestswereratherfarfromthevillages.Therefore,farmersmostlikelymainlyusedwoodedmeadows to gather leaf litter as bedding for animals, and they also gathered litter in the neighboring cadastral municipalities. Theleavesofoaks,ashes,andbeechesthatgrewonwoodedmeadowswithforesttrees were used as bedding and fodder for sheep and goats. The practice of gathering leaf litter below the trees in this area accompanied the routine spring cleaning of the meadows. 
Since the early nineteenth century, some elements of this cultural landscape have been preserved andothershavechanged. Onmostfarms,thetraditionalgatheringofleaflitterandproductionofleaf fodder was practiced until around 1950. Because most farmers no longer need leaf litter and leaf fod­der, these traditional forms of farming are no longer practiced. Extensification is the predominating processthatledtochangesinthetilledlandofthearea,withtheformertilledfieldsnowbeinglargely overgrown with grassland plants. Part of the former meadows of the lowest quality in the northeast part of this landscape and the former meadows and tilled land in the center of this cultural landscape east of Hraše are being afforested. By way of exception, in part of the countryside immediately sout­heastofHraše,thetilledfieldsandformerbeltsofmeadowsthatseparatedindividualfieldshavebeen converted into intensive orchards. In addition to changes in land-use categories, significant changes occurredintheagriculturalpracticesinthestudyarea. Haymakingnowprimarilydependsonthein­tensityoffarming. Thelandismowedmoreoften,thefirstmowingtakesplacesooner,springgrazing inmeadowsisnotpractisedanymoreandmineralfertilizersarealsoappliedtosomemeadows. While oak has been frequentin the early19th and in the 21stcentury, the abundance of the largeleavedand of the small leaved lime probably increased, but the abundance of ash and beech decreased. 
While labour-intensive traditional agriculture crucially contributed to the formation of the studied habitats,twomainthreatstobiodiversityinthestudyareaatpresentare(1)energy-intensiveindustrialized animal husbandry and (2) abandonment of farming. However, more sustainable farming has still been practisedinparts ofthestudyarea and a variety ofrare birdspecies stillnest there. 
In places, the intensification of farming has been so aggressive that it has dramatically changed the characteroftheculturallandscape. Abandoningthepracticeofgatheringleaflitteroverthepastyears andhigherproductioncostsonroughterrainareleadingtofellingtrees,mechanicalremovalofstumps, and leveling the rough terrain because there is intense grassland cultivation in part of the landscape discussed. 
Basedontheanalysisofselectedsourcesandthesituationontheground,itcanbeconcludedthat Hraški Listneki is an interesting cultural landscape that farmers from the surrounding villages crea­tedthroughtraditionalfarming,preservingortransformingitsbiodiversehabitatsoverthecenturies. Toconservethisculturallandscape,itisvitaltoharmonizefarmers’ interestsontheonehandandna­ture conservation measures on the other, to introduce suitable payments for farmers, and to educate the local farmers. To reach these goals, advice by nature conservationists should be better adapted to the present situation. 

METODE 



CELOSTNI PRISTOP K PREUČEVANJU KVARTARNIH EOLSKIH KALKARENITOV ZA POZNAVANJE PRETEKLE SPREMENLJIVOSTI PODNEBJA 
AVTOR 
dr.MatejLipar 
ZnanstvenoraziskovalnicenterSlovenskeakademijeznanostiinumetnosti,GeografskiinštitutAntonaMelika, Gosposkaulica13,SI –1000Ljubljana,Slovenija;matej.lipar@zrc-sazu.si 
DOI:10.3986/GV90105 UDK:551.44:551.583.7 COBISS:1.02 
IZVLEČEK 

Celostnipristopkpreučevanjukvartarniheolskihkalkarenitovzapoznavanjepreteklespremenljivosti podnebja 
Članekobravnavateoretskipoglednapreučevanjekvartarniheolskihkalkarenitovinnjegovpomenza poznavanjepreteklespremenljivostipodnebja.Znanjeo preteklempodnebjujeglavnitemeljzamodeli­ranjeinnapovedovanjeprihodnjihpodnebnihsprememb,zatojepomembno,dajenaregionalniinglobalni ravničimboljkvalitetnoterzanesljivo.Osredotočanjezgoljnaenpokazateljpodnebjapomenitveganje priinterpretaciji,sajsetaneposrednonenavezujenaostalenaravnepokazateljevistiregijialipaponu­jazgoljomejenčasovniokvirpreteklegapodnebja.Celostnipristopraziskovanjapodnebnihpokazateljev eolskihkalkarenitovponujačasovnoneprekinjenoinformacijopodatkov,kis kombinacijorazličnihme­todpovečazanesljivostinkvalitetoznanjao preteklispremenljivostipodnebja. 
KLJUČNEBESEDE kras,eolskikalkareniti,paleopodnebje,podnebje,metodologija 
ABSTRACT 
A combinedapproachtothestudyofQuaternaryaeoliancalcarenitesforunderstandingthe palaeoclimate 
Thepaperdealswitha theoreticalviewpointofstudyingQuaternaryaeoliancalcarenitesanditsimpor­tanceforknowledgeofthepastclimate.Understandingpalaeoclimateisfundamentalforclimatemodelling andpredictingfutureclimaticchanges,thusitneedstobecomplete,ofa goodqualityandreliableonre­gionalandglobalscales.Focussingonlyononepalaeoclimaticindicatorbringsriskwithinterpretingdue tothelackofconnectiveprocessesofthesameregion,oritislimitedonlytoonelimitedtime-frame.Acom­binedapproachtothestudyofpalaeoclimaticindicatorsofaeoliancalcarenitesofferscontinualinformation ofpastclimate,which,incombinationwithseveralmethods,improvesreliabilityandqualityoftheknow­ledgeofthepastclimate. 
KEYWORDS karst,aeoliancalcarenites,palaeoclimate,climate,methodology 
Uredništvojeprispevekprejelo12.aprila.2018. 


1 Uvod 
Poznavanje preteklespremenljivostipodnebjajepomembno za razumevanje razvojatrenutnih pod-nebnihspremembinnapovedovanjeprihodnjih.Večinaznanjaopreteklempodnebjuinokoljuvkvartarju (geološka doba, ki zajema zadnjih 2,58milijonov let) temelji na globokomorskih sedimentih (na primer Thunell,WilliamsinKennett1977;Stokesssodelavci2003),ledu(naprimerJouzelssodelavci2007;Lemieux-Dudon s sodelavci 2010) in sigi (na primer Gascoyne 1992; Hellstrom in McCulloch 2000), dopolnjeno zmodeliranjeminraziskavamidrugihnaravnihpojavov(naprimerMarkovićssodelavci2014).Zvidika razumevanjapreteklegapodnebjasopomembnetudisprijeteobalnekarbonatnesipine–eolskikalkareniti (izrazkalkarenitjeuporabljenpodefinicijivGeološkemterminološkemslovarju(Pavšič2006)kotpretežno klastičnakarbonatnakamninazvelikostizrnod0,063do2mm),kihkratihranijopodnebnepodatkekopnegain morja(naprimerMurray-Wallacessodelavci2010;Batemanssodelavci2011;Lomax,HilgersinRadtke2011). 
Kvartarni eolskikalkarenitisepojavljajo naobalnih območjih povsem svetu,v različnih podneb­nihrazmerah(Brooke2001).Večinomanajbibilnanoskarbonatnegasedimentanajaktivnejšiobvisoki gladini morja, torej v času interglacialov oziroma medledenih dobah (Hearty in Kindler 1997; Mur­ray-Wallacessodelavci2001),datacijesedimentapasopotrdilenanosekarbonatatudivčasuglacialov oziroma ledenihdobahtervmesnihobdobjihmed glaciali ininterglaciali(Price, BrookeinWoodrof­fe2001;Brookessodelavci2014).Sedimentjevečinomagrajenizkalcijevegakarbonatainzatopodvržen topljenju. Zakraškepokrajinejeznačilnoraztapljanjekamnineinpodzemnipretokvode,karjehkrati močno povezano s podnebjem (Ford in Williams 2007). 
Današnjepodnebjespremljajo različneustanove (v Sloveniji na primer Agencija RepublikeSloveni­jezaokolje,kjerzačeteknajdaljšeganizameritevsegavleto1850;Bertalaničssodelavci2010),napodlagi česarjemogočesleditidoločenimpodnebnimtrendom(naprimerKovačič2016;Tošićssodelavci2016; HrvatininZorn 2017a;2017b;Urban2017;ČanjevacinOrešić2018,Gavrilovssodelavci2018). Takšni neposrednipodatkipazagotavljajodobropoznavanjespremenljivostipodnebjazgoljzapribližnozadnjih 150let.Kerpajezamodeliranjepodnebjapomembnotudiznanjeošestarejšempodnebju,predvsemopreho­dihmed glacialiininterglacialiterstarejšimiinterglaciali,ko jebila temperaturašetoplejšaoddanašnje (Hoffmanssodelavci2017),jenujnopreučevanjepodnebnihpokazateljev,medkateresoditudikraseol­skihkalkarenitov.Številneraziskavesežeosredotočajonaposameznekomponentekrasakotarhivadeset, tisočincelovečmilijonovletstarihpodnebnihpodatkov(naprimerWright1988;Ayliffessodelavci1998; Kenny 2010; Lipar in Ferk 2015; Lipar in Webb 2015), kras, razvit na eolskih kalkarenitih, pa ima topo­gledno velik potencial (na primer Lipar in Webb 2014; 2015; Lipar s sodelavci 2015; 2017) in ponuja neposredenterčasovnoneprekinjenvpogledvspremenljivostpreteklegapodnebjainnjegovihposledic. 
Namenčlanka,kimetodološkosloninapregleduobstoječeliterature,jeprikazuporabnosticelost­negapreučevanjakraškihpokrajinnaeolskihkalkarenitih,skombiniranjemrazličnihkomponentkot pokazateljev preteklega podnebja. 

2 Kakovost in izvirnost preučevanja eolskih kalkarenitov 
Preučevanje eolskih kalkarenitov je pomembno, ker nam ponuja številne edinstvene pokazatelje preteklegapodnebjavglacialih,interglacialihinvmesnihobdobjih,kijihnimogočepreučevatidrugod. Stemdoprinesemokrazumevanjupreteklespremenljivostipodnebja,predvsempadavin,temperatur invetranaregionalniinglobalniravni,sajsotrenutnipodatkiopreteklempodnebjuševednopomanj­kljivi ali celo nasprotujoči. 
Inovativnipristop,kijekombinacijarazličnihmedsebojnonepovezanihpokazateljevpreteklegapod­nebja,močnoizboljšakakovostinterpretacijepreteklegapodnebjainponujaneposredenvpogledvvsak posamezenglacialininterglacialterstemizboljšazanesljivostmodeliranjapodnebja. Takšenpristop: 
(1) izboljša znanje o vmesnih obdobjih med glaciali in interglaciali, (2) poveča zanesljivost posamez­nega pokazatelja s primerjavo in združevanjem drugih pokazateljev ter (3) izboljša razumevanje vsa­kega glaciala in interglaciala posebej (na primer Lipar s sodelavci 2017). 
Izvirnicelostnipristopskombinacijoinovativnihtehnikpodpiraznanostnanajvišjiravni,ustvarja nadaljnjemožnostiraziskavpreteklegapodnebjaterpovezujerazličnevejeznanosti,kiseskupnoosre­dotočajo na kraške in obalne pokrajine. 

3 Vsebinska zasnova in opravljanje raziskav 
3.1 Cilji 
Preučevanje temelji na predpostavki, da so obalne karbonatne sipine (eolski kalkareniti) in v njih razvite kraške oblike rezultat gradnikov (sedimentacija, litifikacija, diageneza) in erozijskih procesov (erozija, korozija), ki so odvisni od podnebja (padavine, temperature, veter). 
Osnovni cilji preučevanja so: 
• 
napreučevanemobmočjuugotovitiznačilnostikarbonatnihsipiningeomorfološkihpojavov(zna­menom ustvarjanja baze pomembnih okoljskih komponent), 

• 
ugotovitinačinnastankaposameznihreliefnihoblik(pričemerdobimogradnikeinerozijskeprocese), 

• 
ugotoviti vzrok nastanka posameznih reliefnih oblik (pri čemer spoznamo posledice gradnikov in erozijskih procesov, ki reagirajo s podnebjem; torej, kakšno podnebje je moralo biti, da so gradniki in procesi lahko bili aktivni), 

• 
ugotovitičasnjihoveganastanka(znamenomugotovitvečasaposameznihdogodkovinposledično spoznanja, v katerem obdobju je bilo določeno podnebje), 

• 
ugotoviti distribucijo in pojavljanje vseh zgoraj naštetih komponent na območjih, ki so si med se­boj oddaljena, vendar ležijo v istem podnebnem pasu (pri čemer ugotovimo, ali je imel podnebni pojav regionalne ali globalne razsežnosti). 



3.2 Raziskovalna območja 
Za dosego ciljev je treba pazljivo izbrati raziskovalno območje, ki bo predstavljalo študijo prime-ra.Predvsemjepomembno,daobmočjaležijonapodobnigeografskiširiniinsomedsebojprimerljiva, ter da niso preveč degradirana (antropogeni vplivi). 
Fokusraziskavnaizbranihobmočjihlahkorazdelimonaštirivečjekomponente(pokazateljepre­teklega podnebja; slika 1): 
• 
Stratigrafijaingeološkeznačilnostieolskihkalkarenitov(naprimermineralogija,velikostzrn,vezi­vo,sedimentacijskestrukture):Dobimopodatkeočasukarbonatneprodukcijevmorjuinspreminjanje obalne pokrajine, vključno z interakcijo vodne gladine, podnebja, obalne morfologije in tektonike (na primer Hearty in O’Leary 2008; Mylroie 2008). 

• 
Kalkretinmikrobnekalcitneskorjenapovršjueolskihkalkarenitov:Tovrstnisedimentisobiližeupo­rabljeni kot indikatorji delno sušnih in sušnih podnebij (na primer Alonso-Zarza 2003; Achyuthan ssodelavci2007),pričemeranalizestabilnihizotopovkisikainogljikapredstavljajopomembnoorod­jepriinterpretacijitemperatureinkoličinepadavinvpreteklosti(CerlinginQuade1993;Dworkin, Nordt in Atchey 2005; Achyuthan s sodelavci 2012). 

• 
Površinskikraškirelief:Kraškirelieftemeljinakoličiniinkemijskisestavidežja,kigamorabitido­volj, da se kras lahko razvije (Ford in Williams 2007), in se zato lahko uporabi kot pokazatelj bolj deževnegapodnebja(Wright1988).Preučevanjeeolskihkalkarenitov(LiparinWebb2015;Liparsso­delavci 2017) jepokazalo,da se količinainsezonskostpadavinodražatav različnihkraškihoblikah oziromakraškimorfologiji;morfologijakorozijskihcevi(Lipar2016)jenaprimerposledicatakopod­nebnih dogodkov kot geoloških značilnosti kamnine in časa njihove izpostavljenosti. 

• 
Kraške jame: Jame predstavljajo arhiv podatkov pretekle spremenljivosti podnebja, ki so zaščiteni pred današnjo površinsko erozijo (na primer Bar-Matthews s sodelavci 1999; Sasowsky in Mylroie 2007). Morfologija jamskih rovov in korozijske oblike so pokazatelji preteklih hidroloških razmer. Stabilniizotopikisikainogljikaizsige(naprimerstalaktitovinstalagmitov)sonajpomembnejšeorod­je za interpretacijo preteklih padavin in temperatur (podobno kot kalkreti, vendar je nastanek sige boljintenzivenmedboljdeževnimiobdobji,takratpakalkretnavadnonenastaja;kombinacijaobeh tako ponuja neprekinjeno informacijo podatkov pretekle spremenljivosti podnebja). 



3.3 Metodološki pristop 
Pripreučevanjukrasaeolskihkalkarenitovobstajaširokizborrazličnihmetodoziromaanaliz. Pri­poročenoje,dajihuporabimoveč,sajsenekateremedsebojprepletajooziromadopolnjujejo,pričemer dobimo kakovostnejše in zanesljivejše rezultate. Metodologija dela je lahko sledeča: 
• 
Terensko delo: Ta predstavlja najpomembnejši del raziskovanja ter obsega različne naloge in pri­stope:dokumentacijaizpostavljenihkamnininreliefnihoblik,kartiranje,uporabaGPS,morfometrija inodvzemvzorcev. Napodlagipravilneodločitveodvzema vzorcev,soodvisnevsenadaljnjeana­lize. 

• 
Geografskiinformacijskisistem(GIS)inprostorskeanalize:Podatke,kotsodigitalnimodelreliefa, satelitske slike in topografski zemljevidi, se obdeluje in analizira z uporabo različnih računalniških programov (na primer GlobalMapper, ESRIArcGIS), pri čemer se pridobi prostorske informacije pojavljanja eolskih kalkarenitov. To nam pomaga pri ugotavljanju, kje je potrebno terensko delo, se analizira reliktne obalne oblike, s čimer dobimo smer vetra in delovanje valov, ter ne nazadnje pri slikovni predstavitvi končane raziskave. 

• 
Rentgenska praškovna difrakcija (XRD) in rentgenska fluorescenčna spektrometrija (XRF): S tema analizamaseugotovimineraloškoinkemičnosestavogeološkihvzorcev.Tonampomagapriugotav­ljanjudrugotnegaalohtonegagradiva/peskavprvotnemmorskemgradivu/pesku,stopnjodiageneze kamnine in tip karbonata, kar vse skupaj predstavlja znanje, nujno za nadaljnje analize. 

• 
Analiza geoloških zbruskov (petrografski in vrstični elektronski mikroskop): Ta metoda se upo­rablja za opazovanje mikrostrukture ter mineralogije vzorcev kamnin in sedimenta, na primer določanjeorganizmov,kigradijokarbonat,poroznost,velikostzrninmedsebojnopovezanostmi­neralov. 

• 
Granulometrična analiza: Ugotovitev količine in razmerja med nekarbonatnimi zrni v vzorcu nam pomagaprepoznatieolskiprispevekkontinentalnegagradiva(naprimergline),karješeposebejpo­membno za paleo-prsti. 

• 
Stabilni izotopi ogljika (.13C) in kisika (.18O): S to analizo pridobimo podatke, ki se jih uporablja priinterpretacijipreteklespremenljivostipodnebja,predvsemkoličinedežja(uporabaogljika)intem­perature(uporabakisika).Pravtakoselahkododatnouporabizapreverjanjedatacijkamnin(naprimer, temperature so navadno nižje, če je bil nastanek kamnin datiran kot rezultat ledene dobe). 

• 
Izotopi kisika (.18O) ujete vode v karbonatnem gradivu: S to metodo, močno povezano z zgornjo, pridobimopodatkeovodi,kijeistestarostikotkarbonatnimineral,karpotrebujemozanatančnejšo interpretacijo preteklega podnebja. 

• 
»Spojeni« izotopi (angl. clumpedisotopes): S to metodo preučujemo, kako so določeni izotopi oglji­ka in kisika razporejeni v mreži karbonatnega kristala. Ta pristop se uporablja kot kvantitativen paleo-termometerinnepotrebujedodatnegapodatkaoizotopihvode,izkaterejekristalzrasel,kar pomeni, da je to ena izmed najbolj neposrednih tehnik za ugotavljanje preteklih temperatur. 

• 
Datacijesedimentainkamnin:Datacijenamdajoabsolutnostarostkamninealisedimenta,napod­lagikateregalahkoobnovimopodnebnadejstva. Primernitehnikistanaprimeroptičnastimulirana luminiscenca(OSL),kinampovečassedimentacijekamnineterkoncentracijarazmerjauranainto­rija (U/Th), ki nam pove čas sprijetja. Izbor je odvisen od značilnosti kamnine. 



Slika1:Jamav izdankueolskegakalkarenita,kjersenaenemmestunahajajoštiripomembnekompo­nente,kiseuporabljajokotpokazateljpreteklegapodnebja. 


4 Pomeninpotencialnivplivrezultatov:doprinoskznanostiinsplošnakorist 
Podatki,kijihpridobimonapodlagizgorajnaštetihmetodnampomagajorazumetiokoljskespre­membevdaljšemčasovnemobdobju.Stemsopomembenvirzaugotavljanjespremenljivostipodnebja inomogočajonatančnejšemodeliranjeokoljskihspremembterposledičnoprilagoditevmodernedružbe (slika 2). 
Zbrani podatki pripomorejo k razumevanju razvoja pokrajine, okoljske ranljivosti in podnebnih sprememb, ki so nepogrešljivi elementi za ohranjanje narave in načrtovanje smernic. Eden največjih prihodnjih izzivov sodobne družbe bo/je prilagajanje na podnebne spremembe, katerih napovedi te­meljijo na modeliranju. Toda modeliranje podnebnih sprememb je še vedno nezanesljivo in pogosto sorezultatinasprotujoči.Uporabaznanjapridobljenegaspreučevanjemkrasaeolskihkalkarenitov,bo prispevala k zmanjšanju tveganja pri tovrstnih napovedih. 
S celostnim pristopom takšna raziskava pripomore k: 
• 
boljšemu znanju o pokazateljih pretekle spremenljivosti podnebja, 

• 
zaobjemurazličnihznanosti(naprimergeokemije,geologije,geomorfologije,klimatologije)veno­vito raziskavo, z namenom pridobiti zanesljive in natančne rezultate, 

• 
inovativnimpotempripreučevanjupreteklegapodnebjaineolskihkalkarenitovkotnjegovihpoka­zateljev, 


Slika2:Miselnivzoreccelotnestrukturepreučevanjakvartarniheolskihkalkarenitovinnjegovpomen. p str.90 

POZNAVANJENEVARNOSTIVKRAŠKIHPOKRAJINAHPRAVILNOOHRANJANJEPOUČNETURISTIČNEPOTI (NPR.POJAVUDORNIC) KRAŠKIHPOKRAJIN INOSVEŠČANJE 
• 
povezovanjuzdrugimivedamiinpovečapomengeografije,kizdružujeinkombinirarazličnemed­sebojno neodvisne raziskovalne metode, 

• 
boljši povezljivosti v znanosti in učnih programih. Rezultati raziskave so prav tako pomembni kot znanstveni dosežki v: 

• 
geologijiinstratigrafiji:detajlnoanaliziranjekamninboprineslonovegeološkeinstratigrafskepo­datke, ki do sedaj še niso bili znani (na primer novo odkrite stratigrafske plasti); 

• 
krasoslovjuingeomorfologiji:odnosmedpodnebnimiindrugimidejavniki,kiimajovplivnasedi­mentacijoeolskihkalkarenitovinnjihovotopografijo,potrebujeosnovnoteoretskoznanjekrasoslovja in geomorfologije; 

• 
speleologiji:raziskavenaeolskihkalkarenitihsomočnopovezanezjamami,kihranijopodatketako 


o površinskih kot podzemeljskih naravnih procesih; 
• 
georaznolikosti:pokrajineeolskihkalkarenitovimajotudiestetskovrednostinnekateresoglobalno turističnopoznane(naprimerNarodniparkNambungvAvstraliji,NarodniparkGarganovItaliji); takšnaraziskavaboomogočilainterpretacijopokrajinskihelementovturistominsodelovanjeznans­tvene sfere pri podajanju znanja; 

• 
naravovarstvu: kras je občutljiv sistem s svojstveno biološko raznolikostjo (Breg Valjavec, Zorn in Čarni2018);zaradivsevečjegapritiskanakraškopokrajinojepomembno,dapoznamoinrazumemo njeneznačilnostiinprocese,sčimerjolahkozaščitimopreddegradacijskimiprocesi;kraškivodono­snikisopogostovirpitnevode,kijozaradiporoznostiapnencaslabofiltrirana;nesmemopaspregledati tudi drugih faktorjev, na primer erozijo prsti, udora jam; 

• 
arheologiji:arheološkanajdiščasopogostotudivjamaheolskihkalkarenitov,pričemerpreučevanje sedimentov poda značilnosti okolja, iz katerega izhajajo arheološki ostanki; 

• 
drugihvedah:uporabametod,kisonavadnouporabljenevdrugačnemkontekstu,pripomorekbolj­šemurazumevanjumetodsamihinnjenihaplikacijzanadaljnjeraziskave.Naprimer,uporabaspojenih izotopov pri kalkretih; zanesljivost OSL datiranja kremena ali glinenca pri eolskih kalkarenitih. 

Raziskava kvartarnih eolskih kalkarenitov je splošno koristna iz treh vidikov: 

• 
Okoljski: kraške pokrajine so že dalj časa priljubljene med raziskovalci, predvsem iz geoznanstve­negavidika. Omenjenaraziskavazaobjamerazličnepristopeinpoglede(geomorfološki,hidrološki, geološki,paleontološki)intakopripomorekvsesplošnemurazumevanjupokrajine. Uporabanovih spoznanj bo omogočila tudi boljše gospodarstvo ter naravovarstveno aktivnost različnih ustanov. 

• 
Kulturni: nova znanstvena spoznanja pripomorejo k zaščiti in predstavitvi naravnih vrednot. 

• 
Zmanjševanjetveganjapridolgoročnemnačrtovanju:zavedanjeonevarnostihinposledicahpodneb­nihspremembvkraškihpokrajinah,bozaščitilogospodarstvoinizboljšalodelovanjenaravovarstvenih ustanov. 



5 Uporaba podobnega pristopa v Sloveniji 
VSlovenijikvartarniheolskihkalkarenitov,vkaterihbibilrazvitkras,ni(Pleničar,OgorelecinNovak 2009), vendar se v članku opisani celostni pristop lahko uporabi pri preučevanju kvartarnih kalciru­ditov(klastičnakamnina,vkateriprevladujejozrnanad2mminjepretežnokarbonatna;Pavšič2006). VSlovenijijetopretežnosprijetikarbonatnirečno-ledeniškiprod(konglomerat).Nanosipretežnokar­bonatnihpleistocenskihsedimentov,kidanestvorijokonglomerat,so značilnizaLjubljanskokotlino, porečjesrednjeinspodnjeSavskedoline,SoškodolinoinporečjeSavinje(KomacinZorn2007;Komac 2009).Tikarbonatnikonglomeratipravtakoponujajomožnostiuporabeširokegaizborasorodnihmetod oziromaanalizzanjihovopreučevanje.Karnekajdosedanjihraziskavseježeosredotočilonaposameznekomponentekarbonatnihkonglomeratov,kotsozakrasevanjeinspeleogeneza(Žlebnik1978;Gabrovšek 2005;LiparinFerk2011;FerkinLipar2012)terdatacijenanesenegagradiva(Mihevcssodelavci2015;Čeru,ŠeginainGosar2017),vendarjenjihovpotencialzaraziskovanjepreteklespremenljivostipodnebja še vedno velik in iz mnogih vidikov še ne preučen. V tem vidimo uporabnost opisanega pristopa, ki lahko ponudi temelj za njihovo celostno preučitev. 
Zahvala:AvtorsezahvaljujeanonimnimarecenzentomazakonstruktivnekomentarjeterRobertuSu­sacuzapregledangleškegapovzetka.RaziskavostafinančnopodprlaMinistrstvozaizobraževanje,znanost inšport(operacijaC3330-17-529010z naslovom»Raziskovalci-2.0-ZRC-SAZU-529010«)terEvropska unijaizEvropskegaskladazaregionalnirazvoj.Operacijaseizvajav okviruOperativnegaprogramaza izvajanjeEvropskekohezijskepolitikev obdobju2014–2020. 

6 Viri in literatura 
Achyuthan,H.,Quade,J.,Roe,L.,Plazcek,C.2007:Stableisotopiccompositionofpedogeniccarbona­tesfromtheeasternmarginoftheTharDesert,Rajasthan,India.QuaternaryInternational 162-163. DOI: https://doi.org/10.1016/j.quaint.2006.10.031 
Achyuthan,H.,Shankar,N.,Braida,M.,Ahmad,S. M. 2012:Geochemistryofcalcretes(calcicpalaeo-sols and hardpan), Coimbatore, Southern India: Formation in Paleoenvironment. Quaternary International 265. DOI: https://doi.org/10.1016/j.quaint.2012.01.037 
Alonso-Zarza,A.M.2003:Palaeoenvironmentalsignificanceofpalustrinecaronatesandcalcretesinthe geologicalrecord.Earth-ScienceReviews60,3-4.DOI:https://doi.org/10.1016/S0012-8252(02)00106-X 
Ayliffe, L. K., Marianelli, P. C., Moriarty, K. C., Wells, R. T., McCulloch, M. T., Mortimer, G. E. 1998: 500 ka precipitation record from southeastern Australia: Evidence for interglacial relative aridity. Geology 26-2. DOI: https://doi.org/10.1130/0091-7613(1998)026<0147:KPRFSA>2.3.CO;2 
Bateman, M. D., Carr, A. S., Dunajko, A. C., Holmes, P. J., Roberts, D. L., Mclaren, S., Bryant, R. G., Marker, M. E., Murray-Wallace, C. V. 2011: The evolution of coastal barrier systems: a case study oftheMiddle–LatePleistoceneWildernessbarriers,SouthAfrica.QuaternaryScienceReviews 30, 1-2. DOI: https://doi.org/10.1016/j.quascirev.2010.10.003 
Bar-Matthews,M.,Ayalon,A.,Kaufman,A.,Wasserburg,G.J.1999:TheEasternMediterraneanpaleo­climateasareflectionofregionalevents:Soreqcave,Israel.EarthandPlanetaryScienceLetters166, 1-2. DOI: https://doi.org/10.1016/S0012-821X(98)00275-1 
Bertalanič,R.,Demšar,M.,Dolinar,M.,Dvoršek,D.,Nadbath,M.,Pavčič,B.,Roethel-Kovač,M.,Vertačnik, G., Vičar, Z. 2010: Spremenljivost podnebja v Sloveniji. Ljubljana. 
BregValjavec,M.,Zorn,M.,Čarni,A.2018:Human-inducedlanddegradationandbiodiversityofClassi­calKarstlandscape:ontheexampleofenclosedkarstdepressions(dolines).LandDegradationand Development 29-10. DOI: https://doi.org/10.1002/ldr.3116 
Brooke, B. P. 2001: The distribution of carbonate eolianite. Earth-Science Reviews 55, 1-2. DOI: https://doi.org/10.1016/S0012-8252(01)00054-X Brooke, B. P., Olley, J. M., Pietsch, T., Playford, P. E., Haines, P. W.,Murray-Wallace, C. V., Woodroffe, 
C. D. 2014: Chronology of Quaternary coastal aeolianite deposition and the drowned shorelines ofsouthwesternWesternAustralia–areappraisal.QuaternaryScienceReviews93.https://doi.org/ 10.1016/j.quascirev.2014.04.007 
Cerling, T. E., Quade, J. 1993: Stable carbon and oxygen isotopes in soil carbonates. Climate Change inContinentalIsotopicRecords,AmericanGeophysicalUnionGeophysicalMonographSeries78. Washington, D. C. DOI: https://doi.org/10.1029/GM078p0217 
Čanjevac,I.,Orešić,D.2018:ChangesindischargeregimesofriversinCroatia.ActageographicaSlove­nica 58-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.2004
Čeru,T.,Šegina,E.,Gosar,A. 2017:GeomorphologicaldatingofPleistoceneconglomeratesincentral Slovenia based on spatial analyses of dolines using LiDAR and ground penetrating radar. Remote Sensing 9-12. DOI: https://doi.org/10.3390/rs9121213 
Dworkin,S.I.,Nordt,L.,Atchey,S.2005:Determiningterrestrialpalaeotemperaturesusingtheoxygen isotopiccompositionofpedogeniccarbonates. EarthandPlanetaryScienceLetters237,1-2. DOI: https://doi.org/10.1016/j.epsl.2005.06.054 
Ferk,M.,Lipar,M.2012:EogeneticcavesinPleistocenecarbonateconglomerateinSlovenia.Actageogra­phica Slovenica 52-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS52101 
Ford,D.,Williams,P.2007:KarstHydrogeologyandGeomorphology.Chichester.DOI:https://doi.org/ 10.1002/9781118684986 
Gabrovšek,F.2005:Jamevkonglomeratu:primerUdinBoršta,Slovenija.ActaCarsologica34-2.DOI: https://doi.org/10.3986/ac.v34i2.274 
Gascoyne,M.1992:Palaeoclimatedeterminationfromcavecalcitedeposits.QuaternaryScienceReviews 11-6. DOI: https://doi.org/10.1016/0277-3791(92)90074-I 
Gavrilov,M. B.,Marković,S. B.,Janc,N.,Nikolić,M.,Valjarević,A.,Komac,B.,Zorn,M.,Punišić,M., Bačević,N. 2018:AssessingaverageannualairtemperaturetrendsusingtheMann-Kendalltestin Kosovo. Acta geographica Slovenica 58-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.1309 
Hearty, P. J., Kindler, P. 1997: The stratigraphy and surficial geology of New Providence and surroun­ding islands, Bahamas. Journal of Coastal Research 13-3. 
Hearty,P. J.,O’Leary,M. J. 2008:Carbonateaeolianites,quartzsands,andQuaternarysea-levelcycles, Western Australia: A chronostratigraphic approach. Quaternary Geochronology 3, 1-2. DOI: https://doi.org/10.1016/j.quageo.2007.10.001 
Hellstrom, J. C., McCulloch, M. T. 2000: Multi-proxy constraints on the climatic significance of trace elementrecordsfromaNewZealandspeleothem.EarthandPlanetaryScienceLetters179-2.DOI: https://doi.org/10.1016/S0012-821X(00)00115-1 
Hoffman,J.S.,Clark,P.U.,Parnell,A.C.,He,F.2017:Regionalinglobalsea-surfacetemperaturesduring the last interglaciation. Science 355-6322. DOI: https://doi.org/10.1126/science.aai8464 
Hrvatin,M.,Zorn,M.2017a:TrenditemperaturinpadavintertrendipretokovrekvIdrijskemhribovju. Geografski vestnik 89-1. DOI: https://doi.org/10.3986/GV89101 
Hrvatin,M.,Zorn,M.2017b:TrendipretokovrekvslovenskihAlpahmedletoma1961in2010.Geografski vestnik 89-2. DOI: https://doi.org/10.3986/GV89201 
Jouzel,J.,Masson-Delmotte,V.,Cattani,O.,Dreyfus,G.,Falourd,S.,Hoffmann,G.,Minster,B.,Nouet, J., Barnola, J. M., Chappellaz, J., Fischer, H., Gallet, J. C., Johnsen, S., Leuenberger, M., Loulergue, L., Luethi, D., Oerter, H., Parrenin, F., Raisbeck, G., Raynaud, D., Schilt, A., Schwander, J., Selmo, E.,Souchez,R.,Spahni,R.,Stauffer,B.,Steffensen,J.P.,Stenni,B.,Stocker,T. F.,Tison,J.L.,Werner, M.,Wolff,E.W.2007:OrbitalandmillennialAntarcticclimatevariabilityoverthepast800,000years. Science 317-5839. DOI: https://doi.org/10.1126/science.1141038 
Kenny, R. 2010: Continental palaeoclimate estimates from the late Mississippian Redwall karst event: northernandnorth-centralArizona(USA).CarbonatesandEvaporites25-297.DOI:https://doi.org/ 10.1007/s13146-010-0033-2 
Komac,B.2009:Socialmemoryandgeographicalmemoryofnaturaldisasters.ActageographicaSlove­nica 49-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS49107 
Komac, B., Zorn, M. 2007: Pobočni procesi in človek. Geografija Slovenije 15. Ljubljana. 
Kovačič, G. 2016: Trendi pretokov rek jadranskega povodja v Sloveniji brez Posočja. Geografski vest-nik 88-2. DOI: https://doi.org/10.3986/GV88201 
Lemieux-Dudon,B.,Blayo,E.,Petit,J. R.,Waelbroeck,C.,Svensson,A.,Ritz,C.,Barnola,J. M.,Narcisi, B.M.,Parrenin,F.2010:ConsistentdatingforAntarcticandGreenlandicecores.QuaternaryScience Reviews 29, 1-2. DOI: https://doi.org/10.1016/j.quascirev.2009.11.010 
Lipar, M. 2016: Prispevek k slovenski terminologiji krasa in kraških oblik na eogenetskih kvartarnih kalkarenitih. Geografski vestnik 88-1. DOI: https://doi.org/10.3986/GV88105 
Lipar,M.,Ferk,M.2011:Eogeneticcavesinconglomerate:anexamplefromUdinBoršt,Slovenia.Inter­national Journal of Speleology 40-1. DOI: https://doi.org/10.5038/1827-806X.40.1.7 
Lipar,M.,Ferk,M. 2015:KarstpocketvalleysintheirimplicationsonPliocene-Quaternaryhydrology inclimate:ExamplesfromtheNullarborPlain,southernAustralia.Earth-ScienceReviews150.DOI: https://doi.org/10.1016/j.earscirev.2015.07.002 
Lipar,M.,Webb,J.A. 2014:Middle –LatePleistoceneinHolocenechronostratigraphyindepositional historyoftheTamalaLimestone,CooloongupinSafetyBaySands,NambungNationalPark,south­western Western Australia. The Australian Journal of Earth Sciences 61-8. DOI: https://doi.org/ 10.1080/08120099.2014.966322 
Lipar,M.,Webb,J.A.2015:TheformationofthepinnaclekarstinPleistoceneaeoliancalcarenites(Tamala Limestone) in southwestern Australia. Earth-Science Reviews 140. DOI: https://doi.org/10.1016/ j.earscirev.2014.11.007 
Lipar,M.,Webb,J.A.,Cupper,M.L.,Wang,N.2017:Aeolianite,calcrete/microbialiteandkarstinsouth-western Australia as indicators of Middle to Late Quaternary palaeoclimates. Palaeogeography, Palaeoclimatology, Palaeoecology 470. DOI: https://doi.org/10.1016/j.palaeo.2016.12.019 
Lipar, M., Webb, J. A., White, S. Q., Grimes, K. G. 2015: The genesis of solution pipes: Evidence from theMiddle-LatePleistoceneBridgewaterFormationcalcarenite,southeasternAustralia. Geomor­phology 246. DOI: https://doi.org/10.1016/j.geomorph.2015.06.013 
Lomax,J.,Hilgers,A.,Radtke,U.2011:Palaeoenvironmentalchangerecordedinthepalaeodunefields ofthewesternMurrayBasin,SouthAustralia–NewdatafromsingleOSL-dating.QuaternaryScience Reviews 30, 5-6. DOI: https://doi.org/10.1016/j.quascirev.2010.12.015 
Marković,S.B.,Ruman,A.,Gavrilov,M.B.,Stevens,T.,Zorn,M.,Komac,B.,Perko,D.2014:Modelling oftheAralandCaspianseasdryingoutinfluencetoclimateandenvironmentalchanges.Actageogra­phica Slovenica 54-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS54304 
Mihevc,A.,Bavec,M.,Häuselmann,P.,Fiebig,M.2015:DatingoftheUdinBorštconglomerateterrace andimplicationfortectonicupliftinthenorthwesthernpartoftheLjubljanaBasin(Slovenia).Acta Carsologica 44-2. DOI: https://doi.org/10.3986/ac.v44i2.2033 
Murray-Wallace, C. V., Bourman, R. P., Prescott, J. R., Williams, F., Price, D. M., Belperio, A. P. 2010: AminostratigraphyandthermoluminescencedatingofcoastalaeolianitesandthelaterQuaternary history of a failed delta: The River Murray mouth region, South Australia. Quaternary Geochro­nology 5-1. DOI: https://doi.org/10.1016/j.quageo.2009.09.011 
Murray-Wallace,C.V.,Brooke,B.P.,Cann,J.H.,Belperio,A.P.,Bourman,R.P.2001:Whole-rockami-nostratigraphyoftheCoorongCoastalPlain,SouthAustralia:towardsa1millionyearrecordofsea-level highstands. Journal of the Geological Society of London 158-1. DOI: https://doi.org/10.1144/ jgs.158.1.111 
Mylroie,J.E.2008:LateQuaternarysea-levelposition:EvidencefromBahamiancarbonatedepositionand dissolutioncycles.QuaternaryInternational183-1.DOI:https://doi.org/10.1016/j.quaint.2007.06.030 
Pavšič, J. (ur.) 2006: Geoloski terminološki slovar. Ljubljana. 
Pleničar, M., Ogorelec, B., Novak, M. (ur.) 2009: Geologija Slovenije. Ljubljana. 
Price, D. M., Brooke, B. P., Woodroffe, C. D. 2001: Thermoluminescence dating of aeolianites from Lord Howe Island and South-West Western Australian. Quaternary Science Reviews 20-5. DOI: https://doi.org/10.1016/S0277-3791(00)00039-1 
Sasowsky, I. D., Mylroie, J. (ur.) 2007: Studies of Cave Sediments: Physical and Chemical Records of Paleoclimate. New York. DOI: https://doi.org/10.1029/2007EO420014 
Stokes, S., Ingram, S., Aitken, M. J., Sirocko, F., Anderson, R., Leuschner, D. 2003: Alternative chro­nologiesforLateQuaternary(LastInterglacial-Holocene)deepseasedimentsviaopticaldatingof silt-sized quartz. Quaternary Science Reviews 22, 8-9. DOI: https://doi.org/10.1016/S0277­3791(02)00243-3 
Tošić,I.,Zorn,M.,Ortar,J.,Unkašević,M.,Gavrilov,M.B.,Marković,S.B. 2016:Annualandseasonal variabilityofprecipitationandtemperaturesinSloveniafrom1961to2011.AtmosphericResearch168. DOI: https://doi.org/10.1016/j.atmosres.2015.09.014 
Thunell,R. C.,Williams,D. F.,Kennett,J.P. 1977:LateQuaternarypaleoclimatology,stratigraphyand 
sapropelhistoryineasternMediterraneandeep-seasediments.MarineMicropaleontology2. DOI: 
https://doi.org/10.1016/0377-8398(77)90018-4 Urban,G.2017:AirtemperaturetrendsatMountŚnieżka(PolishSudetes)andsolaractivity,1881-2012. 
Acta geographica Slovenica 57-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.837 Wright,V.P.1988:Paleokarstsinpaleosolsasindicatorsofpaleoclimateinporosityevolution:acasestudyfromthe 
CarboniferousofSouthWales.Paleokarst.NewYork.DOI:https://doi.org/10.1007/978-1-4612-3748-8_16Žlebnik, L. 1978: Kras na konglomeratnih terasah ob Zgornji Savi in njenih pretokih. Geologija 21-1. 

