ŠTEV.—NUMBER 4«. Ppgled večjih dnevnih dogodkov. j" Amerika Senat je odobril pogodbo s An* glijo glede odplačevanja vojnega dolga. Burna ie je spravil nad svojega bivšega agenta Balanora s aretacijo in tožbo. . Administracija predloži s-mendment k subvenčni predlogi, da bi s tem pridobila oposieijo-' nslee. ' ' e Ivropa. . Nemci ssčeli guerilsko vojno s Frsneosi v Ruhru. Generalna atavka rudarjev in velika kriza v Franciji. Francoska vlada piha jeze, ko so Angleži odrekli železnice v Kolinu. ' Neizmerno bogastvo usjdeno v grofou Mtaroegipčanskega kralja Tutsnkamena. Poljake čete ao prekoračile meje Litvinske, pri čemur je bilo 25 mrtvih in več ranjenih. slovme JS KANDIDAT. Volilna kampanja ja v polnem / rS? tiru. : , rr. , ■ ■■» ChiosgO, IH. — Občinske volitve so pred durmi in volilni boj je v polnem zamahu. Stare politične strank* so poetavile svojo kandidate in se poslužujejo y volilnem boju starih metod, da pocepijo vo-. lilee, posebno pe delevoe. To je • njih taktika. Ako se pocepijo de-lavei t volilnem boju, je igrača zmagati kandidatom stsrih strank, ki so siccr veliki "delsvski prijatelji" v volilni ksmpsnji,'po volitvah pa pozabijo na svoje obljube, ko so izvoljeni Zs delavee je važno, kdo bo župan miljonskege mesta Chicago, kdo jih bo zastopel v občinskem zsštopu. S kendidati starih političnih strank so imeli dozdsj dosti izkušenj in doživeli so veliks razočaranja, kadar je šlo za koristi delavstva. Upati je, da se je delavstvo iz preteklosti saj toliko na-učilo, da jiN ne more nihče drugi prsvilno zastopati v občinskem zastopu, kot oni, katere so delav-ei asmi postavili kot kandidate, ker se zanesejo nanje, da bodo mikdar in ob vsaki priliki imeli pred očmi le koristi delsvstvs. Delavstvo v Cbicsgu je politič-no orgenizireno v socislistični stranki? Te stranka je postsvils svoje kandidate na okrajni konferenci pe volji delevskih zastopnikov. Županski kandidat je dobro-■ nuni sodrug in advoket Wm. A. Cunea. Ze blagajnika kandidira NovlW f,,n» ogUfrHTjpo dogovora. Eofcoflal t — vračaj*' NmI«t m fM, kar ta« (tih • llrtwi TROS VETA" •VII IMLIGHTBHHBHr iir* SSmLmUBmm soba^e^ i/SSTKSeK M» ie.60, and P. J. OSREDOTOČENO BOGASTVO V ROKAH POEDIN-CEV ŠKODUJE .., Zanimivo je poročilo, ld ga je izdala Carnegiejeva ustanova. Spisano je precej previdno in pazno. Nikjer ni v osebnih napadov. Ali ko g* človek pazno prečita, se »u nehote vsili misel, da osredotočeno bogastvo v rokah poedincev ne koristi nikjer človeštvu in celo ne tam, kjer so ljudje mislili, ds koristi Hvalili so multimiljonsrje, ld so zapustili ali naložili velike vsote denarja v podučne namene. Peli so ; slavo kot pospeševateljem znanosti in vede. Hvalili so jih kot ljudske mecene, ld darujejo svoja premoženja ss populiziranje znanosti «> Skrbno sestavljeno poročilo Csrnegiejeve ustanove nam pove, da so darovi multimiljonarjev zgrešili svoj n*» men, kajti zaupniki univerz in učilišč ne marajo, da po* stanejo predsedniki pravi znanstveniki, ampak najbolj so jim vieč ljudje, ki imsjo lastnost, da znajo dobiti denar ss. univerzo sli učilišče. Akotudi bi Carnegiejevs ustanova ne izdala takega je bils že zdavnej javna tajnost, ds darovi mlin multimiljonarjev ne pospešujejo prave zna* , ld v resnici koristi vsemu človeštvu. Jmmniti ss je treba le leto sli dve nazaj, kako so ppšdh univerzah in učiliščih iskali krivoverce, ld niso nfiffl in predavali, kakor je dopadlo veliki denarni ji. Profesorji, ki so mislili, ds je znanost nedotak-reč in da univerzah in učiliščih vlada akademična so se kmalu prepričali, da ni tako. Marsikateri , ki je predsval narodno ekonomijo in je kszal pravo pot, ki vodi iz današnjih gospodarskih zmeš-v ns svitlo in v korist vseg* človeštva, se je prepričal, mora tako učiti, kakor mu uksžejo, ako ne, ps lshko s trebuhom zs kruhom. Ako so multimiljonarji darovali lepe miljone dolar-universsm, učiliščem sli ss ustanove, niso tega sto-da se sedanji sistem spremeni, kateri jim je omogo-ds so nagromsdili ogromna bogastva, ampak njih žeje bils, ds ss t* Sistem ohrani^ Univerza, ld sprejme take darove nI več svobodna. Vssk dar nalaga gotove obveznosti, akoravno niso zapi- ssne v pogodbi. Nnjvečjs obveznost ps tiči v tem, sko j se ne bodo učili nauki tsko na univerzi, kot želi darovalec ali "dobrotnik", ne bo v prihodnjem letu daru. ; In sstegsdelj je ns mestu, ds vsaka država ustanovi jsč učilišč in univerz, ns ksterih naj vlads popolna l^csdemična svobods. Nihče nsj bi imel pravice groziti ?esorjem ns univerzah s odpustom, sko ne uče tsko, Is všeč gotovi skupini ljudi. Ako je profesor napravil smoto, jo znano* sama popravi, ker znanost le v to i, ksr ae ds znanstveno tudi doksssti. Znanost M vera, ki sili človeka, da verjame reči, sa katere ni tre-bs nobenih dokazov. Kdor omejuje znanost in ji hoče Močiti pota, po kateri mora hoditi, je sovražnik napredka, je sovražnik človeštva, ne glede ns to, kakšne "plemenite" namene obeša svojemu rovarskemu delu proti snsnosti! Resnična znanost je bila od nekdaj preganjana. Preganjali eo jo v »tari Grčiji in v starem Rimu. In preganjajo jo še danee. V vseh dobah ps nsjdemo med nasprotniki prave znanortl in pravega znanstvenega rss-iskavsnja elemente, ki se boje, da bodo imeli od prave snsnosti gmotno škodo. V srednjem veku so preganjali ljudi, ld so učili, da js semlja okrogla in ds ss suče okoli solncs. Cerkev se Je bala takih naukov, knjti bili so