Leto VIL, št. 46 (»Jutro« xiv, š«. 2*5 a) Ljubljana, ponedeljek 1). novembra 1933 * opiavuiatvo. ujuoijana, tinafljeva ulica 5. — Ielefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. tnseratnl oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — Tel. 3492 ua 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru št. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v biši dr. Baum-erartnerja. Ponedeljska izdaja poneueija&a trua.jt» je vo- lilne dolžnosti, so hočeš nočeš spravili na volišče. Vsak volilec, ki je oddal svoj glas. je moral v volilnem lokalu kupiti za 6 pfenigov poseben znak z napisom »Ja« v dokaz, da je izvršil svojo volilno dolžnost. Podrobno je bila tudi organizirana služba za prevoz bolnikov in onemoglih ljudi na volišče. Med prvimi sta oddala svoje glasove Hindenburg in Hitler, ki ju je pred volilnim lokalom čakala mnogo tisočglava množica in jima prirejala viharne ovacije. Kljub slabemu vremenu so se preko vsega dneva zbirale pred volilnimi lokali velike množice in čakale volilnih izidov. Spričo teh volilnih metod je bila volilna udeležba zelo velika "ln računaio, da se je 98 odstotkov volilnih upravičencev udeležilo volitev. V provinci so bi'e volitve po večini končane že dopoldne in so zlasti v podeželskih krajih spravili na volišče vse volilce. Ob 6. zvečer so bile volitve končane. Splošno računajo, da je dobil Hitler nad 30 milijonov glasov in da je bila demonstracija opozicije, ki je glasovala proti politiki Hitlerjevega režima, prav minimalna. Točen rezultat bo znan šele okrog polnoči. Bukarešta, 12. novembra, p. že dolgo pričakovana kriza rumunske vlade je danes tudi formalno nastopila. Dopoldne je prispel kralj Karol iz Sinaje ter je tasoj sprejel ministrskega predsednika Vajdo Voevoda, ki mu je v smislu sklepa ministrskega sveta podal ostavko celokupne vlade. Kralj je ostavko sprejel in poveril Vajdi Voevodu vodstvo vladnih poslov do sestave nove vlade, že popoldne so se pričele konzultacije. Kra.lj je najprvo smeje! šefa narodne stranke maršala Avaresca. za njim pa šefa liberalne stranke Duco, šefa narodne liberalne stranke Bratiana, šefa narodne kmečke stranke dr. Lupa in znanega rumunsicega državnika dr. Gogsu. Splošno se pričakuje, da bo mandat za sestavo nove vlade dobil šef liberalne stranke Duca. niso pa izključene tudi druge kombinacije. Do odločitve bo prišlo vsekakor šele po vsestranskem proučevanju političnega položaja. Nobenega dvoma pa ni, da bo nova vlada razpustila parlament in razpisaia nove volitve. Vatikan sanira italijanska podjetja Milan, 12. novembra, d. Veliko senzacijo v finančnih krogih je vzbudila vest, da se udeležuje tudi Vatikan pri sanaciji največjega italijanskega plinskega koncema »Societa Italiana per il gass« v Turinu. Vatikan je za sanacijo tega velikega '.n dobičkanosnega podjetja, ki je zašlo v tež. koče samo zaradi poloma nekaterih udeleženih bank. prispeval 27 milijonov lir. V upravni svet sta bila kot zastopnika Vat.-kana izvoljena vatikanski odvetnik Frafl-cesco Pacelli in ožji sorodnik papeža grof Ratti. Tiha vojna med Rusijo in Japonsko Pariz. 12. novembra, p. Iz MoaKve poročajo, da So sovjetske čete sestrelile šest japonskih letal, ki so letela nad sovjetskim ozemljem. Prav tako je sovjetska vojna mornarica potopila dve manjši japonski pomožni vojni ladji, ki sta pri Kamčavki zašli v sovjetske vode. Uradno te vesti še niso potrj ene. vendar pa se v moskovskih diplomatskih krogih uporn0 vzdržujejo. Razpust Hitlerjeve sts?anke v ČSR Praga, 12. novembra, r. Vlada se ie po-služila v zakonu dane možnosti ter bo razpustila nemško narodno socialistično stranko, dočim za nemško nacionalno ta ukrep še ni sklenjen. Z razpustom stranke bodo poslanci, ki so bili izvoljeni na programu razpuščene stranke, izgubili svoie mandate, s čemer se bo zmanjšalo nemško par-lamentar -r -»stvo z? osem po *--cev Svoj odlok utemeljuje vlada s tem, da je delovanie te stranke v veliki meri ogrožalo integriteto in eksokutivo države Rezultat sodnega postopanje, ki ga je potrdilo najvišje sodišče, je dokazalo, da je nemška | narodno - socialistična delavska stranka j imela v svojem programu tudi odcepitev i dela Češkoslovaške in njegovo priključitev k Nemčiji. | Policija je zaplenila tudi vse premeže- J nje narodno socialistične stranke. V zvezi s preiskavo o akciji protidržavnih elementov in njihovih odnošajev z inozemstvom je bilo razpuščenih več nemških društev. Boncour obolel na brini Pariz, 12. novembra, r. Zunanji minister Paul Boncour je zbolel za hripo ter mora I ostati doma. še ni znano, ali bo minister ; Boncour do torka toliko ozdravel, da bo I mogel v zbornici odgovoriti na zunanie-->o- i litične interpelacije. Huda zima v Italiji Rim. 12. nov. g. V Italiji vlada že sUoga i zima. Vremenska pc? biTn vložena le no ena kandidatna lista, ker ie bil dosežen kompromisni <~ - 711T^ med vsemi činitelji, ki prihajajo v poštev. Volilna komisija, v kateri so kot predsednik g. dr. Vilko Baltič. predsednik Pokojninskega zavoda, kot člani pa gg. dr. Božič, Ev^en Lovšin, dr. Milavec in ^.dolf Ribnikar, člani upravnega odbora Pokojninskega zavod?, je zato v smislu 7-kora o Po-koininejroTn u proglasila za izvožene vse ksn-^ftA na vložki* Wndi-datnih listah. Zaradi tega odpadeio pismene volitve in ie dobil Fokojmnski zavod novo upravo za nadaljnjo doLo pet.n let. _ Visoko odlikovanje savinjske podružnice SPD Celje, 12. novembra. Danes se je vršila proslava "Vinice obstoja saviniske podružnice Slovenskega planinskega društva v Celju. Pri tej priliki je bi'o objavljeno, da je Nj. Vel. 1" alj odlikoval savinjsko podružnico SPD ob 40-letnem iubileiu z redom sv. Save m. stopnje. (Podrobnejše poročilo bo še objavljeno.) Uspeh ljubljanskih umetnikov v Beogradu Beograd, 1'2. novembra, p. Sinoči sta priredila v prostorih Kolarčeve univerze baletni večer Ljubljančana Pino in Pija Mlakar Na klavirju ju je spremljal dirigent ljubljanske opere g. Danilo Švara Beo-g"ra,rski strokovnjaki se izražajo o nastopu cbeh umetnikov zelo pohvalno in ju označujejo za zelo talentirana. Proslava Njegoša Beograd, 12. novembra. AA. Na pobudo odbora za zgradbo spomenika Njegošu v B?o"radu, ki ie pod pokroviteljstvom Nj. Vel." kralja, se bo 14. novembra proslavil v vseh cerkvah in šolah njegov rojstni dan. Pri svečanosti bodo sodelovali patriiarh. prosvetni, vojni in notranji minister, senat in Narodna skupščina, univerze, Sokol. Rdeči križ, Narodna odbrana. Jadranska straža. Kolo srbskih sester, društvo knegi-nje Zorke, društva književnikov, profesorjev. učiteljev in zastopniki drugih prosvetnih, humanih in kulturnih društev in organizacij. V Beogradu bo na ta dan svečana arhi-jerejska služoa ob 10. v Saborni cerkvi ter cela vrsta predavanj naših znanih učenjakov na beograjski univerzi, v srednjih šolali, učiteliiščih in osnovnih šolah ter zabave in koncerti, ki jih bodo priredile prosvetne ustanove. Tudi drusrod po državi se bodo vršile slič-ne svečanosti v slavo Njegoša in za dosto jen spomenik enemu izmed največjih sinov našega naroda. Ta dan se bo narod spemi- j njal svojega velikana ln daroval svoj nov-j čič za izvedbo te plemenite akcije. Prostovoljni prispevki naj se pošiljajo preko Poštne hranilnice v Beogradu na čekovni račun št. 56.661, ki ga ima omenjeni odbor. Pellegrinetti dobi kardinal- ski klobuk Rim, 12. novembra, d. Sredi decembra bo bodo vršile volitve devetih novih kardinalov na 14 izpraznjenih mest. Glede kandidatur za enkrat še ni jasnosti; z vso gotovostjo pa se zatrjuje, da bo med drugimi izvoljen za kardinala papeški nuncij v Beogradu msgr. Peliegrinetti. Med ostalimi kandidati se navajajo izključno Italijani: med drugim paieški nunciji v Mona-kovem, Parizu in Madridu. Slovani se sploh ne omenjajo. Ponarejevalci denarja v ženskem samostanu Banjaluka, 12. novembra, r. Policija je izsiediia organizacijo narejevalcev srebrnih novcev po 50 in 20 Din. Ponarejevalci so si uredili delavnico v kovačnici samostana nazaretskih nun, ki seveda o tem niso ničesar vedele. Aretirani so bili štirje ponarejevalci, ki so priznali, da so nekaj denarja že razpečali. Madžarski neuspeh Budimpešta, J2. novembra. AA. Korbiro poroča: Zunanji minister Kanya je pred odborom za z .man je zadeve pUial poročilo o svojem potovanju in potovanju predsednika vlade Gombosa na Bolgarsko in v Turčijo. To potovanje, ie dejal Kanva. so eni po-veličali kot slavnostni pohod, drugi pa »o ga c*tro kritizirali. Ti trde. da je turško-madžarefko prijateljstvo, odkar je Turčija prestopila v protirevizionistični tabor, le romantičnega pomena. Bolgarska pa se tudi dolgo ne bo mogla upirati pritisku podobne noiitične orijenticije. Zabloda ie. da bi moralo turško-madžar-sko prijateljstvo pastfi z vprašanjem revizije mirovnih pogodb. V tem vprašanju madžarska vlada nikoli ni računala na tjrško oodporo. Tu^^iia ie država, ki je teritori-ialno zadovoljna in se zato posveča svoji-notranji preureditvi in obrambi svojih meja. Zaradi tega je povsem naravno, da ne moremo zahtevati od Turčije, naj bi n.is podpirala glede reviTije mirovnih pogodb. Osnova za naše prijateljstvo e Turčijo Je drugod. Prav lahko si mislimo, da Balkan v svoji sedanji obliki no odgovarja interesom niti Madžarske n:ti Turčije. Zato je nenavadno važno, da se obdrži stalno zvezi med Turčijo in Madžarsko, tako da bi mogle v ugodnem trenutku nastopiti v smislu skipnegn sporazuma. Pogodba o prijateljstvu. nevtralnosti in arbitraži, ki je bila po-dnlšana v Ankari, in simpatije, ki jih tur ški odločilni krogi goje napram Madžarski, <=o jamstvo, da Turčija ne bi mogla na Balkanu podpirati protimadžarekih kombinacij. Zato veebuje prijateljstvo med Turčijo in Madžarsko re=no in realno politično vsebino. To prijateljstvo slrvni torej na stvarnih '"n identičnih interesih. Nnto ie KanVa govoril o splošni mednarodni politiki Preteklo leto pomeni v gospodarskem in političnem oziru velik umik n-tzaj. Madžarski zunanji minister je podrobno govoril o razorožitvi in navedel miroljubne iziave Nemč.iie. Prav tako sta Velika Britaniia in Francija za mir. To bo intplo ugodne posledice za razorožitveno konferenco. Glavna ovira dosedanjemu spo-r2ZJmu ie bilo nezaupanje. Nadeja se. da bodo iziave članov angleške in francoske vlaHe omogočile praktično ravnopravaost To bi tudi Madžarski omogočilo njen pri-i-tanek na tak sporazum. Sokoli slavijo jubilej svojega voditelja Ganglova svečanost na Taboru Ljubljana, 12. novembra. Snoči je naše Sokolstvo na Taboru proslavilo trojni jubilej svojega prvega podstaroste Engelberta Gangla: 60-letnico njegovega življenja 30-l6tnico njegovega sokolskega dela in 10-letnico starostova-nja. Mnogoštevilen obisk od strani naših Sokolov in Sokolic, ogromna udeležba sokolskih predstavnikov iz inozemstva in jz vse kraljevine, viharno, gromko navdušenje, s katerim je vse zbrano občinstvo manifestiralo za slavljenca, so bili najzgovornejši dokaz, kako velike simpatije uživa med našim narodom in še daleč onkraj meja naš veliki nacionalni, sokolski voditelj. Dvorana na. Taboru je bila okusno aranžirana z zelenjem, cvetjem in nacionalnimi barvami. Med vsemi najvidnejšimi predstavniki našega, češkoslovaškega in ruskega Sokolstva, predstavniki naših oblastev in naših narodnih organizacij, ki so že popoldne prisostvovali slavnosti v Narodnem domu, sc se večera udeležili tud'' pomočnik bana dr. Pirkmajer, župan dr. Puc in konzul CSR inž. ševčik. Ko ie jubilant prestopil prag Sokolskega doma, ga je mladina že v vestibulu c-bsula z burnimi ovacijami, okrožna načelni ca Grea-oričeva pa je pristopila k njemu in mu pripela m prsi šopek slovenskih rož. nagelj, rožen-kravt in rožmarin. Ko je podstarosta vstopil v dvorano, je burne pozdravljanje zraslo do viška, z balkona, galerije in iz lož se je usipslo cv°tje, orkester pa je med splošnim navdušenjem zaigral sokolsko koračnico. Po kratki uverturi, s katero sta sokolski orkester in pa Završanov kvartet dala slavju posebno svečano lepo obeležje, je starosta ljubljanske župe dr. Plpenbaclier s kratkim nagovorom otvoril oficielni del večera. Prvo misel je posvetil Nj. Vel. kralju Aleksandru, ki mu je med svira-nj-ern kraljevske himne vsa množica stoje izkazala svojo vdanost in čast. Zatem je dr. Pipenbacher slavil zasluge podstaroste Gangla na polju vzgoje mladine, socialno-organizacijskega dela. mladinske književnosti, posebej pa mu je kot velikemu Slovencu, Jugoslovenu in Slovanu, kot velikemu pesniku sokolske misli izrekel naj-prisrčnejšo zahvalo. Pozdra-.