7 Summary: A combined approach to the study of Quaternary aeoliancalcarenites for understanding the palaeoclimate
(translated by the author) 
Studying Quaternary aeolian calcarenites can improve palaeoclimate understanding using a uni­queapproachbyextractingmultiplepalaeoclimateindicatorsfromcoastalcarbonatesedimentrecords and innovative techniques of geo-analyses. Aeolian calcarenites are cemented carbonate dunes (also termed aeolianites), and are characteristic of shorelines in many parts of the world. They have been interpretedasprimarilydepositedduringhighsea-levelperiodswithevidenceoftheirdepositionalso during intermediate and even low sea levels. Scientists increasingly recognise that carbonate coastal sediments (dunes) and their karst preserve some of the best continental and marine Quaternary arc­hives and are consequently important indicators of Quaternary climates. 
Aeolianites are mostly or fully comprised of calcium carbonates and therefore prone to solution, which is characteristic of karst landscapes. The defining components of karst landscapes are limesto­ne solution and underground drainage, all strongly related to climate. The analysis of aeolianite karst environmentsisthereforeadirectoptionforinvestigatingtheimpactsofclimatechangeandvariability onthecoastalenvironment. Namely,howcoastalcarbonatedunesandtheirassociatedfeaturesareaf­fectedbybuildingagents(deposition,lithificationanddiagenesis)anderosionalagents(physical,chemical andbiologicalweathering);whicharedrivenanddependentonclimate(rainfall,temperatureandwind). 
The general goals of this study are to determine dune characteristics and what features occur in thearea(tobuildacollectionofimportantenvironmentalcomponents);howtheywereformed(tode­terminebuildinganderosionalagents);whytheywereformed(todetermineresponseofbuildingand erosionalagentstoclimate,i.e. theeffectualclimaticconditions);whentheywereformed(todetermi­neatimelineofevents,i.e.inwhatglacial/interglacial/transitionalperioddoesthecharacteristicclimate belong) and the distribution and occurrence of these same elements represented in other areas. 
To achieve the goals, various areas designed to test the hypothesis and capture the variation must be targeted. The focus will be on four major components (palaeoclimate indicators): stratigraphy and geologicalcharacteristics,calcreteandterrestrialmicrobialite,surfacekarstgeomorphology,andcaves. 
Someofthemethodologythatcanbeemployedinclude:fieldwork,remotesensingandspatialanaly-sis, X-ray diffraction (XRD) and X-ray fluorescence (XRF), analysis of geological thin-sections, grain sizeanalysis, .13Cand .18Oisotopes ofthe rock, .13Cand .18Oisotopes offluid inclusionswithincal-cite,clumpedisotopes(.47),opticallystimulatedluminescencedating(OSL;providinguswiththetime of deposition) and uranium/thorium dating (U/Th; providing us with the time of cementation). 
The study therefore aims to extract and explain long-term environmental changes and to assure ro­bustpalaeoclimaticrecordisavailableforimprovedandreliablemodellingofenvironmentalchanges.That would give the decision makers tools to understand the changes our climate is undergoing and pave the way for future generations survival. The benefits are environmental, cultural and risk reduction in deci-sionmaking.Inaddition,theoutcomescanprovideadvancedknowledgeforawiderangeofsciences:geology andstratigraphy,karstologyandgeomorphology,speleology,geodiversity,conservation,archaeology. 
96 

METODE 


PRIMERJALNA ANALIZA MODELOV POKROVNOSTI IN RABE ZEMLJIŠČ V IZBRANIH DRŽAVAH 
AVTORICE 
dr.MojcaFoški 
UniverzavLjubljani,Fakultetazagradbeništvoingeodezijo,Jamovacesta2,SI–1000Ljubljana,Slovenija mfoski@fgg.uni-lj.si 

NatašaĐurić 
CenterodličnostiVesolje-SI,Aškerčevacesta12,SI –1000Ljubljana,Slovenija natasa.dzuric@space.si 

KatjaTič 
GeodetskiinštitutSlovenije,Jamovacesta2,SI –1000Ljubljana,Slovenija katja.tic@gis.si 

dr.MihaelaTriglavČekada 
GeodetskiinštitutSlovenije,Jamovacesta2,SI –1000Ljubljana,Slovenija mihaela.triglav@gis.si 
DOI:10.3986/GV90106 UDK:711.14(4) COBISS:1.02 
IZVLEČEK 

Primerjalnaanalizamodelovpokrovnostiinrabezemljiščv izbranihdržavah 
V prispevkusopredstavljenimodelipokrovnostiinrabezemljiščv Avstriji,Nemčiji,naNizozemskemin vVelikiBritanijiteraktivnostivokviruevropskihprojektovEAGLE,HELMinLUCAS.Posameznedržave somodelepokrovnostiinrabezemljiščvzpostavilegledenasvojepotrebeterjihrazličnouskladilezmed­narodnimiprostorskimipodatki.Zavzpostavitevdržavnebazepodatkovo pokrovnostiinrabizemljišč lahkouporabimotudipodatkeo rabikmetijskihingozdnihzemljišč,vzpostavljenezanamenizvajanja evropskekmetijskepolitike.VSlovenijisepodatkiopokrovnosti,kijihjevzpostavilStatističniuradRepub­likeSlovenije,nevzdržujejoveč.Podatkikmetijskegaministrstva,kisevzdržujejo,panepokrivajozenako podrobnostjovsehrab.Vprispevkupredstavljenaprimerjalnaanalizamodelovnamlahkoslužikotraz­mislekterizhodišček vzpostavitvimodelapokrovnostiinrabezemljiščtudiv Sloveniji. 
KLJUČNEBESEDE pokrovnost,rabatal,primerjalnaanaliza,Slovenija ABSTRACT 

Comparativeanalysisoflandcoverandlandusemodelsinselectedcountries 
ThispaperpresentslandcoverandlandusemodelsinAustria,Germany,TheNetherlands,andGreat BritainandtheactivitiesundertheEuropeanprojectsEAGLE,HELMandLUCAS.Thesemodelshave beensetupfor,anddependingon,nationalrequirementsandalsodependingoninternationalspatialdata harmonisation.Thedataonlanduseofagriculturalandforestland,setupforthepurposeofimplemen­tingtheCommon(European)AgriculturalPolicy,arealsoapplicableforsettingupthenationaldatabase onlandcoverandlanduse.InSlovenia,thelandcoverdatasetupbytheStatisticalOfficeoftheRepub­licofSloveniaarenolongerupdated,whilethedatabytheministryresponsibleforagriculturedonotcover alllanduseswiththesamelevelofdetail.Thecomparativeanalysisofthemodelscanserveasa reflec­tionandstartingpointfortheestablishmentofa landcoverandlandusemodelinSloveniaaswell. 
KEYWORDS landcover,landuse,comparativeanalysis,Slovenia 
Uredništvojeprispevekprejelo5.februarja2018. 

1 Uvod 
Spremljanjespreminjanjadejanskerabe zemljišč(v nadaljevanjuraba)inpokrovnostijetemeljza razumevanjedružbenihprocesovteručinkovitoupravljanjesprostorom(Andersoninsodelavci1976). Pomembno je, da pomensko razlikujemo med rabo in pokrovnostjo, saj je za določitev ene ali druge kategorijepomembnametodologijadelaternaborpotrebnihbazpodatkov.Razlikemedobemakategori­jamasevečajozmanjšanjemmerilaopazovanjainpodrobnostjočlenitveprostora(KokaljinOštir2005). 
Opredelitvepokrovnosti(angl.landcover)semedviri(INSPIRE2013a;2014;EEA2015;FAO2017) nerazlikujejobistvenoinpokrovnostopredeljujejokotbiološkiinfizičnipokrovzemeljskegapovršja. Pokrovnost je konkretna in jo lahko v prostoru neposredno opazujemo v nasprotju z rabo, ki je ab-straktna razsežnost prostora in je včasih ne moremo določiti niti s podrobnim terenskim ogledom (Campbell 1996 v: Kokalj in Oštir 2005). 
Raba zemljišč (landuse) je po definiciji (INSPIRE 2013b; FAO 2017; SURS 2017) opredeljena kot dejavnost,oziromakoriščenjezemeljskegapovršjaznamenomproizvodnje,uporabe,vzdrževanjainje torejsocioekonomskarazsežnostprostora.Razlikujemomeddejanskorabo,kiopredeljujetrenutnode­javnostoziromakoriščenjeprostora(Metodologija…2018)innamenskorabo,kiopredeljujepredvideno dejavnost oziroma koriščenje prostora in je določena v prostorskih dokumentih (Zakon…2017). 
PovezavomedpokrovnostjoinrabodirektivaINSPIRE(2013a;2013b)opisujekotvzajemniodnos. Sprememberabesepogostozaznavajozopazovanjemspremembpokrovnosti,sajstapokrovnostinraba velikokratsoodvisni(Arnoldinsodelavci2014;Antrop2005;Ellis2010;Tavares,PatoinMagalhaes2012), kar še posebej velja zunaj poseljenega prostora. Pokrovnost praviloma najlažje in najpogosteje zazna­vamostehnikamidaljinskegazaznavanja,medtemkojezadoločanjerabepotrebenbistvenovečjinabor razpoložljivih podatkov in pazljivost pri interpretaciji prostora (namen uporabe prostora). 
Tako kotComber(2008), Ben-Asher (2013) ter Manakos in Braun (2014) smo tudi mi pri pregle­duliteratureopazili,dasepriopisovanjuZemljinegapovršja,negledenato,aligrevsebinskozabiološke in fizične elemente ali za socioekonomske funkcije, uporabljata oba izraza ter, da pogosto med njima nijasneločnice.Vanglosaksonskiliteraturinajpogostejesrečamokarkratico(LC/LU)(LandCover/Land Use), s čimer se avtorji izognejo razmejevanju, bodisi ker za to ni potrebe ali ker to ni smiselno. Po­dobnozdruževanjerabeinpokrovnostiuporabljatudiKomisijazasprememberabeinpokrovnostital priMednarodnigeografskizvezi(Medmrežje1),kjersprememberabe/pokrovnostiopredelijokotLUCC (LandUseCoverChange). 
Tudi pri pregledu slovenskeliterature so nedoslednosti. Že poimenovanje Evidence dejanske rabe kmetijskihindrugihzemljišč(vnadaljevanjuEDRKDZ)(Pravilnik2008;2010)Ministrstvazakmetijs­tvo,gozdarstvoinprehranoje,gledenato,dasebiološkipokrovpovršjadoločazvizualnointerpretacijo ortofoto posnetkov (DOF), neustrezno. Izraza »raba prostora« ali »raba zemljišč« se pogosto uporab­ljata tudi v primerih, ko dejansko odsevata pokrovnost. 
Vzadnjihdvehdesetletjihjespremljanjespremembpokrovnostiinrabepostalopomembnozaraz­lična strokovna področja (Manakos in Braun 2014). Navkljub pomembnosti podatkov o pokrovnosti in rabi Ben-Ascher (2013) ugotavlja, da se podatki v Evropi zbirajo neučinkovito, spremljanje stanja inspremembninatančnoregulirano,zbranipodatkipasemeddržavamirazlikujejotakopometodah zajema kot po interpretaciji zajetih podatkov. 
Edini sistemski vir rabe oziroma pokrovnosti, ki se redno vzdržuje v Sloveniji, je EDRKDZ, ki pa imazaraditemeljneganamenavzpostavitvezapotrebedodeljevanjakmetijskihsubvencij,omejenoupo­rabozadrugenamene,nakarsoopozoriliKrevs(2004),Lisec,PišekinDrobne(2013)terFoški(2018). Statistična GISpokrovnostinraba zemljiščStatističnegaurada Republike Slovenije se od leta2005 neizdelujeveč(SkumavecinŠabić2005;SURS2007). PodatkipokrovnostiizpodatkovnebazeCORINE LandCover (CLC) Evropskeagencije za okolje (EEA) so dostopni za leta 1995, 2000, 2006 in 2012 ter soprimernizgoljzagrobeprimerjalneanalizenaravniEvrope,sajjenajmanjšaenotakartiranja(MMU– minimummappingunit)25ha.NaravniposeljenegaobmočjasoprimernejšipodatkiUrbanAtlas(UA) 
Evropske agencije za okolje z najmanjšo enoto kartiranja 0,25ha, ki prikazujejo zaznane spremembe rabe v obdobju 2006–2012. Osnova so podatki CLC, podrobnejši prikaz za poseljena območja pa je rezultat uporabe dodatnih podatkovnih baz (Copernicus…2107). Za Slovenijo so dostopni podatki za osrednjeslovensko in podravsko statistično regijo (Medmrežje 2). Na ravni posamezne države/re­gije/lokalneskupnostisotopravilomaprevelikeenotekartiranjainnepokažejomanjših,apomembnih sprememb v prostoru (na primer zaraščanje kmetijskih zemljišč, izgradnja posameznega objekta) ter pomembnih razlik med regijami in lokalnimi skupnostmi znotraj države. Zaradi prevelike enote kar­tiranjateromejenostipodatkovlenanekateraobmočjadržave(naprimervUA),tehpodatkovnemoremo uporabiti za sprotno spremljanje sprememb, zaradi česar bi lahko in tudi morali evidenci pokrovno­sti/rabe vzpostaviti in vzdrževati. 
Evidence pokrovnosti/rabe na območju kmetijskih zemljišč so vzpostavile vse države, podrejene skupnievropskikmetijskipolitiki.Stanjegledezagotavljanjadrugihsistemskihrešitevpokrovnosti/rabe, ki bi z enako skrbnostjo zagotovile podatke za vse skupine pokrovnosti/rabe (ne zgolj kmetijske), se med evropskimi državami razlikuje. Z namenom iskanja odgovorov, kako vzpostavitvi evidenco po­krovnosti/rabe in spremljanje stanja prostora v Sloveniji, smo naredili pregled modelov in pristopov vnekaterihizbranihevropskihdržavahteraktivnostivokviruizvedenihmednarodnihprojektov.Zovred­notenjemnjihovihmodelovinizkušenjbilahkooblikovaliizhodiščazavzpostavitevdržavneevidence pokrovnosti in rabe v Sloveniji. 

2 Metodologija dela 
Vprimerjalnoanalizomodelovpokrovnosti/rabe,opravljenonapodlagiliteratureindostopnihvi-rov,smouvrstilievropskedržaveAvstrijo,Nizozemsko,NemčijoinVelikoBritanijo.Nizozemska,Nem-čijainVelikaBritanijaimajožedlječasavzpostavljensistemevidencerabe/pokrovnostiinposledično več iteracij podatkov. Na podlagi sprememb, ki so jih izvedli ob vsaki novi različici podatkovne baze, se lahko veliko naučimo. V Avstriji so začeli raziskovalni projekt, saj evidenca na ravni države še ni vzpostavljena.Namenvzpostavitve,razvitametodologijainfazeprojektasolahkozanimivetudizaSlo­venijo. 
Pregledalismo nekateremednarodneprojekte:EAGLE(EuropeanActionGroupforLandMonito­ringinEurope),HELM(HarmonisedEuropeanLandMonitoring)inaktivnostiznotrajprojektaLUCAS (LandUseandCoverAreaFrameSurvey),kisobilizanamenharmonizacijepodatkovnaravniEUiz­vedeni v zadnjem desetletju. 
Pri analizi smo bili pozorni predvsem na: 
• 
uporabo klasifikacijskega modela, 

• 
pristop glede razmejevanja med rabo in pokrovnostjo, 

• 
število razredov pokrovnosti/rabe, 

• 
tehnične značilnosti (viri podatkov, minimalna enota zajema, vzdrževanje). Stanje, izkušnje in trende smo na kratko povzeli, podatke pa prikazali tabelarično. 


2.1 Klasifikacijski modeli 
Temeljni vir metodologije oblikovanja klasifikacijskih modelov na področju pokrovnosti/rabe je Priročnik za oblikovanje konceptov za pokrovnost in dejansko rabo zemljišč (Manual…2001), ki ga jeobjaviloZdruženjeobčinpriEvropskikomisiji.Priročnikklasifikacijskemodeleopredeljujekotorod­ja, ki opisujejo izbrane značilnosti stanja v naravi, in jih deli v hierarhične in nehierarhične modele. V hierarhičnem modelu (najpogosteje drevesna struktura) so objekti razvrščeni v skupine tako, da je med objekti skupine čim večja podobnost, med skupinami pa čim večja različnost (Manual…2001). V hierarhične modele razvrščamo praviloma razrede rabe in pokrovnosti (primer preglednica 1). 
Mednehierarhičnimimodelisenajboljuveljavljajoobjektnimodeli,kjerpripišemovsakemuob­jektučimvečznačilk.Značilkaaliatributpodajalastnostiobjekta.Napodlagipomenske(semantične) matrikeizvedemorazvrščanjeobjektov,kipaselahkospreminjavodvisnostiodnamenainpotrebe uporabnika.Načelaoblikovanjasopodrobnejeopisanavomenjenempriročniku(Manual…2001). 

2.2 Odnos med rabo in pokrovnostjo 
Rabainpokrovnoststapravilomasoodvisni.Rabaobičajnovključujepokrovnost,nasprotnopa tonevelja(Plieningerinsodelavci2016).Odnosimedkategorijopokrovnostiinrabo(slika1)solah­kovrazmerju1:1(naprimerpokrovnostnjiva–vednokmetijskaraba),vodnosu1:n(slika2)alin:1 (pokrovnostmakadam,travinjainobjekt–skupajindustrijskaraba).Zaradikombinacije1:ninn:1 (sliki1in2)podatkepokrovnostinemoremoenoznačnopretvoritivrabo,posledičnoserazlikujetudi številokategorijrabinpokrovnosti,karjerazvidnoizanalizeOkršlarja(2015). 
Zelopogostosetežavedoločanjarabepokažejoprigozdu(slika2),sajzaradidrevesnihkrošenjne moremodoločitirabepodnjimi(naprimerzakrijejoprometnico,objekt,rekreacijskenaprave).Ena-katežavanastanepriinterpretacijitravinje(pokrovnost),konemoremojasnodoločitialijetokmetijska 
1 : 1 1 : n n : 1 

Slika1:Možnarazmerjamedkategorijamipokrovnostiinrabe. 
POKROVNOST (gozd)  
RABA Gozdarska raba  Rekreacijska raba  Infrastruktura  Kmetijska raba (nasad)  

Slika2:Razmerje1:n(slika1)naprimerugozda. 
raba(travnik,pašnik),rekreacijskaraba(naprimertravnatonogometnoigrišče)aliinfrastruktura(na primer travnata letališka steza). Za določanje rabe potrebujemo še vrsto drugih podatkov (na primer register dejavnosti, pravni akti), včasih pa je potreben tudi terenski ogled. Rabe so lahko izključne ali sočasne (Pogačnik 1992). Predvsem sočasne rabe je težko določiti zgolj na podlagi pokrovnosti. Tak primerjepogostorekreacijskaraba(vnaravnemokolju),kiseprepletaskmetijskoaligozdarskorabo. 
Iz pokrovnosti lahko le sklepamo o rabi, ničesar pa ne vemo o intenzivnosti izrabe tega območja. Česebointenzivnostizrabedoločenerabespremenila,tonebovplivalonapokrovnost. Tudičesebo spremeniladejavnost(naprimerizstanovanjskevposlovno)setoneboodrazilonapokrovnosti. Šele velikespremembeintenzitetrabeseodrazijotudivspremembipokrovnosti(VanderSluisinsodelav­ci2015).Zaradinavedenihdejstevmoramorazlikovatimedraboinpokrovnostjoterrazumeti,dašele ločena podatkovna sloja izboljšata informacije o prostoru. 


3 Primerjalna analiza modelov pokrovnosti in rabe v izbranih državah 
3.1 Avstrija 
Avstrija je leta 2009 začela s pilotnim projektom LISA (LandInformationSystemAustria), katere­ga namen je vzpostaviti učinkovit sistem spremljanja stanja ter predvsem sprememb pokrovnosti in rabe.Oblikovanjebilkonzorcijvladnih,gospodarskihinraziskovalnihinstitucij(Medmrežje3).Vpro­jektu so se pretežno opirali na podatke, pridobljene s tehnikami daljinskega zaznavanja. Uporabili so podatkeortofotasprostorskoločljivostjo20cm,laserskegaskeniranja,podatkeCopernicus,satelitske posnetkePléiadessprostorskoločljivostjo2mtertudivserazpoložljivedržavneprostorskebaze(Natio­nalSpatialDataInfrastructure) (Banko in sodelavci 2014; Manakos in Braun 2014). 
Za vzpostavitev so uporabili objektni model, kjer sta raba in pokrovnost ločeni. Pokrovnost vse­buje13razredov,razvrstitevvrazredepaseizvedeizključnoizpodatkovdaljinskegazaznavanja(ortofoto, višinski podatki, satelitski posnetki in lasersko skeniranje) ter postopkov samodejne segmentacije in klasifikacije v merilu 1:10.000. Najmanjša enota kartiranja (MMU) je 25m2 za objekte, druga graje­naobmočja (naprimer ceste,parkirišča) in drevesa (posameznadrevesa ali drevesa v gruči) ter50m2 za ostale kategorije (preglednica 1). 
Kartiranjepokrovnostiseizvedezmetodosegmentacije –segmentisodoločenigledenaspektral-ne,radiometričneinteksturneparametre. Zuporabonizovpravilseizvedeklasifikacijaposameznega razreda.Testnokartiranjepokrovnostisovprvifaziopravilinaštirihtestnihobmočjihvvelikosti1600km2 ternatošezadodatnih10.000km2,kipokrivajonajvečjaposelitvenaobmočjavAvstriji.Validacijopo­datkov so opravili na znanstvenih institucijah (AustrianInstituteofTechnology, BOKU – Universität fürBodenkulturWien in TUW – TechnischeUniversitätWien), ki so potrdili visoko kakovost podat­kov (CadasterENV 2017). 
Izrazredovpokrovnostisospomočjopresekazostalimiprostorskimipodatki,kotsozemljiškika-taster, namenska raba, podatki o prometni infrastrukturi ter podatki ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo, prešli v šest osnovnih kategorij rabe: pozidana zemljišča, promet, kmetijstvo, gozdarstvo, odprt prostor (z rastjem, brez rastja), vode. Nato pa še v podrobne kategorije rabe s 26 razredi in 72 značilkami.Objektnimodelomogočazdruževanjekategorijrabevodvisnostiodnamenauporabe.Kar­tiranje rabe na 17 testnih območjih je bilo izvedeno v merilu 1:25.000 z najmanjšo enoto kartiranja 1000m2zaobmočjeposelitvein5000m2zaostalaobmočja.Zmetodovzorčenjasonatestnihobmočjih preverjali ustreznost oblike poligona in pripisane rabe. Ocena geometrične pravilnosti kartiranih po­ligonov je bila 90%, vsebinske pravilnosti pripisane rabe pa 88%, s čimer so bili zadovoljni (Banko in sodelavci 2014). 
Vobdobju2012–2015jepotekalprojektharmonizacijeskatastrom(CadasterENVAustria). Sočasno skartiranjempokrovnostinapodlagivisokoločljivostnihsatelitskihposnetkov(Pléiades in WordView-2) 
Preglednica1:RazredipokrovnostiLISA(poBankoinsodelavcih2014). 
raven 1  raven 2  raven 3  minimalna enota kartiranja (m2)  
abiotski elementi  pozidano  stavbe druga pozidana območja  25 50  
nepozidano  gola tla melišča  50 50  
skalovja  50  
vode  površinske vode sneg led  50 50 50  
biotski elementi  gozdovi  drevesa grmičevja ruševje  50 50 50  
zelnate rastline  zelnata vegetacija trstičja  50 50  
nerazvrščeno  sence  500  
oblaki  500  

soseosredotočili narazvoj metodza kartiranje vročihtočk (hotspots), kjerprihajado večjih ali pogo­stejšihspremembpokrovnosti.Usmerjenostaktivnostinaobmočjevročihtočkpomeniprivzdrževanju in spremljanju stanja prihranek denarja in časa (Development…2018). 
Včetrtifaziprojekta(obdobje2015–2017)sospodatkiSentinel-2prostorskeločljivosti10m(večja prostorskaločljivost)inčasovnovrsto5–10dni(gostejšačasovnavrsta)izboljšalikakovostpokrovno­stiteromogočilihitrejšeugotavljanjespremembinspremljanjestanje. Prizaznavanjuspremembsose osredotočilinatrajnespremembe(izgradnjanovihobjektovincest),sezonskespremembe(naprimer v kmetijstvu) in potekajoče spremembe (na primer zaraščanje) (CadasterENV…2018). 
PomembensestavnidelprojektaLISAjekartiranjepodatkov.Kotločenirezultatisozasnovanekarte pokrovnosti,karterabeprostora,avtomatskoizdelanekartesprememb(vročihtočk)terslojzdruženihpo-datkov(pokrovnostiinrabe)zapotrebenaevropskiravni(naprimerposodobitevCLC)(LISA…2017). 

3.2 Nizozemska 
Nizozemskaimabogatozgodovinokartiranjarabeinpokrovnosti. Nadržavniravniobstajajoštiri podatkovne baze, ki vključujejo zvezni sloj pokrovnosti/rabe: katastrska topografska baza (Top10vec­tor/Top10NL), karta rabe tal (BestandBodemGebruik – BBG), CORINE LandCover (evropska baza), najpomembnejšapajeDržavnabazapokrovnosti–LandelijkGrondgebruiksbestandNederland(LGN). 
Danes obstaja sedem različic baze LGN: 1986, 1992/1994, 1995/1997, 1999/2000, 2003/2004, 2007/2008, 2012/2013 (Hazeu in sodelavci 2011; The Land…2015; LGN7 2017; What is…). Zadnji LGN7 je nastal v letih 2012/2013 na podlagi predhodne baze LGN6 (2008), Top10NL (2012), LPIS – zemljiški informacijskega sistema (2012), digitalne karte rabe (BBG 2008) in osnovne karte naravnih območij (BKN 2012). Vključene so tudi druge podatkovne baze. Pri izdelavi kart pokrovnosti in rabe souporabilisatelitskeposnetkeLandsatsprostorskoločljivostjo30minposnetkesatelitaIRS-P6spro­storskoločljivostjo5,8m(LISS-IV),23,5m(LISS-III),56m(AWiFS).Letalskeposnetkezločljivostjo0,5m so uporabili predvsem za določanje podrobnih kategorij na območju kmetijskih zemljišč. S pomočjo indeksaNDVIsopodrobnejerazmejilikmetijskazemljiščanapoljastravinjem,koruzo,krompirjem, sladkornopeso,pšenico,ostalepoljščineincvetnenasade(Hazau2014).
TakokotvsepredhodnebazeLGNjetudiLGN7rastrskabazazvelikostjocelice25m×25m.Števi­lorazredovpokrovnostisejeod17priLGN-1ustalilopri39(odLGN-3naprej),vključujočpozidana zemljišča,tipegozdov,vodo,tipepoljščininštevilneekološkerazrede. 
Metodologijaizdelavepokrovnosti/rabesejeodLGN-4naprejnekolikospreminjala,vendaromo­gočamedsebojnoprimerjavopodatkovnihslojevinugotavljanjesprememb.Zapotrebeugotavljanja spremembsoiz39razredovoblikovaliosemrazredov(poseljeno,sadovnjaki,rastlinjaki,kmetijska zemljišča,vode,infrastruktura,gozdinnarava).Podrobnostametodologijougotavljanjasprememb pokrovnostiopisalaDeWitt(2003)inHazeu(2006),kistaugotovljenespremembetudiovredno­tila. 

3.3 Nemčija 
NapodlagitristranskegadogovoramedDržavnimuradomzakartografijoingeodezijo(BKG),Držav-nimuradomzaokolje(UPBA)terMinistrstvomzaokolje,naravoinjedrskovarnost(BMU)sovNemčiji leta2007pričelizdolgoročnimprojektomvzpostavitvevektorskebazepokrovnostiinrabe.Privzpo­stavitvi so izhajali iz obstoječih nacionalnih podatkovnih baz, predvsem ATKIS (DasAmtliche Topographisch-KartographischeInformationssystem)tervektorskepodatkekombiniralispodatki,pri­dobljenimispomočjoavtomatskeklasifikacijerazličnihrastrskihvirovIMAGE2006,FTS,REFINA, GSEForest.ProjektseimenujeDLM(DigitalesLandbedeckunsgmodellfürDeutchland)alikarDLM­DE(Hovenbitzerinsodelavci2014). 
Prvaobnovajepotekalaleta2009.Kotvirzaizboljšavosobiliuporabljenipoligoniposelitve,pro­meta,vegetacijeinvodeizobstoječebazeDLM-DE2006,podatkipadopolnjenispodatki,pridobljenimi zavtomatskoklasifikacijodaljinskihposnetkov.KotosnovnivirsouporabiliveččasovneposnetkeRa­pidEyezločljivostjo5m,kotdopolnilnivirpaposnetkeDMC(DisasterMonitoringConstellation) zločljivostjo32m.Uporabljalisotudidrugeviredaljinskegazaznavanja(IMAGE2006,državniorto­foto,izdelkeCopernicus).Najmanjšaenotakartiranjajebila1hazavsaobmočjainvsekategorije pokrovnosti.Določiliso37razredovpokrovnosti,pričemersobiliuporabljenienakirazredipokrov­nostikotpriCLC(CORINELandCover),kiima44razredovpokrovnosti.Rezultatizleta2009jeprvi zveznivektorskislojpokrovnostizaNemčijo(Hovenbitzerinsodelavci2014;Keilinsodelavci2015). 
NapodlagipresekamedDLM-DE2006inDLM-DE2009soizluščili46različnihkombinacijspre­memb, ki so jih nato združili v devet razredov (povečanje intenzivnosti v kmetijstvu, zmanjšanje intenzivnostivkmetijstvu,zaraščanje,izgubagozda,urbanizacija,območjapridobivanjarudnin,re­kultivacija,novavodnaobmočja,drugo)(Keilinsodelavci2015). 
ZaradiusklajevanjasCLC2012soleta2012obnovilibazoDLM-DE,pričemersoizkoristilitudi dostopnostsatelitskihposnetkovEvropskevesoljskeagencije(ESA).Uvedlisonekateremetodološke spremembe,zaobnovopauporabilisatelitskeposnetkeRapidEye2011,RapidEye2012,DMC(Disa­sterMonitoringConstellation),IMAGE2012,SPOT,IRS,ortofotoposnetke.Najmanjšaenotakartiranje jeostala1ha.Vzpostavljenjebilnovklasifikacijskisistem,napodlagikateregasolahkovzpostavilipo­vezavomednacionalnobazopodatkovinkategorijamiCLC(Digitales…2012).Hkratistasevzpostavili ločenibazipokrovnostiinrabe,kiponujatapopolnejšepodatkeovsakempoligonutermožnostpo­menskegapovezovanjazdrugimibazami.Ločenostbazjeolajšalaobnovoininterpretacijopodatkov. Pokrovnostdoločajozmetodamidaljinskegazaznavanja,pravilomazobjektnousmerjenoanalizo,med­temkojebilarabažedoločenavnacionalnihbazahATKIS.Hovenbitzerinsodelavci(2014)ugotavljajo, davečinikategorijpokrovnostinemoremoenoznačnopripisatiisterabe.Vprihodnostipredvideva­joizboljšavopokrovnostipredvsemnaobmočjukmetijskihzemljišč(ločnicemedobdelovalnimizemljišči intravinjem)zuporabovisokoločljivihsatelitskihposnetkovSentinel-1inSentinel-2(Keilinsodelav­ci2015). 

3.4 Velika Britanija 
PrvakartapokrovnostivVelikiBritanijijenastalaleta1990(LandCoverMapofGreatBritain – LCMGB)izključnoizpodatkovdaljinskegazaznavanja(polavtomatskaklasifikacijaspektralnihpodat­kov,pridobljenihizposnetkovLandsat).Določenihjebilo25razredovpokrovnosti,osnovnaenotaje bilacelicavelikosti25m×25m.Boljkotvuporabnostkončnegaizdelka(karte)soseusmerilivupo­rabosamodejnihpostopkovobdelavesatelitskihposnetkov.RazvojodLCM2000doLCM2007jepotekal vokviruprojektaCLEVER-Mapping (TheClassificationofEnvironmentwithVector-andRaster-Map­ping), kjersorazviliobjektnoorientiranipristop,uporabilikombinacijorazličnihrastrskihpodatkov terdrugihnumeričnihinvektorskihpodatkovnihbaz.Spremenilisoklasifikacijorazredov(23razre­dov,skladnoznomenklaturoJointNatureConservationCommittee),najmanjšaenotakartiranjajebila 0,5ha.MetodologijadelajepodrobnoopisanavSmith(2014).LCM2007(LandCoverMap…2011) jebilaizboljšanassamodejnoklasifikacijoposnetkovLandsat,SPOTinIRCinuporabodrugihpodat-kov.RazličicaLCM2007jeparcelnonaravnana,objektnoorientirana,dostopnisorastrskiinvektorski podatkivrazličnihpodatkovnihslojihterprostorskiločljivosti(rastervelikostislikovnegaelementa 25m2 ali1km2).Vsakpoligonimapripisanih10značilk(LandCoverMap…2016). 
ZadnjarazličicaLCM2015temeljinapodatkihLandsat8(ločljivost30m),posnetihleta2015.Pro­storskaločljivostLCM2015jeenakakotpriLCM2007,imapazadnjarazličicavprimerjavispredhodno dvarazredapokrovnostimanj,torej21.IzklasifikacijeLCM2007soizločilikategorijivisokogorsketra­vinjeinskalovje,obezaraditežavprirazvrščanjuzavtomatskoklasifikacijoinpomanjkljivihdodatnih virovzajasnorazmejevanjerazredov(LandCoverMap…2017;LandCoverMap…2018). 

3.5 Sintezna predstavitev značilnosti rabe in pokrovnosti za analizirane države. 
Vsezbranepodatkeanaliziranihdržavsmozalažjomedsebojnoprimerjavozdružiliinpredsta­vilivpreglednici2.Vprvemstolpcusonavedeneznačilnosti(kazalniki)pokaterihsmoprimerjali vzpostavljenemodelerabeinpokrovnosti,vostalihstolpcihpaizluščenipodatkizavsakoanalizira­nodržavo. 

3.6 Mednarodni projekt in aktivnosti 
PobudaEAGLE (EuropeanActionGroupforLandMonitoringinEurope)jesprvadelovalanapro­stovoljniravni,odleta2014pajofinanciraEvropskaagencijazaokolje(EEA)terzdružujestrokovnjakeizAvstrije,Češke,Finske,Nemčije,Madžarske,Nizozemske,Norveške,Portugalske,Španije,Švicein VelikeBritanije.Njenodelovanjejeusmerjenovizboljšanjeprikazapokrovnostiinrabezemljiščter ugotavljanjespremembvčasovnihpresekih,predvsempavvzpostavitevsistema,kiborazločevalmed raboinpokrovnostjoteromogočalpopolneinformacijeoobehpodatkovnihslojih.Velikonaporaje vloženegavvzpostavitevpodatkovnegamodelaterpomenskegapovezovanjamedvrstamirabinpokrov­nostizaprehodeizrazličnihnacionalnihklasifikacijvenotnisistemnaevropskiravni(General…2016). 
VpobudiEAGLEsopredlagali,dasevobjektnoorientiranempodatkovnemmodelu(predstavlje­nemzUML–UnifiedModelingLanguage)vsakipovršinskienoti(landcoverunit)pripišeraba,pokrovnost terdrugeznačilke.Takolahkopovršinskeenotepomenskopovezujemovodvisnostiodpotreb.Kot virpodatkovsopriporočiliuporabosatelitskihposnetkovSentinel-2vpovezavizdrugimipodatkov­nimibazami(Arnoldinsodelavci2014;EAGLE…2014). 
AktivnostiEAGLEsobileopaženeinvključenetudivprojektHELM(HarmonisedEuropeanLand Monitoring),kijevobdobju2011–2013potekalvokviru7.Okvirnegaprogramainzdruževalprak-tičnovsečlaniceEvropskeunije.NamenprojektaHELMjebilustvaritiokoljezaizmenjavomnenjin dobrihprakszavzpostavitevinizboljšanjeevropskegasistemaspremljanjastanjaprostora,pričemer biuporabiliobstoječenacionalnepodatkovnebaze(HELM…2014;2016). 
Preglednica2:Primerjalnaanalizamodelovpokrovnostiinrabev izbranihdržavah. 
značilnosti Avstrija Nemčija Nizozemska Velika Britanija 
poimenovanje LISA DLM-DE LGN7 LCM2015 
Landinformation Digitales Landelijk LandCoverMap 
SystemAustria Landbedeckunsgmodell Grondgebruiksbestand 
fürDeutschland Nederland 
prva različica / 2006 1986 1990 
zadnja različica 2015 2012 2013 2017 
klasifikacijski model objektno orientiran objektno orientiran objektno orientiran objektno orientiran razmejevanje med DA DA DA NE pokrovnostjo in rabo 
število razredov 13 37 39 21 pokrovnosti 
število razredov rab 26 17 32 / 
število značilk 72 / / 10 
viri podatkov • ortofoto posnetki, • produkti • topografska karta • satelitski posnetki 
• 
lasersko skeniranje, Copernicus, (Top10NL), (Landsat 8) 

• 
produkti • RapidEye, • zemljiški Copernicus, • IMAGE, informacijski Pléiades, • SPOT, sistem (LPIS), 

• 
Sentinel 1, 2, • ortofoto posnetki, • digitalne karte 

• 
vsi razpoložljivi • digitalna rabe (BBG), nacionalni topografska karta • osnovne karte prostorski podatki (DTK), naravnih območij 


• DMC (Disaster (BKN), Monitoring • LGN6 Constellation), • satelitski posnetki 
(Landsat, IRS-P6 LISS-IV, LISS-III, AWiFS, 
• ortofoto posnetki 
najmanjšaenota 25m2,50m2 100m2 25m2 50m2 kartiranja 
pristojnost raziskovalni projekt, WageningenUniversity Bundesamtfür CentreforEcology& koordinator GeoVille andResearchCenter Kartographieund Hydrology GmbH Geodäsie (BKG) 
dostopnostpodatkov LandInformation… Digitales…2016; Ordering…2018 LandCoverMap… 
2104 2017 2016, Land Cover Map… 2018 
V želji po uskladitvi podatkov o pokrovnosti in rabi tal v vseh 27 članicah Evropske unije je po­membentudiprojekt LUCAS (LandUseandCoverAreaFrameSurvey),kijebilizvedenpodokriljem Eurostata. Metoda zbiranja podatkov je precej groba, saj temelji na določitvi rabe in pokrovnosti za točke, kiso medsebojno oddaljene 2km (LandCover/Use Statistics…2018). V prvi fazi so za 1,1 mi-lijona različnih točk v Evropi s pomočjo fotointerpretacije določili razred pokrovnosti (25 razredov). Vdrugifazisozapribližno270.000točkzbralinatančnejšepodatkenaterenu(predvsemkakovostpr-sti)tertočkeuvrstiliv33razredovrab.PodatkisonamenjenizgoljzastatističneobdelavenaravniNUTS 2regijEvropskeunijeznamenomspremljanjauresničevanjaevropskihpolitikindirektiv(LUCAS2017a; 2017b). 


4 Razprava 
KotugotavljajoHovenbitzerinsodelavci(2014,257),sopodatki,kijihzagotavljataEvropskaagen­cija za okolje (CLC, UrbanAtlas) in Eurostat (LUCAS), dobro zasnovani s široko možnostjo uporabe na evropski ravni, vendar to pogosto ne odgovarja potrebam na državni in lokalni ravni. Podatki so pregrobi, najmanjša enota kartiranja je prevelika. Banko in sodelavci (2014) poudarjajo, da zahtevajo uporabniki podrobnejše podatke ter predvsem sprotno spremljanje procesov. 
Omejena možnost uporabe podatkov (CLC, UrbanAtlas) velja tudi za Slovenijo, kjer prevladuje­ta razpršena poselitev in drobne prostorske strukture, zato z velikimi enotami kartiranja ne moremo zaobjeti vseh podrobnosti površja. 
Pomemben vzvod za vzpostavitev nacionalnih baz pokrovnosti in rabe, je uporaba že obstoječih (katastrskih,topografskih,LPISindrugih)podatkovnadržavniravniterizogibanjedodatnemuzbira­njupodatkovlezadoločennamen.Pristopodspodajnavzgorpomeniizkoristekobstoječihpodatkovnih baz ter snovanje modelov z upoštevanjem značilnosti in potreb lokalnega okolja. Vendar je ob takem pristopupotrebenmodelusklajevanjazaevropskepotrebe.Pravteugotovitvesoenoodvodiliniciative EAGLE (EAGLE…2014). 
Ključnozavzpostavljanjenacionalnihbazpokrovnostiinrabe,ješirokadostopnostsatelitskihposnet­kov visoke ločljivosti ter hiter razvoj metod in tehnik za samodejno objektno klasifikacijo. Prosta dostopnost podatkov Sentinel-1 in Sentinel-2 bo v prihodnje bistveno prispevala k povečanju kako­vosti podatkov ter bo povod za nadgradnjo obstoječih baz. 
Vseobravnavanedržave,razenAvstrije(LISAjeraziskovalniprojektinšenimaoperativnihrezul­tatov), imajo vzpostavljene podatke pokrovnosti na državni ravni. Z izjemo Velike Britanije so v vseh državahprešlinaločenovodenjepodatkovpokrovnostiinrabe.Razmejevanjetehdvehkategorijpred­videva tudi LISA (Avstrija), prav tako pa so to priporočila pobude EAGLE. Pomen razmejevanja teh dvehkategorijsmonakazalivpoglavju2.2.Modelpokrovnostiinrabejevvsehdržavahobjektnoorien­tiran, minimalna enota kartiranja je od 25m2 v Avstriji do 100m2 v Nemčiji. Podatki so na razpolago v vektorski ali rastrski obliki. 
Vzpostavitev pokrovnosti in rabe poteka v vseh obravnavanih državah ob sodelovanju različnih državnih služb, strokovnih in raziskovalnih ustanov. V Nemčiji se je pristojnost s Statističnega urada Nemčije (Destatis) prenesla na Državno agencija za kartografijo in geodezijo (BundesamtfürKarto­graphieundGeodäsie–BKG),karjeodločilnovplivalonaprehodsstatističnegaglediščavcelostnipristop, zasnovan od spodaj navzgor (Hovenbitzer in sodelavci 2014). 
Kvzpostavitvinacionalnihbazpokrovnosti,jevelikoprispevalLPIS(LandParcelIdentificationSystem), vzpostavljenvdržavahEvropskeunijezapotrebeevropskekmetijskepolitike,kizagotavljapodrobnein ažurnepodatkezakmetijskazemljišča,kivvečiniobravnavanihdržavprevladujejo. Natanačinjezve­likonatančnostjoinobmetodološkihpopravkihžezagotovljenovelikopodatkovzavečjidelozemljadržave. 
Posebejlahko izpostavimo pomenspremljanjastanjaprostora inrazvojmetodologijza ugotavlja­njesprememb.Izvedenesoprimerjavemedrazličicamipodatkov(naNizozemskemmedLGN5inLGN6; 
vNemčijimedDLM-DE2006inDLM-DE2009).TudivAvstrijijepomembendelprojektaLISApred­videnaizdelavakartvročihtočk(hotspots),znamenomosredotočenegaspremljanjaprostorskihprocesov. Zaznane spremembe so posledica metodoloških napak in dejanskih sprememb v prostoru (Hazau in sodelavci 2011), razumevanje sprememb pa zahteva poznavanje podatkov in široko znanje interpre­tatorja (Keile in sodelavci 2015). 
Posebni napori so vloženi v usklajevanje podatkov za potrebe CORINE LandCover, kar je opaz-no predvsem pri projektu LISA in DLM-DE ter v pobudi EAGLE. 
Kot smo izpostavili v uvodu, v Sloveniji nimamo baze pokrovnosti in rabe, ki bi zvezno in z ena­konatančnostjopokrivalaozemljeSlovenije.Takokotugotavljajovdrugihdržavah(Avstrija,Nemčija) sopodatkiCLClepogojnoprimernizaanalizenadržavniravni,zapodrobnejšeanalizepaneuporabni. Evidenca dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in pre­hrano,kizveznopokrivaobmočjeSlovenijetersetudirednovzdržuje,jekombinacijarabeinpokrovnosti. Minimalnaenotazajema(od25m2do1000m2)serazlikujegledenavrsterabe. Velikapomanjkljivost jeneenakomernapodrobnostprikaza,sajposeljeni,vodniingozdniprostornimajopodrobnejšihraz­redov. Ta pomanjkljivost je še posebej zaznana v poseljenem prostoru, kjer poteka največ procesov, ti pa so pomembni za odločevalce v strokovni in upravni sferi. 
Obstoječa Evidenca se kljub svojim pomanjkljivostim uporablja v različne namene (Foški 2018), a pogosto zelo nekritično. Prav zaradi njene omejene možnosti uporabe, potekajo aktivnosti za vzpo­stavitev tudi drugih evidenc za potrebe posameznega resorja oziroma za podrobnejšo določitev vrste rabe. Tako je bil izveden pilotni projekt Evidence dejanske rabe vodnih zemljišč (Mivšek in sodelavci 2012;Barboričinsodelavci2017),evidencedejanskerabeposeljenegaprostora(Masovni…2017,Ured­ba…2018) ter določitve dejanske rabe javne cestne in železniške infrastrukture (Predlog…2017). Vzpostaviljihjevsakresorvokvirusvojihpristojnostiinzalastnepotrebe. SpredlogomUredbeode­janski rabi zemljišč (2018) so zaznane težnje po vzpostavitvi skupnega sloja dejanske rabe na podlagi pridobljenihpodatkovizevidencrazličnihresorjev.Smiselnobibilo,dabibileaktivnostipovezaneter usmerjene v skupni cilj vzpostavitve podatkov o dejanski rabi in pokrovnosti ter v izgradnjo modela, ki bo vzdržen in uporaben za raznolike potrebe. 
TakovtujinikotvSlovenijisepostopnoprehajakavtomatiziranemuzajemuinvzdrževanjupodat­kov z metodami avtomatske klasifikacije iz podatkov daljinskega zaznavanja, kar bi pohitrilo ter racionaliziralo delo in stroške (Mesner 2016; Jenko 2017). 
Podatkiorabiinpokrovnostisopomembnizajavniinzasebnisektor.Vjavnemsektorjujihpotre­bujemopredvsemzasprejempolitičnihinstrokovnihodločitev,učinkovitoupravljanjeinadministracijo terzaosebnepotrebedržavljanov.Tovrstnepodatkepotrebujemonavsehravnehinzavseresorje.Brez kakovostnih podatkov odločevalski in upravljavski proces ne moreta delovati. V zamenotrenutnemu sistemu,kovzpostavljamobazezaenindoločennamen,bibilpotrebenrazmislekovzpostavitvivečupo­rabniškegapodatkovnegamodela,kineslužileenemuuporabniku.TemusosenajboljpribližalivAvstriji s projektom LISA, ki pa se še ne izvaja na ravni celotne države. 