v protislovju s njenimi •siild in sarsdi tega jih je proglašala sa protiverske. Finančni mogotci in industrijski knezi niso danes zadovoljni z nauki, ki uče ljudstvo, da so do življenskih sredstev upravičeni vsi ljudje, ki ustvarjajo produkte a trojim ročnim sli duševnim delom, ali ld a svojim ročnim sU duševnim delom skrbe na kateri drug način, ds člo-druiba ne razpade in se razvija v vedno boljše for-civjlizacije. Oni vidijo v takih eodjoloških naukih škodo zanje in zategadelj jim niso naklonjeni in preganjajo profesorje na učiliščih in univerzah, ki jih uče. Take profesorje smatrajo za krivoverce, ker ne verjamejo, da je sedanji gospodarski sistem popoln in pravičen. dilofe kajti meščan eem t Rook Sprlafu ossm let, dre leti še ameriški državljan ia osemletni Slan S. N. P. J. - Frank Oblaenik. SoHvar, Pa. — Pri nae delamo ie preeej povoljno, obrat je vaa-ki dan, le sselniimo bolj pome-lem. Ravno toliko aa da sasluftiti, ds se šlovsk primerno preživi. Zo prihranek ni govoriti, poeebno ne takemu, ki ims dntUno. Na Boli-vsrjn js neko Število Slovencev in tudi evoje društvo S. N. P. J. imamo tn, h kateremu skoraj vsi spadamo. Bvetovsl bi tudi tistim, ksteri šs niso pri teih društvu, to js pri naši veliki delavski organ! raciji, ds pristopijo takoj, kajti šlovek nikdar no ve, kaj ga šaka, sluti na nas dela vee preti vodna nevarnost in potrOba je, da ae ss slučaj nezgode ssvsrujemo. Ns Bolivarju js tudi nekaj pe-člarjev, ki so dobro razumemo v kuhanje, pa tudi v pripravljanje kakega peciva nismo rsvno zadnji. Renjkemu pustu smo spekli kar tri potice in zaposleni smo bili a "škrateljni" tako, da je kar od glave teklo; Ko smo vss spekli, ps smo sedli za mizo is si voščili sdravje z belim, s po-tem s črnim. Tsko smo ss ločili od patrona vseh noroev rsvno o polnoči in todsj smo začeli šalo vaU. Ksko bi človek no šslovsl, sobratje pečlarji, kateri ao do tega še najmanj upravičeni, so m nalošili strašno ^ breme — ploh, naj ga vlačimo vea dan. Nekaj naa ja namreč nameravalo zdrsniti is lego pečlarakega kluba, a eedaj kakor vidim, ba treba še pomivat one začrnele lonee, strgati prod prismojeno lupo, zs boljšo polovieo ps ss sadovoljiti metlo. 8obrstje ml tolešeč prigovarjajo, do jo najboljše človeka do-kler je esm, češ, saj sem lahko io ispregledsl, da šenska nI aa drugega kot aSmo sa zmešnjavo pri hiši. Pa ree da je, namreč pri hi-pečlerjo* Omeniti morast Sa, da Ima naš počlareki klub ogromno koeerno, v kateri Je šest prostorov spodsj, dvanajst pa od zgoraj. Za enega kuharja je torej tn čes glavo dela, slaeti ker mora poleg k&hsl niče rabiti tudi metlo. Ns modroval bi le val, a treba je knhat la lonel čakajo le od včeraj, da jih pomije^. Ia lonca na peši le prihaja nekaat vsiljiv duh, pa ae da bi ee fižol smodil. Diši — ali smrdi še taka. Treba je torej pogledal Samo Is poz drav pečlar jem — odiiH ga Maha H. 9SH isdaiaio d bar« n taja S krošnjsrijo. Mod drugim prodajajo neke -podobi, ki eo po 2fte. eobreta, ko je pri To so ti zajedalei 1 In še kako znajo govoriti, nobenemu naprednem u agitatorju" ne teče tako gladko jezik. Kakor tinti šidje so, ki esu> jih včaeik v atari domovini «deli e punklji na hrbtu, eamo "o je, de v hvaljenju svojega blaga ao le aa mnogo atopinj višje in obrekovanja drugega ps nižje. - ■ Ce bi človek prišel v dotiko takimi, ki pošUjojo nevedneše med še bolj nevedna ljndi, vprašal bi ga marsikaj. Ali je morda Krietoa Petru nkassl, naj grl po avetu in baranta a Edinoatjo ter vsiljuje podobe in Škapulirjel Prav gotovo mu ni naročil, naj prodaja Sifkarte. Če bi aodil po njih delih, je gotovo naročil nekaj takega, kajti prvo * jim je kšeft, potem šele g?ide drugo. Kriatua brezdvomno tudi ni naro-lil Petra, oaj bo tako požrešen, da bo v kratkem noeil največji trebuh, kakoršne danee vidimo, da dobijo v kratkem čaeu duhovni očetje, potem ko eo atoplli v U atan. Ce je Krfetns kaj ukazal Petru, mn je rekel, naj gre delat, pa ne debelitl ee, kot to delajo njegovi nasledniki, ki pravijo, da ga posnemajo. Potemtikem jo delaveo' bolj soroden Kristusu buapostoln Potni kakor pa trebušni gospodje duhovni očetje, katerih obflnost pove, kako " vneti" ao ss Ivsts dela. Nikar na strašite revnih delavcev | peklom in peklenjščeki, ker vssk pameten delaveo ve, če bo kdaj prišel kdo v pekel in aa bra-tU z rogatimi, bodo prvi tisti, ki vodijo ss nos ljudi in itak revne delaveo izmozgavajo do kosti. Roek Springs, Wyo. —• Rsdi dela ja p n naa zelo slabo, kajti do eedaj amo delali komaj polovico Zimo emo imeli do konca Januarja milo, a s februarjem je poetalo dokaj mrzlo, kakor širom Amerike, tako imamo tudi tn večerno šole za učenje angleškega jezika, poduk ja dvakrat v tednu: ob torkih in četrtkih. Ko sem kot tujee prišel v to dešelo leta 1011 sem naletel na nekaj slabegs, radi čeear še danee ališim tu pa tam maraikako pikro, češ, kaj aem elabega naredil na Kemmererju, Wyo. nekdo je hotel od mene denar in še druge stvari Je iaeiljeval iz mene, a da-ai aem bil takrat še neizkušen, star 20 let, aem ae zelo branil, kar mi je zdela atvar eumljiva. Po dolgem eem se vendar dal pregovoriti, a vsa zadeva je končala prepirom in tepežem, kar vsekakor danes uvidim, da ni bilo pravilno. Komaj asm takrat utokel drugo pomočjo, a pri tem onega ranil, ki je pritekel v tepeš. Oni šlovek me Je pred dvoma letoma oblsksl v Rook Springg, segel mi ▼ roko in rekel, da vš, da je bil sam mnogo kriv. ^ y " I Naložili ao mi bonda sa 1250, a ksr jih nisem imel, sem moral v zapor. Prišlo Je le veš Slovencev iz Kemmererja in rekli ao mi, ds sam se bal, a v zspontsem pre-etal dvs moaees, bil izpuščen in odalovljen iz mests. Danes rea niaem tako plašen kot takrat, ko ao ■i sodili kar v neki gostilni in ja sodnik storil kar po toilko, da sem se v resnici pričel plsšiti. Se ds j bi ee ksj takega veš neago-f Sicer njih strašen jene bo držalo več dolgo, prav kmaln jim bo od-klenkalo, če bomo tako napredovali in potem ss nihče no bo vaš t>al hudobca po amrti, temveč samo tega, ki ga vidimo na zemlji Frančiškani ss hvalijo V svoji fliki, ksko ds od vlak strani pri-kajajo pisma ss katoliški tisk. Zavijati pa snsjo ti ljndjo, kot bi po r šolah ne bili učili drugega. 