-nl govori predsta\-n!kov lz vse države. Tej otvoritveni besedi, ki jo je zbrano občinstvo sprejelo z iskrenimi aklamacijami, so sledili pozdravi, ki so jih slavljencu prinesli sokolski in drugI nacionalni sodelavci od vseh strani. Starosta beograjske sokolske župe živkovič je podstarosto Gangla slavil ket ono veliko osebnost, v kateri ie SKJ zmerom našel svojo oporo v vseh silah naroda in države. Dr. švigelj je v imenu Jugoslovenske pevske zveze in Hubadove pevske župe čestital Ganglu k 60-letnici njegove mladosti. Tej pozdravni besedi predstavnika pevcev je dal Završanov kvartet umetniški akcent s tem, da je govorjeno besedo podkrepil s pesmijo. Starosta zetske župe Miloševi č je v temperamentnem govoru, ki ga je občinstvo nekajkrat prekinjalo s spontanim odobravanjem, izrekel željo, naj bi še dolgo živel v delu za domovino, narod in zdravje. Podstarešina Jugoslovenske gasilske zveze Turk je v svojem originalno prisrčnem tonu izjavil jubilantu zaobljubo, da pojdejo tudi gasilci po njegovi poti do konca. Starosta kranjske župe dr. Serarov je v kratkih jedrnatih besedah izjavil, da si danes brez Gangla ne moremo več misliti našega Sokolstva. Ob koncu njegovih izvajanj so bratje z juga pričeli ubrano z umetniškim občutjem peti prelepo staro slovansko zdravico »Na mnoga ja leta«. Zatem je predsednik sekcije JUU za dravsko banovino Dimnik v imenu velike armade 25 000 slovenskih učiteljev izrekel čestitke v imenu onega stanu, iz katerega vrst je slavljenec izšel. Starosta niške župe Dlmitrijevič se je Ganglu poklonil kot voditelju tistega sokolstva, ki črpa vse svoje etične in duhovne sile iz nauka, da mora biti jutri bolje na svetu, kakor je danes. V imenu jugoslovenskih dobrovoljcev je predsednik Lorger s čestitkami jubilantu izjavil, da je sokolska ideja dala največ dobrovoljcev, ki so se šli bit za Jugoslavijo. Po govorih novo-sadskega staroste dr. Pavl»?a in staroste zagrebške župe dr. Gavrančiča je izrekel starosta novomeške župe dr. Vašič čestitke, ki jih je prinesel jubilantu iz tiste pokrajine, ki je dala pečat njegovemu duhu in delu. Predsednik ZKD direktor Jug je namesto drugih čestitk ponovil samo željo, ki jo je nekoč izrekel slavljenec sam: namreč željo, da naj bi bilo nekoč na naših gričkih toliko sokolskih domov, kakor je dandanes na njih cerkvic. Takrat šele bo zmaga sokolstva in zmaga nacionalizma popolna. Dr Ražem iz Zagreba je prinesel pozdrave od primorskih Sokolov, med katerimi je tudi Gangl pričel pot svojega nadvse prevelikega dela. Starosta sarajevske župe dr. Vidovič je po kratkem zanositem govoru vzbudil val navdušenja med poslušalci s tem, da je v čisti slovenščini in z lepim glasom zapel našo znano »En starček je živel«. Z njim je zapela vsa dvorana in med burnim navdušenjem napijala jubilantu. Za njim so govorili še starosta osiješke župe Dlmitrijevič, predsednik društva »Bela Krajina« dr. Koee, ki je podstarosto pozdravil v imenu njegove najožje domovine, predsednik »Krke« dr. Perko, starosta splitske sokolske župe dr. Mrmoš, v imenu Streljačke družine Sterlekar, za sušaško župo starosta Polič, zastopnik tuzlanske župe in za župo šib§nik-Zadar urednik Čelar. Slavljenčeva zahvala. Ko w je večer nagibal že proti polnoči, se je izza mize dvignil slavljenec in se v iskrenih besedah zahvalil za vse čestitke in prijazne žeije, s katerimi so ga obsuli govorniki. Ta dan, tako je govoril jubilant, prav za piav ni posvečen meni, ta dan samo sokolska ideja spet enkrat slavi svojo veliko zmago. Prispeli ste. iz vseh krajev države, da ponovno skupaj manifestiramo, da je izmed vseh moči v narodnem in državnem življenju sokolska misel prva. Edina misel, ki nas spaja vse Jugo-slovene in vse Slovane je sokolska misel. Davi se je jubilant in z njim vsi sokolski staroste in funkcionarji ter gostje odpeljali v Metliko, kjer je Bela Krajina danes s posebno svečanostjo proslavila jubilej svojega velikega rojaka s tem, da Glavni trg preimenuje na Ganglovo ime. Ferijaki dravska hmmim so steovali Ljubljana, 12. novembra. Oblastni zbor dravske oblasti Ferijalnega saveza, ki se je danes dopoedne vršil v ri-saLnici II. državne reaine gimnazije na Poljanah, je ifcii lep i.n prepričevalen dokaz zmagovitega pohoda jn moči ferijalne ideje v dravski banovini. Dravska banov.ina je zibelka ferijalne ideje: bu se je pred 15 leti s-počel .pokret, se tu organiziral in se nato razširil po vsej Jugosilavjjii. Oblastni zbor jia potekel povsem enotno, disciplinirano in brez najmanjših nesoglasij. Vsi prisotni delegati so pokazali resno neomajno voljo za koristno in pozitivno delo. Zbor je vodil oblastni predsednik g. dr. Josip Mlhelak. Pozdravil je prisrčno predsednika upravnega odbora centrale g. prof. Radoja Kmeževiča, ki je prihitel iz Beograda kot delegat centrale na dravski oblastni, •zbor. Dalje je pozdravil tudi vse delegate, ki so iz vse širne Slovenije prihiteli na občni zibor, da se navzameiio svežega duha ;n nove volje za terijalno delo. Današnji zbor •b: moral biti mogočna revija vsega članstva, ki ga je preko 4500, vendar nam gospodarske razmere onemogočajo, da bi izvedli tako revijo. Skromen je današnji zbor. toda tej skromnosti stojita nasprotj razpoloženje in trdna volja, da tu na novo določimo smernice bodočega dela. Pozdravil je nadalje vse odličnejše ferjjalce, ki so s svojo navzočnostjo počastili zbor, in nato z netkaj besedami orisal zgodovino ferijalnega gibanja. Začetek ferijalne ideje v Sloveniji sega še v predvojna leta. Akademsko ferijalno društvo »Prosveta« je kmalu po svoj: ustanovitvi organiziralo Počitniški zvezo slo-vemskega naprednega diiaštva. Leta 1913. je ta prešla v roke »Preporodovcev«, ki so ttato ustanovili prvo Jugoslovensko počitniško zvezo, ki ie bila predhodnica današnjega Ferijalnega saveza. Po vojni je jugoslovanska miadina obnovila Počitniško zvezo, katere ime se je pozneie izpremenilo v Ferijalni savez. ki ima zdaj svoj sedež v Beogradu. i Počitniška zveza, ki jo je vodil Ivan End-licher, je zahtevala, naj počitniška potovanja služijo spoznavanju naroda, poživlieniu narodne zavesti in usmerjanju in jačanju odpornosti proti germanstvu. Današnja m'adina se vse premalo zaveda velikega pomena ferijalne ideje z nacionalnih vidikov. Kako koristno b\ bilo na p-rimer, če bi ;e nod okriljem Ferijalnega saveza organi-r-->!a potovanja mladine po naši Primorski - ''oroški. 'erijalna ideja je eden onih razvojnih či- 2'jev. ki poleg prosvete, športa itd. ob- likujejo usodo in bodočnost naroda. Ferijal-na ideja ie ideja spoznavanja svojega naroda in domovine, s čemer se pogiobi državljanska zavest in ljubezen do domovine. Poieg vsega tega pa potovanje krepi zdravje, piemenitj duše v n ost in značaj, širi obzorje in izobrazuje duha. V svojem predsedniškem poročilu je g. dr. Mihelak poročal o organizaciji Ferijalnega saveza v dravski oblasti. Omenil je, da se je na letošnjem kongresu v Zemunu doseglo, da centrala FS izplača kot prvi obrok za zgraditev lastnega doma v Ljubljani 103.000 Din, poleg tega pa še 65.000 Din za zgraditev ferijalnega doma v Škofji Loki. Do gradbe domov bo pr.šio že tekom prihodnjega leta. Poročal ie nadalje o leto-vališčih, posebno o letovališču na Bledu, kier ..ma dravska oblast lasten dom, ki ga je letos precej prenovila in izpopolnila z novim inventarjem. To je prvi lasten dom — zavetišče Ferijalnega saveza v Jugoslaviji. Fer. savez ima v dravski banovini po vseh večjih krajih svoja zavetišča, kjer lahko potujoči ferijalci prenočujejo, pri do-brotvorcih Ferijalnega saveza pa imajo brezpiačno hrano. Da bi se ta zavetišča povzdignila, je letos upravni odbor votiral večji znesek za Izpopolnitev inventarja po vseh zavetiščih v dravski banovini. Iz tajniškega poročila posnemamo, da se je število članstva dravske oblasti od lanskega leta precej zvišalo in doseglo številko 4671. Posebno velik .ie bil prirastek na univerzi, kier se ie število članstva od prejšnje. poslovne dobe podvojilo (od 420 na 902). Tudi ostale podružnice po večini izkazujejo porast članstva. Kot vodja oblastne pisarne je g. dr. Mihelak podal tudi blagajniško poročilo, iz katerega je razvidno, da je premoženje dravske oblasti v preteklem letu naraslo za preko 20.000 Din, tako da znaša celokupno premožeiie oblasti v gotovini in naložbah 87.0>00 Din, v premičninah, nepremičninah in terjatvah ra okrog 84.000 Din. K temu je treba prišteti še prispevek centrale za zgradbo domov v Ljubljani in Škofii Loki v znesku 168.C00 Din. Vsa poročila so bila sprejeta soglasno. V imenu nadzornega odbora ie podal poročilo profesor g. Vlado Lapajne, ki je pohvali.) vzorni red z'asti v blagajniških knjigah, ki so vodene po naj modernejših knjigovodski načelih, in je predlagal vsemu odboru raz-rešnico, predsedniku p j M.:helaku pa razrešnico s pohvalo >p Pri volitvah ie bil s: " v Prekmurie zelo nspredirie in imaio pri tem posebno učitelji-domačini velike zasluge. Ljubljanska nedelja Ljubljano, 12. novembra. Zbor upokojencev državnih železnic Dopoldne so v dvorani Delavske zbornice zborovali upokojenci državnih železnic. Predsednik njihove organizacije g. Stanko je na zborovanju podal obširen referat o bednem stanju državnih upokojencev in je posebej naglasil potrebo, da se upokojenci organizirajo v enotni zvezi, ki naj bi ob-segla upokojence vse države, ker bi bilo aamo na ta način mogoče, vsaj kolikor toliko doseči omiljenje njihovega sedaj precej brezupnega položaja. V svojem poročilu je podrobno slikal bedne razmere, v katerih živijo naši penzijonisti, zlasti kronski Upokojenci, izmed katerih prejemajo nekateri komaj po 30 Din posojnine na mesec. V splošnem je zborovanje izzvenelo pač v tistem žalostnem razpoloženju, v katerem naši upokojenci zmeraj zborujejo Za predsednikom so še nekateri drugi govorniki podajali slike iz življenja naših penzijonistov, na koncu pa so se razšli v upanju, da bodo sklepi njihovega sestanka vendarle vsaj kaj malega doprinesli izboljšanju njihovega stanja. Premiera »Traviate« V opernem gledališču se je snoči vršila premiera »Traviate« v novem predelanem tekstu in pod taktirKo dirigenta štritofa ln v novi Kreftovi režiji. Zanimanje, ki se Je za novo opero pojavilo že zdavnaj pred tem prvim večerom, tudi na premieri ni razočaralo. Naval občinstva na gledališče je bil tolikšen, kakor ga v zadnjem času tudi na premierah nismo vajeni. Biljeterji, ki skoraj d.a niso več vajeni takšnih dni, so kar s težavo zmogli red. Nič manjši pa ni bil umetniški uspeh večera Občinstvo je bilo za novo »Traviato« navdušeno, gospa Gjungjenac in g. Gostič sta bila v zahvalo za njune odlične kreacije deležna cvetja. Uspeh nove »Traviate« je vnovič pokazal, da bo najbolje, če bo uprava reševala krizo gledališča na ta način, da bo občinstvo navdušila z umetninami sa umetnost. »Deseti brat< na šentjakobskem odru Prav lep večer pa so imeli snoči tudi Šentjakobčani z drugo reprizo svojega novega »Desetega brata«. G. Danilo Bučar, eden najbolj priljubljenih igralcev Šentjakobskega odra, ki je obenem znan kot duhovit komponist, je slavil svojo stoto predstavo na odru. V vlogi Krjavlja, ki Je ena njegovih najboljših kreacij, je ta večer še posebej potegnil občinstvo za seboj in gledaJci niso štedili s priznanjem svojemu igralcu. Bil je prav lep večer, kakršne zmorejo med seboj samo Šentjakob, čami v svoji familiarni skupnosti. žrtve pretepov V bolnišnico so morali pa pripeljati tudi več žrtev pretepov in pobojev. Med temi je bil brezposelni pek France Perme, ki so ga snoči v št. Vidu nad Ljubljano do nezavesti pretepli. Hlapec, ki ga je na vozu pripeljal v Ljubljano, je pripovedoval, da so Permeta z nogami suvali v glavo in hodili po njem. Stanje nesrečnega Permeta je Belo resno, kajti ves dan se ni zavedel. Druga žrtev je bil mehanik Anton Godec iz Ljubljane, ki ga je snoči na Miklošičevi cesti obkolila skupina neznancev. Najprej so se z njim prepirali, a nenadno ga je nekdo sunil z nožem v hrbet. Okrog 3. zjutraj so ga morali reševalci prepeljati v bolnišnico. Okrog 16. je pa kranjski reševalni avtG iz Stražišča pri Kranju pripeljal v Ljubljano nezavestnega delavca, o katerem so vedeli reševalci povedati samo to, da Je zaposlen v tovarni »Jugobruni«. Pobrali ao ga v Stražišču. Ce je postal žrtev nesreče ali pretepa, še ni znano. Žena v sodobnem svetu K reorganizaciji Jugoslov, ženske zveze Na letošnjem kongresu Jugoslovenske ženske zveze, ki se je vršil maja v Novem Sadu, je bila ena najvažnejših zadev izprememba 3aveznih pravil. Ta .zpremem-ba je tako dalekosežna, da živo posega v notranjo in zunanjo organizacijo zveze. Zato je primerno, da se vse žene, ki so včlanjene v kakršnemkoli ženskem društvu, pozanimajo za to reorganizacijo, ki se bo čimprej izvršila zdaj, ko so zvezina pravila potrjena in razposlana društvom, da jih prouče in izvajajo konsekvence. Kakor znano se je doslej zveza delila v slovenski, hrvatski in srbski del, a nova pravila določajo delitev zveze po banovin-skih sekcijah. Člani banovinske sekcije so posamezna društva dotične banovine in ženske sekcije mešanih društev. Zveze društev so pa včlanjene direktno pri centrali v Beogradu. Posamezna društva pošiljajo poročiia o sve jih skupščinah glavnemu odboru preko svoje banovinske sekcije, katera jih tudi obvešča o predlogih in namerah glavnega odbora. Društva pošiljajo svoje delegate na skupščine banovinske sekcije in na skupščine zveze, ki bedo vsako drugo leto. Upravo Jugoslovenske ženske zveze sestavljata izvršni in glavni odbor. Izvršni odbor se voli na skupščini z večino glasov za štiri leta in sicer: predsednica, tri podpredsednice, tri tajnice, dve blagajni-čarki. Dve podpredsednici sta izven Beograda, a ostalo članstvo je iz Beograda. Glavni odbor pa sestavljajo članice izvršnega odbora in po dve predstavnici seKcij in nacelnice zvezanih komisij (to so posebni odseki, katerih članice se specielno bavijo s posameznimi vprašanji, ki spadajo v zvezin delokrog). Za posamezna društva je posebno važna organizacija banovinske sekcije. Upravo sekcije sestavljajo predsednica, podpredsednica, ena članica, tajnica in blagajničarka in njuni namestnici, izbrane na skupščini sekcije, in po ena predstavnica iz vsakega društva banovinskega središča. Predsednica in ena članica sta članici glavnega odbora. Banovinska sekcija ima med drugim dolžnost, da vzdržuje zvezo posameznih društev banovine in njihovo zvezo z glavnim odborom in da izdela poslovnik za delo svoje sekcije, ki ga mora odobriti glavni odbor. Posamezna zvezina društva so v svojem delu avtonomna. Naša ženska društva stoje torej pred važno naiogo ui od njene izvedbe je v znatni meri odvisen uspeh skupnih ženskih akcij, a delno tudi razmah posameznih društev, če bo