5 Sklep 
Na podlagi izvedenega pregleda ugotavljamo, da bi za potrebe različnih resorjev morali pristopiti k vzpostavitvi ločenega sloja pokrovnosti in rabe tudi v Sloveniji. Zaznane so aktivnosti za vzpostavi­tev evidence dejanske rabe pod okriljem različnih resorjev, vendar potekajo nepovezano in v okviru potrebresorjev.Smiselnobibiloaktivnostipovezatiinusmeritivskupniciljvzpostavitvepodatkovode­janski rabi in pokrovnosti in v izgradnjo modela, ki bo vzdržen in uporaben za raznolike potrebe ter na različnih ravneh (država, Evropska unija). Pri vzpostavitvi državnega sloja rabe, ki bi z enako po­drobnostjoopredeljevalcelotnoobmočjeSlovenije,biselahkoopiralinaznanjeinizkušnjedrugihdržav. Predvsem projekt LISA je zelo široko zastavljen, njegovo prednost pa vidimo tudi v zasnovi metodo­logijezaučinkovitospremljanjespremembvprostoru(vročetočke).Pomembnogonilojevednovečja dostopnost kakovostnih satelitskih podatkov ter razvoj metod avtomatiziranega zajema in vzdrževa­njapodatkov,kipohitrijoinracionalizirajodelo. Kotkažejoizsledkidrugihdržav,lahkostakimipodatki spremljamoprocesevprostoru,ternudimopodporoprostorskemu,ekonomskemuinsocialnemunačrto­vanju in odločanju. 
Zahvala:RaziskavajebilaopravljenavokviruCiljnoraziskovalnegaprojektaV2-1620,kistagasofi­nanciralaJavnaagencijazaraziskovalnodejavnostRepublikeSlovenijeinMinistrstvozakmetijstvo gozdarstvoinprehranoizdržavnegaproračuna. 

6 Viri in literatura 
AndersonJ.R,HardyE.E.,RoachJ.T.,WitmerR.E.1976:ALandUseandLandCoverClassification SystemforUsewithRemoteSensorData.GeologicalSurveyProfessionalPaper964.Washington. Antrop,M.2005:Whylandscapesofthepastareimportantforthefuture.LandscapeandUrbanPlan­ning 70, 1-2. DOI: https:// doi.org/10.1016/j.landurbplan.2003.10.002 
Arnold, S., Kosztra, B., Banko, G., Smith, G., Hazeu, G., Bock, M., Valcarcel Sanz, N. 2014: The EAGLE Concept – A Vision of a Future European Land Monitoring Framework. Medmrežje: http://sia.eionet.europa.eu/EAGLE/Outcomes/EARSeL-Symposium-2013_10_2_EAGLE-concept_ Arnold-et-al.pdf (10. 5. 2017). 
Banko,G.,Mansberger,R.,Gallaun,H.,Grillmayer,R.,Pruller,R.,Riedl,M.,Stemberger,W.,Steinnocher,K., Walli, A. 2014: Land Information System Austria (LISA). Land Use and Land Cover Mapping in Europe. New York. DOI: https://doi.org/10.1007/978-94-007-7969-3_15 
Barborič,B.,TriglavČekada,M.,Bric,V.,Kete,P.,DežmanKete,V.2017:Novepodatkovnepodlage za boljšeupravljanjezvodami. Trajnostnirazvojmestinnaravnenesreče,Naravnenesreče4. Ljubljana. 
Ben-Asher,Z.(ur.)2013:HELM –HarmonisedEuropeanLandMonitoring:FindingsandRecommen­dationsoftheHELMProject.Tel-Aviv. Medmrežje:http://www.fp7helm.eu/fileadmin/site/fp7helm/ HELM_Book_2nd_Edition.pdf (20. 6. 2017). 
CadasterENV –Overview(LISA).Medmrežje:https://www.landinformationsystem.at/#/cadaster-env/ overview (15. 1. 2017). CadasterENV –Products(LISA).Medmrežje:https://www.landinformationsystem.at/#/cadaster-env­austria/products (24. 1. 2018). Comber, A. J. 2008: Land use or land cover? Journal of Land Use Science 3-4. DOI: https://doi.org/ 10.1080/17474230802465140 Copernicus Land Monitoring Service -Local Component: Urban Atlas, 2017. Medmrežje: https://land.copernicus.eu/local/urban-atlas (24. 5. 2018). 
De Witt, A. J. W. 2003: Land use mapping and monitoring in the Netherlands using remote sensing data. Geoscience and Remote Sensing Symposium. Toulouse. DOI: https://doi.org/10.1109/ IGARSS.2003.1294527 
DevelopmentoftheAustrianLandInformationSystem(LISA).Medmrežje:http://www.landinforma­tionsystem.at/en-us/lisa/overview.aspx (10. 9. 2018). 
DigitalesLandbedecklungsmodellfürDeutschland(LBM-DE). Medmrežje:https://www.bkg.bund.de/DE/ Produkte-und-Services/Shop-und-Downloads/Digitale-Geodaten/Landschaftsmodelle/Deutschland/ deutschland.html (20. 6. 2017). 
Digitales Landbedeckungsmodell für Deutchland DLM-DE2009, 2012. Medmrežje: http://www.geo­datenzentrum.de/docpdf/dlm-de2009.pdf (20. 5. 2018). Digitales Landbedeckungsmodell für Deutchland DLM-DE2012, 2016. Medmrežje: http://www.geo­datenzentrum.de/docpdf/lbm-de2012.pdf (20. 5. 2018). 
EAGLE –EionetActionGrouponLandmonitoringinEurope.EuropeanEnvironmentAgency,2014. Medmrežje: http://sia.eionet.europa.eu/EAGLE/#Who_is_EAGLE (14. 9. 2017). 
EEA. European Environmental Agency, 2015. Medmrežje: https://www.eea.europa.eu/themes/ landuse (1. 6. 2017). 
Ellis,E. 2010:Land-useandland-coverchange. EncyclopediaofEarth. Medmrežje:http://www.eoearth.org/ view/article/51cbee4f7896bb431f696e7b/ (14. 9. 2017). 
FAO. Food and Agriculture Organisation, 2017. Medmrežje: http://www.fao.org/docrep/003/x0596e/ x0596e01e.htm (7. 6. 2017). 
Foški,M.2018:The(non)usefulnessoftheregisterofexistingagriculturalandforestlanduseformo­nitoring the processes in urban areas. Acta geographica Slovenica 58-1. DOI: https://doi.org/ 10.3986/AGS.1805 
General Information on EAGLE: Medmrežje: https://land.copernicus.eu/eagle/general-information (14. 10. 2016). 
Hazeu G. W. Bregt, A. K., de Wit, A. J. W., Clevers J. G. P. W. 2011: A Dutch multi-date land use data­base: Identification of real and methodological changes. International Journal of Applied Earth Observation and Geoinformation 13-4. DOI: https://doi.org/10.1016/j.jag.2011.04.004 
Hazeu,G.W.2006:LandusemappingandmonitoringintheNetherlands(LGN5).Proceedingsofthe 2nd Workshop of the EARSeL SIG on Land Use and Land Cover. Bonn. 
Hazeu, G. W. 2014: Operational land cover and land use mapping in the Netherlands. Land Use and Land Cover Mapping in Europe. DOI: https://doi.org/10.1007/978-94-007-7969-3_18 
HELM –HarmonisedEuropeanLandMonitoring,2014:Medmrežje:http://www.fp7helm.eu/fileadmin/ site/fp7helm/HELM_Book_2nd_Edition.pdf (10. 10. 2017). 
HELM – Harmonised European Land Monitoring. Medmrežje: http://www.umweltbundesamt.at/ en_helm/ (14. 10. 2016). 
Hovenbitzer,M.,Emig,F.,Wende,C.,Arnold,S.,Bock,M.,Feigenspan,S. 2014:Digitallandcovermodel for Germany – DLM-DE. Land Use and Land Cover Mapping in Europe. DOI: https://doi.org/ 10.1007/978-94-007-7969-3_16 
INSPIRE2013a:D2.8.II.2Dataspecificationonlandcover –technicalguidelines,version3.0.European Commission. Medmrežje: http://inspire.ec.europa.eu/index.cfm/pageid/2 (10. 9. 2017). 
INSPIRE2013b:D2.8.III.4Dataspecificationonlanduse –technicalguidelines,version3.0.European Commission. Medmrežje: http://inspire.ec.europa.eu/index.cfm/pageid/2 (10. 9. 2017). 
INSPIRE2014:InfrastructureforspatialinformationintheEuropeanCommunity.EuropeanCommis­sion. Medmrežje: http://inspire.ec.europa.eu/index.cfm/pageid/2 (10. 9. 2017). 
JenkoD.2017:Objektnaklasifikacijapodatkovortofotainlaserskegaskeniranjazaaplikacijovprostor­skem načrtovanju. Magistrsko delo, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Ljubljana. 
Keil, M., Esch, T., Divanis, A., Marconcini, M., Metz, A., Ottinger, M., Voinov, S., Wiesner, M., Wurm, M., Zeidler, J. 2015: Updating the Land Use and Land Cover Database CLC for the Year 2012 – »Backdating« of DLM-DE from the Reference Year 2009 to the Year 2006: Medmrežje: http://www.umweltbundesamt.de/publikationen/updating-the-land-use-land-cover-database-clc-for (20. 1. 2018).
KokaljŽ.,OštirK.2005:Ugotavljanjepokrovnostiizsatelitskihposnetkovinvrednotenjepokrajinskoe­koloških tipov Slovenije. Geografski obzornik 52-4. 
Krevs, M. 2004: Spreminjanje urbane rabe tal v Ljubljani. Dela 22-5. DOI: https://doi.org/10.4312/ DELA.22.5.55-65 
LandCoverMap2007(25mraster)v1.2,2016.Medmrežje:https://data.gov.uk/dataset/land-cover-map­2007-25m-raster-gb-v1-2 (20. 6. 2017). 
LandCoverMap2015 –Datasetdocumentation,2017. Medmrežje:https://www.ceh.ac.uk/sites/default/ files/LCM2015_Dataset_Documentation_22May2017.pdf (22. 1. 2017). 
LandCoverMap2015,2018.Medmrežje:https://data.gov.uk/dataset/land-cover-map-2015-vector-gb (24. 5. 2018). 
LandCover/UseStatistics(LUCAS) –Methodology. Medmrežje:http://ec.europa.eu/eurostat/web/lucas/ methodology (24. 1. 2018). 
LandCoverMap2007 –DatasetDocumentation,2011. Medmrežje:https://www.ceh.ac.uk/sites/default/ files/LCM2007%20dataset%20documentation.pdf (7. 7. 2017). 
Land Information System Austria (LISA), 2014. Medmrežje: http://www.landinformationsystem.at/ (20. 10. 2017). 
LGN7. Medmrežje: https://www.wur.nl/en/Expertise-Services/Research-Institutes/Environmental­Research/Facilities-Products/Land-use-database-of-the-Netherlands/Different-Versions-of-Databases/ LGN7.htm (16. 1. 2017). 
LISAmappingservices –GeneralOverview. Medmrežje:https://www.landinformationsystem.at/#/map-ping-services/general-overview (15. 1. 2017). 
Lisec, A., Pišek, J., Drobne, S. 2013: Suitability analysis of land use records of agricultural and forest landfordetectinglandusechangeonthecaseofthePomurskastatisticalregion.Actageographica Slovenica 53-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS53104 
LUCAS2017a:Classificationoflandcover. Medmrežje:http://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/ index.php/File:LUCAS_%E2%80%94_classification_of_land_cover.png (20. 6. 2017). 
LUCAS2017b:Landuseandlandcoversurvey.Medmrežje:http://ec.europa.eu/eurostat/statistics-ex-plained/index.php/LUCAS_-_Land_use_and_land_cover_survey (20. 6. 2017). 
Manakos,I.,Braun,M.(ur.)2014:LandUseandLandCoverMappinginEurope:PracticeandTrends. New York. DOI: https://doi.org/10.1007/978-94-007-7969-3 
ManualofConceptsonLandCoverandLandUseInformationSystems. EuropeanCommission. Luxem-bourg,2001. Medmrežje:http://ec.europa.eu/eurostat/ramon/statmanuals/files/KS-34-00-407-_-I-EN.pdf (7. 6. 2017). 
Masovnizajemposeljenihzemljišč in dejanske rabeposeljenih zemljišč.GeodetskaupravaRepublike Slovenije. Ljubljana, 2017. Medmrežje: http://www.gu.gov.si/fileadmin/gu.gov.si/pageuploads/ JVN_2017/odprtni_postopek/28._Masovni_zajem_poseljenih_zemljisc_in_dejanske_rabe_poseljenih_ zemljisc/Tehnicna_dokumentacija_MZ.pdf (10. 1. 2018). 
Medmrežje 1: http://lucc.zrc-sazu.si/Home.aspx (23. 5. 2018). 
Medmrežje 2: https://land.copernicus.eu/local/urban-atlas/change-2006-2009/view (24. 1. 2018). 
Medmrežje 3: https://www.landinformationsystem.at/#/project-partners (26. 5. 2018). 
Mesner, N. 2016: Analiza možnosti uporabe samodejne klasifikacije podobe za vzdrževanje prostor­skihpodatkovnihzbirk. Magistrskodelo,FakultetazagradbeništvoingeodezijoUniverzevLjubljani. Ljubljana. 
Metodologija vodenja in vzdrževanja dejanske rabe zemljišč v zemljiškem katastru. Geodetska upra­va Republike Slovenije. Ljubljana, 2018. Medmrežje: http://www.gu.gov.si/fileadmin/gu.gov.si/ pageuploads/zakonodaja/ZEN_am/metodologija_dejanska_raba_GU.pdf (24. 5. 2018).
Mivšek, E., Pegan Žvokelj, B., Kete, P., Globokar, T. 2012: Dejanska raba vodnih zemljišč in zemljiški kataster. Geodetski vestnik 56-4. DOI: 10.15292/geodetski-vestnik.2012.04.663-673 
Okršlar,G.2015:Predlogkategorijdejanskerabeprostorasprimerjavomednarodnihklasifikacij.Ma­gistrsko delo, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Ljubljana. 
Ordering the LGN Database. Medmrežje: https://www.wur.nl/en/Research-Results/Research­Institutes/Environmental-Research/Facilities-Products/Land-use-database-of-the-Netherlands/Orderi ng-the-LGN-database.htm (24. 1. 2018). 
Plieninger, T., Draux, H., Fagerholm, N., Bieling, C., Bürgi, M., Kizos, T., Kuemmerle, T., Primdahl J., Verburg, P. H. 2016: The driving forces of landscape change in Europe: a systematic review of the evidence. Land Use Policy 57. DOI: https://doi.org/10.1016/j.landusepol.2016.04.040 
Pogačnik A. 1992: Urejanje prostora in varstvo okolja. Ljubljana. 
Pravilnikoevidencidejanskerabekmetijskihingozdnihzemljišč. UradnilistRepublikeSlovenije122/2008, 4/2010 in 110/2010. Ljubljana. PredlogZakonaoevidentiranjudejanskerabezemljiščjavnecestneinželezniškeinfrastrukture –prva obravnava. Ministrstvo za infrastrukturo. Ljubljana, 2017.Skumavec,D.,Šabić,D. 2005:PokrovnosttalvSloveniji1993–2001. Rezultatiraziskovanj.Statističniurad RepublikeSlovenije.Ljubljana.Medmrežje:http://www.stat.si/doc/pub/rr-815-05.pdf(14. 2. 2017). Smith,G.M.2014:Landuse&landcovermappinginEurope:examplesfromUK.LandUseandLand Cover Mapping in Europe. New York. DOI: https://doi.org/10.1007/978-94-007-7969-3_17 SURS2007:Površinaozemljainpokrovnosttal,določenaplanimetrično,Slovenija,2005.Medmrežje: 
http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=977 (14. 2. 2017). SURS 2017. Medmrežje: http://www.stat.si/StatWeb/File/DocSysFile/8158 (1. 7. 2017). Tavares,A.O.,Pato,R.L.,Magalhaes,M.C.2012:Spatialandtemporallandusechangeandoccupation 
overthelasthalfcenturyinaperi-urbanarea.AppliedGeography34. DOI:https://doi.org/10.1016/ j.apgeog.2012.01.009 
The Land Use Database of the Netherlands (LGN database). Wageningen UR, 2015. Medmrežje: http://www.wageningenur.nl/en/Expertise-Services/Research-Institutes/alterra/Facilities-Products/ Land-use-database-of-the-Netherlands.htm (3. 1. 2015). 
Uredbaodejanskirabizemljišč-predlogzaobravnavo.Ministrstvozaokoljeinprostor.Ljubljana,2018. Medmrežje:http://www.gu.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/materialni_predpisi/zen0/(24.5.2018). 
Van derSluis, T., Pedroli, B., Kristensen,S. B.P., Lavinia Cosor,G.,Pavlis, E.2015: Changing landuse intensityinEurope –Recentprocessesinselectedcasestudies. LandUsePolicy57. DOI:https://doi.org/ 10.1016/j.landusepol.2014.12.005 
What is the LGN database? Medmrežje: https://www.wur.nl/en/Research-Results/Research-Institutes/Environmental-Research/Facilities-Products/Land-use-database-of-the-Netherlands/What­is-the-LGN-database.htm (22. 6. 2017). 
Zakon o urejanju prostora. Uradni list Republike Slovenije 61/2017. Ljubljana. 

7 Summary: Comparative analysis of land cover and land use modelsin selected countries 
(translated by Mojca Vilfan) 
LandcoverandlanduseareoftencorrelatedcharacteristicsoftheEarth’ssurfacewhile,infact,they representtwo different pieces ofspatialinformation.Therelationshipsbetweenthe categoriesofland cover and land use (Figures 1 and 2) can have a ratio of 1:1, 1:n, or n:1. Because of this land cover data cannot be unambiguously transformed into land use, and as a consequence the number of land useandlandcovercategoriesvaries,asalsoconfirmedintheanalysisbyOkršlar(2015).Landusecan be deduced from land cover, but the information about the intensity thereof in a certain area is lac-king.Changesinactivities(e.g.fromhousingtocommercial)andchangesinlanduseintensityarenot reflected in land cover, unless the changes in intensity are significant (Van der Sluis et al. 2015). This is why it is essential to distinguish between land use and land cover. 
Statistical Land Cover GIS (Statistical Office of the Republic of Slovenia) data are no longer kept inSlovenia;theonlyrecordcoveringtheentirestateterritorycontinuously,wherelandcoverandland use are used interchangeably, is the Land use database of agricultural and forest land kept by the mi­nistry responsible for agriculture, while its deficiencies to be used outside its dedicated purpose have been underlined by several authors (e.g., Krevs 2004; Lisec, Pišek and Drobne 2013; Foški 2018). The minimum capture unit (from 25m2 to 1000m2) varies according to the type of land use. A great di­sadvantageistheunevendetailofrepresentation,asbuilt-up,water,andforestareaslackdetailedland use/coverclasses.Thisdeficiencyhasbeenparticularlyidentifiedinbuilt-upareas,wherethemostpro­cesses significant for decision-makers in professional and administrative spheres take place. 
At the European level, CORINE Land Cover (EEA) data are available at 5-year production perio­dicity,whileUrbanAtlasdataareupdatedeverythreeyears(sofarin2012and2015)andparticularly provideinformationonlanduseforurbanareas. ForSlovenia,datafor Osrednjeslovenska(CentralSlo­venia) and Podravska (in the north-east) statistical regions are available (Medmrežje 2). According to Bankoetal. (2014)andHovenbitzeretal. (2014,257),themappingunitsaretoolarge(25haforopen space and 0.25 ha for built-up areas), and the data are too generalised, as they fail to cover the entire territoryevenly,makingthemunsuitablefordecision-makingandgovernanceprocesses.Betterinfor­mationisnecessary,allowingformonitoringandkeepingupwiththeprocessesatthelocallevel(Banko et al. 2014). These conclusions are valid for Slovenia as well. As Slovenia has a very diverse and frag­mentedvegetationcoverandischaracterisedbydispersedsettlement,largemappingunitsfailtoreflect the conditions and changes in space, particularly not at the local level. 
Therefore,thispaperprovidesanoverviewoflandcoverandlandusemodelsinAustria,Germany, The Netherlands, and Great Britain (summaries are provided in Table 2) and the activities under the EuropeanprojectsEAGLEandHELM. Bothprojectswereconcernedwiththeestablishmentofnatio-naldatabasesonlanduseandlandcoverandwithsuitableenvironmentsforharmonisationofthedata for EU needs (EAGLE…2014; HELM 2015). 
ExceptforAustria(withLandInformationSystemAustria(LISA)beingaresearchproject,stilllac-king operating results), all the countries considered here have put in place databases on land cover at the national level. Except for Great Britain, data on land cover and land use are kept separately in all other countries. LISA also differentiates between these two categories; this is also one of the recom­mendationsoftheEAGLEinitiative.Thesignificanceofdistinguishingbetweenthetwocategorieswas indicatedinChapter2.2. Thelandcoverandlandusemodelsinallthesecountriesareobject-oriented, and the minimum mapping unit is between 25m2in Austria up to 100m2in Germany. The data are available in vector and raster format. 
Establishment of land cover and land use databases is underway in all countries in collaboration of various governmental offices, professional, and research institutions. In Germany the jurisdiction was transferred from the Federal Statistical Office (Destatis) to the Federal Agency for Cartography and Geodesy (BKG), which played a determining role in the transition from the statistical viewpoint to an integrated, bottom-up approach (Hovenbitzer et al. 2014). 
TheLandParcelIdentificationSystem(LPIS)greatlycontributedtothesetting-upofnationalland cover databases, allowing for detailedand up-to-date dataon agricultural land, which prevailinmost ofthecountriesanalysed.Alongwithmethodologicalrevisions,thehighlevelofaccuracyprovidesgood data coverage in most of the national territory. 
The large availability of high-resolution satellite imagery and the rapid development of methods andtechniquesforautomatedobject-basedclassificationareessentialinestablishingnationallandco­ver and land use databases. Free and open access to Sentinel-1 and Sentinel-2 data will in the future significantly increase data quality and will result in upgrading of the existing databases. 
The significanceof monitoring oflanduse changesanddevelopmentof methodologiesforiden­tifying the changes are particularly underlined. Comparisons between various data versions are made (in The Netherlands between LGN5 and LGN6; in Germany between DLM-DE 2006 and DLM-DE 2009). In Austria, an important part of LISA was the production of hot spots maps to implement focused monitoring of spatial processes. The changes detected in space are the conse­quence of both methodological errors and actual changes in space (Hazau et al. 2011), while the understanding of the changes requires the interpreter’s familiarity with the data and general know­ledge (Keil et al. 2015). 
SpecialeffortshavebeenmadetocoordinatethedatafortheneedsofCORINELandCover,which is particularly evident in the LISA project, DLM-DE, and the EAGLE initiative. 
As underlined in the Introduction, Slovenia lacks appropriate data on land cover and land use, so theexistingLandusedatabaseofagriculturalandforestlandisoftenusedforunsuitablepurposes(Foški 2018).Furthermore,activitiesconcernedwithestablishingdatabasesonlanduseofwatersideland(Mivšek etal.2012;Barboričetal.2017),landuseofbuilt-upareas(Masovni…2017),andidentificationofland useofpublicroadandrailwayinfrastructure(Predlog…2017)havebeenidentified. Trendsforacqui­ringandmaintainingdatausingmethodsofautomatedclassificationofremotesensingdatahavebeen identified (Mesner 2016; Jenko 2017). We hope that the activities are integrated and directed towards a common goal of establishing a database on land use and land cover and building a model that will be sustainable and applicable for various purposes. 
The data on land use and land cover are significant both for the public and private sector. In the public sector they are used for making political and professional decisions, effective governance, ad­ministration, and for citizens’ personal matters. These data are needed at all levels and for all sectors. Thedecision-makingandgovernancesystemscannotfunctionwithouthigh-qualitydata. Contraryto the current system where databases are set up for one specific reason only, it would be necessary to considerthesetting-up of a multi-purposedatabasemodel, serving severalusers ratherthanjust one. The Austrian LISA project came closest to this; however, the project is still under development and is not yet implemented across the entire country. 

ASSESSING THE IMPACT OF INPUT DATA INCONGRUITY INSELECTEDQUANTITATIVEMETHODSFORMODELLING NATURAL LANDSCAPE TYPOLOGIES 


PREVERJANJE VPLIVA NESMISELNOSTI VHODNIH PODATKOV PRI IZBRANIH KVANTITATIVNIH METODAH ZA MODELIRANJE NARAVNOPOKRAJINSKIH TIPIZACIJ 
AUTHOR/AVTOR 
dr.RokCiglič 
ResearchCentreoftheSlovenianAcademyofSciencesandArts,AntonMelikGeographicalInstitute,Gosposka ulica13,SI–1000Ljubljana,Slovenia rok.ciglic@zrc-sazu.si 
DOI:10.3986/GV90107 UDC/UDK:911.5:528:004(497.4) COBISS:1.01 
ABSTRACT 
Assessingtheimpactofinputdataincongruityinselectedquantitativemethodsformodelling naturallandscapetypologies 
Withsupervisedclassificationmethods,wecandetermineclassificationrulesforlandscapetypesofexist­inglandscapetypologies.Inthisarticle,weanalysewhethersupervisedclassificationmethodscouldalso defineadequaterulesforlandscapetypesdeterminationinthecaseofpoorlydesignedtypologies.Wetried tomodeltwoSlovenianintentionallydistortednaturallandscapetypologies.Wenotedthatduetotheincon-gruityofthedistortedtypologies,decisiontreemethodswerenotcapableofformingrulesfordetermination oflandscapetypes.Althoughwedidmanagetocreatemodelleddistortedtypologieswithminimumdis­tancetomeansmethod,maximumlikelihoodmethod,andk-nearestneighboursmethod,theymatched thebasicdistortedtypologyonlyslightly. 
KEYWORDS geography,geographicinformationsystems,models,landscapeclassification,Slovenia IZVLEČEK 

Preverjanjevplivanesmiselnostivhodnihpodatkovpriizbranihkvantitativnihmetodahzamodeliranje naravnopokrajinskihtipizacij 
Z metodaminadzorovaneklasifikacijelahkozaobstoječenaravnopokrajinsketipizacijedoločimoklasi­fikacijskapravilazaposameznepokrajinsketipe.Vprispevkurazpravljamo,alibitudivprimeruzeloslabo zasnovanihtipizacijzmetodaminadzorovaneklasifikacijelahkoizdelalidovoljnatančnapravilazadoločanje pokrajinskihtipov.Poskusilismomodeliratidvenamenomapopačeninaravnopokrajinskitipizaciji Slovenije.Opazilismo,dazaradinesmiselnostipopačenihtipizacijmetodeodločitvenihdrevessplohniso bilesposobneizdelatipravilzadoločanjepokrajinskihtipov.Zmetodaminajmanjšerazdalje,največjever­jetnostiinknajbližjihsosedovpasmosiceruspeliizdelatimodeliranepopačenetipizacije,asosetezosnovno popačenotipizacijolemaloujemale. 
KLJUČNEBESEDE geografija,geografskiinformacijskisistemi,modeli,pokrajinskaklasifikacija,Slovenija 
ThearticlewassubmittedforpublicationonFebruary1,2018. Uredništvojeprispevekprejelo1.februarja2018. 

1 Introduction 
1.1 Theoretical background of the research study 
The determination of natural landscape types has a long tradition in Slovenia (Melik 1946;Perko1998;Špesetal.2002;Perko,HrvatinandCiglič2015;PerkoandZorn2016;seealsoPerko,Hrvatin, andCiglič 2017), as well as globally (i.e., Olson et al. 2001; Mücheret al. 2010). During theanalysisof the landscapes, the authors pointed out the numerous challenges present in the process of landscape classification (Gams 1986; Mücher et al. 2003; Bailey 2004). One of the challenges is also the absence of a general agreement on the perception of the term landscape. Udo de Haes and Klijn (1994) point­edoutthatanecosystemmaybedefinedasanabstractnotionorasanactuallyrecognisableobject. In orderfortheunitstoactuallybeidentified,Bailey(1996,4)statesthatecosystemsasgeographicland-scape units include all naturalfeaturesand maythus be identified and delimitedwithboundaries. On thecontrary,Gams(1978,15)statesthat»anyregiondelimitedbyalineonthemapisanunnaturaland artificialformationthatservesonlyasa meansfordeterminingdifferences.« 
Confirmation of the existence of natural landscape types is significant, since different computer algorithms,whichenablethemodellingofpreviouslyformedtypologies,areavailable. Wecanobserve differentcasesofassessmentoflandscapeclassifications(BreskvarŽaucerandMarušič2006;Strand2011). The analyses (Ciglič 2012; 2014; Kokalj and Oštir 2013; Ciglič and Perko 2015) of two Slovenian nat­urallandscapetypologies(Perko1998;Špesetal.2002)haveshownthatbothtypologies,althoughthey wereformulatedwithamanualdeterminationofboundaries,areofsufficientqualityandcanbemod­elled with quantitative methods. 
Here,the question ariseswhether in the case ofpoorlydesignedor random typologies supervised classification methods, which are often used in landscape analysis (e.g. decision trees, minimum dis-tancetomeansmethod,maximumlikelihoodmethod,andk-nearestneighboursmethod),couldeven resultintheformationofmodels.Wecameacrossastudyontheeffectivenessofmethodsingeographical analyses performed on simulated data (Belbin and McDonald 1993). Each method has its own spe­cific advantages and disadvantages, and each yields different results. 
Thearticleaimstodeterminetheeffectivenessofmethodsformodellingtypologies,evenifthetypolo­gies in question were created without taking into account their natural landscape background, i.e., completely at random. With an experiment on the case of Slovenia, we will check how certain meth­ods performin the case of random, in some instancesalso incongruousnatural landscape typologies. Inthis manner, we will be able to assess the impact ofmethodson the result of the modelling. For the purposeofthisexperiment,twooriginalnaturallandscapetypologiesweredistorted–thefirstaccord­ing to Perko (1998) and the second according to Špes et al. (2002). 

1.2 Terminology 
In the article, longer terms are used to differentiate among categories of typologies: • original(naturallandscape)typology– thistermreferstothetwooriginaltypologies;thesearethetypologies of Slovenia according to Perko (1998) and Špes et al. (2002), 
• 
(basic) distorted (natural landscape) typology – this term refers to intentionally distorted origi­nal natural landscape typologies that were used to model the incongruous typologies of Slovenia, 

• 
modelleddistorted(naturallandscape)typology–thistermdesignatesanytypologythatwascre­atedbythesupervisedclassificationmethodbasedonthebasicdistortednaturallandscapetypology. 




2 Methodology 
2.1 Original natural landscape typologies 
Thearticle isbased on the analysis ofnaturallandscapetypologies by Perko (1998) and Špes et al. (2002). 
Perko determined 9 types: 
• 
Alpine mountains (type code is 1.1), 

• 
Alpine hills (1.2), 

• 
Alpine plains (1.3), 

• 
Pannonian low hills (2.1), 

• 
Pannonian plains (2.2), 

• 
Dinaric plateaus (3.1), 

• 
Dinaric lowlands (3.2), 

• 
Mediterranean low hills (4.1), 

• 
Mediterranean plateaus (4.2).Špes et al. (2002) determined 13 types: 

• 
mountains (type code is 1), 

• 
wide river valleys in mountains, hills and in karst areas (2), 

• 
high karst plateaus and hills in carbonate rocks (3), 

• 
hills in non-carbonate rocks (4), 

• 
inter-mountain basins (5), 

• 
low hills in the inner part of Slovenia (6), 

• 
the plains and wide valleys in the area of low hills of the inner part of Slovenia (7), • poljes (8), 

• 
the low karst of the regions of Notranjska and Dolenjska (9), 

• 
the low karst of the region of Bela Krajina (10), 

• 
Kras and Podgorje karst (11), 

• 
the low hills in the Primorska region of Slovenia (12), 

• 
wide valleys and coastal plains in the Primorska region of Slovenia (13). 


In the interest of clarity, the natural landscape typology by Perko (1998) was named TIPI9, whilethe ecological landscape typology by Špes et al. (2002) was named TIPI13. 

2.2 Preparation of distorted natural landscape typologies 
First, we rasterized both original natural landscape typologies. The resolution of the raster layer was 200 m (506,450 cells). This amount of cells can still be processed by usual computer equipment. Thanwerandomlyredistributedbothoriginaltypologiesandtherebyalsotheselectionofrandomlearn­ing cells across the space (Figure 1). With both, we preserved all the types in the same ratio and with the same numberof cells,asthe cells werejust randomly redistributed. In this way, weacquiredadis­torted (random or incongruous) typology. The redistributionwas performed withSPSS software. We expectedthedistortedtypologiestonotreachthesamescoresandmodellingsuccessratesastheorig­inal typologies. 
TheoriginalTIPI9typologycorrespondedwiththedistortedtypologyin15.1%,whichisequalto the calculation of the theoretical agreement. The original TIPI13 typology corresponded with its dis-tortedtypologyin13.1%,whichisclosetothecalculationofthetheoreticalagreement(13.4%).Random agreement between the original and the distorted typology is proof of both typologies being appro­priately distorted. 

Figure1:Outlineoftheformationofthedistortedtypology(right)witha randomredistributionofthe originaltypologycells(left). 

2.3 Data layers for modelling 
For the purposes of modelling we selected four data layers, which had proved to be adequate in previous studies, having already been conducive to relatively successful original typology modelling 
(e.g. CigličandPerko2015). Thesedatalayersare:elevation(originalunit:meter),slope(degree),pre-cipitationregime(ratio),androckpermeability(levelofpermeability)(Figure2). Allofthedatalayers were prepared at a resolution of 200m and standardised by linear transformation between minimum and maximum values to a scale of 0–100. 

2.4 Modelling and evaluation of distorted typologies 
Forthemodellingofdistortedtypologieswetestedoutfourtypesofthedecision-treemethod,the minimumdistancetomeansmethod,themaximumlikelihoodmethod,andthek-nearestneighbours method(Table1).Themodelswerecreatedbasedonarandomsample,whichencompassed2,000train­ing cells from each type. This means that 18,000 cells (3.6% of the total number of cells) were used in the modelling of Perko’s (1998) distorted classification, and 26,000 cells (5.1% of all cells) were usedwith the distorted classification by Špes et al. (2002). 
We evaluated the modelled distorted typologies by calculating the correlation between the mod-elled distorted typology and the explanatory data layers, as well as the correlation between the basic distortedtypologyandthemodelleddistortedtypology,takingintoaccountall(andnotonlythelearn­ing)cells.Ifthemodellingbasedonacongruousbaselinetypologywassuccessful,thecorrelationbetween the modelled distorted typology and the explanatory data layers should be as high as possible. Also the correlation between the modelled distorted typology and the basic distorted typology should be as high as possible. We determined correlations between the typology and the explanatory variables byusinginformationgain,thegainratio,andtheeta2coefficient.Correlationsbetweentypologieswere determined using the kappa coefficient and the Cramer coefficient of correlation. The modelled dis­torted typologies were also verified with a discriminant analysis. 
Figure2:Selecteddatalayersformodelling.p p.120 
RokCiglič Assessingtheimpactofinputdataincongruityinselectedquantitativemethodsfor… 

Table1:Supervisedclassificationmethodsusedinthestudy.ModellingwasperformedusingSPSSand Idrisi/Terrsetsoftware. 
Method  Settings  Method description (source)  
decision tree, SPSS version with the Gini coefficient measure  10 layers, 100 units in internal nodes, 50 units in external nodes, minimal improvement of the Gini coefficient: 0.0001, pruning SE = 1  Lin, Noe and He 2006  
decision tree, Idrisi/Terrset version with the gain ratio  pruning (nodes with less than 1% of cells within the type)  Eastman 2015  
measure  
decision tree, Idrisi/Terrset version with the Gini coefficient measure  pruning (nodes with less than 1% of cells within the type)  Eastman 2015  
decision tree, Idrisi/Terrset version with the gain ratio  pruning (nodes with less than 1% of cells within the type)  Eastman 2015  
measure  
minimum distance to means  distance type is not additionally standardised, maximum distance is not limited  McCoy 2005; Eastman 2015  
maximum likelihood  the same a priori probability for each type, the minimum likelihood for classification is 0  Richards 1986; Eastman 2015  
k-nearest neighbours  the number of k-neighbours is 30, the highest permitted value of cells from individual categories was 2000 training cells  Kononenko and Kukar 2007; Eastman 2015  



3 Results and discussion 
Wenotedthatduetotheincongruityofthebasicdistortedtypology,decisiontreemethodsdidnot constructrulesatall;namely,thecomputerprogrammedidn’tfindsuitableclassificationrulesandthe algorithm stopped. Withthe minimumdistancetomeans method,themaximumlikelihoodmethod, and the k-nearest neighbours method, however, we were able to design rules for the distorted TIPI9 typology (Figure 3, Table 2), as well as the distorted TIPI13 typology (Figure 4, Table 3). Moreover, it shouldbenotedthatwhenmodellingtheTIPI13typologybytheminimumdistancetomeansmethod, only 12 of the 13 types were recognised. 
Figure3:ModelleddistortedTIPI9typologiesfollowingsuccessfulsupervisedclassification. p p.122 Figure4:ModelleddistortedTIPI13typologiesfollowingsuccessfulsupervisedclassification. p p.123 


Table2:ShareoftypesaccordingtothebasicdistortedTIPI9typologyandaccordingtoindividual modelleddistortedTIPI9typologies. 
Type code Share of area (%)  
Basic distorted Modelled distorted TIPI9 typologies  
TIPI9 typology  
k-nearest Maximum Minimum distance  
neighbours likelihood to means  
1.1 15.1 14.9 12.6 24.5  
1.2 23.0 14.3 4.1 3.4  
1.3 4.0 12.0 3.2 0.6  
2.1 14.8 11.1 12.5 3.6  
2.2 6.4 10.4 38.1 20.3  
3.1 18.8 9.9 3.5 6.3  
3.2 9.4 9.2 6.4 <0.1  
4.1 5.2 9.4 13.6 27.9  
4.2 3.3 8.8 6.0 13.4  
Total 100.0 100.0 100.0 100.0  

Table3:ShareoftypesaccordingtothebasicdistortedTIPI13typologyandaccordingtoindividual modelleddistortedTIPI13typologies. 
Type code  Share of area (%)  
Basic distorted  Modelled distorted TIPI13 typologies  
TIPI13 typology  k-nearest  Maximum  Minimum distance  
neighbours  likelihood  to means  
1  8.3  12.1  3.7  3.6  
2  3.6  11.8  4.6  0.3  
3  17.7  9.8  9.0  19.5  
4  22.4  8.8  13.5  28.5  
5  6.2  8.5  22.2  2.0  
6 7  16.2 8.8  7.6 7.4  12.4 9.7  / 0.4  
8  4.4  6.2  2.3  6.7  
9  5.4  5.7  5.7  <0.1  
10  1.6  6.2  3.4  5.8  
11  2.5  6.1  0.1  <0.1  
12  1.7  4.6  4.4  6.6  
13  1.2  5.1  9.0  26.6  
Total  100.0  100.0  100.0  100.0  

3.1 Analysis of TIPI9 results 
Areviewofthecorrelationbetweenthemodelleddistortedtypologiesandthedatalayers(Table 4) showedthat,accordingtoseveralevaluationcriteria,thetwomodelleddistortedtypologiescreatedby theminimumdistancetomeansmethodandthemaximumlikelihoodmethodhaveconsiderablyhigh­er correlation rates than the basic distorted typology and the modelled distorted typology created by the k-nearestneighboursalgorithm. Ahighercorrelationratemeansthatthetypesareformedinsuch a way as to better fit the numeric values of data layers. The share of appropriately classified types fol­lowingverificationbydiscriminantanalysisalsoshowedthattheaforementionedmethodsyieldedthe more congruous models (Table 5). 
Table4:EvaluationofTIPI9typologiesaccordingtotheircorrelationwithindividualdatalayers. 
Typology  Information  Information  Eta2  
gain (bit)  gain ratio  coefficient  
basic distorted typology  0.00  0.00  0.00  
modelled distorted typology created  0.04  0.01  0.00  
Slope by the k-nearest neighbours method  
modelled distorted typology created  0.55  0.10  0.50  
by the maximum likelihood method  
modelled distorted typology created  0.55  0.11  0.43  
by the minimum distance to means method  
basic distorted typology  0.00  0.00  0.00  
Precipitation regimemodelled distorted typology created  0.09  0.01  0.01  
by the k-nearest neighbours method  
modelled distorted typology created  0.71  0.09  0.54  
by the maximum likelihood method  
modelled distorted typology created  0.87  0.11  0.65  
by the minimum distance to means method  
ybasic distorted typology  0.00  0.00  0.00  
ilitmodelled distorted typology created  0.05  0.01  0.00  
eabby the k-nearest neighbours method  
modelled distorted typology created  0.65  0.20  0.35  
Rock permby the maximum likelihood method  
modelled distorted typology created  1.17  0.35  0.73  
by the minimum distance to means method  
basic distorted typology  0.00  0.00  0.00  
modelled distorted typology created  0.06  0.01  0.01  
by the k-nearest neighbours method  
Elevation modelled distorted typology created  0.61  0.11  0.47  
by the maximum likelihood method  
modelled distorted typology created  0.56  0.10  0.41  
by the minimum distance to means method  

Table5:EvaluationofTIPI9typologiesbasedonallthedatalayerssimultaneouslyusingdiscriminant analysis. 
Typology  Share (%) of cells that are classified correctly according to the discriminant analysis  
Basic distorted typology  7.5  
Modelled distorted typology created by the k-nearest neighbours method  14.2  
Modelled distorted typology created by the maximum likelihood method  67.1  
Modelled distorted typology created by the minimum distance to means method  72.5  

When evaluating the modelled distorted typologies, we also had to ask ourselves how successful­ly we approached the baseline, i.e., the basic distorted typology. For this purpose, we compared the modelled distorted typologies with the basic distorted typology, calculated the kappa coefficient and the Cramer coefficient (Table 6), and subsequently also compared the number of cells that were clas­sifiedthesamewithinthebasicdistortedtypologyandanindividualmodelleddistortedtypology(Table7). 
Table6:KappacoefficientsandCramercoefficientsforthecomparisonofindividualmodelleddistorted typologieswiththebasicdistortedTIPI9typology. 
Modelled distorted typology  Cramer coefficient  Kappa coefficient (%)  
Modelled distorted typology created by the k-nearest neighbours method  0.006 (stat. sig, p=0,001)  0.04 (stat. sig, p=0,001)  
Modelled distorted typology created by the maximum likelihood method  0.004 (not stat. sig,)  0.0 (not stat. sig,)  
Modelled distorted typology created by the minimum distance to means method  0.004 (not stat. sig,)  0.0 (not stat. sig,)  

Table7:CorrespondenceofmodelleddistortedtypologieswiththebasicdistortedTIPI9typology. 
Modelled distorted typology  Share of all cells (%)  Share of training cells (%)  
Modelled distorted typology created by the k-nearest neighbours method  12.2  21.1  
Modelled distorted typology created by the maximum likelihood method  9.4  11.8  
Modelled distorted typology created by the minimum distance to means method  9.4  11.7  

We found agreement with the basic distorted typology to be extremely low, which means that the modelleddistortedtypologiesdifferconsiderablyfromwhattheyshouldbesimilarto.TheCramercoef­ficient,thekappacoefficient,andtheshareofidenticallyclassifiedcellswerelowinallcases;theywere lowest with those modelled distorted typologies that were created by the maximum likelihood method andtheminimumdistancetomeansmethod. Thismeansthatmethodshaveawayof»imposing«their own structure on the model; the lower the correspondence, the more the structure of a certain method is imposed. Some higher values in the evaluation of modelled distorted typologies based on data layers areactuallyduetomethodsclassifyingcellsaccordingtocertainrules,whilebasicallyimposingtheirown structure withregardtodata layersandwithout taking intoaccountthebasicdistorted typology. 
Alesserconsiderationofthebasicdistortedtypologyandtheimpositionoftheinherentstructure ofan individual method are a consequenceof the distorted TIPI9 typology being completely random and non-objective, and therefore not suitable for adequate modelling. 