2 več rojaki ssm bil skupaj, ko Ja pismonoša prinesel fttko kutar-jov. Vprašal sem ga, Is je udar-jen po glsvi, da ksj takega prU neae. Sekal Ja, da Je bil, a zdaj, da je vrgel mreio ras sebe. Pri-čel je pripovedovsti 0 avoji ženi, kako <|in js ispreobrnils ns ps-metno stran in tako tndi njega. Nekega dne je lena šla k spovedi, S nazaj prišls tsko razburjena, kakoršne ni videl še nikoli. Dan na to je hotel k apovodi on. 0-pravil se je sgodsj sjntrsj, s ko Je povedsl leni, ki jo lolsls le v postelji, da gre ▼ cerks?, Js ako-$ils hitro ia poatelje in v drago aobo, is katere js prinasls tri as-predno liste in aved temi Prosve-to. Tu imsš in beri to čaaopise, ds nam bo vaaj kaj koristilo, nikar pa na kodi tja. Ce ne bo koristilo .nam, da isprsglsdamo, bo koristilo vjsj našim otrokom, nlksr ps mi ne kodi k spoved L . . Tako jo storila a svojim mošam napredna lena, ki Jo ispregleda-la. Da bi le imela mnogo posao-mslk in poanesasloev, ds ae enkrat sa voelej otreeemo pijavk. Ko na bo vol na avetu mogočnih zaščitnikov kapitalizma — sa-stopnikov različnih ver, todsj bodo tudi kapitaliati v veliki saori oslabljeni .S naatopanjem proti delavstvu, sko ns bodo izginili Is takrat kot frančiškani, — Jota Južna. ko s.t vljali od * vi zaigrala godba SS gjaSSvokom pretresljivi vzkliki sirot, klicajo- poi či evojega "ata, ata". Nežni a Ža loetni glasovi asalčkov so ganili do srca vsakogar. Družina ja oetala brez toda še ima enega pokrovitelja ld ji etoji zveeto na etrani. To je 81ovenska narodna podporna jednoto, ki bo pomagala družini, ki je bila odvisna od dela pridnih očetovih rok. Hvala vsem rojakom in rojaki njam, ki ete ae udeležili pogreba in tolašili vdovo ob telki uri Hvala društvu Slovenski ddm, št. SI ia Sharona sa veliš* udeležbo in venee ter društvu Slovenec, Št 262 iz Farrella za veliko udeležbo pri pogrebu, godbo in venec. Hvala sa darovane vence C. Fnrlanu, L. Periinu, P. ftpeh, J. I/umbert še nizte člani, kajti prav niš. ne in veem, ^jžr^pl M Rojaki, stopite k društvu, ako vemo, kdaj smrt pretrga nit živ ljenja enemu ali drugemu. Kako žalostno je, ko umre rojak, ki ni član podpornega društva, to amo ae še lahko prepričali. Nihče se ne briga sanj. Vae drugače pa je še je član organizacije, zlaati ta ke kot je S. N. P. J., ki ekrbi za vee avoje člane enako do groba. Rojaki, etorili boste dobro delo, če pripeljete k podporni organi aaeiji znance, kateri Še niso za. varovani. Torej na delo! Ilrank Krama*-"- m V Pa. — List Pro. evete ee nam Ja pnljubil, dela veaelje ia kratek šaa, poleg SMI pa tudi nudi potrebno izobrazbo, kakoršne delavei ne mo remo dobiti v kakem dragem 11-ata. Radi tega pa jasa grabi šlo-veka, ko vidi, kako hodijo agHa-torieo od kiše do kiše, ee ve.lj,. jeja ia alepijo ljndi a fliko, ki jo slike iz naselbin. Farroll, Pa. — V naši naeelbini j« preminul rojak Karol Kolegar, ki ja prilel dne 9. t m. ie sdrsv a dala. Doma Je le vaa odpravil in povečerjel s svojo drušine ter logol k počitku. Ko so gs sjntrsj klicali, naj uetane, pa h ai ganil, ker bil je mrtev. Zadela ga je srčna kap. Pokojnik zapušča lest hčera od etaroetl 10 let do pet dni. Najmlajša hčer Je torej bila atara komaj pet dni. Ril j* to žalosten slugej, kajti moš Je lešal na mrtvaškem odra, šena pa v postelji bolne. Pokojnik je bil skrben oče ivoje drušine, s iulji svojih rok jo preekrbol svoj lasten dom, ksr bo v veliko pomol leni ia jI bo o-lajšano življenje. Poleg lene ln Seetik otrok zapnšča dva brata v Ameriki, enega ia eeetro ter Sta. riše pa v atari domovini Ranjki Karol Jo bil doma is va Si Gorenje Vrhpolje pri fe. Jer noju na Dolenjskem. Bil je Šlaa društva -Slaveaee", št 262 s. K F. J. v ParreUo. Pa., katero mn je priredilo lep pogreb dne 111 m. ia kiše šaliti na alovon- Virginia, Kina. — Žalostnega srca naznanjam, da je naš rojak po imenn Hatt Kostsnjšek, ki je bil dobro snsn posebno v tej okolici, zs vedno zaepal dne 10. februarja. Zapustil je svit pO dol gom trudu in trpljenju svojega življenja v arednji moški dojii, stsr 42 let. Bil je trpin ns tem svetu, kskor amo trpini vsi delavei, ki ei moramo eluiiti za zvo-je Življenje s mesdsmi, rato mn želimo, nsj mu bo lahka amen-Iks grada.. • Rojaki, nikdar ne pozabite, da 8aa Čaka vse enako smrt, kskor Ji pokosila ranjkega Matta. Za to pa bodite pripravljeni, preakr-hite avoje Mruline in aorodnike, ds Jim bo olsjšsns izguba vaa. Pridružite ao vbl k 'Slovenski narodni podporni Jednoti, ker ona vem bo pomagala v slučaju bole-bo priskočilo ns pomoč vašim sni in nezgode, po vsli amrti ps drušinsm ali dragim aorodnikom. — Jos. Strto. fraaf*?) sa p, da ei uredi gfjf po vaoreu heeenekih