centralni (sekcijski) odbor dovolj iniciativen. Zato je važno, kdo bo sestavljal ta odbor in kakšen delovni načrt si bo napravil. Po novi ureditvi bodo tudi odnosi med posameznimi društvi ojačeni, zato bi bilo potrebno, da bi se njihovi pogrami medsebojno izpopolnjevali, da bi bilo sodelovanje uspešnejše. Zlasti bi bilo potrebno, da društva jasno opredele svoj delokrog, da se drže svojega programa, da se tuai medsebojno dobro poznajo po svojih težnjah, zlasti da ne posegajo v delokrog drugih društev. Možno je seveda, da izide iniciativa za kako delo" ali kako akcijo iz drugega društva, ki dotičnega dela nima v svojem programu; tedaj je pa naloga osrednjega sekcijskega odbora, kjer so zastopana vsa društva, da zadevo obravnava in spravi v akcijo Ce neke akcije ne more izvesti eno društvo samostojno, je v korist zadeve potrebno, da vsa društva sodelujejo. Predvsem je potrebno, da se zavedajo članice posameznih društev, zlasti pa njihovi odbori kaj je prav za prav namen društev; ne prestiž društva, še manj osebna ambicija posameznic. temveč društvo bodi vedno nosilec splošnih koristi, bodisi da se te koristi javljajo v delu na humanitarnem, znanstvenem, kulturnem poprišču ali da prihajajo do izraza v borbi za pravice gotove skupine ljudi. V tem smislu bodi društvo neka* posredovalec med ljudstvom m oblastvom. Koliko imamo tudi pri nas pre-potrebnih ustanov, za katere so *ala prav društva potrebno iniciativo, odnosno so položila nrve osnove. Por- -o s«mo na naš dečji dom — kako je ta ustava potrebna in kako skromni so bili začetki. Gotovo ni mogoče čakati, da bi vse potrebne institucije zam5'-1i1a in osnovala drž.' a. To ' "'i ne bi bilo zdravo, ker j" državni aparat pr"dv«!em n s formalnosti, ki so *f»sto ovira hitremu in potre^emu razmahu. Tudi je potrebno pri mnogih takih ustano- vah in akcijah individualno delo, kar pa državni aparat ni. Zato je mnogokrat potrebna iniciativa in akcija, ki prihaja iz ljudskih skupnic — društev. Društva, ki so na pravem mestu, imajo torej zelo važno nalogo, zato je potrebno, da postavijo svoje deio predvsem na etično bazo, to je, da se vrši vse delo iz čistih, neosebnih .stvarnih nagibov. Odkrito pa si moramo priznati, da se mnogo društvenega dela vrši zaradi prestiža društva ali organizacije, ki ima pa svoje osnove prav pogosto v osebni ambiciji. Osebna ambicija je poleg koristo-lovstva rak-rana današnjega javnega življenja. Tu je pa treba poudariti, da obe ti dve lastnosti večkrat opažamo pri moških javnih delavcih kakor pri ženskah. Nasplošno se lahko trdi, da imajo ženske premalo ambicije, tudi osebne, kar se tiče javnega dela. Zlasti pa manjka ženskam stvarne ambicije. Zato je še hujša ovira razmanu indolenca: kaj me briga, samo da sem jaz na toplem! Večina se zgane samo takrat, kadar je osebno prizadeta, potem pa spet zapade v svojo filozofijo: najboljše je vse pri miru pustiti, potem se vsaj nikomur ne zameriš. Dobro je, da niso vsi ljudje taki, a vendar jih je premalo, ki bi .uiciativni. Oucod nezdrav pojav v naših društvih, da vidimo povsod ene in iste osebe. Te pa so navadno nad mero preobremenjene z delom, da se često izvrši marsikaj polovičarsko. So pa tudi ljudje, ki hočejo vse sami napraviti, ki nikogar ne puste blizu, zlasti ne takih, ki nekoliko samostojno mislijo. Tako si ustvarijo gjo-riolo nenadomestljivosti. Naša ženska društva so po svojih program h zelo mnogovrstna, tako da bi našlo lahko mnogo več žen v njih primerno duševno izpodbudo in zaposlitev, saj ima vendar vsak človek svoj interes in svoje zanimanje. Tudi zato, da si lahko človek izbere društvo po svojem zanimanju, naj se društva drže svojih programov, kajti žena ki ima na primer smisel in potrebo, boriti se za ženske pravice, gotovo ne bo stopila v humanitarno društvo kot aktivna članica, temveč si bo poiskala svojim težnjam primemo društvo. Zato pa naj se prepusti posameznim društvom vse ono delo, ki spada v njihovo področje. Kdor ima veselje za gotovo delo in mu je za uspeh, ne za ambicijo, naj se podredi pač dotičnemu odboru in pomagala delo izvršiti. S tem bo delo hitreje napredovalo in nezdravo tekmovanje, ki mnoge odbija od sodelo----ja. bo preneha'^ Pri osnovanju vodstva banovinske sekcije naj bi se zlasti upoštevale take osebe, ki niso drugje preobremenjene, ali pa naj odiože nekaj svojega dela aii kako mesto, da ne bo pomenjal novi delokrog novo obremenitev. Položaj v Afganistanu Bombay, 12. novembra, r. Po nalogu angleških oblastev je bila na prelazu Kai-bar za tvor jena cesta, ki veže Severno Indijo in Afganistan. Ta ukrep je v zvezi z umorom afganskega kralja, vendar je samo preventivnega značaja, ker je dosedaj na meji po uradnih vesteh popolnoma mirno. O položaju v Afganistanu še ni nobenih zanesljivih vesti. Da je bil kralj Nadirkan umorjen v svojem haremu, je samo govorica, ki se je razširila iz prestolnice seve-rozapadne indijske province Pešavara. Prav tako še niso potrjene vesti, da so se plemena v južnem Afganistanu uprla novemu kralju. Morilec Nadir kana prijet Bombay, 12. novembra, d. Afganistanski konzulat v Bombavu je prejel brzojavno sporočilo, da so novi afganski kralj Zahir kan in č'r.ni kraljevske rodbine pri naj boljšem zdravju Po vsem Afganistanu vla data nvr in red London. 12 novembra, d. Afganistansko poslaništvo je prejelo iz Kabula vest, dj je morilec kralja Nadir kana Afganec i i. nižjih slojev, po imenu Abdul Kalija, ki se je vtihotapil v kraljevsko palačo. Atentatorja so takoj aretirali in ga izročili sodišču V ostalem vlada v Afganistanu red Umor kralja Nadi*- kana ni bil političnega rnačaja. Ml r' še članarini Sodnikove družbe za letf' Zbor prostovoljnih asilcev Prvo zborovanje po novem zakonu — Svečana zaprisega odbora in članstva —* Josip Turk ponovno izvoljen za predsednika Ljubljana, 12. novembra. Zakon o gasilcih je v veljavi. Po tem zagonu prirejajo vsa gasilska društva izredna zborovanja. Danes dopoldne je zborovalo v dvorani Mestnega doma prostovoljno gasilsko društvo za Ljubljano mesto, ki ga je otvoril podstarosta Jugoslovenske gasilske zveze in dolgoletni predsednik društva g. Josip T ur k. V svojem otvoritvenem govcru je poudaril veliki pomen gasilstva v naši državi, ki je po novem zakonu eno največjih vzgojnih sil jugoslovenskega naroda tako v nacionalnem, kulturnem in humanitarnem pogledu. Sledil je pozdrav župana g. dr. Dinka P u c a. Nato j« pa predsednik g. Turu predlagal vda-tvostno brzojavko Nj. Vel. kralju Aleksandru in pozdravno brzojavko ministru za telesno vzgojo dr. Hanžku. O dosedanjem delu društva je prvi poročal tajnik g. G o s t i š a. Za njim je dal poročilo o blagajni g. Pristovšek, o bolniški blagajni in o godbenem odseku je poročal g. Blatnik, o tehničnem delu društva je govoril poveljnik g. M e ž e k. Od zadnjega občnega zbora, ki se je vršil 11. julija, je društvo imedo 29 vaj. V tem času sta bila dva resna požara. Prvi pri >Slepem Janezu« v Dravljah, drugi pod Gradom pri Skabernetu. Zatem je poročal g. V i d m a r o inventarju, ki je v najlepšem redu, in o stražah, katerih je bilo samo za časa velikega sokolskega zleta 234 z 270 gasilci. Vsa poročila so bila kratka in jedrnata saradi pičlo odmerjenega časa in zaradi dolgotrajnega zapriseganja vsega članstva. Vsa so bila soglasno sprejeta. Odboru je bila dana razrešnica. Volitve so se vršile tajno z listid. V novi odbor so bili izvoljeni za predsednika g. Turk Josip, za poveljnika g. Stanko Pristovšek, za pod,poveljnika g. Strgar Jakob, za tajnika g. Gostiša Engelbert, za blagajnika g. Župančič Leopold, za četnike gg. Pozaršek Ivan, Zaje Anton in Kočevar Alojz, za orodjarja pa g. Vidmar Janko. S tem je bil z majhno izpremembo izvoljen ves stari odbor. Ko so volitve bile razglašene, je v veliko presenečenje vseh dolgoletni predsednik društva in podstarosta JGZ g. J. Turk predsedstvo odkkraiL Na splošno zahtevo vsega članstva in na prošnjo župana g. Puca in odboTa je pa za bodočo poslovno dobo še sprejel mesto predsednika. V nadzorni odbor so bili izvoljeni gg. žorž Stanko, Medic Franc, Breskvar Ivan, Planinec Štefan in Kariš Herman. Za župnega delegata je bil izvoljen predsednik g. Josip Turk, ki se je za prvo in to drugo izvolitev vsemu članstvu toplo zahvalil in ■dal obljubo, da bo tudi v bodoče posvečaj vse svoje moči napredku gasilstva. K besedi se je oglasil župan g. dr. D. Puc. S toplimi besedami je izrazil veselje nad tako lepo uspelim občnim zborom, prvim po novem zakonu o gasilcih. Po tem zakonu je društvu dana veliKo večja možnost za sodelovanje med posameznimi društvi in se odpira z njim vsemu gasilstvu nova doba intenzivnejšega dela. Kot šef političnega oblastva je poveril zastopstvo politične uprave g. dr. Fetti-c h u, kot župan pa se bo v zastopstvu me-stne občine ljubljanske odborovih sej udeleževal sam. V dvorani je po tej županovi izjavi nastalo viharno navdušenje. Ko se je navdušenje poleglo, je g. dr. Dinko Puc svoj govor nadaljeval. Toplo se je spominjal dela starega društva, ko je pretrpelo marsikak boj v teku svojega 631etnega obstoja. Slavil je požrtvovalnost članstva, ki šteje v svojih vrstah tudi smrtne žrtve. Z novim zakonom, je izvajal g. župan, pride društvo na širšo podlago. Delo gasilcev je po tem zakonu razširjeno na vse reševalne panoge. S tem zakonom so gasilci reševalni korpus v eminentnem pogledu besede, važna obrambna organizacija tudi v primeru mednarodnega spora, katerega nas bog obvaruj. Ob vsem tem pa naj društvo sKrbi, da postane poleg obrambne tudi važna nacionalna organizacija. V svoje vrste mora pritegniti vse sloje, zlasti mladino. Gasilstvo je zdaj poklicano, da pospešuje iste kulturne itn obrambne cilje kakor vojska in Sokol. O tem svojem delu bo moralo dajati odgovor narodu in državi. Občina bo izkušaia v bodoče Se več storiti za razvoj gasilstva, kakor je doslej. G. župan je med drugim dejal, da je v načrtu mestne občine ljubljanske zgradba Gasilskega doma. Prav tako bo občina tudi poskrbela za nabavo najpotrebnejših predmetov, kakor na primer mask proti plinom. Svoj govor je g. župan končal z besedami, da je zlasti plemenita taka žrtev, ki jo človek sam, prostovoljno doprinese. Naj bodo tudi v bodoče, kljub zakonu, Se prostovoljni gasilci. Zatem je g. dr. Dinko Puc pred razpelom svečano zaprisegel predsednika g. J. Turka. Po končani prisegi mu je pa čestital k ponovni izvolitvi ln se mu zahvalil za vse zasluge, ki jih ima na popri šču gasilstva. G. Turk se je g. dr. Dinku Pucu prisrčno zahvalil in mu zagotovil, da ostane gasilstvu prav tako zvest, kakor mu je bil doslej. Sledila je prisega novega poveljnika g. Pristovška. Zaprisegel ga je predsednik g. Turk. Nazadnje je priseglo članstvo. Vsak zapriseženi član se je moral podpisati. Izpregovoril je še novi poveljnik g. Pristovšek. Poudaril je, naj vladajo v bodoče le gasilski zakon, gasilski predpisi, disciplina in sloga med članstvom. Pričakuje od vseh iskrenost in resno delo. Predsednik je zatem zborovanje zaključil z apelom vsem, da ostanejo gasilci z dušo in telesom. rlza Slovanstva Znamenito predavanje profesorja dr. Spektorskega v ljubljanski „Soči" Malo je pri nas društev, ki bi se na kulturnem polju tako uspešno udejstvovala kakor »Soča«. Glavno delo društva so popularna predavanja, s katerimi je uvedlo v Ljubljani nekakšno večerno ljudsko univerzo. Predavanja so bila vsa leta do sedaj sijajna in so še poglobila sloves Soče. Gotovo bo to tako tudi v bodoče. Sinoči se je v salonu »Pri levu« vršilo otvoritveno predavanje v letošnji sezon L Bilo je to dvestoto predavanje, kar jih je »Soča« doslej dala. Večer je bil res pravi jubilej kulturnega dela. Otvoril ga je predsednik g. dr. Dinko Puc. V svojem nagovoru je poudaril vso težo današnjega časa in prikazal vediki pomen predavanj o dnevnih in praktičnih vprašanjih za preprostega človeka, h koncu pa iskreno pozdravil vse navzoče občinstvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo veliki salon. S toplimi besedami je pozdravil tudi univ. prof. g. Evgena Spektorskega, ki se je bil ljubeznivo odzval prošnji društva za predavanje. Profesor Spektorski, naš odlični znanstvenik, je nato predaval o »Usodi slovanske vzajemnosti«. y svojem govoru je orisal, kako so se največji slovanski duhovi trudili, da bi vse Slovane povezali v eno samo veliko enoto, ki so jo skušali zgraditi na pojmu »vzajemnosti«. Orisal je t&kozvano »književno vzajemnost«, katere propagatorji so bili, med njimi Kola?, mnenja, da so vsi Slovani ena sama na-cija. Iz tega se je razvil potem slovanski monizem, za katerega so se vnemali naj-odličnejši slavisti. Po tej slovanski moni-stični filozofiji tvorijo vsi Slovani nekako celino, vsi slovanski jeziki so otroci enega jezika — in je na tej osnovi šafafik dejal, naj se vsak slovanski jezik bogati le od drugih 3lovansl-ah jezikov. Prof. Spektorski je zatem humoristično, a vendar ostro grajal razne beograjske »ibercigere« in ljubljanske ».laše«. V teku zgodovinskega razvoja je pa moral sleherni, ki je veroval v monistično slovanstvo, nazadnje le priznati, da je ta miselnost dokaj neplodna — da stvarnost še zdaleka nj tako lepa, kakor si jo je slikal in da je slovanski monizem — utopija. Med slovanskimi narodi vlada vse preve- j lika razdvojenost; razni spori, različni življenjski pogoji in bolj ali manj razlikujoče se narodne kulture, so morali roditi v delu za slovansko vzajemnost preobrat. Nazorno je g. predavatelj dalje prikazal izginjanje Slovanov v Nemčiji. Kakor nastane iz morja jezero, potem ribnik in za njim le še luža — so nastali Lužiški Srbi, ki tvorijo danes jezikovni otok v neposredni bližini