3.2 Analysis of results TIPI13 
Intheevaluationregardingtheconnectiontodatalayers(Table8),themodelleddistortedtypolo­giesTIPT13byusingthemethodofminimumdistancetomeansandthemethodofmaximumlikelihood 
Table8:EvaluatingtypologiesTIPI13onthebasisofconnectionwithdatalayers. 
Typology  Information  Information  Eta2  
gain (bit)  gain ratio  coefficient  
Basic distorted typology  0.00  0.00  0.00  
Modelled distorted typology created  0.05  0.01  0.00  
Slope by the k-nearest neighbours method  
Modelled distorted typology created  0.62  0.12  0.42  
by the maximum likelihood method  
Modelled distorted typology created by the  0.55  0.11  0.43  
minimum distance to means method (12 types!)  
Basic distorted typology  0.00  0.00  0.00  
Precipitation regimeModelled distorted typology created  0.09  0.01  0.00  
by the k-nearest neighbours method  
Modelled distorted typology created  0.69  0.09  0.41  
by the maximum likelihood method  
Modelled distorted typology created by the  0.80  0.10  0.59  
minimum distance to means method (12 types!)  
yBasic distorted typology  0.00  0.00  0.00  
ilitModelled distorted typology created  0.05  0.02  0.01  
eabby the k-nearest neighbours method  
Modelled distorted typology created  0.77  0.23  0.30  
Rock permby the maximum likelihood method  
Modelled distorted typology created by the  1.40  0.43  0.83  
minimum distance to means method (12 types!)  
Basic distorted typology  0.00  0.00  0.00  
Modelled distorted typology created  0.07  0.01  0.49  
by the k-nearest neighbours method  
Elevation Modelled distorted typology created  0.71  0.12  0.33  
by the maximum likelihood method  
Modelled distorted typology created by the  0.56  0.10  0.47  
minimum distance to means method (12 types!)  

areevaluatedbetterthanthemodelleddistortedtypologyusingthemethodk-nearestneighbours,and the basic distorted typology. Since the minimum distance to means method also »enforces« its struc­ture,theevaluationscoresarerelativelygood;however(aswillbeseeninthesecondpartofthearticle), this is why the model does not correspond to the basic distorted TIPI13 typology. The share of ade­quatelyclassifiedcellsafterperformingthediscriminantanalysishasshownthatthemodelaccording to the method of minimum distance to means proved to be the most adequate (Table 9). 
Table9:EvaluatingtypologiesTIPI13onthebasisofalldatalayerssimultaneouslyusingdiscriminant analysis. 
Typology  Share (%) of cells that are classified correctly according to the discriminant analysis  
Basic distorted typology  3.7  
Modelled distorted typology created by the k-nearest neighbours method  7.4  
Modelled distorted typology created by the maximum likelihood method  50.2  
Modelled distorted typology created by the minimum distance to means method (12 types!)  76.4  

In the modelling of the distorted TIPI13 typology, we also noted slightly higher scores for mod-elledtypologiesusingcertainmethods(inparticular,themethodofminimumdistancetomeans).Since weconsideredthistobeasimilarfeatureaswithTIPI9,wecontinuedtheanalysisalsointhiscaseand calculatedhoweffectivelythemodelleddistortedtypologiesconnecttothebasicdistortedTIPI13typol­ogy (Tables 10 and 11). 
Table10:KappacoefficientandCramer’scoefficientforthecomparisonofmodelleddistortedtypologies withthebasicdistorted TIPI13typology(awemanuallychangedonecell’stypefrom8to6,inorderfor alltypestoberepresentedandtobeabletocalculatethekappacoefficient;bstatisticallysignificantat p<0.001;cstatisticallynotsignificant). 
Modelled distorted typology  Cramer coefficient  Kappa coefficient (%)  
Modelled distorted typology created by the k-nearest neighbours method  0.009b  0.5b  
Modelled distorted typology created by the maximum likelihood method  0.005c  0.0c  
Modelled distorted typology created by the minimum distance to means method (12 types!)a  0.005c  0.1c  

Accordingtothenumberoftypes,theagreementofthemodelledandtheoriginaldistortedtypol­ogyis,asexpected,evensmallerthaninthecaseoftheanalysisofTIPI9. TheCramer’scoefficient,the kappa coefficient, and the share of equally classified cells are very low. In comparison to all the cells, theshareofequallyclassifiedcellsisverylowinallmodelledtypologies(app.10%)andismostlyaresult ofarandom agreement. Somehighervaluesofconnectiontodatalayersareactuallytheconsequence 
Table11:AgreementofmodelleddistortedtypologieswithbasicdistortedTIPI13typology. 
Modelled distorted typology  Share of all cells (%)  Share of training cells (%)  
Modelled distorted typology created by the k-nearest neighbours method  9.0  17.0  
Modelled distorted typology created by the maximum likelihood method  10.0  8.5  
Modelled distorted typology created by the minimum distance to means method (12 types!)  11.2  8.1  

of the fact that the methods classify the cells relatively well according to certain rules, but at the same time impose their own structure. 
Asmallerconsiderationofthebasicdistortedoriginaltypologyandimposingownstructureofan individualmethodareaconsequenceofthefactthatthedistortedTIPI13typologyisactuallynotproper and does not enable adequate modelling. 

3.3 Comparison of results with previous research studies 
By comparing the results of modelling the distorted typologies to the results, acquired with mod-ellingtheoriginal(undistorted!)typologies,itcanbeseenthattheagreementsinmodellingtheoriginals were substantially higher. In modelling TIPI9 on the basis of a 3.6% learning sample, four explanato­rydatalayers,anddifferentclassificationmethods,all thetoolswere ableto determinetherules,with theagreementbetweentheoriginaltypologyanditsmodelbeingbetween51%(methodofminimum distance to means) and 75% (method of k-nearest neighbours) (Ciglič 2014; Ciglič and Perko 2015). InmodellingTIPI9onthebasisofa1.0%learningsample,sixexplanatorydatalayers,andthemethod ofrandomforests,a94%agreementwasachieved(Cigličetal.2017). InmodellingTIPI13onthebasis ofa5.1%learningsample,fourexplanatorydatalayers,anddifferentclassificationmethods,therules weresetbyallthemethods,withtheagreementbetweentheoriginaltypologyanditsmodelbeingbetween 47%(methodofminimumdistancetomeans)and69%(methodofk-nearestneighbours)(Ciglič2014). In modelling TIPI13 on the basis of a 100.0% learning sample, different combinations of data layers, andthedecisiontreemethod,theagreementbetweentheoriginaltypologyanditsmodelrangedfrom 71.2% to 79.5% (Ciglič 2012). All the cases show a much higher agreement than the modelling of dis-tortedclassifications.Allthetoolsformedtheclassificationrules,meaningthattheoriginalclassifications TIPI9 and TIPI13 are not random and are designed with a high degree of objectivity, since they can be confirmed by different quantitative models. 
Themodellingofdistortedtypologieshasshownthatsomemethods(differentdecisiontreealgo­rithms) cannot prepare classification rules if input data is incongruous or illogical. Some methods (minimum distance to means, maximum likelihood, k-nearest neighbours) indeed managed to form a modelled distorted typology; however, it was entirely different than its baseline. 
Thismeansthatbyusingthesupervisedclassificationmethodswecanmodelfeatures(inthiscase landscapetypes)forwhichthedataofsufficientqualityisavailable.Ifnot,therule»garbagein,garbage out«isapplied,meaningthat baddata(inputinto a model)cannotleadtocongruousorusefulresults (output from a model). Due to these findings, caution is advised when using classification methods, making sure that results are checked in different ways. 


4 Conclusion 
Thearticleaddressesthecapability ofpredictionof certain supervisedclassificationmethods.We tried to assess the results deriving from different supervised classification methods, if they are used formodellingarandomorincongruouslybasedclassification.Forthispurpose,wedistortedtwonat­urallandscapetypologiesofSloveniaandtriedtodeterminelogicalclassificationrulesforthembyusing different methods. 
Wenotedthatcertainmethods(decisiontreemethod)cannotconfirmrandomorincongruousclas­sifications even tothe lowest extent,sincethe algorithmis not capable of findinglogical classification rules and clearly determined types. Certain methods are indeed capable of modelling a classification, but only to the extent where the entire agreement between the original and the model can be attrib­uted merely to a coincidence. It is important to emphasise that certain methods, which we checked (foremostthemethodofminimumdistancetomeans),producevisuallyrelativelylogicalnaturalland­scapetypes,however,thesecomeasaresultof»enforcing«themethod’sownstructure,whichproduces atypologyentirelydifferentthantheoriginal.Duetothementionedfindings,itissuggestedtheresults be checked in several ways. Both compositions of modelling distorted typologies (TIPI9 and TIPI13) led us to similar conclusions. Distorted typologies can objectively be regarded as inadequate, since: 
• 
by using certain methods, we were not able to produce a model due to the incongruity of distorted typology, 

• 
producedmodelleddistortedtypologiesdidnotcomplywiththebasicdistortedtypologydespitesome relatively positive scores from the perspective of correlation with the explanatory data layers. 


Checking the modelling of distorted classifications can be helpful for studying the characteristics of geoinformation tools or for familiarising with their operation, since the user is given the informa­tionaboutwhichsupervisedclassificationmethodenforcesitsownstructuremoreandwhichmethod fits the learning data better (even though the data is bad or distorted). This way a user with a repre­sentative database can use the methods that can fit the learning data better. Otherwise he should try out different methods and compare results. 
Acknowledgements:TheauthoracknowledgesfinancialsupportfromtheSlovenianResearchAgency (projectno.L1-7542:Advancementofcomputationallyintensivemethodsforefficientmoderngeneral­purposestatisticalanalysisandinference;programno.P6-0101:GeographyofSlovenia). 

5 References 
Bailey, R. 1996: Ecosystem Geography. New York. Bailey,R. 2004:Identifyingecoregionboundaries. EnvironmentalManagement34-S1. DOI:https://doi.org/ 10.1007/s00267-003-0163-6 Belbin,L.,McDonald,C.1993:Comparingthreeclassificationstrategiesforuseinecology.Journal of Vegetation Science 4-3. DOI: https://doi.org/10.2307/3235592Breskvar Žaucer, L., Marušič, J. 2006: Analiza krajinskih tipov z uporabo umetnih nevronskih mrež. Geodetski vestnik 50-2. Ciglič, R. 2012: Evaluation of digital data layers for establishing natural landscape types in Slovenia. 
Geopolitics, History and International Relations 4-2. Ciglič,R. 2014:AnalizanaravnihpokrajinskihtipovSlovenijezGIS-om. GeografijaSlovenije28. Ljubljana. Ciglič, R., Perko, D. 2015: Modelling as a method for evaluating natural landscape typology: The case of 
Slovenia. LandscapeAnalysisandPlanning. Cham. DOI:https://doi.org/10.1007/978-3-319-13527-4_4 Ciglič,R.,Perko,D.,Hrvatin,M.,Štrumbelj,E. 2017:Modelingandevaluatingolderlandscapeclassifications with modern quantitative methods. From Pattern and Process to People and Action. Ghent. 
Digitalni model višin 25. Geodetska uprava Republike Slovenije. Ljubljana, 2010. 
Eastman, J. R. 2015: Terrset Manual. Worcester. 
Gams, I. 1978: Kvantitativna prirodnogeografska regionalizacija Slovenije. Ljubljana. 
Gams, I. 1986: Za kvantitativno razmejitev med pojmi gričevje, hribovje in gorovje. Geografski vestnik 58. 
Kokalj,Ž.,Oštir.,K. 2013:VrednotenjepokrajinskoekološkihtipovSlovenijevlučipokrovnosti,izdelane s klasifikacijo satelitskih posnetkov Landsat. Prostor, kraj, čas 1. Ljubljana. 
Kononenko, I., Kukar, M. 2007: Machine Learning and Data Mining: Introduction to Principles and Algorithms. Chichester. 
Lin, N., Noe, D., He., X. 2006: Tree-based methods and their applications. Springer Handbook of Engineering Statistics. London. 
Litostratigrafska karta Slovenije. Geološki zavod Slovenije. Ljubljana, 2007. 
McCoy, R. M. 2005: Field Methods in Remote Sensing. New York. 
Melik, A. 1946: Prirodnogospodarska sestava Slovenije. Geografski vestnik 18. 
Mücher,C.A.,Bunce,R. G. H.,Jongman,R. H. G.,Klijn,J. A.,Koomen,A.J. M.,Metzger,M. J.,Wascher, 
D. M. 2003:IdentificationandCharacterisationofEnvironmentsandLandscapesinEurope. Alterra-Rapport 832. Wageningen. 
Mücher, C. A., Klijn, J. A., Wascher, D. M., Schaminée, J. H. J. 2010: A new European landscape classification (LANMAP): A transparent, flexible and user-oriented methodology to distinguish landscapes. Ecological Indicators 10-1. DOI: https://doi.org/10.1016/j.ecolind.2009.03.018 
Olson, D. M., Dinerstein, E., Wikramanayake, E. D., Burgess, N. D., Powell, G. V. N., Underwood, E. C.,D’Amico,J.A.,Itoua,I.,Strand,H.E.,Morrison,J.C.,Loucks,C.J.,Allnut,T.F.,Ricketts,T.H., Kura, Y., Lamoreux, J. F., Wettengel, W. W., Hedao, P., Kassem, K. R. 2001: Terrestrial ecoregions of the World: A new map of life on earth. BioScience 51-11. DOI: https://doi.org/10.1641/0006­3568(2001)051[0933:TEOTWA]2.0.CO;2 
Perko, D. 1998: The regionalization of Slovenia. Geografski zbornik 38. 
Perko, D., Hrvatin, M., Ciglič, R. 2015: A methodology for natural landscape typification of Slovenia. Acta geographica Slovenica 55-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.1938 
Perko, D., Hrvatin, M., Ciglič, R. 2017: Determination of landscape hotspots of Slovenia. Acta geographica Slovenica 57-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.4618 
Perko, D., Zorn, M. 2016: Sedemdeset let raziskovanj na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU. Geografski vestnik 88-2. DOI: https://doi.org/10.3986/GV88207 
Richards,J. A. 1986:MultispectralTransformationsofImageData. RemoteSensingDigitalImageAnalysis: An Introduction. Berlin. 
Špes,M.,Cigale,D.,Lampič,B.,Natek,K.,Plut,D.,Smrekar,A. 2002:Študijaranljivostiokolja:metodologija in aplikacija. Geographica Slovenica 35, 1-2. Ljubljana. 
Strand, G.-H. 2011: Uncertainty in classification and delineation of landscapes: A Probabilistic approachtolandscapemodeling. EnvironmentalModellingandSoftware26-9. DOI:https://doi.org/ 10.1016/j.envsoft.2011.03.005 
Udo de Haes, H. A., Klijn, F. 1994: Environmental policy and ecosystem classification. Ecosystem Classification for Environmental Management. Dordrecht. Zemljevidipovprečnihmesečnihinletnihpadavin1971–2000.AgencijaRepublikeSlovenijezaokolje. Ljubljana, 2010. Zemljevidtipovkamnin.GeografskiinštitutAntonaMelikaZRCSAZU,različica9.12.Ljubljana,2012. 


PREVERJANJE VPLIVA NESMISELNOSTI VHODNIH PODATKOV PRI IZBRANIH KVANTITATIVNIH METODAH ZA MODELIRANJE NARAVNOPOKRAJINSKIH TIPIZACIJ 
1 Uvod 
1.1 Teoretično ozadje raziskave 
DoločanjenaravnopokrajinskihtipovimavSlovenijidolgotradicijo(Melik1946;Perko1998;Špes insodelavci2002;Perko,HrvatininCiglič2015;2017;PerkoinZorn2016),pravtakotudidrugodpo svetu(naprimerOlsoninsodelavci2001;Mücherinsodelavci2010). Obanalizahpokrajinesoavtorji opozarjali na številne izzive, ki so prisotni pri procesu delitve pokrajine na posamezne enote (Gams 1986; Mücher in sodelavci 2003; Bailey 2004). Eden izmed izzivov je tudi odsotnost splošnega dogo­voraodojemanjupokrajine.UdodeHaesinKlijn(1994)staizpostavila,dajelahkoekosistemdefiniran kot abstrakten pojem ali pa kot dejansko prepoznaven objekt. Da so enote dejansko lahko prepozna­ne,trdiBailey(1996,4),kipravi,daekosistemikotgeografskeenotepokrajinevključujejovsenaravne pojaveinsolahkoprepoznaniinzamejenizmejami. Gams(1978,15)panasprotnotrdi,da»…jevsa­karegijazomejenočrtonakartinenaravna,umetnatvorbainrabisamokotsredstvougotavljanjarazlik…«. 
Zatojetudipreverjanjeobstojanaravnopokrajinskihtipovenaizmedpomembnihprvin,sajsože daljčasanavoljorazličniračunalniškialgoritmi,kiomogočajomodeliranježeizdelanihtipizacij.Tako lahkozasledimorazličneprimeretovrstnegapreverjanjapokrajinskihklasifikacij(BreskvarŽaucerin Marušič 2006; Strand 2011). Analize (Ciglič 2012; 2014; Kokalj in Oštir 2013; Ciglič in Perko 2015),kiobravnavajodveslovenskinaravnopokrajinskitipizaciji(Perko1998;Špesinsodelavci2002),sopo­kazale, da sta obe, kljub temu, da sta bili narejeni z ročnim določanjem meja, dovolj kakovostni in ju je mogoče modelirati s kvantitativnimi metodami. 
Na tem mestu se sprašujemo, ali bi v primeru zelo slabo zasnovanih oziroma naključnih tipizacij metodenadzorovaneklasifikacije,kisopogostouporabljenevpokrajinskihanalizah(naprimerodločit­vena drevesa, metoda največje verjetnosti, metoda k najbližjih sosedov, metoda najmanjše razdalje), sploh lahko izdelale modele. Zasledili smo namreč preizkus, kako se obnesejo metode v geografskih analizah, ki jih avtorji opravijo na simuliranih podatkih (Belbin in McDonald 1993). Vsaka metoda ima določene prednosti in slabosti, ponudijo pa tudi različne rezultate. 
Vprispevkuželimopreveriti,kakoseobnesejometodezamodeliranjetipizacij,tudičesotenare­jene povsem brez upoštevanja kakršnega koli naravnogeografskega ozadja, torej povsem naključno. S poskusom smo na primeru Slovenije preverili, kako se metode obnašajo v primeru naključnih, lah­ko bi dejali tudi nesmiselnih naravnopokrajinskih tipizacij. Tako bomo lahko ocenili, kakšen je vpliv samih metod na rezultat modeliranja. Za ta preizkus smo popačili dve izvirni naravnopokrajinski ti-pizaciji – po Perku (1998) ter Špesovi in sodelavcih (2002). 

1.2 Terminologija 
V prispevku uporabljamo daljše izraze za ločevanje med vrstami tipizacij: 
• 
izvirna(naravnopokrajinska)tipizacija–stemizrazomoznačujemoizvirnitipizaciji;tostatipizacijiSlovenije po Perku (1998) ter po Špesovi in sodelavcih (2002), 

• 
(osnovna)popačena(naravnopokrajinska)tipizacija–stemizrazomoznačujemonamernopopačeni izvirni naravnopokrajinski tipizaciji, ki sta služili za modeliranje nesmiselnih tipizacij Slovenije, 

• 
modeliranapopačena(naravnopokrajinska)tipizacija–stemizrazomoznačujemovsakotipizacijo, kijebilanarejenazmetodonadzorovaneklasifikacijenapodlagiosnovnepopačeneizvirnetipizacije. 




2 Metodologija 
2.1 Izvirni naravnopokrajinski tipizaciji 
Prispevek smo zasnovali na analizi naravnopokrajinskih tipizacij po Perku (1998) ter Špesovi in sodelavcih (2002). Perko je določil 9 tipov: 
• 
alpska gorovja tip (oznaka tipa je 1.1), 

• 
alpska hribovja (1.2), 

• 
alpske ravnine (1.3), 

• 
panonska gričevja (2.1), 

• 
panonske ravnine (2.2), 

• 
dinarske planote (3.1), 

• 
dinarska podolja in ravniki (3.2), 

• 
sredozemska gričevja (4.1), 

• 
sredozemske planote (4.2).Špesova in sodelavci (2002) pa so določili 13 tipov: 

• 
visokogorski svet (oznaka tipa je 1), 

• 
širše rečne doline v visokogorju, hribovju in na krasu (2), 

• 
visoke kraške planote in hribovja v karbonatnih kamninah (3), 

• 
hribovja v pretežno nekarbonatnih kamninah (4), 

• 
medgorske kotline (5), 

• 
gričevje v notranjem delu Slovenije (6), 

• 
ravnine in širše doline v gričevju notranjega dela Slovenije (7), 

• 
kraška polja in podolja (8), 

• 
nizki kras Notranjske in Dolenjske (9), 

• 
nizki kras Bele krajine (10), 

• 
Kras in Podgorski kras (11), 

• 
gričevje v primorskem delu Slovenije (12), 

• 
širše doline in obalne ravnice v primorskem delu Slovenije (13). 


ZaradipreglednostismonaravnopokrajinskotipizacijopoPerku(1998)poimenovaliTIPI9,pokra­jinskoekološko tipizacijo po Špesovi in sodelavcih (2002) pa TIPI13. 

2.2 Priprava popačenih naravnopokrajinskih tipizacij 
Najprej smo izvirni tipizaciji rasterizirali. Ločljivost rastrskega sloja je bila 200m, kar predstavlja 
506.450celicinšeomogočaanalizezobičajnoračunalniškoopremo. Natosmoobeizvirnitipizacijiin s tem tudi nabor naključnih učnih celic naključno prerazporedili po prostoru (slika 1). Pri obeh smo ohranili vsetipe v enakem razmerjuin zenakimštevilomcelic,celicesmo lenaključnoprerazporedi­
li. Nata načinsmo dobili osnovnopopačeno(naključno ali nesmiselno)tipizacijo. Prerazporeditev je bilanarejenaspomočjoprogramaSPSS.Zapopačenitipizacijipričakujemo,danebostadoseglitakšnih ocen in uspešnosti modeliranja kot pa izvirni tipizaciji. 
Izvirna tipizacija TIPI9 se je s popačeno različico ujemala v 15,1%, kar je enako izračunu teore­tičnegaujemanja.IzvirnatipizacijaTIPI13sejessvojopopačenorazličicoujemalav13,1%,karjeblizu izračunuteoretičnegaujemanja(taje13,4%). Naključnoujemanjemedizvirnoinosnovnopopačeno tipizacijo je dokaz, da smo tipizaciji ustrezno popačili. 
Slika1:Shemaizdelaveosnovnepopačenetipizacije(desno)z naključnoprerazporeditvijocelicizvirne tipizacije (levo). 
Glej angleški del prispevka. 

2.3 Podatkovni sloji za modeliranje 
Za modeliranje smo izbrali štiri podatkovne sloje, ki so se v preteklih raziskavah pokazali za us-trezneinsoznjimiizvirnetipizaciježerazmeromauspešnomodelirali(naprimerCigličinPerko2015). Ti podatkovnislojiso: nadmorskavišina(osnovnaenota:meter),naklon(stopinja),padavinski režim (padavinskorazmerje)inprepustnostkamnin(stopnjaprepustnosti)(slika2). Vsipodatkovnislojiso bilipripravljenivločljivosti200mterstandardiziranizlinearnotransformacijomedminimalnoinmak­simalno vrednostjo na vrednostno lestvico 0–100. 
Slika2:Izbranipodatkovnislojizamodeliranje. 
Glej angleški del prispevka. 

2.4 Modeliranje in vrednotenje popačenih tipizacij 
Za modeliranje popačenih tipizacij smo preizkusili štiri vrste metod odločitvenih dreves, metodo najmanjše razdalje, metodo največje verjetnosti in metodo k najbližjih sosedov (preglednica 1). Mo-dele smo izdelali na naključnem vzorcu, v katerem smo zajeli po 2000 učnih celic iz vsakega tipa. To pomeni,dasmopriPerkovi(1998)popačeniklasifikacijizaizdelavomodelauporabili18.000celic(3,6%vseh celic), pri popačeni klasifikaciji Špesove in sodelavcev (2002) pa 26.000 celic (5,1%). 
Preglednica1:Metodenadzorovaneklasifikacije,kismojihuporabiliv raziskavi.Modeliranjesmo izvedliv programihSPSSinIdrisi/Terrset. 
metoda  nastavitve  opis metode (vir)  
odločitveno drevo, različica SPSS z mero Ginijev koeficient  deset ravni, 100 enot v notranjih vozliščih, 50 enot v zunanjih vozliščih, minimalno izboljšanje Ginijevega koeficienta: 0,0001, obrezovanje/pruning SE=1)  Lin, Noe in He 2006  
odločitveno drevo, različica  obrezovanje (vozlišča z manj kot 1% celic v tipu)  Eastman 2015  
Idrisi/Terrset z mero razmerje informacijskega prispevka  
odločitveno drevo, različica Idrisi/Terrset z mero Ginijev koeficient  obrezovanje (vozlišča z manj kot 1% celic v tipu)  Eastman 2015  
odločitveno drevo, različica Idrisi/Terrset z mero informacijski prispevek  obrezovanje (vozlišča z manj kot 1% celic v tipu)  Eastman 2015  
metoda najmanjše razdalje  tip razdalje ni dodatno standardiziran, najdaljša razdalja ni omejena  McCoy 2005; Eastman 2015  
metoda največje verjetnosti  enake apriorne verjetnosti za vsak tip, minimalna verjetnost za klasifikacijo je 0  Richards 1986; Eastman 2015  
metoda k najbližjih sosedov  število sosedov k je 30, najvišje dovoljeno število celic iz posamezne kategorije je  Kononenko in Kukar 2007;  
bilo 2000 učnih celic  Eastman 2015  

Dobljene modelirane popačene tipizacije smo ovrednotili tako, da smo na podlagi vseh celic (ne le učnihcelic!) izračunali povezanostmedmodeliranopopačeno tipizacijo in pojasnjevalnimipodat­kovnimislojiterpovezanostmedmodeliranopopačenotipizacijoinosnovnopopačenotipizacijo.Ob uspešnem modeliranju na podlagi smiselne izhodiščne tipizacije, bi morala biti povezanost med mo-delirano popačeno tipizacijo in pojasnjevalnimi podatkovnimi sloji ter med modelirano popačeno tipizacijoinosnovnopopačenotipizacijočimvečja.Povezanostimedtipizacijoinpojasnjevalnimispre­menljivkami smougotavljali z informacijskim prispevkom,razmerjem informacijskega prispevkater koeficientom eta2. Povezanost med tipizacijami pa smo ugotavljali s koeficientom kappa in Cramer-jevimkoeficientompovezanosti. Modeliranepopačenetipizacijesmopreverilitudizdiskriminančno analizo. 


3 Rezultati in diskusija 
Opazili smo, da zaradi nesmiselnosti osnovne popačene tipizacije metode z odločitvenimi dreve­sisplohnisouspeleizdelatipravil;računalniškiprogramnamrečninašelustreznihklasifikacijskihpravil in algoritem se je ustavil. Z metodami najmanjše razdalje, največje verjetnosti in k najbližjih sosedov pasmopravilauspeliizdelatizapopačenotipizacijoTIPI9(slika3,preglednica2)intudizapopačeno tipizacijo TIPI13 (slika 4, preglednica 3). Tu je treba še opozoriti, da je bilo pri modeliranju tipizacije TIPI13 po metodi najmanjše razdalje prepoznanih samo 12 od 13 tipov! 
Slika3:ModeliranepopačenetipizacijeTIPI9pouspelihmetodahnadzorovaneklasifikacije. 
Glej angleški del prispevka. 
Slika4:ModeliranepopačenetipizacijeTIPI13pouspelihmetodahnadzorovaneklasifikacije. 
Glej angleški del prispevka. 
Preglednica2:DeležtipovpoosnovnipopačenitipizacijiTIPI9inpoposameznihmodeliranih popačenihtipizacijahTIPI9. 
oznaka  delež površja (%)  
tipa  popačena tipizacija  modelirane popačene tipizacije  
k najbližjih sosedov  največja verjetnost  najmanjša razdalja  
1.1  15,1  14,9  12,6  24,5  
1.2  23,0  14,3  4,1  3,4  
1.3  4,0  12,0  3,2  0,6  
2.1  14,8  11,1  12,5  3,6  
2.2  6,4  10,4  38,1  20,3  
3.1  18,8  9,9  3,5  6,3  
3.2  9,4  9,2  6,4  <0,1  
4.1  5,2  9,4  13,6  27,9  
4.2  3,3  8,8  6,0  13,4  
skupaj  100,0  100,0  100,0  100,0  

Preglednica3:DeležtipovpoosnovnipopačenitipizacijiTIPI13inpoposameznihmodeliranih popačenihtipizacijah. 
oznaka  delež površja (%)  
tipa  popačena tipizacija  modelirana popačene tipizacije  
k najbližjih sosedov  največja verjetnost  najmanjša razdalja  
1  8,3  12,1  3,7  3,6  
2  3,6  11,8  4,6  0,3  
3  17,7  9,8  9,0  19,5  
4  22,4  8,8  13,5  28,5  
5  6,2  8,5  22,2  2,0  
6 7  16,2 8,8  7,6 7,4  12,4 9,7  / 0,4  
8  4,4  6,2  2,3  6,7  
9  5,4  5,7  5,7  <0,1  
10  1,6  6,2  3,4  5,8  
11  2,5  6,1  0,1  <0,1  
12  1,7  4,6  4,4  6,6  
13  1,2  5,1  9,0  26,6  
skupaj  100,0  100,0  100,0  100,0  

3.1 Analiza rezultatov TIPI9 
Pripregledupovezanostimodeliranihpopačenihtipizacijspodatkovnimisloji(preglednica4),smo opazili, da modelirani popačeni tipizaciji po metodi najmanjše razdalje in metodi največje verjetno­stidosegataprecejvišjepovezanostipovečnačinihvrednotenjakotpaosnovnapopačenatipizacijain modeliranapopačenatipizacijapometodiknajbližjihsosedov.Višjapovezanostpomeni,dasotipiob­likovani tako, da bolje ustrezajo številskim vrednostim podatkovnih slojev, in se zato s podatkovnimi sloji bolje povezujejo. Delež ustrezno klasificiranih po preverjanju z diskriminančno analizo je prav tako pokazal, da sta omenjeni metodi naredili bolj smiselna modela (preglednica 5). 
Pri vrednotenju modeliranih popačenih tipizacij se moramo tudi vprašati, kako uspešno smo se približaliizhodišču,torejosnovnipopačenitipizaciji.Zatosmoprimerjalimodeliranepopačenetipiza­cijeinosnovnopopačenotipizacijoterizračunalikoeficientkappainCramerjevkoeficient(preglednica6), nato pa smo primerjali tudi, koliko celic je enako klasificiranih v osnovni popačeni tipizaciji in posa­mezni modelirani popačeni tipizaciji (preglednica 7). 
Ugotovili smo, da je ujemanje z osnovno popačeno tipizacijo izredno majhno, kar pomeni, da se modeliranepopačenetipizacijeprecejrazlikujejoodtistega,čemurbimoralebitipodobne.Cramerjev koeficient,koeficientkappaindeleženakoklasificiranihcelicsopovsodzelonizki,najnižjiprimode­liranihpopačenihtipizacijahpometodahnajvečjeverjetnostiinnajmanjšerazdalje.Topomeni,dametode »vsilijo« svojo strukturo; manjše kot je ujemanje, bolj vsiljena je določena struktura metode. 
Nekaterevišjevrednostivrednotenjamodeliranihpopačenihtipizacijnapodlagipodatkovnihslo­jev so dejansko posledica tega, da metode klasificirajo celice po določenih pravilih, a dejansko vsilijo svojo strukturo glede na podatkovne sloje in ne upoštevajo izhodiščne popačene tipizacije. 
Manjše upoštevanje osnovne popačene tipizacije in vsiljevanje lastne strukture posamezne meto­de, sta posledici dejstva, da je popačena tipizacija TIPI9 dejansko povsem naključna, neobjektivna in zato ne omogoča zadovoljive stopnje modeliranja. 
Preglednica4:VrednotenjetipizacijTIPI9napodlagipovezanostis posameznimipodatkovnimisloji. 
tipizacija  informacijski prispevek (bit)  razmerje informacijskega  koeficient eta2  
prispevka  
osnovna popačena tipizacija  0,00  0,00  0,00  
modelirana popačena tipizacija  0,04  0,01  0,00  
naklon z metodo k najbližjih sosedov  
modelirana popačena tipizacija  0,55  0,10  0,50  
z metodo največje verjetnosti  
modelirana popačena tipizacija  0,55  0,11  0,43  
z metodo najmanjše razdalje  
padavinski režimosnovna popačena tipizacija  0,00  0,00  0,00  
modelirana popačena tipizacija  0,09  0,01  0,01  
z metodo k najbližjih sosedov  
modelirana popačena tipizacija  0,71  0,09  0,54  
z metodo največje verjetnosti  
modelirana popačena tipizacija  0,87  0,11  0,65  
z metodo najmanjše razdalje  
prepustnost kamninosnovna popačena tipizacija  0,00  0,00  0,00  
modelirana popačena tipizacija  0,05  0,01  0,00  
z metodo k najbližjih sosedov  
modelirana popačena tipizacija  0,65  0,20  0,35  
z metodo največje verjetnosti  
modelirana popačena tipizacija  1,17  0,35  0,73  
z metodo najmanjše razdalje  
osnovna popačena tipizacija  0,00  0,00  0,00  
višina modelirana popačena tipizacija  0,06  0,01  0,01  
z metodo k najbližjih sosedov  
a modelirana popačena tipizacija  0,61  0,11  0,47  
nadmorskz metodo največje verjetnosti  
modelirana popačena tipizacija  0,56  0,10  0,41  
z metodo najmanjše razdalje  

Preglednica5:VrednotenjetipizacijTIPI9napodlagivsehpodatkovnihslojevhkratiz diskriminančno analizo. 
tipizacija  delež pravilno klasificiranih celic po diskriminančni analizi (%)  
osnovna popačena tipizacija modelirana popačena tipizacija z metodo k najbližjih sosedov modelirana popačena tipizacija z metodo največje verjetnosti modelirana popačena tipizacija z metodo najmanjše razdalje  7,5 14,2 67,1 72,5  

Preglednica6:IzračunanikoeficientikappainCramerjevikoeficientizaprimerjavoposameznih modeliranihpopačenihtipizacijzosnovno popačenotipizacijoTIPI9. 
modelirana popačena tipizacija  Cramerjev koeficient  koeficient kappa (%)  
modelirana popačena tipizacija z metodo k najbližjih sosedov  0,006 (stat. značilen p=0,001)  0,04 (stat. značilen p=0,001)  
modelirana popačena tipizacija z metodo največje verjetnosti  0,004 (ni stat. značilno)  0,0 (ni stat. značilno)  
modelirana popačena tipizacija z metodo najmanjše razdalje  0,004 (ni stat. značilno)  0,0 (ni stat. značilno)  

Preglednica7:Ujemanjemodeliranihpopačenihtipizacijz osnovnopopačenotipizacijoTIPI9. 
modelirana popačena tipizacija  delež enako klasificiranih celic od vseh celic (%)  delež enako klasificiranih učnih celic (%)  
modelirana popačena tipizacija z metodo k najbližjih sosedov  12,2  21,1  
modelirana popačena tipizacija z metodo največje verjetnosti  9,4  11,8  
modelirana popačena tipizacija z metodo najmanjše razdalje  9,4  11,7  


3.2 Analiza rezultatov TIPI13 
Privrednotenjugledenapovezanostspodatkovnimisloji(preglednica8)stamodeliranipopačeni tipizacijipometodinajmanjšerazdaljeinpometodinajvečjeverjetnostiocenjeniboljekotmodelirana popačena tipizacija po metodi k najbližjih sosedov ter osnovna popačena tipizacija. Ker metoda naj­manjšerazdaljetudi»vsili«svojostrukturo,soocenerelativnodobre,a(kotbomovidelivnadaljevanju) se model zato ne ujema z osnovno popačeno tipizacijo TIPI13. Delež ustrezno klasificiranih celic po preverjanjuzdiskriminančnoanalizojepokazal,dasejemodelpometodinajmanjšihrazdaljpravtako izkazal kot najbolj ustrezen (preglednica 9). 
TudiprimodeliranjupopačenetipizacijeTIPI13smozamodelirane tipizacijeponekaterihmeto­dah (predvsem po metodi najmanjše razdalje) dobili nekoliko višje ocene. Ker sklepamo, da gre za podoben pojav kot pri TIPI9, smo tudi tukaj nadaljevali analizo in izračunali, kako dobro se modeli­rane popačene tipizacije povezujejo z osnovno popačeno tipizacijo TIPI13 (preglednici 10 in 11). 
Ujemanjemodeliraneinizvirnepopačenetipizacijejegledenaštevilotipovpričakovanoše manjše kot v primeru analize TIPI9. Cramerjev koeficient, koeficient kappa in delež enako klasificiranih ce­licsozelonizki.Deleženakoklasificiranihcelicgledenavsecelicejezelomajhenprivsehmodeliranih tipizacijah(okrog10%)in jepredvsemrezultat naključnega ujemanja. Nekaterevišjevrednostipove­zanostispodatkovnimislojisodejanskoposledicadejstva,dametodeklasificirajocelicepodoločenih pravilih relativno dobro, a vsilijo svojo strukturo. 
Manjše upoštevanje izhodiščne osnovne popačene tipizacije in vsiljevanje lastne strukture posa­meznemetodestaposledicitega,dajepopačenatipizacijaTIPI13dejanskoslabaoziromaneobjektivna ter ne omogoča ustreznega modeliranja. 
Preglednica8:VrednotenjetipizacijTIPI13napodlagipovezanostis podatkovnimisloji. 
tipizacija  informacijski prispevek (bit)  razmerje informacijskega  koeficient eta2  
prispevka  
osnovna popačena tipizacija  0,00  0,00  0,00  
modelirana popačena tipizacija  0,05  0,01  0,00  
naklon z metodo k najbližjih sosedov  
modelirana popačena tipizacija  0,62  0,12  0,42  
z metodo največje verjetnosti  
modelirana popačena tipizacija  0,55  0,11  0,43  
z metodo najmanjše razdalje (12 skupin!)  
osnovna popačena tipizacija  0,00  0,00  0,00  
modelirana popačena tipizacija  0,09  0,01  0,00  
padavinski režimz metodo k najbližjih sosedov  
modelirana popačena tipizacija  0,69  0,09  0,41  
z metodo največje verjetnosti  
modelirana popačena tipizacija  0,80  0,10  0,59  
z metodo najmanjše razdalje (12 skupin!)  
inosnovna popačena tipizacija  0,00  0,00  0,00  
modelirana popačena tipizacija  0,05  0,02  0,01  
prepustnost kamnz metodo k najbližjih sosedov  
modelirana popačena tipizacija  0,77  0,23  0,30  
z metodo največje verjetnosti  
modelirana popačena tipizacija  1,40  0,43  0,83  
z metodo najmanjše razdalje (12 skupin!)  
osnovna popačena tipizacija  0,00  0,00  0,00  
modelirana popačena tipizacija  0,07  0,01  0,49  
nadmorska višina z metodo k najbližjih sosedov  
modelirana popačena tipizacija  0,71  0,12  0,33  
z metodo največje verjetnosti  
modelirana popačena tipizacija  0,56  0,10  0,47  
z metodo najmanjše razdalje (12 skupin!)  