velikih v!? vod. Preureditev gradu Waia. očeta, hau&en pri Mainzu je stala LM« ' 000 mark ali 380.000 franc^ frankov. l*ta 1921. j« Uti ral potrošil v iste namene 27j.. 00S mai)k. Do 1. decembra l2 kinematografov in mnogo drugih poelopij, ki so jik aprems-niH v hiše javne razuzdanosti. Za urejevanje drugih javnih prooto-rov Jo plsčsla Nemčija samo v o* krajih, kjer Je nameščeno francosko vojaštvo, 800 milijonov mark. Domišljija naših (francoskih) O-legantnih oficirjev g1#de stanovanja, perila in hrane prekaša vsa majo dootojnoeti. Generali in dragi vleoki častniki imajo pro vico do atanovanja v posebni palači Stanujejo pona<-.di ▼ sobaS ali ealOnih. (izvztmH atanovanja slug, ki -majo ae razpo lago poeebae službene prostore) t dvorano, 1 velik ia 1 igrenje, ^ deU itd. Do. j. sata ao sav>>:iui(^ f^700 Paslo. V Main,a ■Klet4l (IS5.000 TUTANKAMENOV grob poln zakladov. JE t /1 (Nadaljevanje s prve strani.); Ns vzhodni etrsni čumnsteoo v. ateni še ena vrata, ki ao bila od» prta. Poleg, vrat je atal šakM-bog nubis .črne in jumenc barve, zl im pa velika glava bika; B tudi aije zlatega nakitja. Na južni strani je mnogo škrinj rataih velikosti in Oblik, ki ao vae zaprte, razun ene, iz katere gledajo zlate podobe Tutankamena, atoječe na črnih leopardih. Zraven škrinj so male, miniaturne kratice, v katerih ao nedvomno kipei, ki pred-etavljajo alužabnike • kralja ns drugem avetu. i Poleg teh predmetov eo ob stenah bojni vozovi, oziroma vozovi ali kočija za parade e pozlačenimi koleji in atranicaml, velike vaza iz alabaatra in drugi predmeti. ( Odkritelji eo ei čaetltali na najdbi. Tako bogatega groba ni imel noben etaroegiptovaki faraon, kar eo jih do danee našli v ta* kozvani "Dolini kraljev" ob re-ki Nilu, kjer je v atarodavnih ča-sflt stalo meeto Tebe. Rasun dveh' ali treh kraljev eo še vsf odkriti. Dejatvo, da ni bilo v grobnlcsh drugih kraljev skoro nikakršnih" zakladov, je pojasnjeno, da eo bili grobovi oropani pred dolgimi atoletji. Toda Tutankamenov grob je bil tako ekrit, oziroma zamotan z razvalinami in peekom, ki ga je naeul čas, da se gs ni nihče dotaknil od dneva, ko je kil zazidan in zapečaten pred 3300 leti, do danee. PISMA VA POŠTI lehieagu imej osledeči rojaki < Antonia Susnic, št. 46SS, Ana Fi-drich, št. 941, Godea Stepene, št 942, Joe. A. Hamerich, št. 947, Mathus Sinkovie, št. 1012, Stevi-ea Gaepar, št. 1016, Vieian Aa-drej št 1029 in Jakob Zuljevie. št 1038. Pisma dobite na glavni pošti v veži a Adaaas ceste. Poleg tekoče številke povejte tndi kraj, odkod pismo pričakujete. USTNICA UREDNIŠTVA — Val dopie «amore uredništvo priobčiti 1*. še dovolite pod njega frodpis. ^ dopisu so bovite s orgaahmcijo rojakov v naeelbini ter se vae neposredno tiče rojakov, fcrevils naša jednoto zahtevajo, da asors biU pod takimi dopisi podpis. -Pozdrav! Johnstoa Oity, Di - Sasprs va je precej obširne in prevajanje de preeoj dela. Priobčati^pr' čneme kakorkitro bo v listu ve prostora in več {asa. - Feedrav! MU. ARJA •itfORJUU UTWVi rva* STO DNI V SOLO aunii «0 pz»uu«asm, ** 1)4 r^drttrOl okraj p« pravi, di na Washiagten, D. O. — Le I let je !>c i*ve, kako M skrbi ss Šol i uobrasbo zamorske mladine f In ie teke veati, ki govore, kako ! poBiuuikljiv je sedanji sistem ss j frUki poduk vobče, pridejo po ^ljučku v javnost, f Pet in osemdeset milj jugoza-| padno od glavnega meata Združe gih držav sa nahaja maato Orange f t l" i|iwB v tej občini je sto pet in dvajset zamorskih otrok. Ti otroci pohajajo v Šolo 1« sto dni v • leta. H Zamorci v tej občini si služijo večinoma svoj kruh kot poljski delavci sli pa opravljajo hiina dela v hišah bogatih belopoltnikov. Kljub temn eo pa ti»airomaki kupili nedavno dva akra sveta, da na njem zgrade novo šolsko poelopje. Jo dejstvo govori, da tndi zamorci koprne po isobrasbi in da ae zavedajo, da snanje je moč. Spravili ao skupaj denar za evet, toda šolskega poelopja niso mogli postaviti, ker eo preeiromašni. Njih jnezds js nizka, ksr jo padla cena poljskim produktom. Okrajne oblasti pa izjavljajo, da ne more-jo dalj vdrševati šolekega poduka kot sto dni v letu, ker v okrajni blagajni ni denarja. Ta denar gre za druge akupnp stroške in tako ne ostane nič za šolako izobrazbo Razne vesti. KANADSKI IMPKRIALI8TI SO TUDI MA DKLU. Chieago, Ul. — Silna jeza po maftčevanju je vzkipela v taboru i.ri\atmh ageotur, katere je Ba Ponmgati hočejo a oolniakim uri- ,anov obto*»l. do eo kovale "rde- JW0MA RALAMOVA SADIHB »če. Vse drugašao mnenje pa . mam napram pečlarjem in hitra rjo m aploh. Izgubili so ves kredit pri meni, posebno pa sedaj. mascevakjb. razmere v bližini tekcijoniate. zamo Ako ao glavnega meata Združenih dršav, tedaj ai liUtelji lahko ustvarijo sliko, kako skrbe sa izobrazbo zamorske mladine v južnih drŽavah, v katerih ee mora zamorec ponižno umakniti s uličnega hodnika, kp-dar sreča belopoltnega človeka. IZ DELAVSKEGA SVETIL lom Združenemu kraljestvu. Ottaura. Oan. — Imperijalisti so vpnzorili novo gonjo da pohite a ohrano britakega imperija. Zdaj je tukaj več prednostnih carinskih naprav, ki ae pa ne tičejo reano Združenega kraljestva. Tudi ne postoji še ničesar, kar bi vezalo rasne dele imperije. Unija za rasvoj imperija je izdala letak na štirih atraneh, ki ima namen iadelati priprave aa kampanjo. Ta letak zdaj kroži med ljudstvom. Ta dokument, ki je aeatavljen selo blebetavo, po-jaanuje marsikatere reči, ki jih imajo v mislih njegovi