nemške metropole. Bolgari so bili navidez že tudi pometeni. Kdo je kaj vedel o Slovencih. Hrvati so vpraševali ali postanejo Madžar'.? Slovanski monizem se je pa zaman lovil, kako bi dal sebj konkretnost. Vladal je do konca 19. stoletja, pa tudi Se potem nekaj časa, dokler se ni pojavilo z nastankom »Av-stroslavizma« novo vprašanje. Slovanstvo postaja nemalo pereč problem. Leta 1848. rešuje slovansko vzajemnost praski kongres leta 1867. jo rešuje moskovski. — Tu se pojavi »rusoslavizem«. Malo poprej je Palacky dejal glede avstroslavizma; če ne bi bilo Avstrije, bi jo bilo treba ustvariti. Ruski kongres ni dal nič posebnega. Pričelo se je govoriti o preureditvi Avstrije po načelih federalizma. Cehi so se pa nad avstroslavizmom kmalu razočarali. Avstrija v naročju Madžarov, ki so davili Slovake, ni niti malo kazala simpatij za internacionalni slavizem. Slovakom je pretila madžarizacija. Kongres v Moskvi je obračunal z avstroslavizmom in postavil rusoslavizem. Ali ta kongres Je bil nepopoln, ker na njem niso bili zastopani Poljaki. To je bila poleg neštetih drugih težka napaka tega kongresa. Računi med Rusi in Poljaki so ostali nerazčiščeni. Svečana zborovanja ln številni banketi te po-greške niso mogli ublažiti. Na slovanskem kongresu 1908 v Pragi se je pojavila nova beseda; neoslavizem, ki temelji na načelu koordinacije slovanskih narodov. Slovanska misel zopet raste. Hkrati pa narašča tudi nemški pritisk na Slovane. Besede »ausrotten« in »an die Wand drticken« so že vsakdanje. S svetovno vojno nastane popoln preobrat. V Rusiji po zmagi boljševikov ni več govora o kaki slovanski vzajemnosti. Za njo delajo le še emigranti po vsej Evropi. Slovanski narodi imajo dovolj dela vsak s seboj. Misel na slovansko vzajemnost propa- da. Med slovanskimi narodi vlada ravno-duSnost, mrtvilo. Nič več ni opažati želje, da bi se vsi Slovani vzajemno spoznavali Pojavlja se celo neki modernizem, katerega viden znak je prezir do vsega, kar diši po slovanstvu. Tako se danes slavi-stika ne razvija več pri Slovanih, ampak se za njena vprašanja veliko bolj zanimajo Nemci, Francozi in Italijani. Prof. Spektorski je po kratki kritiki civilizacije, slovanskih teženj po humanizmu in po prikazu nesmiselnosti Caler-ghijeve Panevrope, ki bi bila v danem primeru le razširjena srednja Evropa, prešel na antis,lovansko ideologijo med nekim delom emigrantov, ki so se iz obupa zatekli v panturanizem, v evrazijsko doktrino. Po tej doktrini Rusi niso Slovani, ampak so turanskega porekla. To iz nekakšnega sramu, ker so Rusi boljševikL Govornik je navedel še razne druge antl-slovanske ideologije in končal s pseudo-slovansko orientacijo, ki hoče spet nekak avstroslavizem; vendar ta orientacija k sreči ne najde več odmeva. V splošnem je slovanstvo po izvajanjih g. prof. Spektorskega v krizi Poleg drugih je pa treba upoštevati tudi današnje carinske zidove okoli držav, boljševizem v Rusiji in ekonomsko stanje v svetu. Prof. Spektorski je žel od vsega občinstva iskreno zahvalo. Ploskanje se kar ni moglo poleči. Ko se je v salonu malo umirilo, je pevski zbor »Krakovo-Trnovo« zapel »Hej Slovane«. Vsi navzoči so vstali ln peli z zborom. Sledila je pesem: »Slovenec, Srb, Hrvate. Nato je gdč. Faki-nova deklamirala »NeodreSenl domovini«. Zbor je zapel spet »Oj Doberdob«, nazadnje pa pesem »Na Adrijo«, nakar se je razvila prosta zabava. Za ustanovitev poklicne svetovalnice Predavanje profesorja dr. Ozvalda našim obrtnikom LJubljana, 12. novembra. V zvezi s težko gospodarsko krizo ln brezposelnostjo iSče javnost zmerom novih Izhodov iz stiske, ki je zašlo vanjo naše materijalno in duhovno življenje. V zadnjem času se je pojavila misel, naj bi se po vzgledu inozemstva in večjih naših mest tudi pri nas ustanovila poklicna posvetovalnica, ki naj bi bila nekakšen socialni in psihološki regulativ za mladino, ki si krči pot v življenje. Naši obrtniki so naprosili našega najodličnejšega pedagoškega strokovnjaka univ. prof. dr. Ozvalda, naj bi pred njimi iznesel nekaj svojih misli o tem nadvse akutnem vprašanju našega gmotnega in duhovnega življenja. Predavanje se je vršilo pod okriljem zavoda za pospeševanje obrti v dvorani Zbornice za TOI. Razen najzavednejših izmed naših obrtnikov so mu prisostvovali tudi podpredsednik zbornice Rebek ln tajnik dr. Pless, tajnik Zveze industrijcev inž. šuklje, predsednik velesejma Bonač, direktor državne trgovske akademije dr. Pirjevec ln predsednik društva šola In dom direktor dr. Lončar s tajnikom prof. Čopičem. Po kratki pozdravni besedi g. Rebeka je izpregovoril predavatelj, ki je uvodoma naglasil, da je vprašanje poklicne posvetovalnice vprašanje iz vzgojeslov-ja, ki pa obenem živo zadeva gospodarsko stran našega življenja. Ena najpomembnejših postaj na poti skozi življenje je pač doba, ko si mladi človek izbira poklic, in v novejšem času čedalje bolj zmaguje spoznanje, da Je mladi človek ob tej svoji odločilni uri potreben poštenega sveta, in pomoči. Prav pred petindvajsetimi leti so v Bostonu v Ameriki odprli prvo svetovalnico v izbiri poklicev, in medtem ko se je t Ameriki ta institucija že zdavnaj uveljavila, in imamo tudi v Evropi, zlasti v Nemčiji, mnogo poklicnih uradov, prihaja čez četrt stoletja ta ustanova pomalem tudi k nam. Poslanstvo teh uradov je, z nasvetom pomagati« človeku, kadar stopa ali kadar menja poklic, in vodilo njegovega dela je stremljenje, naj pride v življenju pravi človek na pravo mesto. Posebej za to izšolani strokovnjaki raziskujejo po teh svetovalnicah sposobnosti in talente mladega človeka, ki vstopa v življenje, in ugotavljajo za veak čut in za vsako duševno lastnost posebej, v kateri smeri obata največ uspeha njegov delovni talent. Po takšni strogi analizi mladega človeka se da pač ugotoviti, da za to ali ono delo ni sposoben, nikoli pa se ne da seveda z vso gotovostjo dogma-ti nekaj pozitivnega in izjaviti, da je nekdo kar rojen za ta in ta poklic, človek izbira poklic po svojem nagnjenju, a nagnjenje in sposobnost še nista edina činite-lja, ki človeku v nekem poklicu lahko za-jamčita uspeh. V današnji dobi krize je svet zlasti jasno spoznal, v koliki meri odločujejo pri življenjskem uspehu ali neuspehu poedinca obče potrebe v narodu, zahtevki in ponudbe v trenutnem stanju narodnega gospodarstva. Zmaga v poklicu in življenju zavisi od kompromisa, ki ga mladi človek napravi med svojimi sposobnostmi in nagnjenji na eni ln s potrebami na delovnem trgu na drugi strani. Prav med absolventi naSe univerze se Je po nekaterih strokah r zadnjih letih opazilo, kolikšno škodo lahko prizadene omalovaževanje tega dejstva. Svetovanje v izbiri poklica torej ni samo psihološki problem. še važnejša, zlasti pa dandanes, je njega narodno gospodarska stran. Svetovalec, na čigar ramenih naj bi slonelo delo svetovalnice, mora poznati vso pestro množico teh vprašanj. Vedeti mora, kakšne fizične zahteve stavlja na človeka posamezni poklic, ln prav tako mora znati v duševnem oziru preceniti vsako lastnost, ki je za človeka v nekem danem poklicu neizogibno nujma. še bolj pa zavisi življenjski uspeh od moralne moči, ki jo izvajanje vsakega dela terja od človeka. Mimo tega mora biti svetovalec dobro doma v statistiki glede krušnih Izgledov za posamezne stroke. Posebej je predavatelj poudaril, da si od svetovalnic, če bodo kdaj tudi pri na6 kakor v Nemčiji postale obvezne, pač smemo obetati boljSih delavcev, ne bodo pa nam mogle dati tudi boljših ljudi. Fantje In dekleta prihajajo v svetovalnice po nasvete kakor k zdravniku po diagnozo. Jasno pa Je, da je za vsak uspeh treba predvsem lastne odločitve in lastnega tveganja. V obrtniških poklicih Je življenjski uspeh odvisen predvsem od delovne veščine, strokovnega znanja in poklicne morale To je, kar iz človeka dela mojstra. Zato je treba tudi pri svetovanju v Izbiri obrtniških poklicev mladega človeka celotno motriti, če naj mu z nasvetom pomagamo, da bo našel samega sebe. Zato bi v svetovalnici pripadla poglavitna naloga mojstru strokovnjaku, ki bi edini mogel v tem smislu fanta ali dekleta konkretno preceniti. Takšen mojster strokovnjak bi moral mladega človeka, ki išče svojega poklica, opazovati neko dobo pri delu v delavnici, in potem ko bi zdravnik in psiholog Izrekla svojo sodbo, bi morala njemu preostati zadnja beseda. Svoja izvajanja je predavatelj zaključil z željo, naj bi naše bodoče svetovalnice ne poslovale samo merkcntilno, temveč naj bi delale Iz ljubezni, tako da bi iz njih prihajali mladi delavni ljudje, ki bodo znali živeti v korist seb* in celoti. Po zanimivem, konkretnih napotkov bogatem predavanju g. univ. profesorja, ki se mu je v imenu prirediteljev s toplimi besedami zahvalil g Rebek, se je razvila precej živahna debata. Podpredsednik Zbornice za TOI g. Rebek je izjavil, da zbornica z zanimanjem sledi snovanju poklicne svetovalnice pri nas. Iz svojega Izkustva kot obrtnik je navedel zanimivo opazovanje, da se n. pr. v ključavničarske delavnice zažene od časa do časa kar velik naval vajencev, pozneje pa jih spet pri- SepS!$ Odlomek ameriškega pisma. Zadnje čase mi vedno pogosteje hodi na misel tale stih iz vroče španske popevke: »Ramona, moj srčni mir vzela si seboj ...« Da sem nesrečno zaljubljen, bo skrbelo nemara prijatelje, zoperniki bodo pa govorili o uničenih živcih in o božjem prstu. Toda motite se in sicer prav hudo, ker ta Ramona ni ženska, čeprav je ženskega spola »Ženska, ki ni ženska?« zmajujete. Zoperniki dvigajo kazalec: »No, kaj nismo rekli!« Potrpite vendar, za božjo voljo, da vam povem! Sepsa me zasleduje. Iz vseh vetrov naše mile domovine, ceioiz tujine prihajajo dan za dnem kupi pisem, da jih komaj zmagujem. V njih strahotne zgodbe, vredne peresa samega Edgarja Poeja, da ni mi groze otrpnilo črnilo v peresu, če bi jih skušal ponavljati. Seveda je tudi mnogo radovednih vprašanj in namigavanj vmes, ne manjka tudi svaril in celo kakšna grožnja se zateče med nje. Toda kaj hočem, usoda poklica je že takšna, da stoji vedno z eno nogo v kriminalu, pa če pišeš makar zgodbe iz Koromandije, kamor oride le tisti vztrajnež, ki preje kašnato •vogorje, katero obdaja deveto deželo TJa pride, sam bog ti ga vedi odkod, člo-sk, natakne naočnike in čita čita. En--at, dvakrat, trikrat... Zmaje z glavo, 'duha pisanje: »Nobeden drug ni!« K sedu stopi in mu važno pove, da je pi-r.o o tem in tem Tako se tolmači zgod-tu in drugje. Konec je sto protestov in deset groženj s tožbo. Iz vse te septične povodnji pa se mi je odluščilo nekaj posebnih zgodb, ki bi jih vendar radi podal čitatelju. Tako mi piše star znanec iz New Yorka mister Charles Passler 172 West 98 th Street, ki je bil dolga leta bolniški strežnik v Archangel-Hospitalu v Savannah, Pa. Ime sem zapisal zato, ker je bil Charles 1923. pri meni na obisku in se je udeležil celo vsesokolskega zleta v Ljubljani in ga zato mnogo ljudi pozna. Naslov pa sem pripisal zategadelj, da se lahko vsak prepriča o resničnosti zgodbe pri njem samem, ne da bi mene nadlegoval ali mi celo grozil z biričem. Charles piše: Dragi prijatelj! Hvala lepa pa tvojo knj:go. ki sem jo prav z veseljem prečital. Pri tem sem se pa spomnil na dogodek, ki je poleti 1912. leta silno razburil ves jug. (Južne države unije. Moja opomba.) V našem Archangel-Hospitalu se je ugnezd'la sepsa. Odkraja so bolniki še odhajali po dolgih gnojitvah kljub najbolj čistim operacijam domov, potem pa so se pričeli tudi smrtni primeri. Ves kirurški oddelek je bil na stalnem lovu za vzrokom sepse. Tedne in tedne smo jo zaman lovili vse dotlej, da je dr. Hopkins ugotovil, da se ponavljajo okužbe vsak drugi dan. Na te dneve so še poostrili kontrolo vsega osebja v hospitalu. In res se je sum vedno bolj zgoščeval na nurzi (bo!n;ški strežnici. Moja opomba) Heleni, ki je as:stirala že več let prav spretno pri operacijah. Okužbe so nastajale namreč le pri bolnikih, kjer je ona asistirala. Prva je prihajala sestra Helena, da je pripravila vse potrebno m je bila ob prihodu zdravnikov že vedno umita. Dr. Hopkins je bil pretkan opazovalec, pa je brž našel tudi podlago za sum proti Heleni: prekratko časa se je umivala. Vso svojo pozornost je zato posvetil dr. Hopkins njenemu umivanju rok. Prihajal je že celo uro prej v bolnišnico z izgovorom, da ima v sosednji sobi za rontgen opravka. V resnici pa je stal z uro v roki ob priprtih vratih in opazoval sestro Heleno, kako in koliko časa si je umivala roke. (Strogi predpisi aseptike namreč določajo, da se morajo umivati roke nepretrgano 10 minut v vroči tekoči vodi. Moja opomba.) »Samo tri minute!« — je dr. Hopkins zadovoljno spravil uro v žep, ko je odšla sestra Helena v operacijsko sobo. Zapisal je v notes dan in uro ugotovitve. Točno je zapisal ime operirancev tisti dan Tako je opazoval in zapisoval vse naslednje dni. kadar je imela sestra Helen službo Z redkimi izjemami so se vse te oneranje grdo gnojile in je celo umrlo troje bolnikov za sepso. Po tednih opazovanja je dr. Hopkins predložil skrbno zbrane izsledke svoiemu šefu in čakal pohvale. Ves preb'edel pa je, ko je dvignil šef pest proti njegovemu obrazu in kriknil: »Zločinec!« »Jaz?« se je zavzel dr. Hopkins. »Vi!« je trdo povdaril šef »Vaša dolžnost je bila, ko ste prvič videli, da se sestra Helena ni dovolj umila, zapoditi sestro od operacije vse dotlej, dokler bi se dovolj ne razkužila rok Razumete?!« Dr. Hopkins se je sesedel na stol, si pokril obraz z rokami in vzdihnil: »Na to se nisem spomnil. Res, kriv sem jaz!