Preglednica9:VrednotenjetipizacijTIPI13napodlagivsehpodatkovnihslojevhkratiz diskriminančno analizo. 
tipizacija  delež pravilno klasificiranih celic  
po diskriminančni analizi (%)  
osnovna popačena tipizacija  3,7  
modelirana popačena tipizacija z metodo k najbližjih sosedov  7,4  
modelirana popačena tipizacija z metodo največje verjetnosti  50,2  
modelirana popačena tipizacija z metodo najmanjše razdalje (12 skupin!)  76,4  

Preglednica10:KoeficientkappainCramerjevkoeficientzaprimerjavoposameznihmodeliranih popačenihtipizacijspopačenotipizacijoTIPI13(aročnosmoenicelicispremenilitipiz8v 6zato, dasobilizastopanivsitipiinjebilomogočeizračunatikoeficientkappa;bstatističnoznačilnopri p<0,001;cnistatističnoznačilno). 
modelirana popačena tipizacija  Cramerjev koeficient  koeficient kappa (%)  
modelirana popačena tipizacija z metodo k najbližjih sosedov  0,009b  0,5b  
modelirana popačena tipizacija z metodo največje verjetnosti  0,005c  0,0c  
modelirana popačena tipizacija z metodo najmanjše razdalje (12 skupin!)a  0,005c  0,1c  

Preglednica11:Ujemanjemodeliranihpopačenihtipizacijz osnovnopopačenotipizacijoTIPI13. 
modelirana popačena tipizacija  delež enako klasificiranih celic od vseh celic (%)  delež enako klasificiranih učnih celic (%)  
modelirana popačena tipizacija z metodo k najbližjih sosedov  9,0  17,0  
modelirana popačena tipizacija z metodo največje verjetnosti  10,0  8,5  
modelirana popačena tipizacija z metodo najmanjše razdalje (12 skupin!)  11,2  8,1  


3.3 Primerjava rezultatov s predhodnimi raziskavami 
Ob primerjavi rezultatov modeliranj popačenih tipizacij z rezultati modeliranj, ki so bili dobljeni zmodeliranjemizvirnih(nepopačenih!)tipizacij,lahkougotovimo,dasobilaujemanjaprimodelira­njuizvirnikovprecejvečja.PrimodeliranjuTIPI9natemelju3,6%učnegavzorca,štirihpojasnjevalnih podatkovnih slojev in različnih klasifikacijskih metod so prav vsa orodja uspela določiti pravila, uje­manje med izvirno tipizacijo in njenim modelom pa je bilo od 51% (metoda najmanjše razdalje) do 75% (metoda k najbližjih sosedov) (Ciglič 2014; Ciglič in Perko 2015). Pri modeliranju TIPI9 na te­melju 1,0% učnega vzorca, šestih pojasnjevalnih podatkovnih slojev in metode naključnih gozdov je bilodoseženoujemanje94%(Cigličinsodelavci2017).PrimodeliranjuTIPI13natemelju5,1%učnega vzorca,štirihpodatkovnihslojevinrazličnihklasifikacijskihmetodsopravilauspeladoločitipravvse metode, ujemanje med izvirno tipizacijo in njenim modelom pa je bilo od 47% (metoda najmanjše razdalje)do69%(metodaknajbližjihsosedov)(Ciglič2014).PrimodeliranjuTIPI13natemelju100,0% učnega vzorca, različnih kombinacij podatkovnih slojev in metode odločitvenega drevesa je bilo uje­manje med izvirno tipizacijo in njenim modelom od 71,2% do 79,5% (Ciglič 2012). V vseh primerih gretorejzaprecejvišjeujemanje,kotprimodeliranjupopačenihklasifikacij. Klasifikacijskapravilaso izdelala prav vsa orodja, kar pomeni, da izvirni klasifikaciji TIPI9 in TIPI13 nista naključni in sta na­rejeni s precejšnjo mero objektivnosti, saj ju lahko potrdimo z različnimi kvantitativnimi modeli. 
Modeliranjepopačenihtipizacijjepokazalo,danekateremetode(raznialgoritmiodločitvenihdre­ves) ne morejo pripraviti klasifikacijskih pravil, če so vhodni podatki nesmiselni oziroma nelogični. 
Nekateremetode(najmanjšarazdalja,največjaverjetnost, k najbližjihsosedov)sosiceruspelepripra­viti modelirano popačeno tipizacijo, a je bila ta povsem drugačna od svojega izvirnika. 
Topomeni,dalahkozmetodaminadzorovaneklasifikacijemodeliramopojave(vtemprimerupo­krajinsketipe),zakatereimamodovoljkakovostnepodatke.Vnasprotnemprimeruveljapravilo»garbage in,garbageout«, kar pomeni, da s slabimi podatki (vnos v model) ne moremo pričakovati smiselnih oziromauporabnihrezultatov(izvozizmodela).Zaradiomenjenihugotovitevjetrebabitiprirabikla­sifikacijskih metod previden in je treba rezultate preveriti na različne načine. 


4 Sklep 
Prispevekobravnavasposobnostnapovedovanjanekaterihmetodnadzorovaneklasifikacije.Želeli smopreveriti,kakšnerezultatepodajorazličnemetodenadzorovaneklasifikacijske,čeznjimimodeli­ramo naključno oziroma nerazumsko zasnovano klasifikacijo. Za ta namen smo popačili dve narav­nopokrajinskitipizacijiSlovenijeterskušalizanjudoločitismiselnaklasifikacijskapravilazrazličnimi metodami. 
Ugotovili smo, da nekatere metode (odločitvena drevesa) naključnih oziroma nerazumskih klasi­fikacijnemorejopotrditinitivnajmanjšimeri,sajalgoritemnisposobennajtilogičnihklasifikacijskih pravilinčistihskupin(tipov).Nekateremetodesiceruspejomodeliratiklasifikacijo,alevtolikšnimeri, dalahkocelotnoujemanjemedizvirnikominmodelompripišemozgoljnaključju.Pomembnojeopo­zoriti, da nekatere metode, ki smo jih preverjali (predvsem metoda najmanjše razdalje), proizvedejo vizualnoprecejsmiselnenaravnopokrajinsketipe,asotiposledica»vsiljevanja«lastnestrukturesame metode,kipodapovsemdrugačnotipizacijoodizvirnika. Zaradiomenjenihugotovitevjepriporočlji­vorezultatepreveritinavečnačinov.Vobehsklopihmodeliranjapopačenihtipizacij(TIPI9inTIPI13) smoprišli dopodobnih ugotovitev. Popačeni tipizaciji lahkoobjektivnooznačimokotneustrezni,saj: 
• 
po nekaterih metodah nismo uspeli izdelati modela zaradi nesmiselnosti popačene tipizacije, 

• 
se izdelane modelirane popačene tipizacije, kljub nekaterim relativno dobrim ocenam z vidika po­vezovanja s pojasnjevalnimi podatkovnimi sloji, niso ujemale z osnovno popačeno tipizacijo. 


Zapreučevanjelastnostigeoinformacijskihorodijoziromaspoznavanjenjihovegadelovanja,jepre­verjanjemodeliranjapopačenihklasifikacijlahkovpomoč,sajuporabnikdobiinformacijootem,katera metodanadzorovaneklasifikacijeboljvsiljujesvojostrukturoinkaterametodaseboljprilagodiučnim podatkom(čepravslabimoziromapopačenim). Takolahkouporabnik,kimeni,daimareprezentativ-no podatkovnobazo,uporabimetode, kise bolj prilagodijoučnim podatkom, vnasprotnemprimeru pa mora preizkusiti različne metode in primerjati rezultate. 
Zahvala:RaziskavojesofinanciralaJavnaagencijazaraziskovalnodejavnostRepublikeSlovenijevokviru raziskovalnegaprojekta»Napredekračunskointenzivnihmetodzaučinkovitosodobnosplošnonamensko statističnoanalizoinsklepanje«(L1-7542)inraziskovalnegaprograma»GeografijaSlovenije(P6-0101)«. 
5 Viri in literatura 
Glej angleški del prispevka. 
142 

KNJIŽEVNOST 

Matija Zorn, Peter Mikša, Irena Lačen Benedičič, Matej Ogrin, Ana Marija Kunstelj (uredniki): Triglav 240 
Ljubljana2018:ZRCSAZU,GeografskiinštitutAntonaMelikainGornjesavskimuzejJesenice,ZaložbaZRC, 364strani,192slik,18preglednic,ISBN978-961-05-0083-4(tiskanarazličica),ISBN978-961-05-0048-1 (elektronski vir) 

»Tisti26.avgustleta1778jebillepintopelpoletnidan,pravtak,kotsonavadnodnevipoznegapo­letja.Dolineglobokospodajsobileovitev poletnosoparico,takodasoserazločnočrtalilebregovijezer inrek,kisos svojimi,zaradivalovsvetlikajočimisegladinami,izstopaliizzelenjaokolice.Biljedankot vsidrugi.Invendarnepovsemenak.Nekajsejezgodilotistegadne,nekajtakopomembnega,dasenam šedanes,dvestoletkasneje,zdivrednospominjatisetistegadne…«Stemibesedami,povzetimipočlanku M.Koširjaizleta1979/80,nasglavniurednikpublikacije(MatijaZorn),napisaneob240.obletniciprve­gadokumentiranegapristopanaTriglav,lepouvedevobsežnopublikacijo,sestavljenoiz32prispevkov avtorjev z zelo različnih znanstvenih področij. Knjiga je izšla ob istoimenskem simpoziju, ki je pote­kal v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani v začetku junija letošnjega leta. 
Uvodnemuprispevku(MatijaZorn),kinasseznaniznekaterimizgodovinskimidejstviopristopu »štirihsrčnihmožizBohinja«na vrh Triglava,sleditapoglobljenzgodovinski oris Triglavakotsimbo­laSlovencevinnjegovevlogevgrbuRepublikeSlovenije(PeterMikša)terjezikoslovniprispevek(Ljudmila Bokal)oTriglavukotlastnemimenuoziroma nominiproprii indelujezikovnegakorpusaslovenskega jezika.Zatemsledinekajzgodovinskihprispevkov,začenšizarheološkoanalizonajstarejšihpostojank v vzhodnih Julijskih Alpah (Marija Ogrin). Od 16. stoletja dalje, današnje slovensko ozemlje postane predmetnatančnejšekartografije,kjerkartografinasvojskinačinupodabljajogorskopovršje. Avtorja (Primož Gašperič in Matija Zorn), poleg občega orisa tematike, posebno mesto namenita upodobitvi Triglava. Konec 19. stoletja so se začeli planinci vpisovati v vpisne knjige. Aljažev stolp pri tem ni bil izjema. Avtorici (Irena Lačen Benedičič in Saša Mesec) natančno analizirata vpise med letoma 1895 in 1905. Kako je dnevno časopisje spremljajo postavitev Aljaževega stolpa na vrhu Triglava leta 1895 namosvetljujenaslednjiprispevek(MarijaMojcaPeternelj). Napodlagiarhivskihdokumentovjena­staltudiprispevekovzponutržaškihinljubljanskihplanincevnaTriglavleta1907(AlenkaZupančič), kisega jemeddrugimudeležil tudi Ivan Cankar. Nizuzgodovinskih prispevkov sledinekajnaravno-geografskih,najprejomeritvahinopazovanjuTriglavskegaledenika(MihaPavšek,MatijaZorninMatej Gabrovec), zatem o spremembah rečnih pretokov v Julijskih Alpah (Mauro Hrvatin in Matija Zorn) terotriglavskemkraškempodzemlju(JureTičar,MatejLipar,MatijaZorninErikaKozamernik). Na-ravnogeografskisklopzaključujeprispevekosnežnihplazovihvTriglavskempogorju(MancVolkBahun, Matija ZorninMiha Pavšek). OdnosSlovencev do gorskega sveta oziroma narodovo gorsko identite-to lepo oriše naslednji prispevek (Peter Mikša, Matej Ogrin in Kristina Glojek). Sledita članka o ideji zavarovanjaDolineTriglavskihjezer(PeterSkoberne)inoZgornjesavskidolinikotturističnidestina­ciji (Janez Mlinar). Triglav vsako leto obišče več planincev, zato gneča mestoma že zmanjšuje varnost pristopovnanašonajvišjogoro. Značilnostitehpristopovspoudarkomnaletih2016in2017terpov­prečnega planinca orisuje naslednji prispevek (Irena Mrak, Majda Odar, Anže Krek, Miha Marolt in Kristijan Breznik). Zopet sledi nekaj bolj zgodovinsko obarvanih prispevkov. Prvi v tem nizu sprego­vori o obdobju med obema svetovnima vojnama, določitvi meje na Triglavu ter vojašnici Morbenga(Dušan Škodič). Sledi opis spominskih partizanskih plošč, ki so jih postavili v neposredni bližini Tri­glava(MiranHladnik).Zanimivprispevek,kisepolegzgodovinedotikatudinaraveinumetnostiorisuje motivTriglavavuličniumetnostiingrafitih(MitjaVelikonja).Tistim,kisezaraditakšnihalidrugačnih okoliščinnezmorejopovzpetinavrhTriglava,jevBohinjunavoljonjegovamaketa,kiomogočaboljšo predstavo o naši najvišji gori in njeni okolici. Avtorji naslednjega prispevka (Dušan Petrovič, Anita Anželak,TilenUrbančičinDejanGrigillo)sospomočjosodobnihgeodetskihmetodizdelaliprimer­javo med dejansko obliko gore in njeno maketo ter ugotovili precejšnje odstopanje. Zopet sledita dva zgodovinska prispevka. Najprej spoznamo začetke reševanja vslovenskih gorah (France Malešič), za­tem pa dejstva o kapelici na Kredarici in porokah v tej kapelici do leta 1952 (Maja Vehar). O odnosu mladih do Triglava spregovorita avtorici naslednjega prispevka (Nataša Mrak in Anita Zupanc). Sle­dijoprispevkiorazvojuintrendihgorskegavodništvanaSlovenskemspoudarkomnaTriglavu(MitjaŠorn, Janez Duhovnik in Tadej Debevec), o Triglavu z vidika športnega turizma (Herman Berčič) ter 
o alpinizmu in Triglavski severni steni (Peter Mikša in Nejc Pozvek). Sledi vsebinsko raznolik prispe­vek o ledinskih imenih in terenskem izrazoslovju (France Malešič). Dva prispevka orišeta Triglav in njegov mitološki značaj. Najprej skozi legendo o Zlatorogu (Jože Mihelič), zatem pa še v odnosu med mitominresničnostjo(JanezBizjak).Zadnjitrijeprispevkisotematskozeloraznoliki.Prvi(AlojzBud­kovič) spregovori o bohinjski podružnici TK Skala, sledi prispevek o planinstvu na Fakulteti za šport (BlažJereb,TadejDebevecinStojanBurnik),nakoncupašeointerpretacijigorskenaravevKamniško Savinjskih Alpah z ozirom na Triglav kot simbol slovenstva. 
Prav tako, kot je bil navaden tisti poletni dan, 26. avgusta leta 1776, a z vidika Triglava zelo pose-ben, je bilo tudi leto 2018 – za Triglav zagotovo nekaj posebnega. Poleg praznovanja 240-te obletnice prvega dokumentiranega dostopa na najvišjo slovensko goro, je jeseni svojo obnovo dočakal tudi Al-jaževstolp,kovinskistolpič,kigajeleta1895dalnagoropostavitidovškižupnikJakobAljaž,kijevrh gore pred tem za 1 goldinarjev kupil od dovške občine. Tako kot je Jakob Aljaž na simboličen način s postavitvijo stolpa želel slovensko visokogorje obvarovati pred nemškimi vplivi, so tudi avtorji raz­nolikihinvsebinskobogatihprispevkovvmonografiji»Triglav240«skušalipredusodopozabeohraniti nekatera dejstva o naši najvišji gori tudi bodočim generacijam Slovencev. Knjiga je prosto dostopna na spletnem naslovu: https://zalozba.zrc-sazu.si/sl/publikacije/triglav-240#v. 
Matjaž Geršič 

Drago Kladnik (urednik): Slovenija VIII Ekskurzije Ljubljanskega geografskega društva 
Ljubljana 2018: Ljubljansko geografsko društvo, Založba ZRC, 221 strani, ISBN 978-9161-05-0120-6 

Ljubljansko geografsko društvo ima bogato tradicijo organiziranja ekskurzij. Ohranjati mu uspe­va tradicijo,daso pravvseizvedeneekskurzije predstavljenevvodnikih. Letosjeizšel žeosmivodnik z opisi ekskurzij po Sloveniji. 
DevetekskurzijLjubljanskega geografskegadruštva je biloizvedenih med junijem 2015inmajem 2018. Dodana je ekskurzija, ki je bila septembra 2014 izvedena v okviru znanstvenega posveta ob 90­letnici prvega zavarovanja Doline Triglavskih jezer. 
PrvaekskurzijanaspopeljevMaribor,druganasvodi naseverovzhoddržavevPrlekijo,tretja nas seznani z razvojem Velenja in njegove okolice, četrta s Sevnico in njenim bližnjim zaledjem, peta nas vodi na Kočevsko, šesta nas seznani z odročnimi Baško grapo, Čepovanskim dolom in Trebušo, sed-ma na popelje v Podbrdo po italijanskih utrdbah ob nekdanji rapalski meji, predzadnja, osma, vbohinjskiinpokljuškidelTriglavskeganarodnegaparka,zadnjapanamDolinoTriglavskihjezerpred­stavi s naravnogeografskega vidika.
Vodnikpredstavljaopisezdevetihekskurzij.Prviopisznaslovom»Maribor«avtorjevIgorjaŽiberne, LučkeLorberinVladimirjaDrozganaspopeljevdrugonajvečjeslovenskomestoMaribor,kjersesezna­nimostamkajšnjourbanogeografijo,začetkomrazvojaindustrijskeconeTezno,prostorskimrazvojem mesta,patudikmetijstvananjegovemobrobju. Napotijepodrobnejeopisanihsedempostaj:Poslov­no-proizvodnaconaTezno,Meranovo,Piramida,MestniparkinHutterjevavila,SoseskaobGosposvetski cesti, Vurnikova kolonija ter Maribor-jug in soseska S-23. 
Drugi opis z naslovom »A v Prlekijo bi šli? Kje pa je to?«, ki ga je napisal Srečko Pavličič je šegavo zasnovan regionalno geografski opis in pravcata doživljajsko-literarna umetnina, ki pa ji vseeno do­dobrauspeobelodanititamkajšnjizgodovinskiinsodobnirazvojniutrip.Napotijepodrobnoopisanih štirinajst postaj: Križevci pri Ljutomeru, Ljutomer – hipodrom, Ljutomer – Park 1. slovenskega tabo­ra, Ljutomer – Trg Jakoba Babiča, Ljutomer – župnijska cerkev sv. Janeza Krstnika, Ljutomer – Miklošičev trg, Ljutomer – Galerija Anteja Trstenjaka, Ljutomer – Glavni trg, Pristava, Železne Dve­ri, Jeruzalem, Kog, Središče ob Dravi ter Zasavci.
Tretjiopisznaslovom»Velenjezokolico«avtoriceNeleHalilovićnaspopeljevvrtnomestovŠaleškidolini,kjerseseznanimoznjegovimprostorskimrazvojem,okoljskosanacijoŠaleškihjezerinpodežel­jemvokolicimesta.Podrobnejejeopisanihpetpostaj:Velenjskigrad,Velenje–mestnosredišče,območje Šaleških jezer, Šenbric, Hrastovec – kmetija Karničnik. 
Četrti opis z naslovom »Sevnica z okolico« avtorja Janeza Levstika podrobno faktografsko opiše Sevnicoinnjenookolico, ki je kotrojstnikrajMelanije,ženetrenutnega ameriškega predsednikaDo­naldaTrumpapostalaprecejboljprepoznavnanaturističnemzemljevidu.Podrobnejejeopisanihosem postaj: Dolenji Boštanj, most čez Savo, Sevnica – tovarna Lisca, Sevnica – Kopitarna, Grad Sevnica, Hidroelektrarna Blanca, Boštanj, Lisca. 
Petiopisznaslovom»Kočevska«avtorjaJernejaTrpinaopisujenajboljgozdnatoslovenskopokra­jino,kjernasseznaniznekdajzaprtimivojaškimiobmočjiindelčkompodzemnihvarovalnihobjektov v Gotenici ter razvojem turizma na Kočevskem. Podrobneje je opisanih sedem postaj: Prigorica, Go-tenica, Kočevska Reka, Mozelj, Rudniško jezero, Željnske jame, Ložine.
Šestiopisznaslovom»VBaškograpo,ČepovanskidolinTrebušo«avtorjaMarjanaLuževičajere­gionalnogeografskiopisBaškegrape,ČepovanskegadolainTrebuše.Podrobnejejeopisanihdevetpostaj: PetrovoBrdo,Podbrdo,SoteskaDriselpoha,Vetrovalna,slapSopot,Čepovan,DrnulkinPodkobilica, Podkobilški most in Krtova domačija, Dolenja Trebuša. 
Sedmiopisznaslovom»Popotehrapalskemeje–ZgodovinskapotPodbrdo«avtorjaGregorjaŽorža je zgodovinsko-geografski članek o italijanskem varovanju rapalske meje in je izrazito osredinjen na vojaškodoktrino. Podrobnejesoopisaneštiripostaje:PetrovoBrdo,Zalodnikarjevgrič,Robarjevgrič, Podbrdo. 
Osmi opis z naslovom »Triglavski narodni park – Bohinj in Pokljuka« avtorice Renate Mavri na območjuTriglavskeganarodnegaparkapodrobnejepredstavljaregionalno-razvojnevidikeBohinjain Pokljuke. Poglobi se v vpliv človekovih dejavnosti na nosilno zmogljivost zavarovanega območja. Po-drobneje je opisanih šest postaj: Ribčev Laz – Hostel pod Voglom, Ukanc, Stara Fužina, Srednja vas, Gorjuše, Pokljuka – Goreljek. 
Deveti, zadnji opis z naslovom »Nekatere geološke in geomorfološke posebnosti Doline Triglav­skihjezer«avtorjevMatijeZorna,AndrejaŠmucainMatejeFerk,jeposvojizasnovi,izvedbiindosledni uporabiznanstvenegaaparatapovsemresnoznanstvenodelo.Podrobnejejeopisanihšestpostaj:Dvoj-no jezero, postaja 50 Slovenske geološke poti, nad planino Pri Utah, Jezero v Ledvicah, nad Jezerom v Ledvicah, vzhodno nad Zelenim jezerom. 
Učiteljigeografijelahkoizvodnikačrpajoidejezaizvedboekskurzijvlastnirežiji,drugipaselah­kopodrobnoseznanijospredstavljenimislovenskimipokrajinami. Vopisihsonavedenepriporočljive točke za postanke in temeljitejše oglede. 
Primož Pipan 

KRONIKA 

In memoriam: Karl Ruppert (1926–2017), mentor in mecen slovenske geografije 
V preteklem letu, 29. marca 2017, se je v 91. letu starosti od nas in bližnjih poslovil prof. dr. Karl Ruppert,edenvidnejšihevropskihgeografovpreteklegastoletja.Vdrugipolovici20.stoletjajenamreč zasnoval in izpilil teorijo/metodo socialne geografije, ki je izrazito vplivala na razumevanje dejavni­kov,kiso(pre)oblikovalipodoboprostorskestvarnostioziromatistihdeležnikov,kinenehnodelujejo v sferi sodobne kulturne pokrajine. Njegov interes za preučevanje procesov tranzicije iz agrarne v in-dustrijsko družbo, posebno še na območju Srednje in Jugovzhodne Evrope ter Alp, je imel odločilen vpliv na geografsko preučevanje in dojemanje prostorske stvarnosti ne le v Nemčiji in v nemško-go­vorečih deželah,ampaktudinaobmočjunekdanjeJugoslavije,izrazitopavSloveniji,na Hrvaškemin v Makedoniji. V okviru sredstev, ki jih je pridobil za delovanje Inštituta za gospodarsko geografijo na münchenski univerzi, je duhovno in finančno podpiral raziskave ter štipendiral študijske obiske slo­venskih, hrvaških, italijanskih in avstrijskih geografov v Nemčiji. Njegova poglobljena predavanja na univerzah omenjenih držav in sodelovanje pri terenskih raziskavah, so bila vedno znova izvir idej, ki so jim »geografski tradicionalisti« sčasoma le pričeli priznavati njih vrednost in pomen. 
KarlRuppertsejerodil15.januarja1926vdružiniosnovnošolskegaučitelja.Otroškainnajstniška leta je preživel Offenbachu, v pokrajini Hessen, kjer ga je doletela usoda nemških fantov tistega ob-dobja:leta1944sogavpoklicalivWehrmacht,kjerjevokviruprotiletalskegatopništvadelovalnaozemlju Italijedokoncadrugesvetovnevojne.Vameriškemvojnemujetništvujepreživelskorajletodni.Zod­likojevnaslednjemletumaturiralinsenafrankfurtskiuniverzivpisalvštudijskiprogramMatematika, fizikaingeografija. Ženazačetku študijagajenavdušilprofesorWolfgang Hartke,kijedodobravpli-val na njegovo kasnejšo poklicno in življenjsko pot. Profesor Hartke je mladega študenta zaposlil kot strokovnega sodelavca in mu stal ob strani pri oblikovanju doktorske disertacije z naslovom »Aktiv­nosti ljudi pri ohranjanju kulturne pokrajine v južnem Hessen-u«. Leta 1952 se je poročil z Irmgard Schmid (1926–2014); v njuni, s krščanskimi vrednotami prepojeni družini, se jima je rodila hčerlka Mechthild,kisejepoštudijudietetikeporočilanavisokogorskokmetijovbavarskiAlgäu.Tam,vkraju Wertach/Jungholz, sta pokojna tudi pokopana. Karl Ruppert je bil navdušen hribolazec, nekaj njego­vihtemeljnihdeljezasnovalvnajetempočitniškembivališčunabavarskikmetiji,valpskemturističnem središču Lenggries. 
Bavarska je postala dom in zaposlitev družine Ruppert šele za tem, ko je bil Wolfgang Hartke us-toličenzarednegaprofesorjanaGeografskeminštitutumünchenskeTehniškevisokešoleinkojeksebi pritegnil takrat že frankfurtskega znanstvenega asistenta. Karl Ruppert se je v prvih letih delovanja v Münchnu izkazal z obsežnimi terenskimi raziskavami, ki jih je leta 1959 zaključil z odliko ocenjeno habilitacijo znaslovom »Pomenvinogradništvain soslednih kultur zasocialnogeografsko diferencia­cijo agrarne pokrajine na Bavarskem«. Na tej osnovi je bil izvoljen za docenta in šest let za tem, po upokojitviprof.ErichaThiel-a,jebilimenovanzapredstojnikaInštituta(Oddelek)zagospodarskogeo-grafijonaEkonomskifakultetiUniverzevMünchnu.Dveleti,tudivčasuštudentskihnemirovleta1968, je deloval kot dekan fakultete. S premišljenim delovanjem mu je uspelo takrat vzdrževati neokrnjen, redenpedagoškiinraziskovalniprogram.Leta1991sejeupokojilinnekajletkasnejeznejevoljopospre-milukinitevštudijskegaprogramaEkonomskageografijainkasnejšovključitevinštituta,kigajevodil celih 26 let, v multidisciplinarno Fakulteto za geoznanosti. 
Pri izbiri sodelavcev je Karl Ruppert stremel k zaposlitvi mlajših geografov, ki so izkazovali voljo in interes delovati v raziskovalnem timu. V sodelovanju z bavarskimi oblastmi in univerzo je za inšti­tutizborilšedveprofesorskimesti(izr.prof.),kistajuvzačetkusedemdesetihletzasedlamladadr. Franz Shafferindr. JörgMaier,kasnejšarednaprofesorjainpredstojnikageografskihoddelkovvAugsburgu in Bayreuthu. Poleg tega je uspel preko projektov pridobiti sredstva za financiranje obiskov iz tujine inzagotovitisredstvazatiskanjeznanstvenihrazprav.Medleti1966in1992jeizšlo37velikoformatnih 
številkstrokovnerevijeMünchnerStudienzurSozial-undWirtshaftsgeographie(Monaškeštudijekso­cialniingospodarskigeografiji),vkaterisobilaobjavljenaštevilnadelaslovenskihgeografov. Občasno so izšli tudi zvezki WGI-BerichtezurRegionalforschung (Poročila Gospodarsko-geografskega inštitu­ta o prostorsko relevantnih raziskavah), ki so bili posvečeni načrtovanju prostorskega razvoja občin ali območij na Bavarskem oziroma v Nemčiji. 
Socialna geografija, ki ji je Karl Ruppert utrl pot na domače in mednarodno prizorišče, izhaja iz sodelovanjainrazpravmedAvstrijcemHansomBobekominNemcemWolfgangomHartke-jemvpred­vojnem Berlinu. Medtem, ko so se (družbeni) geografi v prvi polovici 20. stoletja trudili opisovati fiziognomijoin(deloma)genezodoločenepokrajine,jesocialnageografijavidelazatečeno(kulturno) pokrajino kot odraz preteklih in odsev sedanjih kompleksnih družbenih procesov v njej. Omenjena teorija je poslej zaznamovala geografska raziskovanja v Nemčiji in drugod v Evtropi. Oprijelo se je je ime»Münchenskašoladružbenegeografije(MüncherSchulederHumangeographie).Omenjenorazu­mevanje kulturne pokrajine sta prvič utemeljila Karl Ruppert in Franz Schaffer v razpravi Zur KonzeptionderSozialgeographie (K razumevanju socialnogeografskega koncepta), ki je bila leta 1969 objavljena v 21. številki GeographischeRundschau. Dodobra pa je ta pogled leta 1977 utrdila knjiga, oziroma učbenik Sozialgeographie, v avtorstvu že omenjenih avtorjev in njunih sodelavcev J. Maierja inR. Paeslerja.Prevedenajev6jezikov,tudivjaponščino,namjezikovnonajbližjapajenjenahrvaška različica. V tej knjigi je bistvo socialne geografije povzeto v naslednjem stavku: »…jeznanstvenipri­stopkiprispevakrazumevanjuvsebineinprepletenostiprostorskihobliktersoodvisnihprostorskihprocesov, kiizhajajoiztemeljnihdejavnostičlovekadelujočegav inizokvirovspecifičnihdružbenihskupin…« 
Raziskovalni duh Karla Rupperta je bil pretežno usmerjen v tri geografska območja evropske celi­ne:Bavarsko,SrednjoterJugovzhodnoEvropo. Vsodelovanjuzbavarskodeželnovladojepomembno prispeval k uravnoteženemu načrtovanju razvoja predalpskega podeželja, v sodelovanju z avstrijskimi geografijedelovalnanaravovarstvenempodročjuinsiprizadevalzaoblikovanjezaščitenihobmočijvAl­pah,stkalpajetuditesnestikesplanerjiingeografskimikolegiiznekdanjeJugoslavije,kjergajezanimal predvsem vpliv turizma na preobrazbo kulturne pokrajine v Alpah in Sredozemlju ter preslojevanje iz globokoruralnevurbanodružbo20. stoletja. Daje bilonjegovodelo cenjenopričajotudipriznanjain nagradeAkademijezaprostorskeštudijeindeželnonačrtovanje,ssedežemvHannovru;Bavarskegami­nistrstva za okolje in prostor; Avstrijskega društva za raziskovanje in načrtovanje prostorskega razvoja in Združenja za preučevanje Jugovzhodne Evrope (SüdosteuropaGesellschaft), s sedežem v Münchnu. Matična država mu je leta 1997 podelila državno odlikovanje Križ za zasluge za narod 1. reda, Avstrij­sko geografsko društvo pa ga je leta 2006 odlikovalo z Medaljo Franza von Hauerja, to je z najvišjim priznanjem,kigapodeljuje.ZazaslugepribogatenjugeografskemisliinstkanjuvezimednarodisoKar­la Rupperta imenovali za častnega člana geografskih društev Madžarske, Hrvaške in Slovenije. 
Medtem,kososezahodnoevropskigeografipodrugisvetovnivojniizogibalistikovskolegiizko­munističnidržavinsoseti,vstrahupredrepresalijamivlastnidržavi,povezovaliprednostnoskolegi sorodnih »socialističnih nazorov« (na primer slovenski geografi poglobljeno s poljskimi geografi), je KarlRuppert,kotedenprvihzahodnoevropskihgeografov,sprožilinpoglabljalstikeprek»železneza­vese« – s kolegi iz Madžarske (György Enyedi), Hrvaške (Mladen Friganović, Ivan Crkvenčič), Makedonije (Mitke Panov) in Slovenije (Vladimir Klemenčič). Težišče vseh povezav Karla Rupperta z geografi Jugovzhodne Evrope je izhajalo iz prijateljstva z Vladimirjem Klemenčičem. Spoznala sta sevpoznihpetdesetihletihprejšnjegastoletja,njunskupenstrokovniinterespajebiltakonemškokot jugoslovansko geografijooplemenititi z novim,specifičnimpogledom naprostorskostvarnost – sso­cialnogeografsko metodo. 
Slovenska geografska stroka je s terenskimi raziskavami spodbujala medrepubliško strokovno so-delovanje. Najbolj intenzivno so potekali terenski seminarji slovenskih in hrvaških geografov, nanje pasobiliobdobnovabljenitudikolegiiztujine.Viharznotrajslovenskeinjugoslovanskestrokejessvo-jimpogledomnageografijoleta1969sprožilKarlRuppertnasimpozijuvRuskamenupriOmišu(glej Svetozar Ilešič, Geografski vestnik 41 (1969), str. 81–92 in 148–149), ko je izhodišče za razumevanje geneze neke pokrajine postavil v socialnogeografski kontekst. Odtlej je bil pogost gost in soiniciator geografskihraziskavvSloveniji–spodbudiljenaprimerraziskavozamiranjuslovenskihplanin,oučin­kih turizma in prostočasnih dejavnostih, o spremembah v kulturni pokrajini zaradi zaposlovanja de­lovne sile v tujino. Najbolj kompleksno terensko raziskavo sodelavcev njegovega, ter skopskega in ljubljanskageografskegainštitutapajeorganiziralleta1979vJužniMakedoniji(Ohrid). KarlRuppert je dojemal Jugoslavijo, in še posebej Slovenijo, kot laboratorij za preučevanje transformacije tradicio­nalne v sodobno, zahodno družbo in, posledično, v tem okolju je našel idealno okolje za preverjanje socialnogeografskihmetodinteorije. Središčečrpanjasocialno-geografskemislijebilnedvomnonje-gov Inštitut za gospodarsko geografijo na Ekonomski fakulteti v Münchnu. Tja so prihajali nadebud-nigeografiizdrugihnemškihgeografskihsredišč,Italije,Avstrije,MadžarskeinJugoslavije.Študentske geografskeekskurzijesoobiskovale inštitut,se seznanjalez delomsodelavcev,profesorRupertpasi je vednovzeldanalidva,dabiskupinopopeljalvalpskopredgorje(Tegernsee).Večkotducatslovenskih geografov je, ob ustreznem nemškem financiranju, gostovalo za daljše obdobje v stavbi univerze na Leopoldstrasse 22. Mednje sodim tudi podpisani. Navkljub navidezni strogosti predstojnika Karla Rupperta,jebilovzdušjeindelonainštitutuizjemnosproščeno. Zaželenojebilo,dasodelavcisprem­ljamo tujejezično literaturo,predvsem angleškoinfrancosko (menijepripadlanaloga,dasem ob slo­venščini in srbohrvaščini moral posredovati vsaj okvirne informacije iz ruskih geografskih objav) in seposvečamoraziskovalnimprojektom,kijihjeinštitutprejelvizdelavo.Delavniknibilčasovnoopre­deljen,ledelojebilotrebaopravitivroku.Rituali,kisojihnainštitutvneslimladiRuppertovisodelavci 

Slika1:Dolgoletnisodelavciinprijatelji(odleve):KarlRuppert,MirkoPakinVladimirKlemenčič, tvorciindolgoletniambasadorjisocialnegeografijev Nemčiji,Slovenijiinvširšemevropskemprostoru, obobeležitvi80-letniceVladimirjaKlemenčičav PodgorjupriKamnikuleta2006. 