izdajatelji in razširjevalci. O prednostnih cartnakih napravah pravi letak, da ao Veliki Bri-taniji priznsli carinski privilegij glede rasnih skupin tovarnarjev, ali ti privilegiji ne itejejo doeti, ker ae tičejo večinoma takih industrij, ki ne poetoje. Industrije, katere imajo v mi-»lih, ao bile večinoma uataaovlje-ne v vojnem čaau na Angleškem in »di se, da jih carina ni mogla vzdržati. Kanada je prvi dominij, ki pri-znava earinske prednosti v imperiju in če je Anglija pripravljena, da obdavči pšenico tedaj je libe-ralna vlada priznala carinako prednost kot korak, da ee zniža carina. Ako pride do kupčijakih pogajanj med reznimi deli imperija, tedaj poatoje nasprotni toki, ki bodo ovirali imperijalistične pro- Kanadski tovarnarji, Id izdelujejo volneno blago, niso za to, da se priznajo kakšne ugodnosti za angleško ali škoteko volneno bla« go. Naobratno je kanadeki minister pronašel, da ee trgovci bojujejo, da blago ne pride na avatralatt trg. Tako ao ai kapitalisti ssmi v laeeh in pobijajo prednostno ea* rino. •v tod Pres). rčfiZ?1 t ;„..,•: PBOTI HIŠNIM POSESTNIKOM, Stavka mehanikov v delavnieah Wabash železniške družbe v Mo- beri j ju, Mo., le vedno traja. Izmed 700 unijakih mehanikov ee je aamo 18 mol izneverilo organizaciji in ae vrnilo na delo..— V delavnieah Chieago, Burlington A Quinoy železnice v Hanibalu, Mo., se ja izneverilo 48 delaveev izmed 680. — V delavnici Miaaouri PO-cifio v St. LOuisu je bilo izmed €00 stavkarjev do danee le 26 de-zerterjev. Stavka traja od 1. jali-m. L "Ena velika mrfja" v Avstro-lijl Avstralska "One Big Union" se uspešno rasvija kljub opoziciji nekaterih strokovnih unij, ki bi rade obdržalo ataro formo razcepljenosti. "Ena eama velika n-nija" ima sdsj rudarake, kmetake in pastirske delavce združene. Department tovarniških delavcev je y teku organiziranja. Brezposelnost v drlavi Dlinoisu bila večja v januarju kot v decembru. To je razvidno Iz poročila državnih poaredovainie. V de-cembru je bilo 116 breapoaelnih delavcev na vaakih ato ponndenih ■lulb, v januar ju pa 188 delaveev na vaakih ato ponndenih alužb. 1'oložaj je vaekakor bolji kot je bil pred enim letom, kft je bilo 232 breapoaelnih delaveev na vsakih sto ponudenih alužb. SUbo SMBdo v Kanadi Poprečna tedenska mezda najbolj izurjenega mehanika v železniških delavnicah, ki je delal sleherno uro, js hila'v zadnjih dveh letih <24.61, meada pomočnika pa 116.90. Žene v Mehiki nočejo zaostaja jati za svojimi aestrami v dragih "Juventud" (mladine) «* imenuje najnovejla organisa-n rame intelektualke. Kssmb ganizaeije je, pripeljati delav »ke žene ln dekleta v bojevno ar-vanisaoijo delavakega razreda izobraževanjem in pobijanjem yrrakega vpliva med njimi, ki je v Mehiki ie selo močan med žen-' 'vom. Maria Tapia je vodRelji-ca " Juventnda". IfEZOODA MA ftBLBlHlOL | InMi - PstaHki vlsk J- nafcšalču Ijmisvttle A Nash OTROCI. Si Louia, Mo. — Wililam B. McGee, preje kovač v St. Louisu, sdsj državnozborski poslanec, za: stopajoč volilni okraj v St. Loui su, je predložil v državni zbornioi predlogo, po kateri izvrši hišni posestnik kaznjivo dejanje, ako noče oddati stanovanja družini otroci. "Ti ljudje ne marajo otrok v svojih apartmentih, ns ugovarjajo po palčkom in papigam. V svoji bližini poznam ženo, ki je na so-demnajet mestih vprašala za stanovanja, preden ga Je dobila. Povsod eo ji odrekli stanovanje, ker ima lest let staro hčerko,' je rekel MeOee. Tako je bilo le tudi pred leti. Ko ao v letu 1117 šle gledati sta-novanje mati zakonodajca, teta, stara mati in njsgova tri leta eta-ra aeetriČina, ki je bUo oglašano v časnikih, ao doživele, kaj ss pravi iskati stanovanjs s otroci. Hišni posestnik js odprl vrsta ia zaglo-dal je malo deklico, ki ee je držala sa materino krilo. In hišni po-sestnik je Uko trdo saloputnil vrata, da MeOee ne moro pozabiti tega lopntanja z vratml. Zakon določa, da se hišni posestnik obsodi ns eno leto v zspor in aa denarno globo do pet sto dolarjev, ako prelomi ta zakon. MeOee je delje Udelal predlogo, po kateri se uvede oeemurni zakoniti delavnik za delavke. Zakonska predloga ee v kratkem predloži zbornici. OBTOfBVI BAinmUt IdvrardsvMe, DI. — Obtoženi eo bili predsednik, podpredsednik in blagajnik Prve državne in hranilne benke v Wood Bi ver ju, da so prejemeli hranilne vloge, ko se že vedeli, da je benke nrsolvent-aa. Blagajnik je še poeebej cbto-f*n, da je skril osem tisoč pet sto dolarjev. LHvtnei po so nmafcnfll prod IjekL Varšava, 17. febr. - Včeraj ee je krripetilo več spopadov med poljskimi hi litvinskimi čeUml, hi "^dli nevtralno eono v ekoliln Vllnc kakor Js* kljočil svet lig« naj a: pol>kik vojSkoV <0 bil* ra-njenih io tndi Ntviaci m p»*tl .7 " " »-i rsnieneev. ke eo če zarote" na račun radikaleev. V petek je municipalni sodnik Joseph Sehulman Izdal zaporno povelje proti Balanovu na aahte-vo Burnaovs agenture, ki je ulo-lila tožbo radi kriminalnega maščevanja in čaatlkraj* NEVARNOSTI PRI DKLU. Hammond, Ind. — V podjetju Ameriean Tank Car kompanlje ao j« utrgala Železna veriga pri aa-motežniku in je udarila a tako ailo 20-letnega delavca Andrev Favri-ča ii Clevelanda, da ga jc na me atu ubila. Skvsisks Narodna b pred puetom nI nobeden oglasil. Ce mi adaj kateri pride, se mu lahko zgodi, da bo ie m i vrat mi dobil skledo v glave. O-stanlte torej doma pri svojih igancih, peilarioe pa bomo pile, v miru nuW kavo. —- A. Zuisfc ! -- S hriba. — Kar je res, je vei.: iu pri tem tudi oetaaem, četu li pravi dopianioa ia doline, da ni* aem imela poguma naatopiti slu il>e v Ameriki ter raje vsela mo-Ža brez ljubezni. Rea je," da ni sem norela aa njim kot atorl ma alkatera, a ae ga Čea par tednov naveliča in ae loči od njega ter I Uala ""te 0 april* Podporsa Jsdssts . ir. iMlja lOOf v drlavi Ifbšala. GLAVNI STAN. SOS7-SO SO. LAWNDALE AVI.. CMtCAOO. ILLIHOr. Isvriovalni odbor t UPPRAVNI OOSEKi Pr^edeik VU«^t Cai»Ur. P.