« Zadeva je prišla tudi pred sodišče. Ko je vprašal sodnik sestro Heleno, zakaj se je tako površno umivala, je ta brez ovinkov izpovedala: »Ker se mi ni zdelo potrebno. Kolikokrat smo v sili operirali napolumiti z ne-prekuhanim orodjem, a so bolniki okrevali brez kakšne sepse. Priče so potrdile to njeno izjavo. Zdravniki so utemeljili to okolnost z nujo, ker bi brez operacije takšen bolnik prav gotovo podlegel. Od dveh možnosti so se odločili za operacijo, saj je šlo za ohranitev življenja. Sestra Helen je bila oproščena, ker pač ni mogla presoditi napačnosti svojega sklepanja, dr. Hopkinsu pa so vzeli diplomo Da ni plačal svojega greha z glavo, se je imel zahvaliti le uvidevnosti porote. ki je upoštevala njegov dober namen. da odkrije vzrok sepse in ni zato zakrivil hote troje smrtnih primerov, temveč mu je v zlo štela le njegovo hudo površnost Gotovo se boš čudil, 'drag' prijatelj takšni sodbi, toda ved', da ie ameriška justica nrav širokogrudna Ridoveden sem. kako bi sodila vaša iust;ca v tem primeru — — Tudi jaz sam sem radoveden kaj sodijo o takšnem primeru naši pravniki '-»i-sebno. ker nihče ne ve, kje ga čaka nesrečna smrt Janko Kai. manjkuje. V ključavničarski stroki je velika potreba po vajencih zlasti zaradi tega, ker pomočniki takoj po izpitu najrajši zapuščajo delavnice in gredo t državne službe ali pa na šolo. Po končani delovod-ski šoli pa se nikoli več ne vrnejo v de lavnice, temveč hočejo samo v pisarne Direktor dr. Lončar je sporočil, da dru štvo šola in dom že išče mojstrov strokov njakov, ki bi bili voljni sodelovati v svetovalnici. Med drugim je podčrta] potrebo enotne šole, ki bi doraščajočim ljudem mnogo lajšala izbiro poklicev. Nekaj konkretnih pobud so dali iz svojih opazovanj še prof. Sušnik, prof. Čopič, Lajovic in dr. Koce. Stanovanjskim najemnikom Ljubljana, 12. novembra. Društvo stanovanjskih najemnikov nas je naprosilo za objavo naslednjega članka: Stanovanjsko vprašanje je velevažno javno in državno politično vprašanje, katerega rešitev se ne sme več odlašati Stanovanjske najemnine so mnogo pretirane. Gospodarske razmere so se v zadnjih letih bistveno spremenile na slabše, da leži na tleh vsa obrt in industrija, zaradi česar nima lj slstvo niti dela niti zaslužka. Najemnine pa so ostale na isti višini kakor so bile pred svetovno gospodarsko krizo, v nekaterih primerih so se pa celo zvišale. Hišni najemniki skušajo na vse mogoče načine, da bi bili kos visokim najemninam, a vse je zaman. Večina si pritrgava od ust, celi deli mesta dobesedno stradajo z otroki vred, ker skušajo zadostiti pretiranim zahtevam hišnih lastnikov. Že pred 2 letoma se je g. ban dr. Drago Marušič odločno zavzel za uboge stanovanjske najemnike, ter resno opozoril društvo hišnih posestnikov, da so najemnine mnogo previsoke Ljubljanski ^upan g. clr. Puc že celo leto nastopa na vseh javnih shodih za izpolnitev upravičenih zahtev stanovanjskih najemnikov ter na podlagi konkretnih statističnih podatkov dokazuje, da je zahteva-nje tako visokih najemnin nesocialno in docela neupravičeno, zaradi česar ves srednji in delavski stan propada. Rotil je hišne posestnike, naj bodo vendar uvidevni in sporazumno z najemniki znižajo najemnine, češ, da pri sedanjem stanju vprašanja ne more ostati in da bo sicer morala država sama poseči vmes in v lastnem interesu urediti zadevo. Lep nasvet je bil to za oba stanova. Društvo stanovanjskih najemnikov deluje neumorno, opaža pa, da so se najemniki pričeli udajati obupu. To je opasno za posamezne družine in škodljivo za državo samo, ker to nerešeno vprašanje zadeva večino prebivalstva po vseh mestih, trgih in večjih industriiskih krajih. Tudi hišni posestniki tožijo po svojem društvu, češ, aa se v zadnjem času najemne vrednosti njihovih lastnih stanovanj dvigajo po davčnih upravah na višino najemnin, katere sami zahtevajo od najemnikov za enaka stanovanja. Temu so hišni posestniki pač sami krivi, ter si morejo na najenostavnejši način pomagati sami. Ker je ta obdavčba v zakonu utemeljena, se bo tako postopalo, dokler bo zakon v veljavi. Pričakovati pa ni, da bi se v dogled-nem času in pa ravno njim na ljubo spremenil. Izgleda torej ni drugega, nego da sami znižajo svojim najemnikom najemnine sedanjim gospodarskim prilikam primerno na znosno višino, zaradi česar^ se po zakonu mora istočasno avtomatično znižati tudi obdavčba odnosno najemna vrednost z*, njihova lastna stanovanja. Zaradi neuvidevnosti večine hišnih posestnikov in njihovih večjih ali manjših egoističnih namenov nikakor ne sme še nadalje propadati ves srednji in delovni stan, na katerem sloni država, ki nam mora biti nad vse. V državi smo navezani drug na drugega, vsi skupaj tvorimo državo, v kateri moramo biti vsi pod streho. Stanovanje je neobhodna življenjska potrebščina, za katero se že po zakonu o oderuštvu nikakor ne smeio zahtevati pretirane najemnine. Pravica je tudi na naši strani. Stanovanjski najemniki! Strnite se v društvu stanovanjskih najemnikov, ker le v močni organizaciji leži uspeh. Nastopimo kot en mož za svojo pravico — za znižanje najemnin. Na tisoče nas je. Če bomo združeni v močno falango, bomo gotovo dosegli svoje upravičene zahteve. Kdor še ni član, naj takoj prijavi po dopisnici svoj pristop društvu stanovanjskih najemnikov v Ljubljani (nebotičnik III n). Oianarina 1 Din mesečno pač ne more nikogar ovirati, da ne bi pristopil k društvu. Qbfave Sprejem na avstrijskem konzulatu. Včeraj dopoldne je priredil generalni konzul avstrijske republike v Ljubljani g. grof Orsini-Rosenberg v prostorih konzulata recepcijo v proslavo današnjega avstrijskega državnega praznika in 151etnice obstoja avstrijske republike. Kakor vsako leto, so se zbrali tudi letos na konzulatu pred ta-vitelji naših oblasti, gospodarskih in kulturnih korporacij in mnogi odlični povabljenci iz vrst ljubljanskega meščanstva. — številni in odlični gostje so bili ljubeznivo sprejeti in pogoščeni. Recepcija je pokazala, da tukajšnje zastopstvo sosedne republike uživa simpatije vseh naših krogov. Na splošno željo se bo film ZKD »Otrokova pravica« predvajal še danes ob c >1 15. in točno ob 18. Opozarjamo cenjeno občinstvo, da je še danes prilika, da si ogleda to znamenito delo. ZKD priredi 13. t. m. ob 16.30 v zdravilišču na Golniku predavanje g. dr. Branka Alujeviča o prilikah v Franciji. Pogreb blagopokojnega Romana Franca bo danes 13. t. m. ob 15. iz hiše žalosti na škofjeloško pokopališče. Domača opereta na mariborskem odru. Na besedilo Metke Bučarjeve je Danilo Bučar uglasbil opereto, ki nosi naslov »Štulentj« smo« in ki je lani v Ljubljani dosegla rekordno število predstav. Delo je želo zabavno in živahno, glasbene, v jazz - načinu napisane točke pa so melodiozne ter 6e b >do takoj prikupile občinstvu. Uprizoritev pripravljata kapelnik Herzog in režiser Skrbin-šek, nastopijo: Udovifeva. Zakrajškova. Bar bičeva. Savinova. Starčeva. Sancin, P. Koviž. Daneš. Grom. Nakret. Medven, Rasberger. Furiian. Skrbinšek. Crnobori in Blaž. Premiera bo v torek, 14. t. m. Re**ertoar NARODNEGA OLRIUMftflA V LJUBLJANI DRAMA Ponedeljek. 13.: Zaiec. C. OPERA Ponedeljek, 13.: Zaprto. DOGODKI PO ŠIRNEM SVETU Zračni velikan „Macon" Iz stavke v zakon Stavka, ki so jo pred nekaj meseci imeli v španski narodni telefonski družbi, je imela za posledico nad sto zakonov. Ta svojevrstna stavka se je začela takole: Vlada je dala zastražiti poslopje telefonske družbe, v katerem Je Izbruhnila stavka, z vojaštvom, ki se Je utaborilo v palači. V hiši je bilo mnogo mladih te-lefonistk, ki sicer niso stavkale, a se niso upale iz strahu pred stavkujočimi iz poslopja. Tako so delale, jedle in spale v palači. Med stavko, ki je trajala dalj časa, pa so se med telefonistkami in čuvarji miru in reda razvili takšni odnošaji, da so jim sledile poroke. Nad sto zakonov predstavlja sad stavke, ki se o njej ne more trditi, da bi as ne bila vsaj v nekem pogledu obnesla. Pariška moda Bajvečji togi zrakoplov ameriške mornari-©e, na domačih tleh v Kaliforniji Potnik v krsti Na Wilsonovem kolodvoru v Pragi so te dni imeli nenavadno odkritje. Kolodvorska policija je postala pozorna na neki zaboj, ki ga je zaradi sumljivega izgleda dala odpreti. Ko so ga odprli, so našli v nJem rakev, v njej pa človeka, ki so ga na prvi pogled smatrali za mrtvega, šele podrobnejša preiskava je dognala, da potnik ▼ krsti ni mrtev, marveč samo spi. Ko so ga zbudili, Je povedal, da je i»-Vrstno spal in da se je pripeljal v krsti ia •aboju v Prago zaradi stave s prijatelji. Btavo Je seveda dobil, ker ga niso odkrili, dokler ga niso iztovorili na glavnem kolodvoru. FilmsSd igralci za ponesrečence Dolores del Rio, Ramon Novarro ln Con-ehita Montenegro na hoIIywoodski prireditvi za žrtve tornada, ki je uničil Tarnaj co (v Mehiki) * Plašč iz ovčje kožuhovlne % lisičjim ovratnikom Pri apnenju arterij v možganih in srcu dosežemo pri vsakdanji uporabi male množine »Franz Josefove« vode iztrebljenje črevesa brez hudega pritiska. Cenjeni učeniki na klinikah za notranjo medicino so dosegli celo pri polju-stran-skoohromelih z »Franz Josefovo« vodo najboljše uspehe pri vztrebljanju črevesa. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Reporter; »In v čem obstoji pretežno profesorjevo raziskovalno delo?« Profesorjeva gospodinja: »Vsak dan išče pol dneva svoje naočnike.« »Moje iskreno sožalje k smrti »tare, ljube tete; kakor sem slišal, vam je ostavila veliko imetje; moje iskrene čestitke!« To mu diši! Levič iz nekega zoološkega vrta loka iz skodelice mleko za slasten zajtrk Tu je shranjeno Japonsko zlato Novo poslopje državne banke v Osaki, kjer je shranjen japonski zlati zaklad Carigrad — univerzitetno mesto Mnogi nemški učenjaki, ki so morali zaradi hitlerjevskega režima zapustiti Nemčijo, so našli v Carigradu novo zavetišče. Turško prosvetno ministrstvo je doslej angažiralo 14 univerzitetnih profesorjev iz Nemčije s pogodbami za pet let. z nadaljnjimi 12 profesorji pa se Se pogaja. Med nemškimi emigranti, ki so se naselili v Carigradu ter si tam snujejo torišče novega znanstvenega udejstvovanja, so specialisti vseh strok; astronomi, matematiki, zoolo-gi .narodni gospodarji in drugi. Za Michelinov pokal Francoski letalec Michel Detroyat si je priboril nagrado z brzino 222 km na uro Toaleta siren Čiščenje siren ob monumentalnem vodnjaku na Trgu de la Concorde v Parizu ZA KRATEK ČAS On: »Moj brat je popolno nasprotje mene. Ali ga poznate?« Ona: »Ne, toda silno rada bi se seznanila ž njim!« * Španski svetovalci so nekoč cesarja Karla V. nagovarjali, naj bi Nemcem prepovedal preobilo uživanje vina. Cesar je odgovoril: »Pri Nemcih bom s prepovedjo vina prav tako malo dosegel kakor pri vas Spancih s prepovedjo kraje.« Terezija Neumann na Slovenskem Žene trpijo in igrajo Kristusovo trpljenje — Znanost pozna samo: histerijo in sleparstvo (Konec.) Nekoč si Je »ob zlomila s tako silo, da je pridete! odlomek med gledalce Za razliko od ostalih zazmamovancev pa so Lemčko prave ekstaze tako izdelale in strie, da se Je komaj držala pokonci. Med zamactnče-njem je bila brez čuta, ko Ji je nekoč ajdravnite zasadil iglo 1 cm globoko za noht ee ni zganila. Dr. Brecel(j prtpovedurje, da je bila Lončka od svoje bolezni v 12. letu zamaknjena vsak večer 10 do 30 minut. Pred veliko močjo kar vadržema 14 dni. Pred bhnkošt ml po 9 dni vsako leto. Na rokah in nogah Je imela znamenja, in sicer rane v obliki itfaivih škarjic. Od 13. leta baje ni uživala nobene hrane in pijače več. Vsako nedeljo Je dobivala v usta neko rjavo-rdečo, fižolu podobno stvar, ki jo Je poživljala Pri župniku Kaplemku je opravljala lahka domača opravila. Zanimivo je, da je škof dr. Miseia ob rizitaciji še videti ni maral ln je rekel župniku, naj jo pusti v nemar. Dolenjska Jera Med prave zazmamovance spada pa tudi dolenjska Jerica. O njej poroča Hicinger v Damici pred osemdesetimi leti. da je živela v fari Sv. Rok na Dolentekem pobožna ženska srednje starosti, Jerica po imenu, ki je prestala dolgotrajno kostno in božjastno bolezen in je bila ob petkih ln pravnikih za eno do več ur zamaknjena. Na telesu le imela 5 ran in tudi krvavi pot je potila Domači duhovnik je svetoval bolnici In njenim ljudem, naj ne puščalo k nji tujih oseb in naj bolnica prosi Br>era da ji odvzame vidme rane in da bo samo notranje trpela v čast Odrešen ikovo. Jerica se Je ravnala t>o tem nasvetu ln rane bo v resnici prešle, ostale pa so ji notranje bolečine. Vodišfca Johaftca Od pravih zazmamovamcev pa Je treba ločit! goljufe im prevarante, ki sami prizadenejo rane z raznimi predmeti a!l pa pričarajo rane ln krvavitve s kakšnimi kemičnimi sredstvi, da mamijo in zavajajo lahkoverne ljudi. Razkrinkati goljufe je mnogokrat prav težko. Zlasti histerične osebe so na tem polju pravi umetniki ln Jinn je prav težko priti do živega. V skupino nepravih zazmamovaneev spada v prvi vrati Johamca iz Vodic, ki jo zaradi brezmajme prepredenosti in neskru-polozmosti lahko štejemo med prve goiju-fice vseh časov. Bila je to neka Ivanka Jerovšek, roj. 4. decembra 1885 v Repmjah in pristojna v Vodice na Gorenjskem. Bila je revnih staršev. Ena njenih dveh se- Čudež mrzle luči LJubljana, 11. novembra. Prirodoznanska akcija Muzejskega društva je svojo sezono pričela s prav senzacionalnim in tudi na zunanje efektnim predavanjem univ. prof. dr. Valeta Vouka iz Zagreba, ki nam je pokazal in vsestransko popisal najrazličnejše živali, ki proizvajajo svetlobo, predvsem pa seveda bakterije, ki jih je našel v Jadranskem morju in imenoval fotodotike. Polna dvorana Delavske zbornice Je strme gledala na oder in čakala, kdaj stopi nanj čarodej Ozadje odra Je bilo krvavo rdeče, pred rdečim zagrinjalom pa dolga do tal črno pogrnjena miza. Na levem ln desnem kraju te mize je stal po