Slika2:KarlRuppertv svojitipični»akciji«, kojeobkoncuuradnegaterenskegaprograma v PodgorjupriKamnikuleta2006takojizkoristil prosteminuteinstopildobližnjegakmetaterse z njimpogovarjalo zemljiščih,razmerahnatrgu inpodobnem(odleve:KarlRuppert,MarijanM. KlemenčičinkmetizPodgorja). 
sošeposebejpopestriliposamezne dneve,sajso vključevali:četrtkovpopoldanskipogovorobkaviin sladici pri predstojniku, sredino dopoldansko plavanje v mestnem kopališču in petkovo skupno kosi-lo v izbrani restavraciji. 
Breznaveze Ruppert -Klemenčičpodpisani ne bi lastno življenjskopot nikoli usmeril v socialno­geografskoraziskovanjeinvisokošolskopoučevanje.VabiloizMünchnajeprispelotedendnipodiplomi leta1971. Zaposlitevje bila povezanazraziskovalnimprojektom,kigajenemška raziskovalnafonda­cijanamenilaRuppertovemuinštitutu.Sicerpamejetakratžečakalodelovnomestonaidrijskigimnaziji; prituristični agenciji, pri kateri sem bil sezonsko žezaposlen, pa so bili prepričani,da se bom prinjih rednozaposlil. Čeznočsem,temunavkljub,postalekonomskimigrant,kisemujenasmihalzametek akademskekariere.SKarlomRuppertomsvavseskozikomuniciralaizključnoposlovno –kotstrokovna kolega.Nezanikam,dabineimelcelonekaj»rešpekta«donjegove(visoke)postave,(jasnega)pedagoškega nastopa in (širokega) geografskega znanja. Zato me je prijetno presenetilo, ko mi je pred desetletjem in pol čestital ob izvolitvi za dekana Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem in še posebej,komije2016posredovallično,zumirjenorokonapisanočestitkoobimenovanjuzadopisne­gačlanaakademskegazdruženjaSüdosteuropaGesellschaft.Osebnobompogrešaliskriveidejeinjasne formulacije,kijihjevednoznalutemeljevatibodisizempiričnimipodatki,bodisizrezultatiterenskih raziskav. Obsmrtiprof. dr. KarlaRuppertaslovenskageografijapogrešarazumevajočegastrokovnega mentorjainmecena,kijedobršendelsvojegastrokovnegadelovanjaposvetilljudem,kolegomvstro­ki in procesom, ki so delovali in delujejo v slovenski pokrajini. 
Anton Gosar 

Okrogla miza o sedimentih 
Ljubljana, 17.1.2018 
VdvoraniZemljepisnegamuzejaGeografskegainštitutaAntonaMelikaZRCSAZUjesredijanuar­ja potekala okrogla miza o premeščanju sedimentov na pobočjih in v vodotokih. Okroglo mizo sta soorganiziralaKomisijazahidrogeografijoZvezegeografovSlovenijeinGeomorfološkodruštvoSlove­nije.PovodzanjojemeddrugimbilauveljavitevZakonaoratifikacijiProtokolaoravnanjuznanosom k Okvirnemu sporazumu o Savskem bazenu (Uradni list Republike Slovenije 42/2017), v katerem je poudarjeno »…spodbujanjetrajnostnegaravnanjaz nanosom [sedimenti, opomba avtorja]…«. »Na-nos« je v Protokolu opredeljen kot »…trdenmaterial,kigaaligalahkoprenašaalinaplavljavoda…« 
(1. člen). V povezavi s trajnostnim ravnanjem s sedimenti Protokol med drugim zahteva (3. člen), da se v porečju Save: a) spoštuje naravne procese, b) spoštuje vodni režim, c) priznava nanos kot narav­nivir,odvisnoodnjegovekakovostiinkoličine,d)zagotavljaravnovesjemeddružbenogospodarskim inokoljskimpomenomnanosa,e)načrtujeinizvajaukrepezazmanjšanjegorvodnihindolvodnihvpli­vov, f) zagotavlja celostne rešitve za reko, nanos, tla in podzemno vodo. 
Pouvodnihnagovorihsosledilaštirivabljenapredavanja.Vprvemznaslovom»Protokoloravna­njussedimenti«jeMitjaBricelj(Ministrstvozaokoljeinprostor)predstavilomenjeniProtokol,vdrugem znaslovom»Premeščanjegradivanapobočjih«pasempodpisani(GeografskiinštitutAntona Melika ZRCSAZU)predstavilerozijskeprocesenapobočjih.Vtretjempredavanjuznaslovom»Hidromorfo­logijainmonitoringsedimentov«jeFlorjanaUlaga(AgencijaRepublikeSlovenijezaokolje)predstavila problematiko premeščanja sedimentov v vodotokih, v zadnjem predavanju z naslovom »Vloga gozda vhidrološkihprocesih«pajeMilanKobal(BiotehniškafakultetaUniverzevLjubljani)govorilogozdu kot zaviralcu erozijskih procesov. 
Popredavanjihjesledilaokroglamiza,vkaterisosodelovalipredavateljiinzainteresirano občinstvo. Na podlagi le-te se je oblikovalo več stališč/pogledov: 
• 
pri rabi prostora je nujno upoštevanje procesov erozije in akumulacije, 

• 
povezavasedimentovshidromorfološkimiprocesijenujnazaizvajanjezahtevVodnedirektiveEU, 

• 
potrebna je razširitev zakonodaje na področju erozijskih procesov, 

• 
izobraževanjejetemeljninačinozaveščanjaprebivalcevopomenusedimentov/nanosovindinamiki 


erozijskih procesov, • odpirajo se vprašanja povezana z onesnaženostjo sedimentov, • obstajadoločena(zastarela)zakonodajanaobravnavnempodročju(naprimerZakonotemeljihgeo­
loške dejavnosti, pomembne za vso državo; Uradni list SFRJ 63/1990), ki pa ne deluje usklajeno, 
• potrebna je večja povezanost ustanov in drugih deležnikov, ki so kakorkoli povezani s premeščan­jem sedimentov. 
Od predavateljev smo med drugim lahko slišali, da je naše védenje o količinah premeščanja sedi­mentovtakonapobočjih(nikjervdržavinepotekaredenmonitoring)kotvvodotokihpomanjkljivo. Če v vodotokih Agencija Republike Slovenije za okolje še izvaja določen monitoring suspendiranega gradiva, pa o prodonosnosti nimamo veliko podatkov, četudi zbiranje podatkov o zaplavljanju za hi­droenergetskimiindrugimipregradaminebismelopredstavljativečjihtežav. Vpovezavistemlahko pozdravimo, kar je zapisano v 4. členu Protokola, da načrt ravnanja s sedimenti med drugim predvi­deva spremljanje le-teh, kot tudi njihovo kakovost in količino. 
Matija Zorn 

ZaključnosrečanjeprojektaCONNECTEUR–Povezovanjeevropskihhidro-geomorfološkihraziskav 
Benetke, Italija, 26.–28.3.2018 
V okviru projekta CONNECTEUR – ConnectingEuropeanConnectivityResearch, ki je bil finan­ciranvokviruevropskegasodelovanjaCOST(EuropeanCooperationinScienceandTechnology),jebilo konec marca organizirano zaključno srečanje v Benetkah (slika 1), natančneje na otočku San Servolo v Beneški laguni, kjer domuje VeniceInternationalUniversity (slika 2). Srečanje so organizirali Uni­verza v Padovi, Univerza v Benetkah in izpostava Raziskovalnega inštituta za hidrogeološko zaščito v Padovi, ki deluje v okviru italijanskega Nacionalnega raziskovalnega sveta. 
Srečanjejeprvadvadnipotekalovoblikivabljenihpredavanj,tretjidanpajebilaorganiziranaek­skurzijapoBeneškilaguni(slika3).Sklopipredavanjsobilipovezanispetimidelavnimipaketiprojekta, zgolj prvi sklop je topogledno izstopal, saj so lokalni organizatorji hoteli predstaviti hidro-geomorfo­loško (ne)povezanost med Alpami in Beneško laguno. Med drugim so bili izpostavljeni stroški, ki na vodotokihseverozahodneItalijenastajajozaradiakumuliranjasedimentovzapregradami,zaradičesar težijo k temu, da bi bile pregrade zgrajene tako, da bi vsaj del sedimentov spustile skozi. Na primeru Sicilijejebilonadaljepredstavljeno,dajekarpetinazemeljskihplazovpovezanihzgradnjocest,pred­vsempasobilepredstavljeneokoljske»težave«,dvakratnadanpoplavljene,Beneškelagune,naprimer pogrezanjesedimentov,kisotudebelivsaj1300minsalinizacija,kerjebilpreprečenvečjidotokslad­kevode. Govorapaje sevedabilotudioposledicahpodnebnihspremembindrugihčloveškihvplivih natookolje.Meddrugimjebilpredstavljennačinodvajanjaodpadnihvod,kijihsplimodvakratna dan spuščajonaodprtomorje. VečospremenljivihokoljskihrazmerahvBeneškilagunisilahkopreberete v članku TheenvironmentofVeniceareainthepasttwomillionyears (Palaeogeography, Palaeoclima­tology, Palaeoecology 202, 3-4 (2004); https://doi.org/10.1016/S0031-0182(03)00640-0). 
Kot rečeno so bili ostali vsebinski sklopi vezani na delavne pakete projekta: (1) teoretske podlage (theorydevelopment),(2)meritve(measuringapproaches),(3)modeliranje(modellingconnectivity),(4) uporabni podatki (usableindicesforconnectivity), (5) prehod iz raziskav k trajnostnemu upravljanju s prostorom in vodami (transitionofconnectivityresearchtowardssustainablelandandwatermana­gement).Vodjedelavnihpaketovinizbraniposameznikisovokvirule-tehpredstavilirezultate,predvsem pa številna odprta vprašanja, ki so povezana s konceptom connectivity. Predstavljena je bila tudi ob-sežna bibliografija o tej tematiki, ki je nastala v času trajanja projekta (2014–2018). Naj izpostavimo zgolj nekaj del: • posebnaštevilkarevijeEarthSurfaceProcessesandLandforms(40-9;2015)Specialissueonconnecti­
vityinwaterandsedimentdynamics (https://doi.org/10.1002/esp.3714); 
• 
posebnaštevilkarevijeGeomorphology(277;2017) Connectivityingeomorphology (https://doi.org/ 10.1016/j.geomorph.2016.11.005); 

• 
članekThegeomorphiccell:abasisforstudyingconnectivity(EarthSurfaceProcessesandLandforms 43-5; 2017; https://doi.org/10.1002/esp.4300); 

• 
članek Thewayforward:Canconnectivitybeusefultodesignbettermeasuringandmodellingsche­mesforwaterandsedimentdynamics? (Science of the Total Environment644; 2018; https://doi.org/ 10.1016/j.scitotenv.2018.06.342); 

• 
članekConnectivityandcomplexsystems:learningfromamulti-disciplinaryperspective(AppliedNet-work Science 3-11; 2018; https://doi.org/10.1007/s41109-018-0067-2); 

• 
članekConnectivityasanemergentpropertyofgeomorphicsystems(EarthSurfaceProcessesandLand-forms 44-1; 2011; https://doi.org/10.1002/esp.4434); 

• 
članek Geomorphicanalysisofcatchmentsthroughconnectivityframework:oldwineinnewbottleor efficientnewparadigm? (Géomorphologie: relief, processus,environnement 23-4;2017; http://jour­nals.openedition.org/geomorphologie/11894). 


Obsežnabibliografijastegapodročjakottudivsagradivadelavnihpaketovsobilazbrananasplet­nih straneh projekta (https://connecteur.info/), ki pa so žal s koncem projekta ugasnile. 


Slika1:Benetke –CanaleGrande. 
Slika2:SrečanjejepotekalonaotočkuSanServolov Beneškilaguni. 

Slika3:NaekskurzijsmoobiskalitudiotočekTorcello,kijebiledenprvihposeljenihv Beneškilaguni. 
Kajrečiobkoncuprojekta?Vokviruprojektasmoimelimožnostmreženjainterenskegadelasšte­vilnimievropskimistrokovnjakinapodročjuhidro-geomorfnihprocesovingledetegalahkogovorimo oneprecenljivihizkušnjah(glejporočilavGeografskihvestnikih86-2(2014),87-1(2015),88-1(2016), 88-2 (2016), 89-2 (2017)). Po drugi stran pa ostaja priokus, da so si izraz connectivity »izmislili« (ozi­roma sposodili, saj obstaja tudi na drugih področjih začenši z medicino) zgolj zato, da so si povečali možnosti objav na področju hidro-geomorfnih sistemov v višje vrednotenih revijah, čeprav so teme­ljetegakoncepta,sevedabreztegaizraza,postaviliževsedemdesetihletihpreteklegastoletja. Sedajso mu dali zgolj novo »ovojnico« oziroma kot pravi del naslova zadnjega navedenega članka zgoraj: »old wineinnewbottle«. 
Matija Zorn 

Podaritev akvarela Triglavski ledenik Pavla Kunaverja 
Ljubljana, 9.4.2018 
V dvorani Zemljepisnega muzeja Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU je 9.4.2018 potekala svečanost, na kateri je Jurij Kunaver muzeju podaril sliko z naslovom Triglavski ledenik, ki jo je leta 1950 naslikal njegov oče Pavel Kunaver (1889–1988). S podpisom darilne pogodbe je slika postala del zbirk Zemljepisnega muzeja kot pomemben del geografske kulturne dediščine in prispe­vekkpreučevanjuTriglavskegaledenika, ki jenajstarejšistalniznanstveniprojektslovenskeznanosti. 
PouvodnihbesedahpredstojnikainštitutaDragaPerkajeopomenuslikenajprejspregovorilMa­tej Gabrovec, vodja projekta o slovenskih ledenikih, sledil je podpis dokumentov (slika 1), nato pa je sliko svojega očeta predstavil še Jurij Kunaver (slika 2). Slika Triglavski ledenik je akvarel velikosti 22 krat 27cm, Pavel Kunaver pa jo je naslikal leta 1950 po obisku ledenika avgusta istega leta. 
Slika igra pomembno vlogo tudi v knjigi Triglavski ledenik (objavljena je na strani 103) v okviru knjižnezbirkeGeografijaSlovenije.Monografijajeizšlaleta2014,PavelKunaverpasevnjejnepojavlja 


Slika1:DarovalecslikeJurijKunaverinpredstojnikinštitutaDragoPerkoobpodpisupogodbe. 
Slika2:JurijKunaverjepredstavilakvarelTri­glavskiledeniksvojegaočetaPavlaKunaverjain knjigoo svojemočetuPavelKunaver –Sivivolk. 
samo kot avtor te nazorne pokrajinske slike, ampak tudi kot opazovalec dogajanj na ledeniku in citi­rani pisec. V seznamu virov in literature je navedenih kar 14 njegovih del. 
V Mojih stezah, ki so izšle leta 1979, piše o svojem prvem vzponu na Triglav leta 1905, ko je bil še deček: »…TakratjebilTriglavskiledenikmnogoboljobseženkakordanes.Bilješedebelinnagrbinah, tamzaGlavo,sov njemzijalešegloboke,čudovitomodrerazpoke…«, v knjižici Po gorah in dolinah, ki je izšla leta 1923, pa se obiska ledenika pred prvo svetovno vojno spominja takole: »…Zaprodom smokmalustopilinaledenikoziromanjegovesneženeodrastke,obširnasnežišča,kizakrivajoz blestečo odejorazrito,valovitopobočjepodKredarico(2515m).Letuintamgledajoskaleizsnega.A kakšneso! Ledjihjeugladil,vodajimjetakoizjedlaglobokebrazde,kijihmestomaločijolenoževoostrigrebeni, zmrzalpajihrazdevavostroroboprodovje,takodajehribolazecsrečen,čestopiznjihzopetnabelisneg…«. 
Leta 1949 je v prispevku Izpremembe okoli Triglava v Planinskem vestniku 49-3 zapisal: »…Da, najboljsejeizpremenilTriglavnasvojisevernovzhodnistrani,nasvojemledeniku.Z obžalovanjemsmo posebnov poslednjihsuhihletih,patudižepredzadnjovojno,opazovali,kakoginejosnežišča,kisose nekočmalonenepretrgomavčistibelinirazprostiralaodStaničevekočedoKredariceindopodTriglava. Starejšiplanincismov mladihletihs spoštovanjemzrliposebnoz grebenadolinaledenik,kjersosena glavnigrbiniodpiraledokajvelikerazpoke…BajesonajstarejšipredparletiumrlinašisodobnikiizMoj­straneinDovjegadoživeli,dajeledenikTriglavasegaldomalečrnestenepolegSlovenskegastebrainso zaradipritiskaodzgorajdotekajočegasnegainledupadalikosiledu,torejpraviledeniplazovi,odčasa dočasav črnokotanjo.Dapaječeztosteno,kijenadstometrovvisoka,padalslap,sesamspominjam, kerjejezikledenikasegalšepravv bližinostene.Čepovršnoprimerjamovišinorjavegarobaokolilede­nika,tedajspoznamo,dajeupadladebelinaledenikazadesetdopetnajstmetrovinbotrebatorejdesetletja, dasiboledenikmordav bodočnostikdajzopetopomogel…«. 
Žesamo titrije kratki izseki iz besedilkažejo, kako živo jePavel Kunaver znal opisatinaravne po­jave. In prav to je poudarjal Jurij Kunaver, ko je v zadnjem delu svečanosti predstavljal še čisto svežo knjigoosvojemočetu,kijojenaslovilPavelKunaver –Sivivolk:pričevanjaovzgojitelju,geografu,al­pinistu drenovcu, jamarju, skavtu-taborniku, astronomu, umetniku, naravovarstveniku in pisatelju. Prisotni so tako izvedeli veliko novega o tem vsestranskem naravoslovcu. Še posebej zanimive so bile nazorne upodobitve različnih naravnih pojavov, ki jih je Pavel Kunaver narisal na terenu. 
ZemljepisnimuzejGeografskegainštitutaAntonaMelikaZRCSAZUboodzdajvokvirurazisko-vanjainohranjanjaslovenskegeografskedediščineskrbeltudizapodarjenosliko,stempabotudinjenemu avtorju, Pavlu Kunaverju, dal ustrezno mesto med slovenskimi geografi. 
Na koncu pa še enkrat najlepša zahvala Juriju Kunaverju za podarjeno sliko. 
Drago Perko 

Partnerski sestanek projekta BRIGHT FUTURE 
Kajaani, Finska, 8.–9.5.2018 
V mestecu Kajaani z dobrimi 30.000 prebivalci v osrčju Finske nedaleč stran od severnega tečaj­nikasejeodviltretjipartnerskisestanekraziskovalnegaprojektaBrightfutureforblacktowns:reinventing Europeanindustrialtownsandchallengingdominantpost-industrialdiscourses (BRIGHT FUTURE). ProjektnisestaneksoorganiziraliraziskovalciUniverzeVzhodneFinske,kijeedenodšestihpartnerjev v projektu pod okriljem programaERA-NETUrbanEurope (vodilni partner je ZRC SAZU, Geograf­skiinštitutAntonaMelika). Predstavitvivmesnegaporočilasvetovalnegaodbora,kibdinadpotekom projekta, so sledila poročila o industrijski semiotiki nacionalnih pilotnih območij – malih in srednje velikih industrijskih mest (Corby, Združeno kraljestvo; Fieni, Romunija; Heerlen, Nizozemska; Vele­nje, Slovenija; Kajaani, Finska), v katerih so partnerji prek analize simbolov industrijskega razvoja analizirali dominantne narative. Po okusnem kosilu smo nadaljevali z delovnim paketom, v katerem sebomovprihodnjemletuukvarjalizdružbenotrajnostjoinprepoznavanjemdružbenihinovacij,ter skušalirazrešitiodprtametodološkavprašanja.Sestaneksmosklenilizrazpravoostrategijiobjavljanja projektnihrezultatov. Drugi dan smose v prostorihkulturnezadruge Generaattori udeležiliseminar­ja KajaaniinEurope, EuropeinKajaani,kisogapravtakoorganiziraliraziskovalciUniverzeVzhodne Finske.Seminarjenaslavljalrazvojnavprašanjamalihindustrijskihmest,predvsemkakovtakšnaoko­ljapritegnitipodjetjatermladeinusposobljeneljudi,dabodotudelaliinprebivali.Seminarjujesledila interaktivnaekskurzijapomestnemsrediščuzmočnoumetniškonoto,sajstajovodiladvačlanatam­kajšnjega eksperimentalnega gledališča. Kot se za Finsko spodobi, smo druženje sklenili s savnanjem (naFinskemnajbibilokartrimilijonesavnoz.vpovprečjuenanagospodinjstvo)inkopanjemvledeno mrzlem jezeru. 

Jernej Tiran, David Bole 

Delavnica »Dobre prakse čezmejnega javnega prometa v srednji Evropi« 
Liberec, Češka, 16.5.2018 

Projekt TRANS-BORDERS: TEN-Tpassengertransportconnectionstoborderregions (Povezova-njeobmejnihobmočijzvseevropskimprometnimomrežjem)potekavokviruprogramaInterregSrednja Evropa, ki ga financira Evropski sklad za regionalni razvoj. Cilj projekta, ki se je začel 1.6.2017, je iz­boljšava prekomejnih povezav z javnim potniškimi prometom med obmejnimi regijami in vozlišči osrednjega evropskega prometnega omrežja. Projekt temelji na treh stebrih: izboljšanem upravljanju, skupnemnačrtovanjuinuvedbinovihstoritev. Strokovnoizhodiščezadosego ciljevsoanalizepreko­mejnihprometnihtokov,medkaterimismoposebejpozorninadnevneintedenskevozačenadeloin v šolo. Delo poteka na dveh pilotnih območjih, prvo je obmejno območje med Slovenijo in Avstrijo, drugopamedNemčijo,PoljskoinČeško. VodilnipartnerprojektajeSaškoministrstvozagospodars­tvo, delo in promet (SächsischesStaatsministeriumfürWirtschaft,ArbeitundVerkehr), v projekt so iz državzgorajomenjenihobmejnihobmočjihvključeneupravelokalnihskupnostiinupravljalcijavnega potniškega prometa. Iz Slovenije sodelujeta Regionalna razvojna agencija za Koroško ter Geograf-ski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, ki partnerjem nudi strokovno podporo, pridruženi partner izSlovenije ješeMinistrstvozainfrastrukturo. Večinformacijoprojektujenavoljonaspletnistrani: https://www.interreg-central.eu/Content.Node/TRANS-BORDERS.html. 
16.5.2018jeKORIDLK,kijeupravljavecjavnegapotniškegaprometavokrajuLiberecna Češkem organiziraldelavnico zadeležnike spodročjajavnega potniškegaprometaznaslovom»Dobre prakse čezmejnegajavnegaprometavsrednjiEvropi«.Delavnicasejeosredotočilapredvsemnateme,povezane zizzivinačrtovanjačezmejnegajavnegapotniškegaprometanaobmočjutrikotnikamedNemčijo,Polj­skoinČeško,obravnavalapajetudipovezavemedSlovenijoinAvstrijo.NemškaokrajaBautzen/Budyšin in Görlitz na Saškem, češka mesta in občine severne Češke ter poljske občine, mesta in okraji Spod­njeŠlezijesoleta1991ustanovileevroregijoNeisse-Nisa-Nysa.Toobmočjejenazadovalonapodročju železniškega prometa, zato si prizadevajo za posodabljanje železniške infrastrukture, njeno elektrifi­kacijo in gradnjo novih hitrih železniških povezav. Precejšen potencial za povečanje števila potnikov obstajažezaradištevilnihčezmejnihdnevnihvozačev.Zaradiupadanjamednarodnegapotniškegapro-meta od sredine 1990ih let, so predstavniki lokalnih oblasti v Nemčiji, na Poljskem in Češkem obli­kovalisistem enotne dnevne vozovnice za čezmejnipotniškipromet z imenom Euro-Neisse.V praksi jezaživel1.maja2004obvstopuČeškeinPoljskevEvropskounijoinobvečjezičnihvoznihredihomo­gočaneomejenopotovanjenaobmočjuevroregije v vseh trehdržavah. Vozovnica,ki je obvzpostavi­tvivključevala17podjetijs223potniškimilinijami,sejedodanesrazširilanapribližno700potniških linij. 
Pred delavnico v Liberecu je VerkhersverbundKärnten v avstrijskem Beljaku 19.4.2018 organi­ziral delavnico dobre prakse čezmejnega potniškega prometa na primeru čezmejnega vlaka MICOTRAmedBeljakominVidmom. Potem,kojebilaleta2000odprtanovahitraželezniškapro­ga med Vidmom in Beljakom, je bil junija 2001 ukinjen zadnji regionalni čezmejni vlak, ki je Trbiž povezoval z Beljakom, 12.12.2009 pa je zadnjič peljal čezmejni vlak med Beljakom in Benetkami. Interreg projekt MICOTRA – Miglioramentocollegamentitransfrontalieri (Izboljšava čezmejnih povezav), ki je potekal od 1.9.2010 do 31.8.2013 je znova uvedel čezmejni vlak med Beljakom in Vidmom, ki je ponovno povezal kraja ob meji. Povezava je zastavljena predvsem kot turistični pro-dukt,kikolesarjempotrasinekdanježeleznicePontebbana omogočipovratekzvlakom. Prinačrto­vanju nove železniške povezave, so z mislijo na uporabnike upoštevali naslednja načela: enostaven način nakupa vozovnic na železniških postajah ali na vlaku; usklajen urnik z drugimi železniškimi povezavami naprej iz Beljaka in Vidma; čas vožnje med Beljakom in Vidmom največ 2 uri; največ deset postaj; dostopnostinformacij o turističnihznamenitostihindogodkih v krajih, kjerstojivlak; dovolj prostora za prevoz koles. Prva vožnja vlaka MICOTRA med Beljakom in Vidmom je bila 15.6.2012. Leta 2017je prepeljal 85.101 potnikovin17.500 koles,njegova povprečnazasedenostpa je bila 55 potnikov na vlak. Dan pred delavnico so avstrijski in slovenski partnerji projekta skupaj zrazličnimideležnikirazpravljaliomožnostihizboljšaveavtobusnihpovezavmedCelovceminLjub­ljano preko Ljubelja. 
ObehdelavnicstasezGeografskegainštitutaAntonaMelikaZRCSAZUudeležilaMatejGabrovec inPrimožPipan.ZačetnisestanekprojektaTRANS-BORDERSjebil22.6.2017vDresdnu,projektbo potekal do konca maja leta 2020. 
Primož Pipan, Matej Gabrovec 

Četrti sestanek za projekt MEDFEST 
Platres, Ciper, 1.–2.6.2018 

VzačetkujunijajevPlatresunaCiprupotekalčetrtisestanekzaprojektMEDFEST – Mediteranian Culinaryheritageexperiences:howtocreatesustainabletouristdestinations(Sredozemskakulinaričnode­diščinskaizkušnja:kakoustvarititrajnostnoturističnodestinacijo).Gostiteljtokratnegasestankajebilo ZdruženjetematskihcentrovTroodos(........µ.....................)izPlatresa,kivprojektu sodelujekotedenizmedsedmihpartnerjev. Platresjegorskavasicanajužnempobočjugorskegagrebe­naTroodosvosrednjemdeluCipra. Zaledjevasijebilovpreteklostipomembnopredvsemzaradivino-gradništvainrejedrobnice,dandanespaprevladujesadjarstvo(češnje,slive,jablane).Drugapomembna gospodarska panoga,kise jerazvilapo britanskem prevzemu otoka leta1878, paje bilturizem. Pokra­jinananadmorskivišinipreko1000metrovsprostranimiborovimigozdoviinštevilnipotokisslapovi jevvročihpoletnihdnehnudilaodličnookoljezaoddihpredvsemelitnihgostov.Tusodopustovalekro­nane glave, med njimi egipčanski kralj Farouk in številni umetniki, na primer nobelovec Giorgos Sefe­ris.ZaradiprostranihgozdovdandanesgorovjeThroodostržijopodblagovnoznamko»ZelenosrceCipra«. 
Projektni sestanek je potekal dva dni. Prvi dan je bil namenjen obravnavi nekaterih teoretičnih in metodoloških izhodišč ter predstavitvi doslej opravljenega dela. Nekaj osnovnih informacij o poteku projekta je podala projektna vodja, Nika Razpotnik Visković, Matjaž Geršič pa je predstavil finančno stanje (oba ZRCSAZU). Sledilo je poročilo analize ocen zunanjih izvedencev, kisoovrednotili doslej opravljeno delo pri projektu, ki ga je predstavil David Bole (ZRC SAZU), Igor Jurčić pa je podal po­ročilooaktivnostihpridrugemdelovnempaketu,kijenamenjenkomunikaciji.Popoldanskidelsrečanja, ki ga je vodila Laura Ridolfi (ASR), je bil namenjen razpravi o četrtem delovnem paketu. Ta je name-njen oblikovanju novih turističnih produktov na izbranih pilotnih območjih. 

Slika1:Udeleženkeinudeležencisestanka. 
Slika2:Projektnisestanekjepotekalv prostorihkulturnegacentra. 


Slika3:Nekdanjotržnicosopreurediliv kulturnicenter,kjerpotekajoraznovrstnidogodki,meddrugimi tudifestivalAromatičnainzdravilnazeliščaCipra. 
Drugidansrečanjasmodopoldannameniliobiskubotaničnegavrta,kjersonamposebejpredsta­vili ciprske endemične vrte in zelišča. Popoldan smo se udeležili festivala z naslovom Aromatična in zdravilna zelišča Cipra (slika 3), ki v Platresu poteka že deseto leto. V okviru festivala različni ponud­nikipredstavljajoinprodajajosvojeizdelke,pravtakopasonasporedutematskapredavanja.Vokviru predavanjjebilpredstavljentudiprojektMEDFESTterpoenprimerdobrepraksenaizbranihobmočjih projektnihpartnerjev.Festivaljepotekaltudivnedeljo(3.6.),kosobilanasporedupredavanjavgrškem jeziku in nadaljevanje prodajne razstave. 
Matjaž Geršič 
162 

ZBOROVANJA 

Letno zborovanje Ameriške zveze geografov 
New Orleans, 10.–14.4.2018 
Letnakonferenca,kijoorganiziraAmeriškazvezageografov(AmericanAssociationofGeographers) velja za največje zborovanje geografov na svetu. Vsako leto poteka v izbranem ameriškem velemestu, dovoljvelikem,dalahkogostiokoli10.000udeležencevzvsegasveta.Dogodekvečinomapritegneude­ležence iz anglosaškega sveta, čeprav posamezniki prihajajo iz prek 90 držav in vseh celin. 
LetošnjidogodekjepotekalvNewOrleansu,kislovipouličnihzabavah,sproščenemživljenjskem slogu, jazz glasbi in večinskem Afroameriškem prebivalstvu. New Orleans je zabavljaška prestolnica insrceameriškegajuga.VčasuaprilskekonferencesejevmestuodvijalFestivalfrancoskečetrti(French QuarterFestival). V okviru festivala so se na številnih odrih po mestu predstavljali predvsem domači mojstri jazza, bluesa in glasbene zvrsti zydeco. 
Nakonferencisobileizpostavljenetritematike,kisobilepomnenjuupravnegaodboraAmeriške zvezegeografovtrenutnonajboljpereče:geografijaAfroameričanov,naravnenesrečeinGISteraktivno državljanstvo.Petdnevnakonferencajepotekalavoblikivečvzporednihtematskihsekcij,vokvirukaterih sejezvrstilovečkot5000predstavitevvoblikipredavanj,posterjevalidelavnic.Dagrezaeneganajvečjih geografskihdogodkov,kaže tudiširok diapazontem, kijih obravnava konferenca. Medbolj nenavad­nesodijogeografijabiblije,geografijaseksualnostiingeografijanizkocenovnihletalskihprevoznikov. 
Naletošnjemzborovanjusobiliprisotništirjeslovenskigeografi:MojcaIlcinBoštjanRogeljzOd­delkazageografijoFilozofskefakulteteUniverzevLjubljani,MilanBufonsFakultetezahumanistične študije Univerze na Primorskem in Peter Kumer zGeografskega inštitutaAntonaMelikaZRC SAZU. 
MojcaIlcKlunjesposterjemznaslovomGamificationinGeographyEducation–Theuseofaboard gameCrossingBorderstoteachaboutmigrationandSlovenianemigration (Igrifikacijanaprimerugeo­grafskegaizobraževanja:uporabanamiznedidaktičneigrePrečkanjemejazapoučevanjeomigracijah 

Slika1:Glavnapromenadav NewOrleansu s stolpnicamav katerihsopotekalavzporedna predavanjanajvečjegageografskegazborovanja nasvetu. 
Slika2:Osrednjiprostorkongresajekrasil globus.Nazemljevidsvetapasoudeleženci vnašalikraje,izkaterihsopripotovali. 

Slika3:Tabla,nakaterosoudeležencipripeli lističez odgovorinavprašanje:»Kajtipomeni bitigeograf?« 


Slika4:PoorkanuKatrina,kijeprizadelNewOrleansleta2005,somestoutrdilis protipoplavnimi nasipi –primerjevidennadesnistranifotografije.NalevistranijeglavnirokavrekeMisisipi. 
Slika5:»Načičkanost«jeglavnaznačilnoststanovanjskihpredelovmesta,kisloviposvojemsproščenem življenjskemslogu. 

Slika6:Aligatorji,majhniinveliki,sesproščenosončijov deltirekeMisisipi. 
inslovenskemizseljenstvu)izpostavilanekajključnihpoglavijslovenskegaizseljenstvaterobenemna primeruinovativnedidaktičnenamizneigreCrossingborders(Prečkanjemeja)predstavilametodo,kako lahko o tematikah migracij in slovenskega izseljenstva učitelji poučujejo v šolah. 
BoštjanRogeljjevokvirusekcije TheNew(Ab)NormalatBordersII – Containment,kisejeukvar­jala s problematiko meja in selitev, predstavil referat o značilnostih slovenske azilne politike. V njem je izpostavilrazlične»mehke prakse«instrategije,kijihSlovenijauporabljajoza odvračanjeprosilcev za azil. 
Peter Kumer je v okviru sekcije, v kateri so obravnavali vlogo spola pri gospodarjenju z gozdom, predstavillastnicemajhnihgozdnihposesti vSloveniji,kivnasprotjuod moškihlastnikov višjevred­notijookoljskoinsocialnofunkcijogozda.Gledenato,dajenjihovdeležvišjioddeleževlastnicvdrugih evropskihdržavah,bonjihovnačingospodarjenjapomembnovplivalnaupravljanjesslovenskimigoz­dovi v prihodnosti. 
Milan Bufon je predstavil nastanek sodobne slovenske državne meje, ki je zaradi številnih zgodo­vinsko-geografskih dejavnikov idealen študij primera na področju mejnih vprašanj in čezmejnih integracijskih procesov. Poudaril je pomennarodnihmanjšininfunkcijskihsoodvisnosti prostoraob meji v procesu čezmejnega povezovanja. 
Obisktekonferenceudeležencaobičajnonepustiravnodušnega.Geografijaboinostajapomemb­naznanstvenadisciplinapravzato,kernezmanjkatem,kijihobravnavazvidikaprostorskerazsežnosti. Toširino panogeameriškakonferenca uspešnoneguje,zatopomnenjumnogih njenobstoj v prihod­nosti ni vprašljiv. 
Peter Kumer, Mojca Ilc Klun, Boštjan Rogelj 
4. mednarodna znanstvena konferenca Geobalcanica 
Ohrid, Makedonija, 14.–15.5.2018 
VOhridujesredimajapotekalačetrtamednarodnaznanstvenakonferencaGeobalcanicapodge­slomConnectallgeographers‘Povežimovsegeografe’.Naprogramujebilo76predavanjin30posterjev skoraj 300 avtorjev iz 14 držav Evrope in Severne Amerike. Glede na prejšnja leta je bilo predavanj, posterjev in avtorjev več, držav pa manj. 
KonferencoorganiziraDruštvoGeobalcanica(GeobalcanicaSociety),kijetuditokratopravilood-lično delo. Glavni vodji konference sta bila Ivan Radevski in Svemir Gorin, predavatelja na Naravoslovno-matematični fakulteti Univerze Cirila in Metoda v Skopju. 
Predavanjasobilarazdeljenanaštirivsebinskesklope:PhysicalGeography(28predavanjin8poster­jev), Socio-EconomicGeography(24 predavanj in 8 posterjev), Cartography,GISandSpatialPlanning (22 predavanj in 11 posterjev) ter TeachingandEducationalGeography (2 predavanji in 3 posterji). 
Konference smo se udeležili tudi slovenski geografi: Rok Ciglič, Primož Gašperič, Matjaž Geršič, Drago Perko, Jure Tičar in Matija Zorn (slika 1). Nastopili smo s štirimi referati: 
• 
CartographicPresentationsofBordersonOldMapsofSlovenia, 

• 
EvaluatingLandscapeClassificationswithMachineLearning, 

• 
GeographicalNamesandLandscapeHotspotsinSlovenia, 

• 
LandscapeDiversityandGeoheritageofSlovenia. 


Vtoreksopotekalapredavanjaposekcijah,vsredopasoorganizatorjiizvedlišestrokovnoekskur­zijo po jugozahodni Makedonijo. Slovenski udeleženci smo ekskurzijo razširili še na jugovzhodno Makedonijo.ZOhridskegajezera(358km2)smoseprotivzhodupovzpelivNarodniparkGaličica(227km2), ki mu kraljuje 2254m visoka gora Magaro, nato pa spustili do Prespanskega jezera (176km2). Skozi 

Slika1:SlovenskiudeleženciGeobalcanice(odleveprotidesni):MatjažGeršič,JureTičar,MatijaZorn, DragoPerko,PrimožGašperičinRokCiglič. 

Slika2:EkipajemakedonskojezerskotransverzalokončalaobplitvemDojranskemjezerunamake­donsko-grškimejinaskrajnemjugovzhoduMakedonije. 
Bitolo,kijebilašenazačetku20.stoletjatretjenajvečjemestonaBalkanu,zaCarigradominSolunom, smoprispelidoostankovzgodovinskegamestaHeracleaLyncestis,ustanovljenegapodFilipomII. Make-donskim. PotsmonadaljevalimimoPrilepainKavadarcevdo29kmdolgegaumetnegaTikveškegajezera (14km2), ki ga obdaja pokrajina z obsežnimi vinogradi in sadovnjaki. Nato smo se po dolini Vardar­ja spustili skozi slikovito sotesko Demir Kapijo (turško Železna vrata) do mesteca Gevgelija tik pred mejozGrčijo.MakedonskojezerskotransverzalosmokončalipriplitvemDojranskemjezeru(43km2; slika 2), katerega globina nikjer ne presega 10m. Pozno zvečer smo se vrnili na Ohridsko jezero in si ogledali nočni stari Ohrid. 
Vse informacije o konferenci najdete na spletnem naslovu http://www.geobalcanica.org. 
Naslednja konferenca Geobalcanica bo leta 2019 v bolgarski Sofiji. 
Drago Perko 


Forum Alpinum 2018 in 7. Konferenca o vodah 
Breitenwang, Avstrija, 4.–6. 6. 2018 
MednarodniznanstvenikomitezapreučevanjeAlp(InternationalScientificCommitteeonResearch intheAlps – ISCAR) je v Breitenwangu, ob avstrijskemu predsedovanju Alpski konvenciji, s podporoAvstrijskeakademijeznanosti,Švicarskeakademijeumetnostiinznanosti,DeželeTirolske,avstrijske­ga Zveznega ministrstva za trajnostnost in turizem ter italijanskim Ministrstvom za okolje, kopno in morjeorganiziral13.ForumAlpinumznaslovom»VodaAlp –skupnodobroalivirkonfliktov?«(Alpine water-commongoodorsourceofconflicts?). Hkratijepotekalatudi7.Konferencaovodah(WaterConfe­rence), ki je del platforme za vode pri Alpski konvenciji. 
ForumAlpinum je neformalno združenje in konferenca obenem. Njegov namen je, da raziskoval­cerazličnihznanstvenihdisciplinvsehalpskihdržavpovežezdeležnikirazličnihpodročijjavnegaživljenja. 
Do sedaj je potekal v Disentisu (1994), Chamonixu (1996), Garmisch-Partenkirchnu (1998), Berga­mu(2000),Alpbachu(2002),KranjskiGori(2004),Engelbergu(2007),Argentiere-la-Besséeju(2008), Münchenu (2010), Valposchiavu (2012), Darfo Boario Termah (2014) in Grassau (2016). 
Tokratni dialog med raziskovalci, praktiki in oblikovalci politik je bil osredotočen na vrste in lo-kacijevročihtočkobprihodnjikonfliktnirabivode,prilagoditvamrabevodezaradinjenespremenljive ponudbeinporabe,porajajočimsekonfliktomprirabivodeterinštrumentomzaizogibanjeinreševa­nje teh konfliktov. 
OkolicaBreitenwanga,kjerjepotekalakonferencainbližnjegastaregatrškeganaseljaReuttevsli­koviti dolini reke Lech na severozahodu Avstrije, velja za vrata na Tirolsko. Lech je ena zadnjih na­ravno neokrnjenih rek v Alpah. Zanimive predstavitve in razprave je obogatila ekskurzija, na kateri so organizatorji predstavili renaturacijo Lecha. V 80-ih letih 20. stoletja so se prebivalci doline uprli apetitom investitorjev po mnogih zajezitvah in gradnji hidroelektrarn ter zahtevali, da reka ostane »divja«. Leta 2000 je bilo tod razglašeno zavarovano območje Natura 2000. S pomočjo projekta Life so v obdobju 2001–2007 ob investicijah v višini osem milijonov evrov izvedli 53 zaščitnih ukrepov varovanjahabitatovfloreinfavne. Reki so vrnilinjennaravni prostor. Rečno strugosorazširiliinob visokem vodostaju reki omogočili naravno razlivanje ter tako preprečili prihodnjo škodo zaradi po­plav. Ob 61 kilometrov dolgem tirolskem odseku reke je projekt povezal 24 občin, ki so leta 2006 na območju 41km2 obrečnega prostora omogočile ustanovitev Naravnega parka Tiroler Lech (Natur-parkTirolerLech). Med izvirom Lecha in mejo z Bavarsko so zasnovali dolinsko pohodniško pot, ki jeobmočjeusmerilavrazvojmehkegaturizma. Takojetamkajšnjaturističnaindustrijastopilanapot prilagajanja podnebnim spremembam. Glavna turistična sezona se je iz zime, kjer je prednjačilo smučanje s pomočjo umetnega zasneževanja, premaknila v poletje, kjer med aktivnostmi prevladu­jepohodništvosspremljevalnimidejavnostmi. NaravniparkTirolerLechjebil2017razglašenzanaj­boljšiavstrijskinaravnipark. Interpretativnicenterzaobiskovalce(Naturparkhaus)letnoobišče8000 obiskovalcev. Ekskurzijo je sklenil obisk mostu »Highline179«, imenovanem po cesti, ki poteka pod njim.Obotvoritvileta2014sejevGuinessovoknjigorekordovvpisalkotnajdaljšivisečimostzapešce na svetu narejen na tibetanski način. Visok je 114 metrov, s 406 metri dolžine pa med seboj povezu­jeostankedvehsrednjeveškihtrdnjav. Vrhuneccelotneekskurzijejebilvečerniglasbeninastopsku-pine Bluatschink. Skupino vodi kantavtor Toni Knittl, ki je bil v 80-ih letih prejšnjega stoletja eden izmedborcevprotibetonizacijirečnestrugeLecha. Njegovepesmisoosvojiletudiširšeavstrijskora­dijskoobčinstvointokljubtemu,dajenjihovobesedilonapisanovnarečjudolineLech. Bluatschink nastopa kot varuh reke Lech ter zagovornik posameznih rastlinskih in živalskih vrst ob njej, kot združevalec umetnosti, naravovarstva in aktivizma o ozaveščanju pomenu narave pa je zanimiv av-strijski fenomen. 
Slovenijo so na konferenci zastopali naslednji prispevki: New tools for better drought risk mana­gement (Andreja Sušnik, Agencija Republike Slovenije za okolje), 50shadesofgreeninfrastructure – experiencesfromSlovenia (Jože Papež, Hidrotehnik ter Mateja Ribnikar in Maja Jelen, Ministrstvo za okolje in prostorsko planiranje), ValuationofrecreationrelatedecosystemservicesonriversSoča(Slo­venia)andTara(Montenegro)(JernejStritih,StritihSustainableDevelopmentterMatjažHarmelinKlemen Strmšnik, ZaVita d.o.o.), Theroleoflocalcommunityingoverningwaterasa common-poolresource(PrimožPipan,MatejaŠmidHribarinMimiUrbanc,GeografskiinštitutAntonaMelikaZRCSAZU), A reference database to support practitioners toward Integrated River Ecosystem Management (Sašo ŠantlinUrškaKocijančič,InštitutzavodeRepublikeSlovenije).Luka Štravs z Ministrstva za okolje in prostor je vodil modul z naslovom Greeninfrastructureforanintegratedandsustainablewatermana­gement, Jože Papež pa je predstavil rezultate 7. Konference o vodah. 
Sporočilo tokratnega Foruma Alpinuma in Konference o vodah je skladno s sporočili Bluatschin­kovih pesmi –naravno ohranjena alpska rekajehranilnaknjižica za storitve vprihodnosti, ki jihzdaj še ne poznamo. Naravna reka je postala simbol doline Lech. 
Primož Pipan 

Triglav 240: Posvet ob 240-letnici prvega dokumentiranega vzpona na Triglav 
Mojstrana, 8.–9.6.2018 
26. avgusta je minilo 240 let od kar je bil leta 1778 prvič dokumentirano osvojen naš najvišji vrh (slika1). Čepravjestempodvigom ševedno povezanihvečodprtih vprašanj,padejstva, daje bil Tri­glavosvojennioporekati.Vliteraturisicer»spridržkinekaterih«,tudinaprimerJakobaAljaža,beremo,dasoomenjenegadnekotprvinavrhTriglavastopilištirjeBohinjci(slika2):ŠtefanRožič(1732–1802), kmet in lovec iz Savice, Matevž Košir (1744–1798), rudar iz Jereke, Luka Korošec (1747–1827), kmet in rudar s Koprivnika in Lovrenc Willomitzer (okoli 1747–1801), ranocelnik iz Stare Fužine. Najsta­rejšaznananavedbaotemdogodkujebilaobjavljenatriletapovzponuvdrugemzvezkuOriktografije Kranjske (1781)BaltazarjaHacqueta. Podrobnejšiopisvzpona pa ješele43letpoosvojitvivrhavčas­niku IllyrischesBlatt (1821)podalzgodovinarFrancKsaverRichter. KotvirsomuslužilirokopisiŽige Zoisa, ki je z razpisano nagrado prvopristopnike spodbudil k osvojitvi vrha. Žal navedb Richterja nemoremo preveriti, saj so se omenjeni rokopisi Žige Zoisa izgubili. Zato je tudi še vedno »odprto« ali so bili pred 240 leti na vrhu trije (kot piše Hacquet) ali štirje (kot piše Richter). 
Danes jeTriglav deleženmnožičnega obiska(slika3),karpomeni, da jerelativnolahkodostopen, pred 240 leti pa ni bilo tako in so se morali prvopristopniki še kako potruditi, da so osvojili vrh. Do vrha ni vodila današnja »avtocesta«, pot (no poti še ni bilo) pa je bila mestoma široka zgolj dobrega pol metra, zato se ni čuditi, da so pri vzponu tudi »oklevali«. 
Triglav je bil starimSlovanom bog, mnogo kasneje mesto umetniškega in raziskovalnega navdiha ter (žal) tudi mednacionalnih trenj. Danes predstavlja tako naravno kot kulturno dediščino in nam je Slovencemsimbolvmnogoterempomenu.Triglavjetakonavdihoval,navdihujeterbonavdihovalstro­kovnjake s številnih področij in obletnice so priložnost, da se jih zbere pod isti streho. Prav to je bil tudinamenposvetaznaslovom»Triglav240«,kijevzačetkujunijapotekalvSlovenskemplaninskem muzeju v Mojstrani (sliki 4 in 5). 