^ro4.,dnik A«4r«» VldvUO. S. P. D. T, »•■ ii, MmUvi, n.. tl ui.lk M«ltkMw T«rh, t.j.ik MmUhmgm mUJkm nu* N«vak. sl..UjmjJk JJkm VMriah. mfdmtk «U»tta UkTUmrnA. POROTNI OOSEKi »•4»ik, 407 W. Nar St.. SpHatfi*!!, III., Martto rtM, Ohio. frU A. VlOar, In 07S, tir. Mia».. dUraMvUU, Pa.. Ma Q«rl«k, 414 W. H«» Su OSREDNJE OKROtlE VZHODNO OKRORIE nOLNItKI odsek. ^opet nori aa drugim. Se živim » ZAPADNO ORROUEi SSSL njim iu niaem ena tistih, ki ao M*m I i MgMveslynedseMt S007-SS S«. U««š LavaAk Av.. Poljska išče pogodbo a Rusijo. Moskva, 17, febr. — Poljska vlada je naprosila fovjetsko vlado, aaj ee odpro pogajanja sa trgovinsko pogodbo. Sovjeteka vla'-da je sadovoljna in je odgovorila, da pa pogajanja lahko sečno 26. februarja v Moskvi. Naše družinske razmere. Olenooe, Ohio. — Med Sloven-ei v Ameriki ss je sadnje čaae pojavila nekaka epidemija, da so /u^eli pisati, kako kdo živi, oa. kakor ao živeli razporoČoni prej kot eo ee ločilL Ali ni to nekaj, kar nikakor ne epada v čaaopit-jet fe še najmanj v Proeveto, kajti nešteto drufcih bo bolj potrebnih reči ima»o: Moje mnenje* jt, ako uvideta dva aakonoka, da jima ni živeti akupaj, je najboljše, da se ločita in greeta vaak svojo, pot. Saj za to imamo tudi zakone, ki to dovoljujejo. Večkrht emo vi deli v atari domovini, kako ata ae dva sakonaka pretepala med seboj, ali pomoči ni bilo, ker ser-kov jo bUa nasprotna ločitvi kot jo lo donee. Tu v Ameriki je tem pogledu drugače in veliko uredbe imamo. bolj pametne Ko se dvo ločita, je s tem stvar končana in ni treba Še po čoeopi-sju rozglalati, kako sta Uvsla, kak je bil mož in kakšna je bila žena. Gotovo je, do nihče ni bres napake, pa aaj bo mol ali žena. Val smo rojeni, neksteri s večji mi, drugi s manjšimi napakami, kar lahko vidimo vsak Aan. Ds-sedaj so ni ie noben molk! oglu sil, do bi povsdal, kaka js bila njegova boljla polovic*, kar je srfak, da molje nekoliko vel po-trpimo kot pa ženake. V kolikor jo meni znano, js tudi žene velikokrat vsrok prepira, ot, njen jesik, kar ji je le prlrojelfo. Druge po je, eko bi vsak malo potr-pel, bi vsUiokrat ne bilo prepira 4n raeporoke. To mlatim, da bi vsak lahko videl, ako hole. Ce po rezporočencl ravno hočejo popleovoti avoje prejlnje živ-ljenje, je nojbolje, da el ustanovi-jo poaeben list, Id bo pisal samo sanja, ksr ProsvsU je za izobrazbo, ne po za take neumnosti, kot prihajajo zadaje čaae. Če bi bil jaz urednik, bi enoetavno vea taka pisma zmetal v pel, ne v kol. — J. M. njim iu niaem ena tistih, ki sni vsako leto pripravljene aa leni-> tovanje. Kolikor pa aa tiče alul-be, povem toliko, da niaem prišla v kako veliko meato kot New Vork aU Chieago, kjer je alušho lakko dobiti, temteč v premoga r ako naaelbino, kjer ni bilo alušbe razun da je bilo dobiti delo v ke kem etanovaljšču ali salunu. Moji sorodniki pa me nieo pustili, da bi bila šla tja alužit. Dopisnica pravi, da jaa niaem videla amrtno nevarnih alnlajev aa zakonske šene. O, aaj eem jih ln aama aem bila prilujoča, sato pa vem, kaki ao. O tem danee ue govorim. Gotovo ate brali v našem dnevniku poveet o lepi Vidi. Bila je kakor praana lepo iadela-na akleda. Brali ate tudi o Gregorju a Gladko, kako ga je vlo-kla aa noa. Pa da aem se jas oame-šila a svojim dopisom 1 Ksters je količkoj razsodna, ml bo priznala, da imam prav. Od marsikatera sem še sllšals, čel, aakaj ni urednik vrgel prvega dopieo o tej sa-V kol iA tako bi bils atvar lepo saspala, v družinah bi ns bilo vznemirjenja, kjer.eo srečni. Vabite me v ono solsno dolino, do bom videls, koliko js tsm sa-dovoljnih divorsaneev. Odkrito rečeno, da ne maram v to dolino, ker H e bojim, da bi so tadi prijela boisssn sa lošltev. Lahko )a bomo poelsli s hriba tista, ki ne bodo svsstl netim prineipom. — Dopisnica pravi, da odobravam suženjstvo žensk in obsojam raaporoks, ki jih dovoljujejo mo dernl aodaiki. Pri tem oni po vodo, da se modemi jurlstl amejejo iko Ru i •lladzorni odborf Fr»k ZaUa. pr^laslalk, 0090 W. Mik S«.. Chleas^ IU- Paaah 8100 PrMMr Ar*., Oav^ssd, 0„ WUlia« SH«*r, 0404 Si. CUlr lU, Združitveni odbori Ptslsslalk« Fra.k AU«. SI84 8«. Cravfard A v«., C Mm t«, IU. JOli« On., SSSS W. SSlk St., Cki«M*. IU. Jes. tk«k, ItSt E. OSrd Si., OevelA 0M«. VRHOVNI ZDRAVNIKI Dr. P. J. Kara, 0IS8 Si. Oalr AsCUv^aad, a M wtl Uk*l*l VSA PISMA, ki ae MaaiaU m imU .1. Medselaike se aaalevM Ptalaalalllv S. N. P. Jn S8ST-SS U. UmiiSk A»... CMms«, IU. v ite Kelesnleo nderU v ves nltfnej Me**. Dvs osebi Si htti obHiih SO^m ■ ■ « reč je lilo rojenih. 