en visok sedmeroramen svečnik, kakor v židovskem templu, na svečenikih pa črne sveče, a sredi mize je štrlela mrzla steklena cev. Na rdeči preprogi v ospredju odra na vsaki strani spet po ena mizica, na vsaki pa manjši črn svečnik s črnimi svečami med malimi steklenimi posodicami ln kroglami in še celo pred odrom je stala dolga miza vsa zagrnjena s črnim prtom, da nikdo ni mogel slutiti, kaj prikriva. NI čuda. da so ljudje težko čakali, kdaj v ta mistični tem pel stopi čudodelni mag. Najprej je Izza kulise stopila njegova asistentka gdč. dr. Klasova, vsa v zelenem ln z dolgo stekleno palico v beli roki. Sijajno sta se zelena toaleta in frizura lepe blrudine odražala od krvavo rde-čeg vrnjenim čebričem. iz katerih se bo hipoma vlila nesreča Tako je dospela lučarica Mreta do osamele jelše, kjer se je zgrudila od slabosti in dolgega tavanja. Prijetna srbečica ji je oblila sence, solze so zalile oči, srce že ni čutilo težav poslednje ure. ki je napočila sredi samote in puščobe Belkasta mračina se ie razgrnila pred njo. bole* čina, čas in prostor so za njo minili Smrt se je sklonila nad starko in ji /zela iz onemoglih rok mrliško sve» tiliko... Tako je umrla lučarica Mreta Zju* rraj so jo našli pastirji; mrzla, ugasla svetiljka je ležala pri njenem vzglavju. Mreta si je sama posvetila v večnost. mesto v prvenstveni tabeli. Enajstorica se vsaj v vsem poteku tekmovanja ni pokazala najbolj stabilna, dejstvo pa je spet, da je pravkai ooigrala tekmo z Baskom neodločeno, iz česar bi se dalo sklepati, da je trenutno v dovolj solidni formi, če računamo, da igra našega ligaša proti Jugoslaviji na njenem terenu najbrž ne bo prinesla točk, bo torej prihodnjo nedeljo — v boju proti njej na ljubljanskih tleh — edina in morda tudi že zadnja prilika za dosego one tako potrebne 16. to*ke v tabeli. V tem primeru bi bilo treba nato v Beogradu skrbeti samo še za rezultat izpod 0:6 Ce pa se nedeljska tekma v Ljubljani konča brez izkupička točk, je nada na rešitev iz izredno kočljive situacije že zelo. zelo majhna. . Tako enostavni so računi na papirju; škoda pa bi bila v resnici mnogo, mnogo veča... Po današnjih tekmah se je stanje prvenstvene tabele spremenilo le glede vrstnega reda za Ha5k in Concordio. ki je po današnji zmagi Haška zaostala za njim na 7. mestu. Siika je pa ta-le: BSK Hajduk BASK Gradjanski Jueroslavija Hašk Concordia Slaviia (S) Primorie Vojvodina Slavija (O) 18 12 19 12 20 10 19 10 17 17 18 20 1R 18 20 9 8 7 7 6 3 4 3 2 3 1 2 2 4 2 3 4 2 61:20 27 39:18 26 42:37 23 31:29 21 29:25 20 31:22 18 37:35 18 11 37:48 16 9 37:42 15 11 22:49 10 14 22:54 10 3 5 7 8 6 7 7 razumevanja med ostaliimi napadalci. Napad je zato igral večinoma preko kriH. ki Pa niso bila dovolj sigurna in v odločilnih momentih -tudi ne dovolj s. .etna Tako je Zemltfč zarad' prerraihne prisotnosti duha v drugem polčasu po nepotrebnem zapravi.] zelo dobro pozicijo. Ostali napad ie zaigral silno borbeno 'n nevarno, nredvsem seveda kadar je bi! že nred srn.'om. Sodrrk z V;5niič ie zadovoljili. Jugoslavija : Bask tzz (2?©) Beograd. 12. novembra. Kakor se je splošno pričakovalo, je bila današnja prvenstvena tekma med Baskom in Jugoslavijo zelo ostra. Oba nasprotnika sta se z vsemi kriplj' borila za zmago, posebno Jugoslavija, ki je nastopila kompletna, med tem ko je B2.sk igra! brez desnega kri! ca Popoviča. Na igrišču ie bilo okoli •3000 gledalcev Bask je bi>l v prvem polčasu deloma boHŠi. toda kljub temu ie Jugoslavija ta del jgre z 2:0 odločila zase, in sicer v 37. min. po Miloševi ču iz enajstmetrovke in v 42. min. po Lojančriču. V drugem polčasu pa se je Basku posrečilo izenačenje, in Mcer v 28 min. po Hrničku in v 32 m;n. po Šariču. Tekmo je sodil g. Kai--man. ki je b'l za to napeto igro nekoliko prešibak, ker je kaznoval malenkosti, hude prestopke pa ie spregledoval. Ostale nogometne tekme Ljubljana: Reka : Grafika 6:0 (4:0), Mars : Slovan 4:1 (2:0), Domžale : Zalog 5:1. Celje: Olimp : Laaško 7:0 (4:0), Olimp je z lankoto zmagal, ker je Laško igralo v Vo i ui.i... iitjse m je razen tega moralo nastop. 10 ljudmi, vnetni igralec Majcen je tik pred tekmo padel na polz-kem igrišču in si zlomil levo roko. Sodil je g. Oberlintner iz Laškega, gledalcev je bilo 200. Subotica: Bačka : Hajduk 4:1 (1:0), Sand : žak 3:3 (2:1). Prvenstven' tekmi. Kragujevac: BSK : šumadija 0:0. Dunaj: FC Wien : VVacker 3:2 (2:0), Hakoach : Libertas 1:1 (0:0), Austria:Ad-mira 2:1 (2:1), Rapid : FAC 4:1 (1:0), Sportklub : Donau 4:1 (3:0). Pariz: Vienna (Dunaj) : Racing C. 4:2 (2:0). Pra~a: Slavia : Sparta 2:1, Kladno : Teplitzer FC b:l, Nacuod : Viktoria u t-zen) 3:0, Viktorija Žižkov : žioen.ce 2:2, cechie Karlin : Bohemians 2:2. p--'--. Berlin : južna Amerika 3:1 (2:0). Budimpešta: Ujpest : Nemzeti 2:1, e-renezvaros : Fispest 4:0, Hungaria : »11« 4:1, Phobus : Ili. okraj 2:1. Smučarke, organizirajte sel Za ženski smuški šport se dosedaj pri nas ni skoraj nihče brigal, zato tudi že več let nimamo dobrih smučark. Ker pa je potrebno, da dvignemo tudi to športno panogo, da se bomo mogli meriti z drugimi narodi, se je smučarska seKcija Ilirije odločila, posvetiti letos ženskemu smučarstvu prav posebno pažnjo. Posebno pažnjo bo posvečala slalomu in smuku, izogibala pa se bo smuškim tekom, ker ti za ženske niso pri. uierni Kot priprava za trening v terenu se bodo vršili v drsališčni garderobi Ilirije gimnastični večeri, h katerim je dovoljen vstop vsem smučarkam, ki se zanimajo resno za smučarski šport SK Ilirija vabi v svoje vrste vse še neorganizirane smučarke, prav tako pa tudi vse članice Ilirije, ki doslej niso še bile včlanjene v smučarski sekciji. Prijave se sprejemajo pri blagajni kavarne Evropa, odnosno pri Simnastičnih večerih. Prvi gimnastični večer bo zvečer ob 18.30 v garderobi na dr-sališču Ilirije. Tam se dobijo tudi vse potrebne informacije glede včlanjenja, opreme itd. _ Smučarska sekcija ilirije. Plavalna sekcija SK Ilirije. Načelstvo sklicuje za nedeljo dne 19. t m seikcijski obom zbor. na kar opozarja vse sekcijsko članstvo, in sicer ob 10. uri predpoldne v garderobi drsališča na Oosposvetski cesti. SK Ilirija (lahkoatletska sekcija). Drevi cb 20. bo v klubski sobi kavarne Evrope jbčni zbor sekcije. Rzdelitev nagrad lit. tekmovanja. Udeležba za vse članstvo obvez-a. ŽSK Herme3 'uprava igrišča). Danes seja odbora uprave igrišča ob 19. url pri Beliču tabel® Z včerajšnjo rekordno zmago nad Mariborom se je Ilirija z 8 točkami in boljšo razliko golov dvignila na 1. mesto — Drugi dve točki je dobil Železničar LijUbljana, 12. novembra. Podsavezno prvenstvo je danes napredovalo za dve jesenski tekmi, ki sta nekoliko spremenili prvenstveao tabelo. Ilirija je na domačih tleh s hazenskim rezultatom obvlaua'a enajstorico Maribora in se s to bogato razliko golov povzpela na prvo mesto v tabel:. V Mariboru so se prvič ne tujih tieh borili za točke Celjani, toda to pot brez uspeha. Prvenstvena ta Dela je po današnjih te k mah naslednja; Ilirija 5 4 0 1 25:11 8 CSK 6 3 2 1 20:18 8 Hermes 5 2 2 1 11:14 8 železničar 4 2 0 2 15:11 1 Celje 5 12 2 12:15 4 Rapid 2 1 J 1 6:5 2 Maribor 4 0 0 4 5:20 0 Ilirija : Maribor 11:2 (7:2) Ilirija: Rožič -Francot, Kveder— Bogme, Unterreiter žitnik—Ice, Lah Svetic V., Svetic R., Pfeifer. Maribor- Majer—Oven, Kukanja— Kokot, Gomolj Stanko—Miloš, Ruško Pubi Konič Jurgec. Na tekmo ni bilo prav velikega navala vendar je prišlo nekaj stotin ljudi gledat borbo zadnjega z lanske prvenstvene tabele s prvim. Po papirnati formi in po zadnjih rezultatih je bila Ilirija velik favorit, toda nihče se ni nadejal, da bo našla v prvakovi enajstorici tako slaboten odpor Igra je bila le v začetnih fazah toliko borbena, da je bilo v njej spoznati prvenstveni značaj, pozneje pa se je pretvorila v igračkanje mačke z mišem, in goli so padali pc mili volji ilirijanskega napada. Obe moštvi sta nastopili z neka terimi rezervami, mariborsko s kopico igralcev iz mladine, ki se v glavnem niso pokazali kot borci. Ilirija je prestala uvodoma neka) kritičnih si-uacij, ki so nasprotnika postavili v vodstvo 2:0, in takrat se je odkrila ranljiva stran ilirijanskega moštva: ožja obramba, navezana nase, je bila prešibka v borni s tehničarji iz Mariborovega napada. Ko se je pa uveljavila srednja vrsta in je krepko pognala svoj napad naprej je močno razbremenjena obramba ostala brez pravega posla težišče situacije se je preneslo v napad in bitka ni bila samo odločena, temveč je mariborsko moštvo doživelo strahovit poraz, kakršnega že dolgo ne beleži v borbi z domačimi moštvi. Čim se je ilirijansko moštvo znašlo, se je opazilo, da ima v dobro vigranem in ho- mogenem napadalnem kvintetu močno formacijo, ki bi bila kos tudi resnejšim nalogam. Izbornc sta bili razpoloženi krili, Ice bolj v pripravljalnem delu, Pfeifer po dolgem presledku tudi kot realizator. Notranji trio je Mm dosegel osem golov in s tem otipljivo dokumentiral svojo prodornost in odločnost pred golom. Skoraj vedno je bil aa mestu Rafko ki je vsak količkaj uporaben »centerpas« spravi) v mrežo, Vili ni ime' spričo akcij po krilih praveg3 dej a kot vodja napada in je bolj držal vezi x zvezama. Lah je poskušal s streli iz prevelike razdalje, toda že v času. ko je bila zmaga z visokim rezultatom v žepu. Krilci so imeli «prva nalogo razbiti lepo proizvajane kombinacije Mariborovega napada, pa te naloge niso rešili prav dobro šele ko so vrgli ostrejši start na tehtnico, se je situacija bistveno iz-premenila in odslej je mašinerija funkcionirala brezhibno. Ko so bile nasprotnikove vrste zrahljane, je šlo delo samo od sebe naprej, srednja vrsta je potem mimogrede preprečila Se tistih nekaj nevarnejših napadalnih potez nasprotnega napada. v glavnem pa je 'ahko posvetila svojo pozornost lastnemu napadu, ki ga je nenehoma pošiljala naprej. Crno-beli iz Ma-ibora so svoje moštvo pomladiti preveč in — premalo! Kajti obledele zveade iz prejšnjih časov, ki so še ostale v moštvu, n. pr. Kokot, Konič, so bile mladim samo v spodtiko in niso z njimi nažie pravega kontakta, tako da je biio taaoj opaziti, da prav za prav ne sodijo v to moštvo; izmed mladih moči so sicer nekateri prav dobri igralci, ki bodo imeli še Dodočnost, toda niso dorastli rutiniranejšemu nasprotniku in ne vzdržijo dolgo, še najboljše se ;e uveljavi) napad. kjer je same Konič »sodeloval« negativno. pač pa so ostali štirje pokazali solidno in lepo tehnično znanje. Ni njihova krivda, če so premladi! čimbolj proti ozadju — tembolj se je kvaliteta moštva slabšala, v srednji vrsti je bil samo levi krilec kolikor toliko na mestu, ostala dva nista bila resnejši oviri. Branilca sta v teku borbe pokazala začetniške sposobnosti, izmed vseh pa je bil najšibkejši Majer v golu, ki je spuščal vse kar je moral >n česar ne bi bil smel! Moštvo je gotovo zaslužilo porrz, v toliki meri pa mu ga je preskrbel — vratar. O seriji golov. Spočetka je skoraj kazalo, da bo Iliriji predla huda. M ari borov napad se je kar za 10 minut vsidral na Ilirijansko polovi- co ln že v 4. min. Je srednji napadalec izkoristil Rožičevo napako in poslal mimo njega v mrežo, v 10. min. je po vrsti lepih kombinacijskih potez Ruško, mnogo obetajoči tehničar, zaključil napad s pametno plasirano žogo in M. je bil v vodstvu z 2:0! Potem se je igra počasi odpirala, ne da bi bil M. še bistveno popustil. V 20. min. se je Majer obiral in pomišljal, ali bi segel po žogi, medtem mu jo je Pfeifer pognal v prazno mrežo in minuto kasneje je potisnil Rafko lep Icetov center mimo vratarja ter s tem izenačil. Sedaj šele se je M. vdal in v naslednjem se je igralo po večini na en isam gol v 30. mm. je dosegel Vili vodstvo, Pfeifer je v 33. min. povišal na 4.2, par minut kasneje isti na 5:2, v 41. min. Rafko na 6:2 in tik pred žvižgom je posnel Lah žogo, na kateri je | Majer že skoraj ležal, in postavil rezultat polčasa 7:2. ■ V nadaljevanju igre je Lab že v 4. min. riskiral rahel strel na gol, ki je Majerju »ušel«, potem je po dveh treh naglih prenosih pred goiom Rafko kar s prsmi sunil žogo v mrežo, tako da 1e bil rezultat že v samem uvodu drugega polčasa 9:2. Do konca prve četrt ure sta Rafko in Pfeifer povišala še na 11:2, nato pa je sledila igra, ki že davno ni bila več prvenstvena, saj se ni nikomur več prav ljubilo. Par poskusov, da bi se igralci pomenili ostreje med seboj, je sodnik v kali zatrl, poslal je na »odmor« žitnika, potem še Kukanjo. Ruško je moral zarad' preostrega starta Francota predčasno z igrišča, ln tako so bile vrste v drugI polovici igre močno razredčene. Sodil je g. Cimperman dobro. Železničar : Celje 4:3 (2:0) Maribor, 12. novembra. Celje, ki je doslej vse jesenske prvenstvene tekme -digralo doma, je danes nastopno \ -.ariboru v zadnji prvenstveni tekmi rs Jesen proti železničarju. Tekma se je vršila na novem igrišču železničarja na Tržaški cesti in je privabila precej občinstva. v glavnem zato, ker je imelo Ce- lje v zadnjem času doma lepe rezultate. Prvenstvena tekma ni bila na veliki višini. Sam stil igre je bil mlačen in medel ln "e bi ne bilo sem in tja prišlo do preostre igre, bi se ji skoraj ne poznalo, da je *io za točke, železničarji so trčili v prvem polčasu na plašnega nasprotnika in so bili v tem deiu absolutni gospodarji na poiju. Kljub stalni premoči sta oba gola tega dela igre padla šele v 41. in 42. minuti. V drugem polčasu je moštvo pokazalo še večjo borbenost in svoj značilni elan, toda preko tega se ni moglo povzpeti niti kot celota niti posamezniki. V napadu je bil še najbolj aktiven Habiht, med tem ko je notranji trio igral precej indoletno. Tudi med krilci ni bilo posebnih veličin in je