Slika1:TriglavinTriglavskiledeniknaupodobitviMarkaPernharta,približnosedemdesetletpoprvi osvojitvivrha(naslov:VrhTriglava;poletu1849;velikost:60×90cm;oljenaplatnu;hraniNarodni muzejSlovenije). 


Slika2:SpomenikvRibčevemLazuobBohinjskemjezeru,posvečenštirimprvopristopnikomnaTriglavin spogledomnanj.Spomeniksopostaviliobdvestoletniciprvegavzponainnanjzapisali:»Dne26.8.1778 soseštirjesrčnimožjeizBohinjaLukaKorošec,MatevžKos,ŠtefanRožičinLovrencWillomitzerprvi, doklersvetstojipovzpelinavrhVelikegaTriglava«. 
Slika3:Vjasnihavgustovskihdneh,podobnihtistimizpred240leti,jedanesnaTriglavukotv»mravljišču«. Slika4:PosvetjepotekalvprostorihSlovenskegaplaninskegamuzejavMojstrani.Uvodninagovorpomoč­nicedirektorjaZnanstvenoraziskovalnegacentraSlovenkeakademijeznanostiinumetnostiJernejeFridl. 


Slika5:PredSlovenskimplaninskimmuzejemjepostavljenbivak(nekdanjiBivakII),kijemedletoma 1936in2015stalnaNaJezerih(2118m)naddolinoVrat. 
Sposvetovanjemsetudiraziskovalciindrugipoznavalcislovenskegagorskegasvetapridružujemo dogodkom,kisovletu2018obeležili»prvivzpon«. Posvetasejeudeležiloblizusedemdesetposamez­nikov,vdvehdnehpasejezvrstiloblizuštiridesetpredavanjspodročijzgodovine,arheologije,geografije,geodezije, etnologije, turizma in športa ter dediščine. Želja organizatorjev je namreč bila, da bi zajeli kar najširši spekter področij, ki s svojim preučevanjem posegajo na območje Triglava in Julijskih Alp. Zahumanističneznanostilahkorečemo,danamjetouspelo,žalpasenisoodzvalenaravoslovneznano­sti, v prvi vrsti tu mislimo na geologijo in biologijo. Poleg predavanj je posvet ponudil tudi projekcijo prvegaslovenskegacelovečernegafilmaVkraljestvuZlatorogatervodenogledpodeludolineVratzvod­nikom Triglavskega narodnega parka. 
PosvetsmosoorganiziraliFilozofskafakultetaUniverzevLjubljanioziromanjenaoddelkazazgo­dovino in geografijo, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti oziromanjegovGeografskiinštitutAntonaMelikaterSlovenskiplaninskimuzej,kidelujevokviruGor­njesavskega muzeja Jesenice. 
NekaterepredstavitvesobilevezaneneposrednonaTriglav,drugesoobravnavaleširšeTriglavsko pogorje,tretjecelotneJulijskeAlpe,četrtepasosegletudiprektehmeja. Nekaterepredstavitvesobile bolj znanstvene, druge bolj poljudne, vsem pa je bilo skupno, da so tako ali drugače povezane s našo najvišjo goro, nacionalnim simbolom, ki se nas vsakega dotakne na svoj način. 
Predstavljenireferatinitipoizborusnovi(kotrečenojebilpredvsemmanjkonaravoslovnihtem), nitipoavtorjihšezdalečneizčrpajovsehrazsežnosti,kijihimatagoravslovenskizgodovini,geogra­fiji ali drugih vedah ter v življenju ljudi, ki so imeli kdaj kaj pomembnega opraviti z njo. Tako so se že na samem posvetu pojavile pobude, da bi se čez deset let, ob še bolj okrogli obletnici, lotili sorodnega »projekta«.MordasebododotakratnašlitudiZoisovirokopisiinbomolahko»zaprli«poglavjeotem, kdo je pred 240 leti dejansko stal na vrhu. 
Obletnica,katerijebilposvetnamenjen,pavletu2018niedinavezananaTriglavinslovenskopla­ninstvo. Mineva tudi 240 let od knjižne objave prve upodobitve Triglava (objavljena v I. zvezku OriktografijeKranjskeBaltazarjaHacqueta,1778;izdelaljojeFrancX. Baragažedveletiprej)ter125 let od ustanovitve Slovenskega planinskega društva. Ne pozabimo pa, da obeležujemo tudi 100 let od konca prve svetovne vojne, ki je s soško fronto pustila velik pečat v našem gorskem svetu. 
Na koncu omenimo še, da to ni prvi posvet, ki bi ob obletnici »prvega vzpona« zbral poznavalce Triglava. Obpripravah nadvestoletnicoje bilakonecdecembra1976 organizirana »javnatribuna«na temo»prvegavzpona«.Zvrstilosejedesetpredavanj,kisojihobjaviliv»Triglavskemzborniku«(1976), nekaj let kasneje pa (deloma) poobjavili s še več prispevki posvečenih Triglavu v knjigi »Triglav, gora naših gora« (1980). 
Razširjeni referati s tokratnega posveta so objavljeni v znanstveni monografijo z naslovom »Tri-glav 240«, ki je podrobneje predstavljana v rubriki Književnost v tej številki Geografskega vestnika. Monografija je sicer prosto dostopna na spletnem naslovu: https://zalozba.zrc-sazu.si/sl/publikacije/ triglav-240#v. 
Matija Zorn, Peter Mikša 
26. mednarodna krasoslovna šola »Klasični kras«: Turistične jame in znanost (ob 200. obletnici odkritja notranjih delov Postojnske jame) 
Postojna, Slovenija, 18.–23.6.2018 
Junija je v Postojni potekala mednarodna konferenca o krasu (26. mednarodna krasoslovna šola »Klasični kras«), ki jo je organiziral Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, podprta pa je bila tudi sstranislovenskeNacionalnekomisijezaUNESCO,ZnanstvenoraziskovalnegacentraSlovenskeaka­demijeznanostiinumetnosti,ZavodZnanja,JavneagencijezaraziskovalnodejavnostRepublikeSlovenije,Parka Škocjanske jame in Postojnske jame d.d. Zborovanje je potekalo v prostorih Inštituta za razi­skovanjekrasaZRCSAZUterKulturnegadomaPostojna.Predavanjasopotekalatridniodponedeljka 
do srede ter zajemala zanimive sklope in poglede o turističnih jamah: od znanosti, preko izobraževa­nja, pa vse do športa. Krasoslovna šola je zajemala tudi štiri ekskurzije. Prvi dve, krajši, sta potekaliv Postojnski jami, Škocjanskih jamah in Sveti jami, kjer je bil (predvsem na primeru Škocjanskih jam inSvetejame)poudareknakontrastuvelikihinmalihturističnihjam.Včetrtekjepotekalacelodnevna ekskurzija z naslovom Turistične jame in kras Dolenjske, v petek pa ekskurzija z naslovom Turistične jame in kras Notranjske. 
Letošnjakrasoslovnašolajebilavznamenju200-letniceodkritjanotranjih,pogostooznačenihkot najlepših delov Postojnske jame. Že aprila leta 1818 je Luka Čeč, jamski svetilničar in odkritelj notra­njihdelovPostojnskejame,noveroveoznačilza»paradiž«. OdtakratnaprejjePostojnskajamanizala uspehe pri organiziranem turizmu, prav tako pa predstavljala izjemno pester podzemeljski laborato­rij mnogoterih raziskav, od kemije, fizike,pa vsedoklasičnega krasoslovja. Postojnska jama d.d. se je nakrasoslovnišoli,skupajzogromnimštevilomostalihturističnihjamposvetu,predstavilatudivluči sodelovanja z različnimi slovenskimi znanstvenimi ustanovami, ki nova odkritja obiskovalcem pred­stavijo na poučen, zanimiv in učinkovit način. 
Sodelavci Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU smo letos predstavili štiri prispevke v obliki posterjev. Prvi, Ostankizgodnihprocesovprizakrasevanjukarbonatneplošče, je bil predstav­ljenvsodelovanjussodelavciizUniverzeLaTrobe(Melbourne,Avstralija)terizUniverzeCurtin(Perth, Avstralija). Drugi prispevek, Sedimentisadrev globokihjamahravnikaNullarbor,Avstralija, je bil us-tvarjen skupaj s sodelavci Inštituta »Jožef Stefan« ter Univerze Curtin. Naslov tretjega prispevka se je glasil Prednostisodelovanjamedjavnimraziskovalnimzavodominzasebnimupravljavcemnaravnede­diščine, predstavljen pa je bil v sodelovanju s sodelavci Postojnske jame d.d. Četrti prispevek, Jamski turizemv Sloveniji:odzibelkegeoturizmaprotitrajnostnemupravljanjus kraškimipojavi, je bil pred­stavljen v sodelovanju s sodelavci Univerze v Novem Sadu. 
Več informacij o letošnji in preteklih krasoslovnih šolah je na voljo na spletni strani: http://iks.zrc-sazu.si/si/. Matej Lipar 

POROČILA 


Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU v letu 2017 
Ljubljana, Gosposka ulica 13, http://giam.zrc-sazu.si 
Geografski inštitut Antona Melika je imel v letu 2017 enaintrideset redno zaposlenih raziskoval­cev in tri strokovne delavke ter več stalnih in občasnih pogodbenih sodelavcev, ki so sodelovali pri raziskovalnih projektih in nalogah. Inštitut vodi predstojnik dr. Drago Perko, njegova pomočnika pa stadr.JanezNaredindr.MatijaZorn.Znanstvenisvetinštitutasestavljajoakademikadr.AndrejKranjc in dr. Dragica Turnšek ter dr. Matej Gabrovec (predsednik), dr. Drago Kladnik, dr. Blaž Komac (na­mestnik predsednika), dr. Drago Perko in dr. Aleš Smrekar. 
Inštitutima7organizacijskihenot:Oddelekzafizičnogeografijovodidr.MatijaZorn,Oddelekza humanogeografijodr.JanezNared,Oddelekzaregionalnogeografijodr.DragoPerko,Oddelekzanaravne nesreče dr. Blaž Komac, Oddelek za varstvo okolja dr. Aleš Smrekar, Oddelek za geografski informa­cijski sistem dr. Rok Ciglič in Oddelek za tematsko kartografijo mag. Jerneja Fridl. 
NainštitutudelujetatudiZemljepisnimuzej,kigavodidr.PrimožGašperič,inZemljepisnaknjižnica, ki jo vodi dr. Maja Topole. 
NainštitutujesedežKomisijezastandardizacijozemljepisnihimenVladeRepublikeSlovenije.Njen predsednik je dr. Matjaž Geršič. 
Leta 2017 je raziskovalno delo sodelavcev inštituta potekalo v okviru 1 raziskovalnega programa, 5 temeljnih, 2 podoktorskih, 3 uporabnih in 5 ciljnih nacionalnih projektovter 17 mednarodnih pro-jektov. To so: 
• 
šestletni raziskovalni program Geografija Slovenije (vodja: dr. Blaž Komac), 

• 
triletnitemeljniraziskovalniprojektGeneriranjesintetičnepopulacijekotosnovaza»activity-based«/ »agent-based«mikrosimulacijskeprometnemodele(vodja:dr.MarjanLep,Fakultetazagradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru, vodja na inštitutu: dr. Matej Gabrovec), 

• 
triletni temeljni raziskovalni projekt Prožnost alpskih pokrajin z vidika naravnih nesreč (vodja: dr. Blaž Komac), 

• 
triletnitemeljniraziskovalniprojektKulturnapokrajinavprecepumedjavnimdobrim,zasebnimi interesi in politikami (vodja: dr. Mimi Urbanc), 

• 
triletnitemeljniraziskovalniprojektFenomenmejnareka(vodja:dr.MarkoZajc,Inštitutzanovejšo zgodovino, vodja na inštitutu: dr. Matija Zorn), 

• 
triletnitemeljniraziskovalniprojektNapravitemitodeželonemško…italijansko…madžarsko…hr­vaško! Vloga okupacijskihmejav raznorodovalni politiki in življenju slovenskega prebivalstva 


(vodja:dr. BožoRepe,FilozofskafakultetaUniverzevLjubljani,vodjanainštitutu:dr. MatijaZorn), 
• dveletnipodoktorskitemeljniraziskovalniprojektProstorskautesnjenostkmetijvnaseljih(vodja: dr. Nika Razpotnik Visković), 
• triletniraziskovalniprojektRaziskovalcinazačetkukariere2.0Zajeminuporabapodatkovopazo-vanjjamskihstalagmitovinnjihovauporabnostpriinterpretacijiokoljainpodnebja(vodja:dr.Matej Lipar), 
• 
triletni aplikativni raziskovalni projekt Pokrajinska raznolikost in vroče točke Slovenije (vodja: dr. Drago Perko), 

• 
triletniaplikativniraziskovalniprojektNapredekračunskointenzivnihmetodzaučinkovitosodobno splošnonamenskostatističnoanalizoinsklepanje(vodja:dr.ErikŠtrumbelj,Fakultetazaračunal­ništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, vodja na inštitutu: dr. Rok Ciglič), 

• 
stalniaplikativniraziskovalniprojektPreučevanjeslovenskihledenikov(vodja:dr.MatejGabrovec), 

• 
enoletnicilnjiraziskovalniprojektJezikovnapolitikaRepublikeSlovenijeinpotrebeuporabnikov (vodja:dr. KozmaAhačič,Inštitutzaslovenski jezik Frana RamovšaZRC SAZU,vodja na inštitutu: dr. Jani Kozina), 

• 
dveletnicilnjiraziskovalniprojektUmeščanjekmetijskihobjektovvkrajinoinreševanjeprostorskih konfliktov (vodja: dr. Nika Razpotnik Visković), 

• 
dveletnicilnjiraziskovalniprojektPripravastrokovnihizhodiščzaturističnoinrekreacijskorabo gozdov (vodja: dr. Urša Vilhar, Gozdarski inštitut Slovenije, vodja na inštitutu: dr. Aleš Smrekar), 


• 
dveletnicilnjiraziskovalniprojektModelpovezovanjaprostorskegainrazvojneganačrtovanjana regionalni ravni (vodja: dr. Janez Nared), 

• 
triletnimadžarsko-slovenskiraziskovalniprojektPrimerniekološkiukrepinapodročjupoplavne nevarnosti v hribovitem območju Madžarske in Slovenije (vodja na inštitutu: dr. Rok Ciglič), 

• 
triletniERA-NETmednarodniraziskovalniprojektBRIGHTFUTURE–Brightfutureforblacktowns: reinventingEuropeanindustrialtownsandchallengingdominantpost-industrialdiscourses»Malaindu­strijskamestavEvropiinnjihovosoočanjesprevladujočimipost-industrijskimidiskurzi«(vodjana inštitutu: dr. Rok Ciglič), 

• 
triletnimednarodniraziskovalniprojektevropskegateritorialnegasodelovanjaMEDFEST–Meditera­nianculinaryheritageexperiences:howtocreatesustainabletouristdestinations»Sredozemskakulinarično dediščinska izkušnja: kako ustvariti trajnostne turistične destinacije« (vodja: dr. David Bole), 

• 
petletnimednarodniraziskovalniprojektevropskegateritorialnegasodelovanjaSMART-MR–Sustai­nablemeasuresforachievingresilienttransportationinmetropolitanregions »Trajnostni ukrepi za učinkovitejši promet v metropolitanskih regijah« (vodja: dr. Janez Nared), 

• triletnimednarodniraziskovalniprojektevropskegateritorialnegasodelovanjaAgriGo4Cities–Urban agricultureforchangingcities:governancemodelsforbetterinstitutionalcapacitiesandsocialinclusion »Urbanokmetijstvozaspreminjanjemest:upravljavskimodelizaboljšeinstitucionalnezmogljivosti in družbeno vključenost« (vodja: dr. Jani Kozina), 

• 
triletnimednarodniraziskovalniprojektevropskegateritorialnegasodelovanjaKRASn’KRŠ–Vzpo-stavitevintrženjetrajnostneturističnečezmejnedestinacijeKRASn’KRŠ(vodja:dr.MatejaBregValjavec), 

• 
triletni mednarodni raziskovalni projekt Obzorje 2020 ESMERALDA – EnhancingecoSysteM sERvicesmAppingforpoLicyandDecisionmAking »Izboljšanje kartiranja ekosistemskih storitev za podporo politike in odločanja« (vodja na inštitutu: dr. mateja Šmid Hribar), 

• 
triletnimednarodniraziskovalniprojektObzorje2020 TRANS-MAKING–Art/culture/economyto democratizesociety.Researchinplacemakingforalternativenarrativesdiscourses »Umetnost/kultura/ ekonomijazademokratizacijodružbe,Raziskovanjeustvarjanjakrajevalternativnihnarativov«(vodja na ZRC SAZU: dr. Jovana Mihajlović Trbovc), 


• triletnimednarodniraziskovalniprojektevropskegateritorialnegasodelovanjaSHAPETOURISM– Newshapeanddrivesforthetourismsector:supportingdecision,integratingplansandensuringsustaina­bility»Novipristopiingonilnesilevturizmu:podporaodločanju,celostnonačrtovanjeinzagotavljanje trajnosti« (vodja na inštitutu: dr. Aleš Smrekar), 
• 
triletni mednarodni raziskovalni projekt evropskega teritorialnega sodelovanja WETNET – Coor­dinatedmanagementandnetworkingofMediterraneanwetlands»Usklajenoupravljanjeinpovezovanje sredozemskih mokrišč« (vodja na inštitutu: dr. Aleš Smrekar), 

• 
triletnimednarodniraziskovalniprojektevropskegateritorialnegasodelovanjaUGB –UrbanGreen Belts – Smartintegratedmodelsforsustainablemanagementofurbangreenspacesforcreatingmore healthyandliveableurbanenvironments»Mestnezelenepovršine–Pametniintegriranimodelitrajnost-negaupravljanjamestnihzelenihpovršinzaboljzdravoinbivanjuprijaznomestnookolje«(vodja na inštitutu: dr. Katarina Polajnar Horvat), 

• 
triletnimednarodniraziskovalniprojektevropskegateritorialnegasodelovanjaTRANS-BORDERS– TEN-Tpassengertransportconnectionstoborderregions»Povezovanjeobmejnihobmočijzvseevropskim prometnim omrežjem« (vodja na inštitutu: dr. Matej Gabrovec), 

• 
triletnimednarodniraziskovalniprojektevropskegateritorialnegasodelovanjaWETNET–Coordi­natedmanagementandnetworkingofMediterraneanwetlands»Usklajenoupravljanjeinpovezovanje sredozemskih mokrišč« (vodja na inštitutu: dr. Aleš Smrekar), 




Slika1:MatejaFerkinMatejLipar18.1.vzorčitakristalesadrev umetnemizkopunakraškiplanoti Nullarborv južniAvstralijipribližno1000kmvzhodnoodPertha. 
Slika2:MatijaZorn,DragoPerkoinRokCiglič21.5.prednevihtonaseverniobaliPrespanskega jezera,kiležinatromejimedAlbanijo,GrčijoinMakedonijo. 
• 
štiriletnimednarodniraziskovalniprojektevropskegaprogramaznanstvenihintehnološkihraziskav COST Connecteur– ConnectingEuropeanconnectivityresearch»Združevanjeevropskihhidro-geo­morfoloških raziskav« (vodja na inštitutu: dr. Matija Zorn), 

• 
triletnimednarodniraziskovalniprojektevropskegaprogramaznanstvenihintehnološkihraziskav COSTENRESSH– Europeannetworkforresearchevaluationinthesocialsciencesandthehumanities connecting»Evropskoomrežjezavrednotenjeraziskavvdružboslovjuinhumanistiki«(vodjanainštitutu: dr. Mimi Urbanc), 

• 
dveletnimednarodniraziskovalniprojektErasmus+ HEPNESS – Healthyenvironmentpromotion andecosystemservicessupportforACTIVECITIESdevelopment »Promocija zdravega okolja in podpora ekosistemskim storitvam za razvoj AKTIVNIH MEST« (vodja na inštitutu: dr. Aleš Smrekar), 

• 
dvoletnibilateralnislovensko-ameriškiraziskovalniprojektPreučevanjeupravljanjaskupnihvirov 


in njihov prispevek k dobrobiti človeštva (vodja: dr. Drago Perko). Ostali projekti in naloge pa so: 
• 
DARIAH–Digitalnaraziskovalnainfrastrukturazaumetnostinhumanistiko(vodja:dr. Jerneja Fridl), 

• 
Izdelava Celostne prometne strategije Občine Tržič (vodja na inštitutu: dr. Matej Gabrovec), 

• 
Študijazainiciativo»Konvencijažupanovzapodnebnespremembeinenergijo«–trendipadavin intemperatur,trendipretokovterpoplavnanevarnostinnevarnostproženjazemeljskihplazov v Občini Idrija (vodja dr. Matija Zorn), 

• 
SpremljanjedelaKomisijezastandardizacijozemljepisnihimenVladeRepublikeSlovenije(vodja 


dr. Drago Perko). Inštitut je organiziral ali soorganiziral več simpozijev in drugih srečanj: 
• 
4. trienalni znanstveni posvet Naravne nesreče v Sloveniji (Ig, 28. 3.), 

• 
2. sestanek Skupine ključnih deležnikov projekta SMART-MR (javni posvet, Ljubljana, 20.4.), 

• 
Participatoryresearchandplanning »Participativno raziskovanjeinnačrtovanje« (Sekcija nakon­ferenci Združenja za regionalne študije, Dublin, Irska, 5.6.), 

• 
ExploringAlpinelandscapesaspotentialagriculturalheritagesystemsandtheircontributionto humanwell-being »Raziskovanje alpskih pokrajin kot možnih kmetijskih dediščinskih sistemov in njihov prispevek k dobrobiti človeka« (mednarodna delavnica, Tolmin in Čadrg, 7.–8.9.), 

• 
Umeščanjekmetijskihobjektovvkrajinoinreševanjeprostorskihkonfliktov (medsektorskade­lavnica, Ljubljana, 12.10.), 

• 
Slovenski regionalni dnevi 2017 (simpozij, Kranjska Gora, 14.–15.11.), 

• 
Premikiinobrobja(simpozijraziskovalkinraziskovalcevZRCSAZUnazačetkuznanstvenekariere, 


Ljubljana, 23.–24.11.). Leta 2017 je inštitut izdal naslednje publikacije: 
• 
JanezNared,KatarinaPolajnarHorvat,NikaRazpotnikVisković(ur.):Prostor,regija,razvoj(Regio­nalni razvoj 6, Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, 196 strani), 

• 
DragoPerko,RokCiglič,MatjažGeršič,DragoKladnik(ur.):Terracedlandscapes(Ljubljana,Založba ZRC, ZRC SAZU, 144 strani), 

• 
Jernej Tiran: Kakovost bivalnega okolja v Ljubljani (Georitem 28, Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, 110 strani), 

• 
Matija Zorn, Blaž Komac, Rok Ciglič, Jure Tičar (ur.): Trajnostni razvoj mest in naravne nesreče (Naravne nesreče 4, Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, 194 strani), 

• 
Acta geographica Slovenica 57-1 (ur. Blaž Komac, Ljubljana, Založba ZRC, 172 strani), 

• 
Acta geographica Slovenica 57-2 (ur. Blaž Komac, Ljubljana, Založba ZRC, 174 strani), 

• 
Acta geographica Slovenica 58-1 (ur. Blaž Komac, Ljubljana, Založba ZRC, 148 strani), 

• 
Acta geographica Slovenica 58-2 (ur. Blaž Komac, Ljubljana, Založba ZRC, 146 strani). Doktoriralisotriječlaniinštituta:PeterKumer(27.9.),DanielaRibeiro(7.11.)inPetraRus(6.12.). 




Slika3:AlešSmrekar17.8.nasnežiščupodTriglavskimledenikom,kjerpoloženapreprogaizfilca pomagaocenitiintenzivnosttaljenjasnega. 
Slika4:GeografimedBušmani20.9.v bližininamibijskegaglavnegamestaWindhoek.Nadesnista PeterJordan,odleta2017častničlanZvezegeografovSlovenije,inMatjažGeršič. 
Leta 2017 soinštitutskiraziskovalciobjavili 4monografije,37 poglavij v monografijahin51 član­kov,imeli176predavanjinopravili76študijskihobiskovvtujino,inštitutpajevokvirumednarodnih projektov in drugih dejavnosti sodeloval z več kot 100 tujimi ustanovami. 
Raziskovalciinštitutasobilidejavnitudikotpredavateljinauniverzah,urednikiinčlaniuredniških odborovštevilnihknjiginrevij,vrazličnihkomisijahdržavnihorganov,priGibanjuznanostmladini, kotmentorjipodiplomskihmladihraziskovalcev,srednješolcevinosnovnošolcev,vZvezigeografskih društevSlovenije,Ljubljanskemgeografskemdruštvu,GeomorfološkemdruštvuSlovenijeterdrugod. 
Drago Perko 

Poročilo o delu Ljubljanskega geografskega društva v letu 2017 
Ljubljana, Gosposka ulica 13, http://www.lgd-geografi.si/ 
Leta2017sobileizvedeneštevilnerednedejavnostidruštva,kotsoekskurzije(preglednica1),pre­davanja (preglednica 2), delavnice, izdajanje publikacij in podobno. Izdali smo vodnik Slovenija VII, za katerega smo pridobili dva oglasa. 
Vželji,dabisvojprogramčimboljpribližaličlanominbibiliobtemčimboljaktualni,smoizvedli tudinekateredodatne,vnaprejnenačrtovanedogodke,kotsoizrednigeografskivečeri(preglednica 3), ki so obravnavali tedaj najbolj aktualne teme. 
Geografski večer z naslovom »Katalonsko vprašanje o neodvisnosti« smo tudi posneli ter posne­tekobjavilinaLGD Youtube kanalu. PosnetkigeografskihvečerovnaLGD Youtube kanalusoimelido 31.7.2018naslednješteviloogledov:FenomenIslamskedržavePrimožaŠterbencaizleta2015(5340), Smučarski skoki skozi geografske oči Francija Petka in Mirana Tepeša iz leta 2016 (490), Katalonsko vprašanje o neodvisnosti iz leta 2017 (389). Novi medij nameravamo uporabljati tudi v prihodnje, saj omogoča širjenje vsebin širšemu krogu poslušalcev. 
Preglednica1:Ekskurzijev letu2017. 
ekskurzija  datum  vodja  destinacija  
Slovenija in zamejstvo Slovenija in zamejstvo Slovenija in zamejstvo Slovenija in zamejstvo  13. in 14.5. 27.5. 17.6. 16.9.  Damjan Prelovšek Jasna Fakin Bajec Ivan Kumer Boris Grabrijan in  Slovenske sledi v Pragi Primorska kulinarična dediščina Goli otok Krajinski park Kolpa (slika 1)  
Tončka Jankovič  
Slovenija in zamejstvo Slovenija in zamejstvo kratke ekskurzije kratke ekskurzije  7.10. 28.10. 14.2. 19.4.  Janez Levstik Žiga Ivanc Primož Gašperič Vanja Fabjan  Sevnica z okolico Po poteh suhorobarske dežele Zemljepisni muzej Regijski center za ravnanje  
kratke ekskurzije kratke ekskurzije pohodne ekskurzije  6.9. 25.10. 26.2.  z odpadki Ljubljana. predstavnika društva Kralji Nevid(e)na brezdomna Ljubljana ulice (Marko in Taubi) Blaž Kovač s sodelavci Gasilska brigada Ljubljana Matej Gabrovec 3. Od Otoč do Tržiča  
pohodne ekskurzije pohodne ekskurzije pohodne ekskurzije pohodne ekskurzije pohodne ekskurzije  26.3. 4.6. 15.10. 12.11. 3.12.  Matej Gabrovec Matej Gabrovec Matej Gabrovec Matej Gabrovec Matej Gabrovec  4. Od Motnika do Zagorja ob Savi 5. Od Podvolovljeka do Gornjega Grada 6. Od RaztovkenaJelovicidoŽeleznikov 7. Od Hrušice do Postojne 8. Od Žlebiča do Strug  

Preglednica2:Potopisnapredavanjav letu2017. 
datum  predavatelj  naslov  
17.1.  Tina Košar  Skriti biser na Bližnjem vzhodu – Iran  
21.2 21.3. 18.4. 19.9.  Sandra Končan Eva Šabec in Karmen Peternelj Pia Peršič Ana Seifert in Žiga Barba  Prostovoljno delo z delfini na Tenerifu Veseli december/advent na južni polobli Hodim torej sem! – V 30 dneh po Slovenski planinski poti Nova Zelandija v enem mesecu  
17.10. 15.11.  Albert Kolar Igor Pšeničnik  Videti Galapagos in razumeti Darwinov razvojni nauk Vietnam – kmetijstvo in pokrajinska pestrost  

Preglednica3:Geografskivečeriv letu2017. 
datum  predavatelj  naslov  
14.3.  Marko Korošec  Tornadi  
11.4. 9.5. 10.10. 7.11. 14.11.  Blaž Komac Dejan Cigale Žiga Jamnik Bruno Nikolić, Jernej Zupančič, Boštjan Rogelj, Uršula Marija Geršak (v soorganizaciji DMGS) Rok Rozman  Naravne nesreče kot geografski paradoks Turizem, trajnostni razvoj in turistični trendi na začetku 21. stoletja Zbirna središča P+R in njihova vloga pri trajnostni mobilnosti Katalonsko vprašanje o neodvisnosti Reševanje zadnjih divjih rek Evrope  

Nadaljevali smouspešnosodelovanjezDruštvom mladihgeografovSlovenije (DMGS). S študenti smo soorganizirali izredni geografski večer na temo katalonskega vprašanja o neodvisnosti, sami pa so pripravili po eno predavanje in ekskurzijo. 
V letu 2017 se je društvenih dogodkov skupno udeležilo 714 udeležencev. Med najbolj obiskani­misobileekskurzijepoSlovenijiterzamejstvu(221udeležencev)ingeografskivečeri(196udeležencev). 
ZopetsmobilimednajdejavnejšimičlaniZvezegeografovSlovenijeinzastopanivvsehnjenihorganih. 
Vletu2017sopotekaleobičajneakcijepridobivanjanovihčlanovinčlanicterobveščanjaodelovanju društva. Tako še vedno vabimo k včlanitvi pod ugodnimi pogoji vse nove magistrantke in magistran­teOddelkazageografijoljubljanskeFilozofskefakultete.Zzadovoljstvomugotavljamo,dasenamvsako leto pridruži nekaj magistrantov, kar zagotavlja pomladitev društvenih vrst in spodbuja k nadaljeva­nju akcij. 
Članiso biliodejavnostihdruštvaobveščenisskupnotremirednimi obvestili,poslanimipoelek­tronskialinavadnipošti.NeposrednopoizidusoprejelitudivseštevilkeGeografskegaobzornika.Redno obveščanječlanovpotekatudiprekdruštvenihspletnihstraniterobjavnaGeolisti,vgeografskihrevijah indrugihmedijih. Vletu2017smonaspletnihstranehzabeležili14.877obiskovsstrani8177obisko­valcev, kar je približno 30% več kot v letu 2016. 
31. decembra2017jeimeloLjubljanskogeografskodruštvo217članov,odtega24drugihoziroma družinskih članov, ki ne prejemajo publikacij. Izvršni odbor društva se je sestajal redno, skoraj vsak mesec,inopravilpredvidenih6rednihsej. Polegrednihmesečnihsej,potekastalnainobsežnakomu­nikacija med člani Izvršnega odbora tudi po elektronski pošti in telefonu. 
ČlaniIzvršnegaodboradruštvasobilileta2017:PrimožPipan(predsednik),TajanTrobec(tajnik), LucijaLapuh(blagajničarka),PeterKumer(referentzaekskurzije),KristinaGlojek(referentkazapre­davanja), Tomaž Gorenc (referent za geografske večere), Tanja Koželj (referentka za založništvo in 

Slika1:UdeleženciekskurzijeLjubljanskegageografskegadruštvapoKrajinskemparkuKolpa16.9.2017 z vodjemaekskurzijeBorisomGrabrijanominTončkoJankovič. 
kartografijo), Rok Godec (predstavnik učiteljev geografije) in Jernej Tiran (referent za kratke ekskur­zije). Na sejah Izvršilnega odbora je kot predstavnica Društva mladih geografov Slovenije sodelovala še opazovalkaMaša Jančič. Mestopodpredsednika ni bilo zasedeno. Delo vseh članovIzvršilnegaod­bora je potekaloodgovorno ter v skladu z vsemipravili instatutom društva. Člani Izvršilnegaodbora so v letu 2017 za delo v društvu porabili približno 740 delovnih ur. 
Primož Pipan, Tajan Trobec 

NAVODILA 


NAVODILA AVTORJEM ZA PRIPRAVO PRISPEVKOV V GEOGRAFSKEM VESTNIKU 
1 Uvod 
Na temelju zahtev Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Javne agencije za raziskovalno dejavnostRepublikeSlovenije,PoslovnikaodeluuredništvarevijeinodločitevuredniškegaodboraGeo­grafskega vestnika so nastala spodnja navodila o pripravi člankov za Geografski vestnik. 

2 Usmeritev revije 
Geografski vestnik je znanstvena revija Zveze geografov Slovenije. Namenjen je predstavitvi razi­skovalnihdosežkovzvsehpodročijgeografijeinsorodnihstrok.Izhajaodleta1925.Odleta2000izhaja dvakratletnovtiskaniinelektronskioblikinamedmrežju(http://zgs.zrc-sazu.si/gv;http://ojs.zrc-sazu.si/gv). 
Vprvem,osrednjemdelurevijeseobjavljajočlanki,razporejenivštirisklopeoziromarubrike. To so Razprave,kjersoobjavljenidaljši,pravilomaizvirniznanstveničlanki, Razgledi,kamorsouvrščeni krajši,pravilomapregledniznanstveničlanki,Metode,kjersoobjavljeničlanki,izrazitejeusmerjenivpred­stavitev znanstvenih metod in tehnik, ter občasna rubrika Polemike s članki o pogledih na geografijo. 
V drugem delu revije se objavljajo informativni prispevki, razdeljeni v štiri rubrike: Književnost, Kronika, Zborovanja in Poročila.V Književnosti sonajprejpredstavljeneslovenskeknjige,natosloven­skerevije,potempašetujeknjigeinrevije. VrubrikahKronikainZborovanjasoprispevkirazporejeni časovno. V rubriki Poročila je najprej predstavljenodelo geografskihustanov po abecednemredu nji­hovih imen, nato pa sledijo še druga poročila. 
Na koncu revije so objavljena Navodilaavtorjemzapripravoprispevkovv Geografskemvestniku. 

3 Sestavine članka 
Člankisolahkooddanivslovenskemjezikualidvojezično,enakovrednovslovenskeminangleškemjeziku. Članki v slovenskem jeziku morajo imeti naslednje sestavine: 
• 
glavni naslov članka, 

• 
avtorjev predlog rubrike (avtor naj navede, v kateri rubriki (Razprave, Razgledi, Metode, Polemike) želi objaviti svoj članek), 

• 
ime in priimek avtorja, 

• 
avtorjev znanstveni naziv, če ga ima (dr. ali mag.), 

• 
avtorjevpoštninaslovbrezkrajšavustanovalinavajanjakratic(naprimer:Znanstvenoraziskovalni centerSlovenskeakademijeznanostiinumetnosti,GeografskiinštitutAntonaMelika,Gosposkaulica13, SI – 1000 Ljubljana, Slovenija), 

• 
avtorjev elektronski naslov, 

• 
izvleček v enem odstavku (skupaj s presledki do 800 znakov), 

• 
ključne besede (do 8 besed), 

• 
title (angleški prevod naslova prispevka), 

• 
abstract (angleški prevod slovenskega izvlečka), 

• 
key words (angleški prevod ključnih besed), 


• članek(skupajspresledki(brezliteratureinangleškegapovzetka)do30.000znakovzaRazpraveoziroma do20.000znakovzaRazglede,Metode inPolemike), • summary(povzetekčlankavangleškemjeziku,skupajspresledkiod4000do8000znakov,imeprevajalca), 
• slikovnepriloge. Dvojezični članki so napisani enakovredno v angleškem in slovenskem jeziku. Ti članki ne potrebujejopovzetka.Zapisanječlankovvangleškemjezikuglejpoglavje3vprevodunavodil. 
Članeknajimanaslovepoglavijoznačenezarabskimištevkami(naprimer1Uvod,2Metodologija, 3Terminologija).Razdelitevprispevkanapoglavjajeobvezna,podpoglavjapanajavtoruporabileizjemo­ma.Zaželenoje,daimačlanekpoglavjiUvodinSklep.ObveznozadnjepoglavjejeViriinliteratura. 

4 Besedilo 
Naslovičlankovnajbodočimkrajši. 
Digitalnizapisbesedilanajbopovsemenostaven,brezvsakršnegaoblikovanja,poravnavedesne­garoba,deljenjabesed,podčrtavanjainpodobnega.Avtornajoznačilekrepki(bold)inležeči(italic) tisk.Ležečitiskjenamenjenzapisubesedvtujihjezikih(naprimerlatinščinialiangleščini).Besedilo najbovcelotiizpisanozmalimičrkami(razenvelikihzačetnic,seveda),breznepotrebnihkrajšav,okraj­šavinkratic.UporabitepisavoTimesNewRomanzvelikostjo10.Razmikmedvrsticaminajboenojen. 
Pisanjeopombpodčrtoalinakoncustraninidovoljeno. Prištevilih,večjihod9999,sezaločevanjemilijonicintisočicuporabljajopike(naprimer12.535 ali1.312.500). Pripisanjumerilazemljevidasedvopičjepišenestično,torejspresledkompredinzadvopičjem (naprimer1:100.000). Medštevilkamiinenotamijepresledek(naprimer125m,33,4%),medštevilominoznakozapoten­
coaliindeksštevilapapresledkani(naprimer123,km2,a5,15°C). Znakipriračunskihoperacijahsepišejonestično,razenoklepajev(naprimerp=a+c·b–(a+c:b)). Boljzapleteneračunskeenačbeinpodobnomorajobitizapisanizmodulomzaenačbe(Equation) 
vprogramuWord. 
Avtornajpazinazmernouporabotujkinnajjihtam,kjerjemogoče,zamenjasslovenskimiizrazi(napri­mer:klima/podnebje,masa/gmota,material/gradivo,karta/zemljevid,varianta/različica,vegetacija/rastje, maksimum/višek,kvaliteta/kakovost,nivo/raven,lokalni/krajevni,kontinentalni/celinski,centralni/srednji, orientirani/usmerjeni,mediteranski/sredozemski);znanstvenaravenčlankovnamrečnivnikakršnipove­zavizdeležemtujk.Izogibanajseuporabiglagolaznašati(naprimernamesto»višinaznaša50m«uporabite »višinaje50m«),nahajatise(naprimernamesto»stavbasenahaja«uporabiti»stavbaje«ali»stavbastoji«). 
Preglednica:NajpomembnejšeprvineprelomarevijeGeografskivestnik. 
format B5 širinaogledala(širinabesedilastrani) 134mm višinazunanjegaogledala(medzgornjoinspodnjočrtostrani) 200mm višinanotranjegaogledala(višinabesedilastrani) 188mm širinastolpcanastrani 64mm razmikmedstolpcemanastrani 6mm razmerješirina:višinazunanjegaogledala 1:1,5 največještevilovrsticnastrani 49 največješteviloznakovvvrstici 100 največještevilostolpcevnastrani 2 povprečnošteviloznakovnastrani 4000 

5 Citiranje v članku 
Avtor naj pri citiranju med besedilom navede priimekavtorja, letnico ter po potrebi številko stra­ni. Več citatov se loči s podpičjem in razvrsti po letnicah, navedbo strani pa se od priimka avtorja in letniceločizvejico,naprimer:(Melik1955,11)ali(Melik,IlešičinVrišer1963,12;Kokole1974,7–8). Čeimacitiranodelovečkottriavtorje,secitiraleprvegaavtorja,naprimer(Melikssodelavci1956,217). 
Enotevpoglavju Viriinliteratura najbodo navedenepoabecednemredupriimkov avtorjev,eno­teistegaavtorjaparazvrščenepoletnicah.Čejevseznamuvečenotistegaavtorjaizistegaleta,seletnicam dodajo črke (na primer 1999a; 1999b). Zapis vsake citirane enote skladno s slovenskim pravopisom sestavljajo trije stavki. V prvem stavku sta navedena avtor in letnica izida (če je avtorjev več, so loče­nizvejico,zvejicostaločenatudipriimekavtorjainzačetnicanjegovegaimena,medzačetnicoavtorja inletniconivejice),sledidvopičje,zanjimpanaslovinmorebitnipodnaslov,kistaločenazvejico. Če je citirana enota članek, se v drugem stavku navede publikacija, v kateri je članek natisnjen, če pa je enotasamostojnaknjigaizzbirke,sevdrugemstavkunavedeimezbirke. Čejeenotasamostojnaknji­ga,drugegastavkani.Izdajatelja,založnikainstranisenenavaja.Čeenotanitiskana,sevdrugemstavku navedevrstaenote(naprimerelaborat,diplomsko,magistrskoalidoktorskodelo),zavejicopašeusta-nova, ki hrani to enoto. V tretjem stavku se za tiskane enote navede kraj izdaje, za netiskane pa kraj hranjenja. Pri člankih se kraja ne navaja. Pri navajanju literature, ki ima številčno oznako DOI (Digi­talObjectIdentifier),jetrebanakoncunavedbedodatitudito.ŠtevilkeDOIsododeljeneposameznimčlankom serijskih publikacij, prispevkom v monografijah in knjigam. Številko DOI najdete v samih člankihinknjigah, oziroma na spletni stranihttp://www.crossref.org/guestquery. DOImora biti zapi­san na sledeči način: DOI: https://doi.org/10.3986/AGS49205 (glej primer v nadaljevanju). 
Nekaj primerov (ločila so uporabljena skladno s slovenskim pravopisom): 
1) za članke v revijah: 
• 
Melik, A. 1955a: Kraška polja Slovenije v pleistocenu. Dela Inštituta za geografijo 3. 

• 
Melik, A. 1955b: Nekaj glacioloških opažanj iz Zgornje Doline. Geografski zbornik 5. 

• 
Fridl,J.,Urbanc,M.,Pipan,P.2009:Theimportanceofteachers'perceptionofspaceineducation. Acta geographica Slovenica 49-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS49205 

• 
Geršič, M., Komac, B. 2014: Geografski opus Rudolfa Badjure. Geografski vestnik 86-2. DOI: https://doi.org/10.3986/GV86205 


2) za poglavja v monografijah ali članke v zbornikih: 
• Lovrenčak,F.1996:PedogeografskaregionalizacijaSpodnjegaPodravjasPrlekijo.SpodnjePodravje s Prlekijo, 17. zborovanje slovenskih geografov. Ljubljana. 
• 
Mihevc, B. 1998: Slovenija na starejših zemljevidih. Geografski atlas Slovenije. Ljubljana. 