1" nmskaUi. ton iu Mihraakoe, Wls. — Jaz pa ne bom popieovola, koliko eem pre-etala hudege pri nekom an*i«obrs ženen, kajti to bi povzročilo žo-loet ia eolze bi povzročile e zvojim isloatnim pripovedovsnjem med čitatslji. Zatorej, dn ne bo eol/. samo omenim, da eo volinome vsi dobri molje le pomrli, kor lahko poeneaumo is tega, da vsaka vdova hvali svojega ranjkega mola. Pred dnevi eem vpralala svojo znanko, ki je tadi vdova, aakej ima vedno pokrito šepiee na glavi. "Zdaj je vendar pred pust. anemi kapo in nakedraj ei lese," eem ji svstovsls. "Kake ei jib bom kodrala", pravi, "mej dobri raajki mož, bog mu daj nebo-bese, nikoli ee nisvs prspirsls, ms je nekoč mslo prijel ss lasi. Prava neerela je /U rndi lege nikoli vel ne zreetejo." Za tletega lenina tam v Kaliforniji pa su je res Šal, da je tako prevzeten, kajti oa ima dom tam v topli solini delali, jaz pO mojega v mrzlem Wlseoaainu. Če bo Ford pričel izdelovati ero-plane. ni ai ga takojuskaaUs ns baviti Poleti bi bivala t« v consiaa, V jeseni ps odleUla kakor ptica v gorko Kalifornijo. *TVRM*r sme vsekakor tsrke in f Mlhrsnkcejn »ss rsv uanjss. Zal«, pe M nc bi!« njih trdo prialuleni denar. Dopisnica pravi, do meni ne gredo raeporoke v glavo, a njim menda jaz ne, ker eem povedala, kaj je glavni vzrok in prepir ter ofcaj je toliko neerečnih zakonov in razporok. V reanjci one ločena životarijo življenj« bres solnea. Puetile eo može, potem po bi rede prišle nassj ia jih s povzdi gnjenimi rokami proeile ,da s JO biti Ospst pri njih. Mol pa mara, da bi ga zopet nadlegovala ona, ki ga je enkrat sapustl la ln ae rajše umakne pr«d njo Ali ni takih alnlajev na etotine? Ree je, da jas ne morem živeti brez moža, kajti on je olo mojih otrok in le zo to mi je veliko zanj, da bova lakko dobro vzgojila svoje otroks. Dati jim holeve vzgojo, da ns bodo s prstom kazali za nama, lAt ss to dogaja le-stokrat v Ameriki, da otroei, ko so radi neprave vzgoje zašli na neprava pota, zvračajo krivdo na svoje sta rile in jih nesrečni kolnejo. Ore ae nazadnje tndi sa žensko Iset W poitenjs, dn ji ne more nihče reči in ji vest ne očita, da je pusfile evoje otroke v Mata in odlls proč od ajlh. Tsgs bi ne etorila sa vee ns evetu, ksj lole sa par trenotkov dozdeva« sreče. Ločene lene lahko rele jo i pri naa je korajfta, pri vaa jo pa ni. V stari domov bal ee rekli, da eo nezakonske ataUre najbolj korej-šne. a to tistih nI veliko, sato pa je ločenih toliko več. — VIK ZADEVE BOLNI IK L PODPORE IE NAS 1*0 V Ei ■ •IHv« S. H. P. Jh SSS7-80 U. UwmI.U Ay»., CU«M* «U. ^ DENARNE POIIUATVR IN STVARI, M se illsj« »l. lavrft.ralaaca •dkera I« M.oU ae aasfovsi Tsjalllve 8. N. P. J., SSS7-SS Se. Uva* dale Ai«., Cklf s*« IU. EADEVE V EVE« E BLAGAJN IIKIMI POSLI ae saHMakoa S. N. P. Jh 8007-OS I«. U«mUU A V«., CVUa—, UL %/._ —».-»i - -»-.«-___i____i. _ _» i---■---«---.ik«,« u u| mISUU tmBiMSiQ>'iS'»w¥ « M« tM«. ••••i 407 W» Hay 0L» lpni|*l#Wi IU. Vsi dopisi la dr««i *M, aua.aU«, sslaai aaselalas la mM* *m\m t v sveel ■ OUsMemJjed—le. aaj ee peiUja m saaUvi TvMveša", S08T*8S i lavsab a**., ckl«*««, 111» da je aborovanje silno dolgolos- Plred enim lstom ob tsm losu 00 hile ulice v Moekvl temne, le-loa jo po prod opernim glcdltlem, v katerem se js vršile sborova nje, plamenel a rdečimi električnimi Irkami napis t "Dsssto|nft* danje vaeruskih so v joto v", Na drugi Strani tfgo je električni napis v sijajočik belih črkah ogle-šal vladno notranje poeojilo. t NI pa treba nlU aa treaotek misliti, da povratok Rusijo v notaalns raamere pomeal povra-tek v razmero v kapltalistllne driave. Na povrlju je Rusija po-deželah, lavaemUi •lobSR ___ ___ v peiytWg»ako lahko je dobiti da ja velika večiaa iaduatrijsklh f^vij. v Srbiji živahno agitaeijo. podjetij v rokah driave. Miljon delsvcov js vpoelenih v drlavnlh Industrijah, medtem ko Imojo vae HMp mim&if okrog 80,000 deleveev, a le od teh ie poloviea v kooperativnih podjetjih ali Plamo iz Rusije. Moekva. — (Pile Aniae, koreo pondentko F. P.) — Deseti vee-rnski kongres sovjetov, ki je rovel v Šestem leto rneke blikc, zaznam aje povratok v I malnost. Kongrea, ki je prej zbo rovel vsekih per smeseev, ee sdsj snide samo enkrat v letu. PoUtil oo vstaje, ki je aahtevala psgo-etejla ab-rovanja, ai vol. Prvo delo kongresa je bilo, de je sogtsino o opsrstlvnlh organov. Zunanja t^ govins js popolnoma v rokah dr lavs In ravno take banke, ssmlja je drlavna lastnina, toda •6 odstotkov semlje je ao raspo-tbgo kmetom. Tods rosmsre v Rusiji so po-polnoma drugačne od onih v drugih državah. Politična oblast js trdno v rokah delevskegs rea-reda. Knakoprovnoetl med dolov-el la bužossijo nI in nihče no tr. di, da je. Delo vee plalujo komaj deeetinke nsjcmnlne, ketero plačuje buržoa sa sobo enake vrednosti; delevee bo oproščen pred sodlllem, medtem ko je bnrloo težko kssnovsn aa enak preato-pek; kooperativa dobi ogodnejle pogojo glede koneeaij kakor privatni posameznik. To ni demokrooljs, niti os ne ponaša, do je. Ampak to Js prvi pojav v sgodovinl, ds družbo ho di svojo lastno pot. Te je nova etvar v Rusiji. Zato je loeto leto rneke republike — kljub ovojema kapitalističnemu povrlju — bolj vevolurionsrno kakor katere drugo, odkar se rnski delavei in kmetje etrmoglevili eerisem ln prevzeli vso oblast v evoje roke. Kajti to je mrvo leto mirne in nemotene gred nje as novem te meljs. KOVICE IZ JKUVUE. J poroča li Helr grsds, da se je glede jugoslovan ako-italljonaks meje sporammal i Italijo. No porota pa, kako h j« belgrajska vlada sporasumslA To bi bilo bolj intereaantno. Palič Ig ' jkrega v ministrstva, ksr ni sodov oljen S finančnim ml-nlstrom Stojadinovičem in notranjim minletrom VujMUem, Snmi jih, do sta ProtiČsvea, to je pa eo-vsdo opldemilna sedava, PoMI to* roj tudi čietl, ampak Uko, da Ism B&Mftfl Gibljejo so H tudi v kjer je imela vel sborovanj. O. A. Ribnikar, načelnik