defenzivno zadovoljil samo Frangeš I. V obrambi je bil najbolj siguren Mahajnc, ki je budno čuval svoje svetišče in ga za dobljene gole tudi ne zadene nobena krivda. Celjani so imeli najboljšo moč v vratarju, k; mu je razen tega pomagala tudi še sreča. Branilca sta bila zelo požrtvovalna, toda nikakor ne nepremagljiva ovira za domače. Najšibkejši del moštva so bili krilci, ki so zlasti slabo podajali napadu, tako da je bil preveč navezan sam nase. če bi bil dobival boljšo podporo ou zadaj, bi bil gotovo lahko zaigrai z večjim uspehom. Moštvo se je dvignilo do odločnejše in bolj smiselne igre š^le po odmoru, v katerem času je tudi zabilo svoje tri jole. Zmaga železničarja je povsem upravičena in bi bila lahko še večja, če bi bil imel v moštvu koga, ki bi znal streljati. Igra je zelo trpela zaradi zelo slabega sodnika g. Ramovša iz Ljubljane, ki je v nekaterih primerih odločal prav v nasprotju s pravili. Po tekmi je prišlo med njim in gledalci tudi do incidenta. V predtekmi sta mladini Maribora in železničarja oaigrali prvenstveno tekmo neodločeno z 1:1. Dopoldne pa je bila odigrana drugorazredna prvenstvena tekma med Svobor-> in Panonijo iz Murske Sobote, i kateri so zasluženo zmagali domači s 3:1 (2:1). Predpoldan lahke atletike Lahkoatletski miting Ilirije. — Gozdni tek za dame z rekordom Sta-parjeve (Ii.) — Gozdni tek Smuč. kluba Ljubljane z lepo udeležbo v dveh skupinah. Ljubljana, 12. novembra Letno telovadišče ljubljanskega Sokoia je bilo dopoldne prizorišče treh uspelih labkoatletskih prireditev, ki so bile spet dokaz, da naša lahka atletika kljub omejenemu zanimanju pred širšim občinstvom stalno pridobiva na privlačnosti med aktivnimi športniki Na telovadišču je bil start ln cilj za dva gozdna teka, rasen tega pa se je vršil zanimiv lahkoatletski miting, na katerem so startall nekateri znani atleti Ilirije, medtem ko atletov lokalnega nasprotnika ni bilo na start. Lahkoatletski miting Ilirije Ilirija Je priredila od 10 dalje svoj miting, na katerem so startali atleti Ilirije, iz neznanega vzroka pa niso sodelovali na prireditvi člani Primorja. Program tekmovanja je • bil zaradi stalno slabega vremena zmanjšan na minimum, prireditelji so se prevarali, kajti vreme je bilo našim atletom to pot zelo naklonjeno ln Je lep solnčni dopoldan samo dvignil razpoloženje naših vztrajnih tekmovalcev Tudi publike se je zbralo na telovadišču lepo število, bilo Je navzočih kakih 200 gledalcev, ki so z zanimanjem sledili posameznim disciplinam. Vodstvo se Je v letošnjem letu odločilo, da prireja slične prireditve brez-plačno z namenom, da dobi tudi naša lahka atletika svoj stalni krog obiskovalcev. Zaradi propagande lahke atletike je bila to edina rešitev ln je veaj delno gotovo dosegla svoj namen Grajati pa moramo sodniški zbor J LAS; zopet smo imeli prireditev, na kateri je sodelovala samo četvo-rica. Vemo, da so bili sodniki pozvani po dnevnem tisku, vemo tudi, da ima sekcija v Ljubljani preko 20 sodnikov, a za izvedbo dveh prireditev, mitinga in gozdnega teka dam, četvorica ne zadostuje Treba bo tudi tu napraviti red; na en; strani vidimo propagandno delo kluba, ki ga na drugi strani ovira sam sodniški zbor, ker se razvija prireditev počasi m odbija zainteresiranost publike, ki si želi tempa. y športnem oziru Je prireditev vsekakor uspela, omenimo naj zopet dober skok v daljino Stepišnika s 6.32 m, čeprav je bila deska za odgon v zelo slabem stanju in met krogle Jegliča 12.59 m, ni je eden izmed najboljših metov naših atletov v letošnji sezoni. V splošnem smo pa opazili pri vseh tekmovalcih, da so v kondiciji po pustili, kar je večji del krivo deževno vre me in s tem zvezana predolga pavza v ^eningth. Posamezni rezultati so sledeči: Met krogle: Jeglič 12.59 m, 2 Stepišnik «i 12.08 m. 3 Banko 10 29 m Skok v daljino z zaletom: 1 StepišniK 3.32 m, 2 Outrata 5 89 m. 3 Griiflfeld Ja oez 5 39 m. Met kopja: 1 Briinett M 42.25 m. 2. Ste pišnik 40 49 m, 3 Banko 37 60 m Tek 200 m: 1 Svetek 24.8 sea., 2. Griin-feid 27 sek., 3 Pletersky 27 2 sek.. 4. Tro bec 27.3 sek. V Svetku je dobila Ilirija odlično moč in bo v prihodnji sezoni med našimi šprinterji nekaj pomenil. Met kladiva: 1 Stepišnik 38.33 m, 2 Jeglič 33.24 m. Stepišnik je nastopil z ble-suro na roki. zato mu ni uspel met preko 40 m. Met diska: 1. Stepišnik 35.66 m. J. Jeg lič 31 84 m. 3 Banko 31 70 m Dekliški gozdni tek Ob številni udeležbi občinstva je LHP priredil prvi dekliški gozdni tek. za :.8te. rega je razpisal posebno darilo Za 6tart se je prijavilo 23 afetinj Ilirije in Aten*, od katerih jih je prišlo na start samo 14 Točno ob 1102 Je dal starter znamenje za odhod Proga se Je vila od telovadiščn po tivolskem drevoredu do odcepa vozn« poti proti Bellevue. nato preko travnike na gornjo pot. ki vodi od brezovega goz dička do Bellevuea Sredi te poti se je pro ga obrnila skozi gozd nazaj na spodni^ vozno pot In od tu nazaj na telovadile Proga Je bila dolga 2000 m Na startu začnejo -IlirljanKe taktično pravilno, na sprotno pa so se dale nekatere AtenaSicc zq->eijati v>o Pini ki ie nr!*e'a z divjim tempom s čimer se je takoj s pofetka obsodila na neuspeh Prvo kontrolo pasi rajo atletinje v sledečem vrstnem redu: Meri (A.), Zaje (I.), Jurkovič (A.), Slapar, Perdan (obe I.), Simončič, Bizjak (oba A.), Anči, Angelca (obe I.), Milena, Mara (obe A.), Darinka, Janežič in Pirš (vse Ilir.). Pri drugi kontroli je vrstni red še znatno spremenjen. To kontrolo pasirajo tekačice takole: Meri, Slapar, Zaje, Perdan, Jurkovič, Anči, Darinka, Angelca, Janežič, Milena, Pirš, Simončič, Bizjak, Mara. Vrstni red se kasneje še nekoliko menja. Na čelu je še vedno Meri, sledi pa Ji že tik za petami Slaparjeva, te p«, se vztrajno drži novinka Zajčeva. Tretjo kontrolo pasirajo v istem vrstnem redu z izjemo An-če, ki je prehitela Jurkovičevo. Pri četrti kontroli je vrstni red zopet znatno spremenjen Na čelo ekipe se pomakne Slaparjeva, sledi Ji Meri, Zajčeva, Anči, Perdan, Jurkovič. Angelca itd. Vrstni red se kasneje ne spremeni več, povečajo se samo razdalje med posameznimi tekačicami. Na cilj pridejo v razmeroma dobri kondiciji v temle redu: 1 Slaparjeva v rekordnem času 7.57, 1. Meri 8.12, 3. Zaje Slavka 8.20, 4. Anči 8.21, 5. Perdan Silva, 6. Jurkovič Ema. Doseženi čas Slaparjeve je iznenadU tn- di največje optimiste. Dosedaj se v Jugoslaviji tako dober čas še ni dosegel. Izvrstne čase pa so dosegle tudi Meri (A.) ter Zajčeva in Anči (I.). Ako upoštevamo, da so vse tri novinke, Je njihov uspeh Se pomembnejši. Prvi dekliški gozdni tek Je uspel torej nad vsako pričakovanje. Menda bomo tudi pri dekletih igrali Slovenci prvo vlogo v tekih na dolge proge. V končni klasifikaciji je dosegla Hirija 13 točk _ to je prvo, tretje, četrto in peto mesto, Atena pa 30 točk _ to je drugo šesto, deseto in dvanajsto mesto. S tem si Je Ilirija priborila zmago in darilo podsaveza. Gozdni tek »Ljubljane" Točno ob 10., kot je pri smučarskem klubu Ljubljani po načelu njegovega predsednika Gnidovca pravilo, je startalo 29 tekmovaicev-smučarjev v dveh skupinah. Seniorji so imeli progo 9 km, juniorji p« 5 km; obe sta vodiii po Rožniškem hribu in spet na telovadišče na cilj. Vreme je bilo kljub včerajšnji bojazni prav ugodno, tla sama pa so bila le zaradi prejšnjega izdatnega dežja precej razmehčana, kar Je ponekod deloma zadrževalo tekmovalce. Podrobni rezultati v seniorskl skupini so. bili naslednji: 1. Starman N. 43:56, 2. Senčar Lado 45:30. 3 Starman Lado 46:20, 4. Oster-man Milan 46:48, 5 Ošabnik Maks 51:16, 6. šramel Bogo 51:30, 7. Ogrin -Ivan 51:35, 8. Močnik Cveto 52, 9. Bervar Stane 54:48, 10 Kneževič Stevan 54:58 (vsi sm. klub Ljubljana). Med juniorji so se tekmovalci plasirali naslednje: 1. Svetina Blaž 39:26, 2. Mihalek Otmar 39:49, 3 Zucoatto Rem. (I.) 40:21, 4. Primožič Ivan 40:32, 5. Legovič Franc 41:31, 6. Močnik H. 42:32, 7. Mihelič Stane 43:33, 8. Sojar Lado 44:05. 9. Pribošek Ivan (I.) 44:22, 10. Cvenkelj Marjan 45:24 (razen dveh vsi sm. klub Ljubljana). Prireditev je dobro uspela — izstopi na progi niso vredni omembe — in je Skoda, da se tega dobrega treninga niso posln-žili še oekateri naši bolj znani vozači. TEDEN DNI FILMA Obleke v filmu Jako važno in težko vprašanje za vsakega filmskega režiserja kakor tudi za igralca je vprašanje obleke. Spraviti jo je treba s celoto filma v sklad, da tvori dobro premišljeno enoto, ženske obleke se delajo navadno po načrtih znanih modnih slikarjev. Obleka in njena oblika se za vsakega igralca posebej odloča na posebnih sejah režiserskega kolegija. Od dobro zamišljenih oblek je dosti odvisno, kakšen bo zunanji uspeh. Posebno veliko pažnje se polaga na ženske obleke. Pri moških vlogah ni to tako važno. Navadno se pripušča, da igralci sami določajo obleko, ker pa ni vedno dobro. Mnogo je mož, ki nimajo okusa za izbiro obleke in barve; tu pa je predvsem potrebno, da so oblika, kraj in barva v skladu z osebnostjo igralca Mnogi mislijo, da jim obleka po zadnji modi more pristajati. Ne vedo. Kar je pri enem naravno je pri drugem smešno. Vsak ne more nositi obleke krojene po meri, kakor si tudi ne more kupovati vsak mesec nove fazone, da ostane vedno v »formi«. Vprašanje barve je tudi zelo važno. Do sedaj še nimamo barvastih filmov. Zato tega igralci ne morejo upoštevati, kako se uveljavi njihova oseba, ako so oblečeni svetlejše ali temno. Temne oblike pristo-jajo vsakemu, ni pa tako s svetlimi. Debeli ljudje v beli obleki so smešni. Problem obleke za filmsko snimanje je najbolje rešil do sedaj Gustav Frohlich v filmu »Noč velike ljubezni«. Kljub temu, d^ v Orientu prevladuje bela barva, je vendar s svojo belo obleko zbudil pozornost vseh. Oči ženskega sveta so se obračale za njim. Vse je občudovalo njegovo bsli avto-dres... Vsekakor; Gustav Frohlich dolguje zahvalo za svoj uspeli predvsem svojemu o-kusu pri izbiri oblek. O njem lahko trdimo, da je vedno in ob vsaki priliki »v formi«. Noč velike ljubezni Na platnu filmske umetnosti je spet za-blestela Jarmila Novotna. Ves njen blesk in njena dražestnost sta se pokazala v filmu »Noč velike ljubezni«. Romantična ljubezenska zgodba. Orient z vso svojo ta-jinstvenostjo in lepoto stopi pred nas. Zdi se n-vala v njih bednem življenju, narede sfbl enako. Film je pretresljivo delo, ki bi v svoji človečnosti zaslužil več pozornosti Mislim, da je izposojevalnica priporočila vodstvu ljubljanskih kinematografov film >Fraiks« kot »velenapeto senzacijonalno delo« in je tako prišel film med pustolovščine, česar ne zasluži. Emil Smasek, stud. phiL Iz akvaristove torbe O RIBJEM MEHURJU IN DRUGO .Ribe spadajo v skupino vretenčarjev. Največjo stopnjo razvitka so dosegli med njimi sesalci, za temi ptice, potem dvoživke (žabe. pupki in drugi). nji.m slede ple-zavke in slednjič ribe. Vsi organi, ki jih imajo sesalci, so zastopani tudi pri riboh, samo pljuč nimajo; nadomeščajo pa jih škrge. Vendar imamo pri ribah organ, ki nas deloma tudi po mestu, kjer je v telesni duplini, spominja pljuč in kjer so se pri sesalcih tudi razvila pljuča, a ta organ imenujemo ribji mehur. Kdor je kdaj gledal, ko so v kuhinji čistili ribe, je gotovo opazil tenkokožen. prozoren, z nekim pliinom napolnjen mehur. Pri krapu n. pr. je razdeljen ta mehur na dva dela, pri mnogih ribah je enostaven, a nekatere ga sploh nimajo. Zakaj imajo ribe mehur? V glavnem zato, da izenačijo svojo težo z vodno. Na podlagi tega se riba ustavi v vodi in čeprav ne deluje s plavutami, ne pade na dno. S pomočjo mehurja zavzame riba brez sodelovanja plavut poševno ali pa navpično lego. Če pritisnejo ustrezne mišice na zadnji del mehurja, se prestavi nekaj plin« v sprednji del in telo ie vrti okoli zamišljene osi. ki je v repni plavuti, navzgor. Če pritisne z mišicami sprednji del je pa narobe. Plin, ki je v mehurju, ni zrak. temveč zmes dušika, ogljikove kisline in kisika. Ti plini prihajajo po krvi v mehur. Da ribe lahko izločajo nepotrebno količino plina. je mehur zvezan s tenko cevko z želodcem. So pa ribe. ki nimajo te cevi. Pri njih absorbira prekomeren plin poseben organček na mehurju, če prebodemo z iglo mehur, pade riba na dno, čim se pa luknjica zaceli, plava riba spet normalno. Zanimivo je, da lahko poči mehur ribam, ki nimajo odvodne cevi, in^ to le takim ribam, ki žive stalno v morskih globinah. Če privlečemo tako s trnkom ujeto ribo na gladino, se raztegne plin v mehurju, ki je bil doslej pod jakim pritiskom, kožica poči, plin uide v telesno duplino in potisne navadno želodec skozi gobec. Naši krapovci in vse ostale sladkovodne ribe, ki žive v slovenskih vodah, imajo ta mehur razen rodu činkelj, kapljev in piškurjev. To spoznamo že na plavanju, lcajti slednje ribe se gibajo pri plavanju z vsem telesom in ko prestanejo, se pogrez-nejo na dno, na katerem se premikajo, sunkovito. V morju je, kakor rečeao, mnogih rib brez mehurja, kar se jim pa ne pozna pri plavanju. To pa zaradi tega, ker je morska voda gostejša; v sladki vodi bi se pa takoj opazilo, da so brez mehurja. Akvariste opozarjam na pojave pri ribah. če jih denemo v pretoplo ali premrzlo vodo. ker jih vleče navzgor ali pa navzdol, dokler se množina plina v mehurju z izpuščanjem ali pa z nadprodukci-jo ne prilagodi razmeram, ki so pokvarile ravnovesje. Cesto pa vleče ribe navzgor, ne da bi se temperatura vode naglo zvišala. Take ribe so pobrale nekaj na gladini in pri tem pogoltnile nekaj zraka, zaradi česar jih vleče navzgor. To nima zveze z mehurjem. V članku z dne 30. oktobra sem omenil razstavljene akvarije ljubljanskega muzeja. Opozarjam ljubitelje na najnižji akvarij, kjer sta 2 pezdirka, mlečnik in ikrnica, v dnu sta pa zarita 2 ledvičasta škržka. Zaradi školjk je mlečnik vedno v rdeči oblekci. Tudi dva blistavca sta T akvariju, ki jih ?