• 
Hrvatin, M., Perko, D., Komac, B., Zorn, M. 2006: Slovenia. Soil Erosion in Europe. Chichester. DOI: https://doi.org/10.1002/0470859202.ch25 


• Komac,B.,Zorn,M.2010:Statističnomodeliranjeplazovitostivdržavnemmerilu.Odrazumevanja do upravljanja, Naravne nesreče 1. Ljubljana. 
3) za monografije: • Natek,K.,Natek,M.1998:Slovenija,Geografska,zgodovinska,pravna,politična,ekonomskainkul­
turna podoba Slovenije. Ljubljana. • Fridl,J.,Kladnik,D.,Perko,D.,OroženAdamič,M.(ur.)1998:GeografskiatlasSlovenije.Ljubljana. 
• 
Perko, D., Orožen Adamič, M. (ur.) 1998: Slovenija – pokrajine in ljudje. Ljubljana. 

• 
Oštir, K. 2006: Daljinsko zaznavanje. Ljubljana. 

• 
Zorn, M., Komac, B. 2008: Zemeljski plazovi v Sloveniji. Georitem 8. Ljubljana. 


4) za elaborate, diplomska, magistrska, doktorska dela ipd.: • Richter,D.1998:MetamorfnekamninevokoliciVelikegaTinja.Diplomskodelo,Pedagoškafakul­
teta Univerze v Mariboru. Maribor. • Šifrer,M.1997:PovršjevSloveniji.Elaborat,GeografskiinštitutAntonaMelikaZRCSAZU.Ljubljana. 
V kolikor citirate vire brez avtorjev in kartografske vire, jih navedite takole: • Popisprebivalstva,gospodinjstev,stanovanjinkmečkihgospodarstevvRepublikiSloveniji,1991– končni podatki. Zavod Republike Slovenije za statistiko. Ljubljana, 1993. 
• 
Digitalni model višin 12,5. Geodetska uprava Republike Slovenije. Ljubljana, 2005. 

• DržavnatopografskakartaRepublikeSlovenije1:25.000,listBrežice.GeodetskaupravaRepublike Slovenije. Ljubljana, 1998. 

• 
FranciscejskikatasterzaKranjsko,k.o. Sv. Agata,listA02. ArhivRepublikeSlovenije. Ljubljana, 1823–1869. 

• 
Buser,S.1986a:OsnovnageološkakartaSFRJ1:100.000,listTolmininVidem(Udine).Zvezni geološki zavod. Beograd. 

• 
Buser,S. 1986b:OsnovnageološkakartaSFRJ1:100.000,tolmačlistaTolmininVidem(Udine). Zvezni geološki zavod. Beograd. 


Avtorjivsepogostejecitirajovirezmedmrežja.Čestaznanaavtorin/alinaslovcitiraneenote,potem se jo navede takole (datum v oklepaju pomeni čas ogleda medmrežne strani): • Vilhar,U.2010:FenološkaopazovanjavokviruIntenzivnegaspremljanjastanjagozdnihekosistemov. 
Medmrežje:http://www.gozdis.si/impsi/delavnice/Fenoloska%20opazovanja_Vilhar.pdf(19.2.2010). 
• 
eGradiva,2010. Medmrežje:http://www.egradiva.si/(11.2.2010). Če avtor ni poznan, se navede le: 

• 
Medmrežje:http://giam.zrc-sazu.si/(22.7.2011). Če se navaja več enot z medmrežja, se doda še številko: • Medmrežje1:http://giam.zrc-sazu.si/(22.7.2011). • Medmrežje2:http://zgs.zrc-sazu.si/(22.7.2011). 

Med besedilom se v prvem primeru navede avtorja, na primer (Vilhar 2010), v drugem primeru pa le medmrežje, na primer (Medmrežje 2). Zakone se citira v naslednji obliki (ime zakona, številka uradnega lista, kraj izida), na primer: 

• 
Zakon o kmetijskih zemljiščih. Uradni list Republike Slovenije 59/1996. Ljubljana. • Zakonovarstvuprednaravnimiindrugiminesrečami.UradnilistRepublikeSlovenije64/1994,33/2000, 87/2001, 41/2004, 28/2006 in 51/2006. Ljubljana. 


Čeimazakondopolnitve,jetrebanavestitudite. Medbesedilomsezakonnavajascelimimenom, če gre za krajše ime, ali pa z nekaj prvimi besedami in tremi pikami, če gre za daljše ime. Na primer (Zakon o kmetijskih zemljiščih 1996) ali (Zakon o varstvu…1994). 
VpoglavjuViriinliteraturamorajobitinavedenavsadela,citiranavprispevku,ostalih,necitiranih del pa naj avtor ne navaja. 
Avtorjinajupoštevajotudinavodilazanavajanjevirovlastnikapodatkovaliposrednika,čejihle-ta določa, a naj jih kar se da prilagodijo zahtevam revije. Primer: Geodetska uprava Republike Sloveni­je ima navodila za navajanje virov določena v dokumentu »Pogoji uporabe geodetskih podatkov« (http://e-prostor.gov.si/fileadmin/narocanje/pogoji_uporabe_podpisani.pdf). 
Avtorji so v svojih člankih dolžni citirati sorodne, že objavljene članke v Geografskem vestniku. 

6 Preglednice in slike v članku 
Vse preglednice v članku so oštevilčene in imajo svoje naslove (uporaba funkcije za avtomatsko označevanjeinoštevilčevanjenidovoljena). Medštevilkoinnaslovomjedvopičje. Naslovkončapika. Primer: 
• 
Preglednica 1: Število prebivalcev Ljubljane po posameznih popisih. 

• 
Preglednica 2: Spreminjanje povprečne temperature zraka v Ljubljani (Velkavrh 2009). 


Preglednicenajbodooblikovanečimboljpreprosto,brezsenčenj,zenotnimiobrobami,brezkraj­šanjabesedilznotrajpreglednice. Preglednicenajnebodopreobsežne,takodajihjemogočepostaviti naenostranindasoberljive. Vpreglednicahneuporabljajtevelikihzačetnic,razenčetozahtevapra­vopis (na primer zapis zemljepisnih ali lastnih imen). 
Vseslike(fotografije,zemljevidi,grafiinpodobno)vprispevkusooštevilčeneenotnoinimajosvoje naslove(uporabafunkcijezaavtomatskooznačevanjeinoštevilčevanje nidovoljena). Medštevilko in naslovom je dvopičje. Naslov konča pika. Primer: 
• 
Slika 1: Rast števila prebivalcev Ljubljane po posameznih popisih. 

• 
Slika2:Izsektopografskekartevmerilu1:25.000,listKranj. Slikesolahkoširoketočno134mm(celaširinastrani)ali64mm(polširine,1stolpec),visokepanaj­več 200mm. 


Zemljevidinajbodobreznaslova,kerjenavedenževpodnapisu.Zalegendozemljevidajetrebauporabiti tippisaveTimesNewRomanvelikosti8pik,zakolofonpaistovrstopisavevelikosti6pik. Vkolofonunaj sopovrstiodzgorajnavzdolnavedeni:merilo(legrafično),avtorvsebine,kartograf,virinustanovaozi­romanosilecavtorskihpravic.Priizdelavizemljevidovsilahkopomagatespredlogamiinprimerompravilno oddanegazemljevidanamedmrežnistraniGeografskegavestnika: http://zgs.zrc-sazu.si/gv. Pri izbiri in določanju barv za slikovne priloge uporabite zapis CMYK in ne RGB oziroma drugih. 
Slikovnogradivo(zemljevidi,shemeinpodobno)najbovformatih.aiali.cdr,fotografijepavforma­tih .tifali .jpg. 
Pritistihzemljevidihinshemah,izdelanihsprogramomArcGIS,kjersopolegvektorskihslojevkotpod­lagauporabljenitudi rastrskisloji(naprimer .tif reliefa, letalskega alisatelitskegaposnetka inpodobno), oddajtetriločenedatoteke.Vprvinajbodosamovektorskislojizizključenomorebitnoprosojnostjopoligo­novskupajzlegendoinkolofonom(izvozvformatu.ai),vdrugisamorastrskapodlaga(izvozvformatu.tif), vtretji,kontrolnidatotekipavektorskiinrastrskislojiskupaj,takokotnajbibilvidetikončnizemljevidvreviji (izvozvformatu.jpg).Vkolikorkateriodslojevpotrebujeprosojnost,navediteodstotekle-teoboddajičlanka. 
Prizemljevidihinshemah,izdelanihvprogramihCorelDrawaliAdobeIllustrator,oddajtedveloče­nidatoteki;polegoriginalnegazapisa(format.cdrali.ai)dodajtešedatoteko,kiprikazuje,kakonaj bo videti slika (format .jpg). 
Grafi naj bodo izdelani s programoma Excel ali Corel Draw. Excelove datoteke morajo poleg izri­sanega grafa vsebovati tudi preglednico z vsemi podatki za njegovo izdelavo. 
Fotografije mora avtor oddati v digitalni rastrski obliki z ločljivostjo vsaj 120 pik na cm oziroma 300piknapalec,najboljevformatu.tifali.jpg,karpomenipribližno1600piknaceloširinostranivreviji. 
Slike, ki prikazujejo računalniški zaslon, morajo biti narejene pri največji možni ločljivosti zaslo-na(ločljivosturedimov:Nadzornaplošča\Vsielementinadzorneplošče\Zaslon\Ločljivostzaslonaoziroma ControlPanel\AllControlPanelItems\Display\ScreenResolution). Slikosenatopreprostonaredispri­tiskom tipke printscreen, prilepi v izbran grafični program (na primer Slikar, Paint) in shrani kot .tif. Pritemseslikenesmepovečatialipomanjšatioziromajispremenitiločljivost. Poželjilahkouporabite tudi ustrezne programe za zajem zaslona in shranite sliko v zapisu .tif. 
Za slikovne priloge, za katere avtor nima avtorskih pravic, mora avtor od lastnika avtorskih pravic pridobitidovoljenjezaobjavo.Avtornajobpodnapisukfotografijamdopišetudiavtorjaslike,popotrebipa tudicitatoziromavir,kijenavedenkotenotavVirihinliteraturi.MedbesedilovWordovidatotekiavtorvpiše lenaslovslikeinpopotrebiimeinpriimekavtorjaslike(fotografije),samoslikopaoddavločenidatoteki. 

7 Ostali prispevki v reviji 
PrispevkizarubrikeKnjiževnost,Kronika,ZborovanjainPoročilanajskupajspresledkinepresegajo 8000 znakov. Prispevki so lahko opremljeni s slikami, ki imajo po potrebi lahko podnapise. 
Pri predstavitvi publikacij morajo biti za naslovom prispevka navedeni naslednji podatki: kraj in letoizida,imeizdajateljainzaložnika,številostrani,pomožnostištevilozemljevidov,fotografij,slik,pre­glednic in podobnega ter obvezno še ISBN oziroma ISSN. 
Pridogodkihmorajobitizanaslovomprispevkanavedeninaslednjipodatki:kraj,državaindatum. 
Člankomobsedemdesetletnicialismrtipomembnejšihgeografovjetrebapriložititudinjihovofoto­grafijo v digitalni obliki z ustrezno ločljivostjo. 
Priporočilihodelunajnaslovuprispevkasledinaslovustanoveinpomožnostinaslovnjenepred­stavitve na medmrežju. 

8 Sprejemanje člankov 
Avtor naj prispevek odda zapisan s programom Word. 
Wordov dokument naj avtor naslovi s svojim priimkom (na primer: novak.doc), slikovne priloge paspriimkominštevilkopriloge,kiustrezavrstnemureduprilogmedbesedilom(naprimer:novak01.tif, novak02.cdr, novak12.ai, novak17.xls). Slikovno gradivo ne sme biti vključeno v Wordovo datoteko. 
Če ima avtor zaradi velikosti slikovnih prilog težave s pošiljanjem prispevka po elektronski pošti, naj se pravočasno obrne na uredništvo za dogovor o najprimernejšem načinu oddaje prispevka. 
Avtorji člankov morajo priložiti preslikano (prepisano), izpolnjeno in podpisano Prijavnico. Pri­javnicanadomeščaspremnidopisinavtorskopogodbo.Prijavnicajenavoljotudinamedmrežnistrani Geografskega vestnika (http://zgs.zrc-sazu.si/gv). 
Avtorzoddajoprispevkaavtomatičnopotrjuje,dajeseznanjenspraviliobjaveindaseznjimivce­loti strinja, vključno z delom, ki se nanaša na avtorske pravice. 
Datum prejetja članka je v reviji objavljen za angleškim prevodom izvlečka in ključnih besed. 
Avtorsamposkrbizaprofesionalniprevod izvlečka, ključnihbesedinpovzetkasvojegačlanka ter obvezno navede ime in priimek prevajalca. 
Čeavtoroddalektoriranobesedilo,najnavedetudiimeinpriimeklektorja. Čejebesedilojezikov-no slabo, ga uredništvo lahko vrne avtorju, ki poskrbi za profesionalno lektoriranje svojega besedila. 
Avtorji morajo za slikovne priloge, za katere nimajo avtorskih pravic, priložiti fotokopijo dovolje­nja za objavo, ki so ga pridobili od lastnika avtorskih pravic. 
AvtorjinajprispevkeoddajopreksistemaOpenJournalSystemsnaspletnistranihttp://ojs.zrc-sazu.si/gv, ali pa jih pošiljajo na naslov urednika: 
Matija Zorn 
Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU 
Gosposka ulica 13 
1000 Ljubljana 
e-pošta: matija.zorn@zrc-sazu.si 
telefon: (01) 4706348; 
Če avtor odda prispevek prek sistema OpenJournalSystems, naj pred oddajo članka prebere tudi navodilanamedmrežnistranihttp://ojs.zrc-sazu.si/gv,kjerjepolegsplošnihoblikovnihnavodilzapi­sano tudi, kako zagotoviti anonimnost pri recenzentskem postopku ter kako oblikovati članek, da bo ustrezal zahtevam sistema OpenJournalSystems. Avtorji naj bodo pri oddaji prek sistem OpenJour­nalSystemspozorni,sajvWordovidatotekinesmejozapisatisvojihimeninnaslovov.Izvleček,ključne besede ter viri in literatura se oddajo tudi v posebna polja ob oddaji članka. 

9 Recenziranje člankov 
Članki za rubrike Razprave, Razgledi, Metode in Polemike se recenzirajo. Recenzentski postopek je anonimen. Recenzijo opravijo ustrezni strokovnjaki, le članke v rubriki Polemike opravijo izključ­no člani uredniškega odbora. Recenzent prejme članek brez navedbe avtorja članka, avtor članka pa prejme recenzijo brez navedbe recenzenta. Če recenzija ne zahteva popravkov ali dopolnitve članka, 
Geografski vestnik 90-1, 2018 Navodila 


PRIJAVNICA 
Avtor 
ime: ________________________________________________________________________________________________________________________________ priimek: __________________________________________________________________________________________________________________________ naslov: ____________________________________________________________________________________________________________________________ prijavljam prispevek z naslovom: ________________________________________________________________________________________ 
za objavo v reviji Geografski vestnik in potrjujem, da se strinjam s pravili objavljanja v reviji Geo-grafskivestnik,kisonavedenavNavodilihavtorjemzapripravoprispevkovvzadnjemnatisnjenem Geografskem vestniku. 
Datum: __________________________ Podpis: 


OBRAZEC ZA RECENZIJO ČLANKOV V GEOGRAFSKEM VESTNIKU 
1. Naslov članka: ____________________________________________________________________________________________________________ 
2. Ocena članka:  
Ali je naslov članka dovolj jasen?  ne  delno  da  
Ali naslov članka ustrezno odraža vsebino članka?  ne  delno  da  
Ali izvleček članka ustrezno odraža vsebino članka?  ne  delno  da  
Ali so ključne besede članka ustrezno izbrane?  ne  delno  da  
Ali uvodno poglavje članka jasno predstavi cilje raziskave?  ne  delno  da  
Ali so metode dela v članku predstavljene dovolj natančno?  ne  delno  da  
Kakšna je raven novosti metod raziskave?  nizka  srednja  visoka  
Ali sklepno poglavje članka jasno predstavi rezultate raziskave?  ne  delno  da  
Kakšna je raven novosti rezultatov raziskave?  nizka  srednja  visoka  
Ali povzetek članka, ki bo preveden, ustrezno povzema vsebino članka? ne  delno  da  
Kakšna je raven jasnosti besedila članka?  nizka  srednja  visoka  
Ali je seznam citiranih enot v članku ustrezen?  ne  delno  da  
Katere preglednice v članku niso nujne?  številka:  

Katere slike v članku niso nujne? številka: ______________________ 
3. Sklepna ocena: 
Članek ni primeren za objavo . Članek je primeren za objavo z večjimi popravki . Članek je primeren za objavo z manjšimi popravki . Članek je primeren za objavo brez popravkov . 

4. Rubrika in COBISS oznaka: 
Najprimernejša rubrika za članek je: Razprave Razgledi Metode Najprimernejša COBISS oznaka za članek je: 1.01 (izvirni znanstveni) 
1.02 (pregledni znanstveni) 
1.03 (kratki znanstveni) 
1.04 (strokovni) 
5. 
Krajše opombe ocenjevalca: 

6. 
Priloga z opombami ocenjevalca za popravke članka: ne da 


7. 
Datum ocene: ____________________________________________________________________________________________________________ 

8. 
Podpis ocenjevalca: ____________________________________________________________________________________________________ 


seavtorjučlankarecenzijnepošlje. Uredništvolahkonapredlogurednikaalirecenzentazavrneobja­vo prispevka. 
10 Avtorske pravice 
Za avtorsko delo, poslano za objavo v Geografski vestnik, vse moralne avtorske pravice pripadajo avtorju,materialneavtorske pravice reproduciranja in distribuiranjavRepublikiSloveniji in v drugih državah pa avtor brezplačno, enkrat za vselej, za vse primere, za neomejene naklade in za vse analog-ne in digitalne medije neizključno prenese na izdajateljico. 
Če avtorsko delo ni v skladu z navodili za objavo, avtor dovoljuje izdajateljici, da avtorsko delo po svoji presoji ustrezno prilagodi. 
Izdajateljica poskrbi, da se vsi prispevki s pozitivno recenzijo, če so zagotovljena sredstva za tisk, objavijo v Geografskem vestniku, praviloma v skladu z vrstnim redom prispetja prispevkov in v skla­duzenakomernorazporeditvijoprispevkovporubrikah.Naročeniprispevkiselahkoobjavijoneglede na datum prispetja. 
Članki v reviji Geografski vestnik niso honorirani. 
Avtorju pripada 1 brezplačen izvod publikacije. 
11 Naročanje 
Geografskivestniklahkonaročitepriupravnikurevije. Pisnonaročilomoravsebovatiizjavoona­ročanju revije do pisnega preklica ter podatke o imenu in naslovu naročnika, za pravne osebe pa tudi podatek o identifikacijski številki za DDV. 
Naslov upravnika: 
Rok Ciglič 
Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU 
Gosposka ulica 13 
1000 Ljubljana 
e-pošta: rok.ciglic@zrc-sazu.si 
telefon: (01) 4706365 
INSTRUCTIONS TO AUTHORS FOR THE PREPARATION OF ARTICLESFORGEOGRAFSKIVESTNIK(GEOGRAPHICAL BULLETIN)
(translated by DEKS, d.o.o.) 
1 Introduction 
ThefollowinginstructionsforpreparingEnglish-languagesubmissionsforGeografskivestnikarebased ontherequirementsoftheSlovenianMinistryofEducation,ScienceandSport,theSlovenianResearchAgency, theRulesofProcedureforJournalEditorship,anddecisionsbytheeditorialboardof Geografskivestnik. 
2 Journal orientation 
Geografskivestnik is the research journal of the Association of Slovenian Geographers. It is dedi­catedtopresentingresearchfindingsinallareasofgeographyandrelateddisciplines.Ithasbeenpublished since1925. Since2000ithasbeenissuedtwiceayearinprintformatandelectronicallyontheInternet (http://zgs.zrc-sazu.si/en-us/publications/geographicalbulletin.aspx; http://ojs.zrc-sazu.si/gv). 
Thefirstandmainpartofthejournalcontainsarticlesorganizedintofoursections.ThesearePapers, which includes lengthier, primarily research articles, Reviews, which includes shorter, generally sur­veyarticles,Methods,whichincludesarticlesclearlyorientedtowardpresentingresearchmethodsand techniques, and Polemics, with articles about viewpoints on geography. 
Thesecondpartofthejournalcontainsinformativearticlesorganizedintofoursections:Literature, Chronicle,Meetings,andReports.TheLiteraturesectionpresentsSlovenianbooks,followedbySlovenian journals,andthenforeignbooksandjournals.InChronicleandMeetings,thematerialispresentedchrono-logically. The Reports sectionfirstpresentstheworkofgeographicalinstitutionsinalphabeticalorder (by name), followed by other reports. The »Instructions to authors for the preparation of articles for Geografskivestnik (Geographical Bulletin)« appear at the end of the journal. 
3 Parts of an article 
Articles must contain the following parts: 
• 
The main title of the article; 

• 
The author's suggestion for the section (the author should state which section – Papers,Reviews, Methods,or Polemics – the article is intended for); 

• 
The author's full name; 

• 
The author's degree, if he or she has one (e.g., PhD, MA, etc.); 

• 
The author's mailing address, giving the institution name in full and without abbreviations (e.g.,DepartmentofGeography,IndianaUniversity,StudentBuilding120,701E.KirkwoodAvenue, Bloomington, IN 47405-7100 USA); 

• 
The author's e-mail address; 

• 
A one-paragraph abstract (up to 800 characters including spaces); 

• 
Key words (up to eight); 

• 
A Slovenian title (a Slovenian translation of the article title); 

• 
A Slovenian abstract (a Slovenian translation of the article abstract); 

• 
A Slovenian key words (a Slovenian translation of the article key words); 


• Thearticle(upto30,000characterswithspaces(withoutreferencesandsummary)forPapers,orup to20,000characterswithspacesforReviews,Methods,orPolemics); • ASloveniansummary(4,000–8,000characterswithspaces,andthenameoftheSloveniantranslator); 
• Figures. 
The sections of the article should be numbered using Arabic numerals (e.g., 1 Introduction, 2Methodology,3Terminology).Articlesmustbedividedintosections,andonlyexceptionallyinto subsections.Thearticleshouldhavesectionstitled»Introduction«and»Conclusion.«Thelastsection mustbe»References.« 
4 Text 
Titlesofarticlesshouldbeasbriefaspossible. 
Theelectronicversionofthetextshouldbecompletelyplain,withoutanykindofspecialformat­ting,withoutfulljustification,withouthyphenation,underlining,andsoon.Onlyboldanditalicshould beusedtomarktext.Italictextisreservedforwordsinforeignlanguages(e.g.,Latin,etc.).Theentire textshouldusesentence-stylecapitalizationwithoutunnecessaryabbreviationsandacronyms.UseTimes NewRoman,fontsize10.Linespacingmustbesettosingle. 
Footnotesandendnotesarenotpermitted. Fornumbersgreaterthan999,useacommatoseparatethousands,millions,etc.(e.g.,5,284). Writethescaleofmapswithacolonwithnospaceoneitherside(e.g.,1:100,000). Aspaceshouldstandbetweennumbersandunits(e.g.,125m,15°C),butnotbetweennumbers 
andexponents,indexnumbers,orpercentages(e.g.,123,km2,a5,33.4%). Signsformathematicaloperationsarewrittenwithspacesoneitherside,exceptforparentheses; forexample,p=a+c·b–(a+c:b). MorecomplicatedformulasandsoonmustbewrittenusingtheequationeditorinWord. 
Table:ThemostimportantformattingelementsforGeografskivestnik. 
Papersize B5 Printspacewidth 134mm Printspaceheightwithheadersandfooters 200mm Printspaceheightwithoutheadersandfooters 188mm Columnwidth 64mm Columspacing 6mm Widthvs.heightratioofprintspacewithheadersandfooters 1:1.5 Maximumlinesperpage 49 Maximumcharactersperline 100 Maximumcolumnsperpage 2 Averagecharactersperpage 4,000 
5 Citing sources 
Forin-textcitations,citetheauthor'slastname,theyearofpublication,andthepaginationasnec­essary.Multiplecitationsareseparatedbyasemicolonandorderedbyyear,andpagenumbersareseparated fromtheauthorandyearbyacomma;forexample,(Melik1955,11)or(Melik,IlešičandVrišer1963,12; Kokole1974,7–8).Ifacitedworkhasmorethanthreeauthors,onlythefirstauthoriscited;forexam­ple,(Meliketal.1956,217). 
Worksinthe»References«sectionshouldbealphabetizedbyauthors'last names, and worksbythe same authorordered by year. If the listcontainsmultipleworksby the sameauthor with the sameyear, aletterisadded tothe year (e.g.,1999a; 1999b). Eachworkcitedisarranged into three »sentences«fol­lowingSlovenianrules. Thefirst»sentence«startswiththeauthor'snameandtheyearofpublication(if thereismorethanoneauthor, theyare separated by a comma;acommaalsoseparates thelastnameof anauthorandtheinitialofhisorherfirstname,andthereisnocommabetweentheauthor'sinitialand the year) followed by a colon and the article title and any subtitle (separated by a comma). If the work cited is an article, the second »sentence« contains the name of the publication that it appears in, and, if the cited unit is a separate book in a series, the second »sentence« states the name of the series. If the workcitedisanindependentbook,thereisnosecond»sentence.«Thepublisher,press,andpagination arenotcited.Iftheworkisunpublished,thesecond»sentence«statesthetypeofwork(e.g.,report,bach­elor'sthesis,master'sthesis,doctoraldissertation),followedbyacommaandthenameoftheinstitution wheretheworkisheld.Inthethird»sentence«theplaceofpublicationisgivenforpublishedworks,and theplacetheworkisheldforunpublishedworks.Placesarenotcitedforarticles.Whencitingworkswith a DOI (Digital Object Identifier) it is also necessary to add the DOI number at the end. DOI numbers are assigned to individual periodical articles and to chapters in books. The DOI number can be found inthearticlesandbooksthemselvesoratthewebsitehttp://www.crossref.org/guestquery.TheDOImust be written asfollows: DOI: https://doi.org/10.3986/AGS49205 (see theexample below). 
Some examples: 
1) Journal articles: 
• 
Williams, C.H. 1999: The communal defence of threatened environments and identities. Geografski vestnik 71. 

• 
Fridl, J., Urbanc, M., Pipan, P. 2009: The importance of teachers' perception of space in educa­tion. Acta geographica Slovenica 49-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS49205 


• Geršič,M.,Komac,B.2014:ThecompletegeographicalworksofRudolfBadjura.Geografskivest­nik 86-2. DOI: https://doi.org/10.3986/GV86205 
2) Chapters in books: 
• 
Hrvatin, M., Perko, D., Komac, B., Zorn, M. 2006: Slovenia. Soil Erosion in Europe. Chichester. DOI: https://doi.org/10.1002/0470859202.ch25 

• 
Zorn, M. 2011: Soil erosion of flysch soil on different land use under submediterranean climate. Soil Erosion: Causes, Processes and Effects. New York. 


3) Books: 
• 
Natek, K. 2001: Discover Slovenia. Ljubljana 

• ZupanHajna,N.2003:IncompleteSolution:WeatheringofCaveWallsandtheProduction,Transport and Deposition of Carbonate Fines. Ljubljana. 

• 
Zorn, M., Komac, B. 2008: Landslides in Slovenia. Georitem 8. Ljubljana. 


4) Reports, theses and dissertations, etc.: • Richter,D.1998:MetamorphicRocksintheSurroundingofVelikoTinje.Bachelor'sthesis,Faculty of education, University of Maribor. Maribor. 
• Šifrer,M.1997:ReliefinSlovenia.Report,AntonMelikGeographicalInstituteZRCSAZU.Ljubljana. Sources without authors and cartographic sources must be cited in the following form: 
• 
Census of population, households, dwellings and agricultural holdings in Slovenia 1991 – final data. Institute of statistics of the Republic of Slovenia. Ljubljana, 1993. 

• 
Digital Elevation Model 12,5. Surveying and mapping authority of the Republic of Slovenia. Ljubljana, 2005. 

• NationalTopographicMapoftheRepublicofSlovenia1:25,000,sheetBrežice.Surveyingandmap-ping authority of the Republic of Slovenia. Ljubljana, 1998. 

• 
DerfranziszeischeKatasterfürKrain,cadastralmunicipalitySt.Agtha,sheetA02.Archivesofthe Republic of Slovenia. Ljubljana, 1823–1869. 


• Buser,S.1986a:BasicgeologicalmapofSFRY1:100,000,sheetTolminandVidem(Udine).Federal geological survey. Beograd. 
• Buser,S. 1986b:BasicgeologicalmapofSFRY1:100,000,interpreterofsheetTolminandVidem (Udine). Federal geological survey. Beograd. 
Authors are increasingly citing Internet sources. If the author and title of a cited work are known, cite them like this (the date in parentheses refers to the date the webpage was viewed): • Vilhar,U.2010:PhenologicalObservationintheFrameworkofIntensiveMonitoringofForestEcosystems. 
Internet: http://www.gozdis.si/impsi/delavnice/Fenoloska%20opazovanja_Vilhar.pdf (19.2.2010). 
• 
eLearning,2012. Internet:http://www.elearningeuropa.info(22.11.2012). If the author is unknown, cite only: 

• 
Internet:http://giam.zrc-sazu.si/(22.7.2011). If citing more than one work from the Internet, add a number: • Internet1:http://giam.zrc-sazu.si/(22.7.2011). • Internet2:http://zgs.zrc-sazu.si/(22.7.2011). 

Inthetextitself,citetheauthorwhenknown;forexample,(Vilhar2010).Whentheauthorisunknown, cite »Internet« only; for example, (Internet 2). Cite legislation in the following format (name of legislation, name of publication, place of publi­cation); for example: 

• 
Agricultural Land Act. Official Gazette of the Republic of Slovenia 59/1996. Ljubljana. 

• 
Act on Protection against Natural and Other Disasters. Official Gazette of the Republic of Slovenia 64/1994, 33/2000, 87/2001, 41/2004, 28/2006, 51/2006. Ljubljana. 


If legislationhas been amended, this must alsobe cited. Cite the legislation in the textwith its full titleifit isshortor withthefirstfew wordsandan ellipsisifitislong; forexample,(AgriculturalLand Act 1996) or (Act on Protection…1994). 
The»References«sectionmustincludeallworkscitedinthearticle,andotherworksnotcitedshould not be included. 
Authorsshouldalsotakeintoaccounttheinstructionsforcitingsourcesiftheownersortransmitters of these define them; for example, the Surveying and Mapping Authority of the Republic of Slovenia has its instructions for citing sources defined in the document »Pogojiuporabegeodetskihpodatkov« (http://e-prostor.gov.si/fileadmin/narocanje/pogoji_uporabe_podpisani.pdf). 
The authors are obliged to cite similar, already published articles in the Geografskivestnik. 
6 Tables and figures 
Alltablesinthearticlemustbenumberedandhavetitles(donotuseautomaticnumbering). Place a colon after the number and a period after the title; for example: 
• 
Table 1: Population of Ljubljana according to various censuses. 

• 
Table 2: Variation in average air temperature in Ljubljana (Velkavrh 2009). 


Tablesshouldbeformattedassimplyaspossible,withoutshading,usingonlyoneborderstyle,and withoutabbreviationswithinthetable.Tablesshouldnotbeexcessivelylarge;theyshouldfitonone page and be easy to read. 
Allfigures(photos,maps,graphs,etc.)inthearticlemustbenumberedthesamewayandhavetitles (donotuseautomaticnumbering).Placeacolonafterthenumberandaperiodafterthetitle;forexample: 
• 
Figure 1: Population growth in Ljubljana according to various censuses. 

• 
Figure2:Detailof1:25,000topographicmap,Kranjsheet. 


Figures may be 134mm wide (full page width) or 64mm (half width, one column), and no more than 200mm high. 
Maps should nothave titles because the title already appears in the caption. Map legends should use TimesNew Roman,fontsize8,and mapcolophonsshoulduseTimesNew Roman,fontsize6. Themap colophonshouldstatethefollowing(toptobottom):scale(graphicallyor,exceptionally,inprose),design­er,cartographer,source,andinstitutionorcopyrightholder.Whencreatingmaps,followtheexamplesavailable onthe Geografskivestnikwebsite(http://zgs.zrc-sazu.si/en-us/publications/geographicalbulletin.aspx). 
Whenselectinganddefiningcolorsforfigures,usetheCMYKcolormodel(notRGBoranyother). Figures should be submitted in .ai or .cdr format; however, photographs should be submitted in .jpg or .tif format. 
FormapsproducedusingtheArcGISorArcViewprograms,wherevectorlayersareusedalongwith rasterlayersasabase,submittwoseparatefiles. Thefirstoneshouldcontainvectorlayerswithoutany transparency (in .ai format), and the second one should contain the raster base (in .tif format). Both filesshouldbeaccompaniedbya .jpgfileshowinghowthemapwilllookwithallthelayers.Whensub­mitting the article, state what any transparency levels should be. 
SubmitfiguresproducedusingCorelDRAWorAdobeIllustratorintheoriginalfileformataccom­panied by a .jpg file showing how the figure should appear. Graphs should be created using Excel or Corel Draw. In addition to the graph, Excel files must also contain a table with all of the data used to produce it. 
Photosandotherfiguresmustbesubmittedindigitalrasterformatwitharesolutionofatleast120pix­els per cm or 300 pixels per inch, preferably in .tif or .jpg format, which is approximately 1,600 pixels for the entire page width in the journal. 
The images showing the computer screen must be created at the highest screen resolution possi­ble (set the resolution Control Panel\All Control Panel Items\Display\Screen Resolution). An image can then simply be created by pressing the print screen button, pasting it into a graphics program of yourchoice(e.g.,Paint),andsavingitasa.tif.Theimagecannotbeenlargedorreducedduringthisprocess; thesameappliesfortheimageresolution.Ifyouwish,youcanalsouseanotherprogramforscreencap­tures and save the image in .tif format. 
Forfiguresthattheauthordoesnotholdcopyrightto,theauthormustobtainpermissionforpub­lication from the copyright holder. Alongside the photo captions the author should also include the nameofthephotographerand,asnecessary,alsoacitationorsourceincludedinthe»References«sec­tion. In the text itself (Word file) only the title of the figure should be given and, as necessary, the full name of the photographer; the figure itself should be submitted in a separate file. 
7 Other journal articles 
Articles in the Literature,Chronicle,Meetings, and Reportssections should not exceed 8,000 char­acters including spaces. These articles may include figures, which may have captions as necessary. 
For publication notices, the title of the article must be followed by the place and year of publica­tion, thenameofthepublisher,thenumberofpages,and(asapplicable)the numberofmaps,figures, tables, and so on, as well as the ISBN or ISSN. 
For events, the title of the article must be followed by the place, country, and date. 
Articles about the seventieth birthdays or deaths of prominent geographers should be accompa­nied by photographs of the person in digital format with suitable resolution. 
For reports on work, the title of the article should be followed by the name of the institution and, if possible, its website address. 
8 Accepting articles 
Authors should submit articles written in Word. 
Word documents should be saved under the author's surname (e.g., smith.doc) and enclosed fig­ures with the surname and number of the enclosure matching the sequential order in the text (e.g., smith01.tif, smith02.cdr, smith12.ai, smith17.xls). Figures must not be included in a Word file. 
If authors have trouble submitting an article electronically because of the size of the attached fig-ures,theyshouldconsulttheeditorshipinatimelymannertoagreeonthebestwaytosubmitthearticle. 
Authorsofarticlesmustencloseacopied,completed,andsignedSubmissionForm.TheSubmission Formfulfillsthefunctionofacoverletterandcopyrightagreement.TheSubmissionFormisalsoavail­ableontheGeografskivestnikwebsite(http://zgs.zrc-sazu.si/en-us/publications/geographicalbulletin.aspx). 
Bysubmittinganarticle,authorsautomaticallyconfirmthattheyarefamiliarwiththerulesofpub­lication and that they fully agree with them, including the part relating to copyright. 
ThedatethearticleisreceivedispublishedinthejournalaftertheSlovenianabstractandkeywords. 
Authorsthemselvesareresponsibleforarrangingprofessionaltranslationsoftheabstracts,keywords, and summaries of their articles, and they must provide the full name of the translator. 
Authorsthatsubmitcopyeditedtextsmustprovidethefullnameofthecopyeditor. Ifthelanguage of the submission is poor, the editorship can return it to the author, who must arrange for the text to be professionally copyedited. 
Authorsmustencloseaphotocopyofpermissionforpublicationfromthecopyrightholderforfig­ures that they themselves do not own copyright to. 
Authors should submit articles via Open Journal Systems on web page http://ojs.zrc-sazu.si/gv, or send them to the editor's address: 
Matija Zorn 
Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU 
Gosposka ulica 13 
1000 Ljubljana, Slovenia 
E-mail: matija.zorn@zrc-sazu.si 
Phone: +386 1 4706348 
Pleasereadguidelinespublishedathttp://ojs.zrc-sazu.si/gvifyouaresubmittingyourarticleusing OpenJournalSystems.Thoseguidelineswillinformyouaboutgeneralrulesandhowtoensureablind review of your article. In the case of submitting an article with Open Journal Systems author names mustbeomittedfromtheWordfile.Abstract,keywordsandreferencesmustbesubmittedalsotopar­ticular text boxes which are part of submission process. 
9 Reviewing articles 
Articles for the Papers,Reviews,Methods,and Polemicssections are reviewed. The review process isanonymous.Reviewsareprovidedbyqualifiedexperts;onlyarticlesinthePolemicssectionarereviewed exclusively by members of the editorial board. The reviewer receives an article without knowing who the author is, and the author receives the review without being told who the reviewer is. If the review does not require any corrections or additions to the article, the review is not sent to the author. The editorship may reject an article based on the opinion of the editor or a reviewer. 
Instructions Geografski vestnik 90-1, 2018 
REGISTRATION FORM 
Author 
first name: ______________________________________________________________________________________________________________________ last name: ________________________________________________________________________________________________________________________ address: __________________________________________________________________________________________________________________________ I am submitting the article titled: ________________________________________________________________________________________ 
for publication in Geografskivestnik and confirm that I will abide by the rules of publication in Geografskivestnik as given in the Instructions to authors for the preparation of articles in the last printed issue of Geografskivestnik. 
Date: ____________________________ Signature: 
10 Copyright 
AllmoralrightsareretainedbytheauthorforcopyrightworksubmittedforpublicationinGeografski vestnik.TheauthortransfersallmaterialrightstoreproductionanddistributioninSloveniaandinother countriestothepublisherfreeofcharge,withouttimelimit,forallcases,forunlimitednumbersofcopies, and for all analog and digital media without exception. 
If thearticle isnot in line with the instructions for publication, the authorshall permit thepublisher to adapt the article accordingly. 
The publisher shall ensure that, given sufficient funds for printing, all positively reviewed articles shall be published in Geografskivestnik, generally in the sequence in which they are received and in line with the balanced distribution of articles by section. Commissioned articles may be published at any time regardless of the date they are received. 
No authorship fee is paid for articles in Geografskivestnik. 
Authors are entitled to one free copy of the publication. 
11 Subscription 
Geografskivestnik can be ordered from the journal manager editor. Written subscription requests must state that the journal subscription is valid until written cancellation and contain the name and address of the subscriber; subscribing legal entities must provide their VAT identification number. 
Journal managing editor's address: 
Rok Ciglič 
Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU 
Gosposka ulica 13 
1000 Ljubljana 
E-mail: rok.ciglic@zrc-sazu.si 
Phone: +386 1 4706365 
200 


EOGRAFSKI 
ESTNIK 

UVODNIK Andrej Kranjc Erarehumanumest ali Karosch ni krš: ob 240. obletnici 
izida Oriktografije Kranjske ............................................................................................................................................................................................................................ 9 
RAZPRAVE – PAPERS Igor Bahar Kras Frmilskedolinev Krajinskemparku Boč-Donačkagora .......................................................................... 11 
KarstofFrmileValleyintheLandscapeParkBoč-DonačkaGora................................................................ 25 
Kristina Jerman, Družbeni vplivi prireditev v Mestni občini Koper................................................................................................................................ 29 
Ksenija Vodeb SocialimpactsofeventsinMunicipalityofKoper ...................................................................................................................................... 42 
RAZGLEDI – REVIEWS Renata Mavri Priporočila za trajnostno načrtovanje rekreacije na prostem 
v zavarovanih območjih Slovenije .......................................................................................................................................................................................... 45 
Recommendationsforsustainableplanningofoutdoorrecreation 
intheprotectedareasinSlovenia.................................................................................................................................................................................................... 57 
Matjaž Geršič, Primerjava kulturne pokrajine Hraških listnekov in tamkajšnjega Matej Gabrovec, kmetovanjavprvipolovici19. stoletjaindanes .............................................................................................................................. 61 Žiga Zwitter ComparingtheculturallandscapeofHraškiListnekiandfarmingthere inthefirsthalfofthenineteenthcenturyandtoday ........................................................................................................................ 83 
METODE – METHODS Matej Lipar Celostni pristop k preučevanju kvartarnih eolskih kalkarenitov 
za poznavanje pretekle spremenljivosti podnebja ...................................................................................................................... 85 
A combinedapproachtothestudyofQuaternaryaeoliancalcarenites 
forunderstandingthepalaeoclimate ...................................................................................................................................................................................... 95 
Mojca Foški, Nataša Primerjalnaanalizamodelovpokrovnostiinrabezemljiščvizbranihdržavah .......... 97 Đurić, Katja Tič, Comparativeanalysisoflandcoverandlandusemodelsinselectedcountries............ 112 MihaelaTriglavČekada Rok Ciglič Assessingtheimpactofinputdataincongruityinselectedquantitative methodsformodellingnaturallandscapetypologies .......................................................................................................... 115 
Preverjanje vpliva nesmiselnosti vhodnih podatkov pri izbranih kvantitativnihmetodahzamodeliranjenaravnopokrajinskihtipizacij .......................... 132 
KNJIŽEVNOST – LITERATURE .............................................................................................................................................................................................. 143 
KRONIKA – CHRONICLE .......................................................................................................................................................................................................................... 147 
ZBOROVANJA – MEETINGS.............................................................................................................................................................................................................. 163 
POROČILA – REPORTS...................................................................................................................................................................................................................................... 175 
NAVODILA – INSTRUCTIONS .................................................................................................................................................................................................. 183 
9 770350 389506