*Tozr.amo na temnih progah ob bokih. Manjši je iz Zelimeljšca, drugi je pa iz Bobnovke, ki je zadnji pritok Ljubljanice na levi obali. Če zavijemo v Zalogu na levo ob obali Ljubljanice, smo kmalu pri mlinu ob Bobnovki. Če opazujemo ribe pod jezom tega mlina, vidimo postrvi, li.pane, poduste, blistavce, ki ne zrasejo čez 15 cm, in druge ribe. Bli-stavci plezajo radi po poševni ravnini jeza navzgor. Vrhu tega sta v akvariju še dva koreslja, ostrižek in polzača. Klub akvaristov je dobil letos dva nova akvarija. Enega je podarila naša vrla akva-ristka ga. Fana Pugljeva, drugega pa profesor g. Milan Šerko iz zapuščine bivšega Zoa. Klub ima zdaj štiri, za razstave jih pa potrebuje mnogo več. Obžalovanja vTectno je, da se ni ljubljanski Zoo ob razpustu »pomnil Kluba akvaristov in pri-rodoslovne sekcije ljubljanskega muzeja, katerima bi, mislim, solidno izdelani akvariji Zoa gotovo dobro došli. O. S. ALI OGLAil Službo dobi Vsaka beseda SO par; u dvian'* naslova ali m Šifro p« 3 Din. (11 Kravarja ki in-a dobro mol-zsl im obnavljat: druga poljedelska dela. sprejmem s 1. januarjem. — Pismene po n']'1tx" s prepisi spričeval d'seda.njib služb n« •>?.«« oddelek »Jutra« pod šifro »K-avar«. 632-1 Domača učiteljica s perfek'n:m znanjem nem škega. francoskeira jezika im klavirja. se sprejme t« kr>j ie podučnvanje 13 let Dt» deklice gimnazijke k ugledni rodbini v Pri epu. Vardarska banovina. Na tančnejSe informacije daje oglasni oddelek »Jutre«. dOSol-l Služkinjo ifl vw de-1 a, pridno io pošteno iščem. Naslov t ogl. iddeiiku »Ju.t.ra«. 41694-1 Boljše dekle mlado, marljivo, za vse hišne posle sprejme maajša boljša obitelj. Ponudbe 8 sliko na Kolodvorsko restavracijo, Vlrje, Hrvatska.. 41637-1 Vajenca Rudarski inženjer ( odgovarjajočo prakso, ifte fSče za rudnik z nastopom takoj. Izčrpne ponudbe z navedbo prakse, zahtev in referenc poslati p«'! >Mon ran t 2PK4« na Publicrtas, Zag-e b. I':c.a 9. 4'31.1-1 Kino-operaterja t dobrim spričevalom "ISčem. Naslov v oo^asnpm oddelku »Jutra c. 41335 1 Hotelsko kuharico vajeno gospodinjstva, etapo 36 tet. sprejmem takoj v s*atao slu-žbo. I^tna in rmska sezona Planinski bo'.e! m Korenskem sedlo ob avstrijski meji. P'sme ne ponudbe s eiiko na naslov: Teodor Pristavec. me »r v Kranjski gori 413S2-1 Frizerko wbi perfektno in prvovrstno delavko sprejmem s 1. decembrom za p" t. a j. Po nudbe na naslov: Fran No vak. brivski »alon v Ma ribora. 41459 1 Mesar, pomočnika jK>Š' šre-i"?3 h) treznega M je v»ie>n vseh de! poJpj mesarske "vbrtj1. sprejmem s 1. decembrom, proti plači it> vsem d.ni?em po dogovoru. F-a.nc Dob'S°k .ie ear ta e^vt.itaičar Mozirje. 41554-1 Dekle Čedne ta priktmlMve tnns njosti. vajeno cosnitae :n vs-b domi.,:h 1 spreim^Tn t i k oj v al niho. Sta rost 2? let Naslov r**ve •rr'ajnl od,l«!-ek »J iitra. 41628 1 Služkinja vajen« eamoeto-Ti«- k n h e. postavljanja Fjn'h sob in Fkania. zel« oatanfna n (tnažna "toV mesto pri treh os« ha h Pomttdbe ^am n pr Tovnstnth noč.-' na p-vl-n? nieo »JtitrjK v Olju ;>od »P-iduost«. 41641-1 s primerno šolsko iiobrsi bo in dobrim spričevali sprejme ftvrdka Norbert 7,an.ier & sjn trgovina z mešan;ni blagem Sv. Pe ••er 7 Sav. dolini. 41238 44 Vajenca sposobnega za k,rvo.i«&eo obrt. sprejmem Preskrba po dogovoru. Ponudbe na naslov: Venčeslav Nemec. 5'>š'a.n.j — Slovenija. 4"68e-44 Ključav. vajenca •sprejme Megiič, Karlovška cesta 32. 4H722-44 141etni mladenič iobražen. krepak m polten se želi izučiti k^ojaštva a'i mehanika. Naslov v ogl. oddel. »Jutra«. 41.551 -44 Učenko za trgovino mešanega blaga sprejmem. Pogoj: prid nost-. poštenje in veselje do trgov'ne. Naslov v ogl. oddel." »Jutra«. 41671-44 Službe išče ! Vsaka beseda BO par: 1 '-» da jen j« naslova gK • za Jifr« pa S Din. (2) Kuharica Uradnika blagajnika verz i ranega knjigovodjo e kavcijo in volonterko s m-ra ia varčna gospodinja. teli mesta v včji žandarmer. Staniči ali podofieir. me-naži ali več-em podjetju Op rudi v S-b'i'o a!» ka m ork olli. Tzvežbana vse »t-amsko v vseh ?ostM\dinj sikih pos'iJi. Ponudbe na og'asni oddelek »Jutra« pod »Varčna gospodo 41397-2 Brivski pomočnik 20 let »tar dober de'«vee. soliden in zane9ljiv i el» slurhn v Llublifl.ni Nastopi 'obko tako! i'' po dogovoril — Ponudbe na naslov: Fran No"vak Maribor 41646 2 Šivilja i'5č>e eluiEbo 1 vso oskrbo Pomagal« bi tndi pri go spodiinjstrvn. Naslov v og! oddeil. »Jutra«. 41634-2 Izučen brivec iSče v večjem salonu br«-piaono nameščen je. v »vrbo izpopoln.jen.ia praks« v dam skem salonu. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Šifro »Brezplačen«. 41631 -2 Mehan. mojster z obrtno pravico. Šofer 111 elekt.rom.omter. s Sesti eww> delovodsko prakso, išče nameščen je. — Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod značko »30 let«. 41685-2 Kot knjigovodja išče mesto absolvent trg. čole 1 maturo Naslon r oglasnem oddelku »Jn'-a«. 41681-2 Priden fant želi službo sluge, ekladiSč ■nika, ra znaša'! ea, delavca v ek-lodišču ali tovarni. — Gre tudi k dobremu gospodarju za hlaipca. Za uspeš no posredovan •"« pača 700 Din. Najraje bi Sel kam v Ljubljano. Ponudbe na ogl oddelek »Jutra« pod šifro »Zanesl jiv 1550«. 41674 2 Trgov, pomočnik iizvejbon v mešani stroki, z večletno praikso. ieli s 1 decembrom ali po&neje premeniti službo. Gre tndi kot. skladiščnik. ZmoSen je nemščine in kavcije. Naslov pore oglasni oddelek Jutra«. 41679-2 Dekle pridno ta pošteno. va'-en-o vs°h hišnih del in nekoliko ku.he, išče službo za ta>koj. Oe tudi fz mesta. — Po- nudbe na '!a«-ni oddelek »Jut -a« pod zmočko »Zanesljiva MS«. 41689-2 Postfežnica m'ada. pridna, poštena — išče zaiposlitve za ves da.n. Naslov v ogl. oddel. »Jutra«. 41706-5 Sluga izničen šofer in bolmn'3ar. delaven, močam in zdrnv, stre tnk-oi v p-ime-n« službo. T. K.istelic, Za^rade*-St. 7. Grostnplje. 4(1562-2 Postrežnica zdrava, pridna, snažna ta poštena, išče chiižbo. Na-s;ov: Idrijska ulica St. 9. 41859-2 Šivilja začetnica, išče ra.po«lenj«. Gre budi na diom. Krakovski nasip 14. 41770-2 Zaslužek Kdor iti« iMlu2k&. plač« u vaak« bes«do 50 par; u naslov ali Šifre S Di«. — Kdor o o d i usluiek, pa ta vsak« besedo 1 Din, za dajanj« naslova ali ta šifro pa 5 Dia. (S) Vsako prepisovanje □a »troj prevzamem aa lom. Naslov pustiti » ogl. hidelku »Jutra«. 41430-3 Entlanje I m 1 "in ažur I m 2 Din plisira-nje montaža bridge štor. pra.nj» io likanj« v« ženin, ročno vezenje m>o nogrami, stnojmo veietijt-ta predtJisk na jmiKlernejSih vzorcev. — Dunajska ee«ta St. Ia/IV. 155-8 Nove obleke in vsa popravila sprejmem po nizkih cenah. — Franc Kraigher, Cankarjevo na br eij e 7, Lj ubija.na. 4159«! ittesed* 1 Din; u da Janj« oaalova ali sa šifro 5 Din Dijaki, ki i iSčtij« uistrukcij«, pla | 'Vajo vjako besed« 90 j par- u šifro ali ia da-{ j»nj« naslova 3 Din (4) Akademik tastrnire vse predmet« — predvsem matematiko. Ponudbe na og'asni 'oddelek »Jutra« pod »laitruk'x>r«. 41574-4 1000 Din p'ačam takoj tistemu k1' mi presk-b* s»alno sln-ž^o sklo d':?6n:ka vratarja aii slično v v»č;ero rv-d }t»t j n kie.rlolj. Ponud-he oa podruž Ju.v* v Maribo.ru pod »1000« 41648 2 Gospodična trgovsko izobraženo k) T.bvl«dr poleg franeivkega perf"-ktno ,i|o^enski. hrvat. sir1 ta nemški jez:k prosi zaposlitve T k'ajn z rim sko sezono Ponudbe na og'asni oddelek »Jutra« pod »F.veline«. 41426 2 Izurjena kro?ač'C3 n"T»oroč« c^-ni: damam na d."im po 26 Dta dm-vno Ponudbe na o?'aa. odd^iiek •Ju.ti-a« pod značko »Z"ta natančna«. 41737-° Mlada vdova 'šč-e mesto po»trefnice. »1-kakršmokoli zaposlenje. — Ponudbe na o?1^«. oddelek »Jirtra« pod »Delavn«* 41740-° Natakarica z dobt-tafj spričevali ta ne kai kavcije. Išče «lni?bo v hoVši e-ost!tai Ponudibe na ■igojev. ozir. cene na oglasni .oddelek »Jutra« pod »Inštruktor«. 41609-4 j Itsplaj« trg. lo&čaja p« ! 1 Din beseda; za de I janje naslova aii u j šifro 5 Din. — Ogla*; ' | socialnega značaja m t ' ka beseda 50 par; za J i* jan j« naelo-va ali w ' t i-ifno p« 8 Din. f6' Pleskano spalnico i madrac in mrežami ore hovi jeditaico ta no steno poe-t-ni rad" od>j>ot.ovanja dovodna oesta 46 Otroški vozički igralni vozički in tricikU na.jn'*vejSi modeli, o>zke e« ne. M. Toimšič. Sv. Petra e. St. 52. 41148-6 Železen štedilnik ta železna belo emajlirana otroška postelja naprodaj. Florjariska al. IS. trafika. 41726-6 Predtiskarijo ročnih del, kom:plet.riio, takoj prodam. Pouk »rave«. Ponudibe na oglaa. oddelek »Jutra* pod Sfro »500«. 41747-6 Svetilko za kuhinjo, električno, svetilko za spalno sobo, aparat za čiščenje par-ketov, novo kublnisko kišto za smeti prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 41517-6 Peč na žaganje veliko, za večji lokai, poceni naprodaj v gosti .oi »Štefan«, MikiloSiSev« e. 4. 41834-4 Kuhinjsko opravo novo, moderno, prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 41841-6 Kompl. jedilnico staronem^ki »»H. oreh, ročno rezlja n«, preproge, di van, otomanvo itd. ugodno prodam. Naslov v okrasnem oddelku »Jutra«. 41889-12 ftf. offiari pe 1 Dia beseda; ta dajaaja na sJwa ali za Sifm S Di' Oglasi socialnega tna čaja vsaka beseda 50 par; ta dajanje naslova ah' sa iifro 5 Dia. (18) Za krojače! Nekaj kosov Double eukTia 'nomško biago) pod ceno proda 2e!«znikar. Marijin trg. 41460 13 Moško suknjo 6nao, bot« ia več damsikib oblek prav poceni prodam. GregorSiJeva tri. lTb/I. 41715-16 Razne starine ln umetnine ugodno proda Tribuč, Glince. Tržaška 6. 41847-6 Vsaka beoeda I Dia. za lajanj« naslov« ali ta Šifro Da 5 Din. (16) Orehove hlode kupujem stalno. P on ud h e na Skala. Brežice. 41404-15 Kostanjevina do 1000 vagonov za smk-eeslvno dobavo je naprodaj. Naslov v ogl. odd. »J-ut.ra« pod »Žlahtna«. 41553-16 Mizarji pozor! VajcenejS-vezane pl--če: jeišp^ bukove, .kome !t >anei, v rt ' kosti AH i'1 Si lajniijib eenab Tvornišk' skladišč« v Ljuttiiani. Du najska assta SI. -?46 18 Pohištvi* ' Vs«k» besed* i Dta. j ta dajanj« naslova «]i 1 4ifrn pa 5 Din (Ig1, Jedilnica predsob prodam - Vo pritličje. 41725 6 garantirano čista. poceni naprodaj. Naslov v ogas. oddel. »Jutra«. 41693-1(2 Pohištvo preprosto, po nizki oeoi prodam. Ogled samo v ne ieijo popoldne. Flori«.nsk« ul. 18/1.. desno 41669 15 Spalnico s psi bo in kuhinjsko opra vo prodam prav poceoi. — Poljanski nasip 58. ' 411708-12 Spalnico mehko, šperano poceni prod« A Bitetic. mizars-vo Oosposka ulic« Stev 10. 411«° 1? Reven dijak pro«f ka.kega dobrega gospoda. d« bi mu prepustil zimsko suknjo. Doifiise d« podružnico »Jutra« v Celju pod »Hvaleienc. 41527-13 Zimsko suknjo dobro ohranjeno, po ugodni ceni prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 41812-13 Dva plašča obleko sa moškega ln plašče ln obleko sa žensko poceni prodam. Slomškova 9'III levo. 417e2-13 V najem Vsak* OeaM, 1 Din: ta dajanj« aasto*a aH k »J ut-o« pod značko »Ren U biioost« 41742-10 j Vsaka baHKta l Dlu. j J sa dajanj« nastorra aK j j ta iifro pa 5 Din. (21) t ■ . Dvosob. «tanova"'e solnčno. pa rke*i.ra no. viso-k'«pr'tiiično. z balkoni io prirklintimi proti primerni ceni oddam t decembrom * Bežigradom. Eirvspieler-eva ul.i-a JI 4 «>45 21 Stanovanje emosobuo «14 dvosobno — komfortno, oddam e 1. de cembnom ▼ Zeleni jaau Tovarniška 14. 41713-21 Dvosob. stanovanje « pritiklinaroi takoj «11 1 decembrom oddam Rolni dsebi Nas'o<» pov» oglasni nielek »Jut«« 41535 33 ^obo iepo opremljeno, t af«i>fabo kn>alnice sen oddam boljšemu ta «eii"ln«niii nnsi^a aa Vodovodn; nest' St 5/1. pri artiljerijek) vojaSntai 41536 28 Opremljeno sobo iepo. eepanrsno, oddam g'«pod'čni v vili pri Tivo Mjo — Skrabčev« a! 6/1 41730-28 rm Vsaka besed« 80 par: s« dajaaja mJssi aii m išfra 3 Dia. Opremljeno sobico majlhno. iubo in sooč-do, ■ lončeno pečjo, v s e o t r n mesta, po zmerni ceni ,ič« solidna ta mirna gospodična ta 15. november sli 1. december. Dopise oa ogla«, oddelek »Jutra« pod Šifro »Stalna in točna p'ačnica«. 416>.n. ■■» dajaoje naslov« aii •a Šifro r>a 5 Dta. f81) Preklic j Tem poitom javno prekMco-• jem m obžalujem da seim ! popolnoma neopravičeno ta Vil gospo Klemen ta njene 2«i očeta v gostilni Bantan 3ne 1 oovembrs t. 1. ter se njima zahvaljujem, de si« odstopila od sedmega posto[>anja. V Hrastniku, dne 10 novembra 1933. — J K o m I a n o. steklar, Hrastnik. 41515-31 Dunajčanke co bile vedno na glasu zaradi svoje lepote. Se več pa je to, da s« lepoto dolgo ohrani, ko imajo druge žene istih let že nabrana in uvela lica. Njihova skrivnost je v čudovitem hranilu za kožo, imenovanim Biocel, ki se pridobiva od mladih živali na poseben način po izumu prof. dunajske univerze dr. Stejskala. On je na ženami od 55 do 72 let napravil poizkuse s tem kožnim hranilom in v 6 tednih so gube popolnoma izginile. (Glej tozadevno poročilo dunajskega Medicinskega lista). Biocel divno vpliva na kožo, ko hrani in krepi kožne celice, ojača ohlapne mišice lica ter oživlja krvni obtok. Poleg tega očvrščuje in osvežuje kožo, da-jajoč ji pri tem videz mladostne lepote. Iz-gladi tudi najgloblje brazde in gube. Ta čudoviti Biocel, hranilo za kožo, lahko sedaj uporablja vsaka žena, da na ta način pomladi in olepša svojo kožo. Biocel je namreč sestavni del kreme Tokalon rožnate barve, ki se dobiva ▼ vseh trgovinah s kozmetičnimi preparati Nabavite si še danes lončič te kreme. Uporabljajte pa jo redno vsak večer in dala bo Vaši polti v najkrajšem času mladost in lepoto. .tejuje U avon/i u.avijeu udaja sa KOuaorcn »Jutra« Adoii rtiomkai /a Na rutino tiskarno & d. kot uskaruarja Franc JezerSek. Za inserain) del je odgovoren Aiojz Novak. Vsi v Ljubljani