oddal-ka sa eoeioloo skrb pri pokrajinski opravi za Slovenijo, je bil upokojen Najprej je bU premellen V Zagreb, kamor go pa ni mikalo, s ae je kljub Umu odločil, do so pro* seli. Minietrstvo go jo po ni>okojl-lo. Relim je torej tudi tuksj ns-dvotnno odlolovol. >Ljudaki dnevnik" oačne lede-Vso jati dr. Aušterši«. V ksldnih vo doh bo plevel, slutimo. Ustanoviti pa namere va tndi avojo stranko, ki se bo liunovoU "Ljudeko stranka", ter Sna glovni pridobivati pristala po deželi. Hlggins" jO rlsts ob loss velike vojne. Dobi is pri Književni SUMU a V. P, J. AR Soliš naM pravilno plast U venske-sngielko slovnioo", katero je isdala in imo na prodaj KrJI. SL M. P, i. ( eooeeoeoeoeeoeeoeooooooooo Deltrski računa vaš Ust js Min, I potrebujemo — | dekU sa splolna hilna dela pri mali druMait dobra plača, niš pranja. Ogiaait« es na 001 North Naglej Ave„ med Blaek ia Ifajrs liigbland ISSS, Pitle-Pa. (Adv.) RAD BI ISTBDVL sa Mihael R#beraik a, oa je odpe-uval is Trbovelj v Amk u*i kot v staram kraju. > vam poŠlJs ne aaasj ket 10 sielj sel funt sa |«A0. na r«/1 lom J« poalstl ne ansj ' t 91 oo sS ps vao svete, 4rs- ! f* o»ialo fMjesie ss O. O. V JUOOSLAVIJO v S bh nd ANI A. mim.I STAN »A«. • •.. krovj« fsvmna Mdksovjs. N< u f «—SMwf klCr« M OaM «• iArr i Ji . . • .'i J-M je velikan tilšel note. ftrit ko j« konj t jezdecem io njegovim lepim bremenom oddlr-jal, iapueti eteri vojek slušabnieo, gre k dragemu konju, zajaha iu lagine v mraku. Jokaje ai je slpžabnlcs pulila lnae, ob Čelo bila a pestmi in vpile; "O Jee-Mcrija, kaj bo, kaj io, kaj bol" Pa vae to ni ni*po-magak), gospodične ni bilo, hudobni ljudje ao jo odnesli. Naposled se domisli, da je to treba nafrlo naznaniti sodniku. On je moder, imeniten mol, otel jo bo, mislila si je in dirjala, ker je mogla v meato nazaj. | Reviea ni vedela, da je aodni-ka, modrege in imenitnega moža v tem zadela enaka nesreče, kakor hčer. Kako je govoriti f Ali ne tako, da je lepa deklica, kakor sama noelikene mati bolje v šenklav-fiki cerkvi ne strani f Tako je govoriti! Kej mislil ti, PodplatnikT Zini nam eno, pa le ti Kolčck, eno, da boste dve modri beeeti. dobro vojn bom pohvelil." Takorjk dejal atralnik Boječ, naslonjen na sulico, ko je kaka dva tednf' po nepovedanik dogodkih nekega večera zbrano i-mel vse svoje kraljestvo od Pod-platnika do SuŠnjaJ "Aha", je rekel oče PodpUtnik akozi nos. "Slebo al ae mi odresal. Piruh, domisli me, da ga bom slabo za-znamenoval. Hči mestnega aodni-ka ae more bolje pohvaliti. Kaj ni tako govoriti f Je-li, Piruh, de. Domieii me, da ga bom slabo aa-znamenovel, pravim." "Bom", odigovori Piruh. "Bom — kej je te besede — bom, bom. Človek Ima jezik, Ja več govori, kakor samo bom, bom. Ae tebe bom zaznamenovel, in ts bom! Koliko je to besedi — bom. Bomo ene je, kejne Sul-njat" Rekli upre strelni glavar Boječ avoje male oči v Sušnja. "Samo ena beeede je, in ie ena majhna," odgovori te. VNo, prav ai govorit Ene, tu le ena majhne s to je res, to je debrO povedeno, prav dobro. Ti si beeeden. Tebe imam rad, prav po boljih in eerkvenih zepovodih te Imsim rad. Ti bol hodil z menoj. Midva aama bova govorila. Kaj ni rte, Kolčekt" n RAZNO vilej od kompanijekege do nekekega batoljonskega ia aelo polkovnega dobavijača ; potem dobi le obskrbo ene, kmalu druge in Čas meaee dni le tretje belnUaiee. In ke končuje vojna, izračun^ da bo Uvel s samimi obreetmi ob približno eto kilogramih tale natančno stointriintrideset let, pa naj se vee lesa 200% podražil Nekoliko ga je imelo, ko ao sečeli krone pre-menjevati V drugorodni f>apiiw]ln tudi neke go-vorioe, še bolj divje eo ee Urile. A kmelu je spo-snel, de take etveri trosijo in tudi nanje verje-mejo samo boljleviki, kl niso pri čisti pemetl ljudje. In čeprev gi doeegel stotriintridesetih let, doeegel je avoj stotriintrideeeti kilogram, k } Pa ga la koča pretektatl sveti Mihael, ko se verige na tehtnici naenkrat utega, ia nei Jekob sleti v — i--- Toda — ne I Sekaj rekli smo, de se ta pove-'OtMlconta že na tfm svetu. .. uenca (Delje.) Kdo mu danee le ver jenu, da je bU trgovce! Trgovcc, kl sam golta te pomije saBroatake, dru-femu pe le virlinke ne privoščil. . . • V tsm trenutku jo. videti gospod nerednik aelo kudt Ves čee premetu je in suve tisto koft*^1 ? ro, ki jo je ravno poetavil vojak pred njega. In adaj se odpro vrata in ae alili tudi njegov glaei "Dem mu petdeset kron, pa mi prinese malo tre- 1 vel AU ste vsi samo slspcrjl ell Ml osli T Vsak dan je kujs! Kaj bomo fivsli od samih koneerv! Vrag jih vzemi!" Jakob nc poelule dalje, že je razumel, de bi-je adaj njegove usodna, njegova velika ura. Nuj ee egodi, kar ae koča t adaj aH nikoli t Ia le je pri vretlk in otopi pogumno fta-& Nfij. W — Gospod nerednik, pokorno prosim i poskusite a menoj! Ljudje nieo krivit domečlnl ao ne-zaupni, in tujec pri njik nlčeeer ne oprevi. Jaa f pa poznam akoraj vsakega po imenu, in oni poa-najo mene — jaz bi za petdeoet kron priueeel nuj-manj petkrat toliko I Nerednik ge glede. Potem počeei prikima la pravi« h — Pravi Poakuaime torej eakrat a vami Toda paalte ee, če ne bo ree! Tu imete sto kron in lakko takoj odidete. Bvo, kar to kolero vaemitol Zakaj ree je.navdužen. U de je poatavll vso | svojo usodo ne eno kerto, kakor ae reče, e niti dr*mi ne. de ec mu bo posrečilo. Govoril bo, kekor de mu je joaik s medom, prosil, obetali ne j ae gledejo za prvič niti na mero, niti na ecao; ako eadovolji danee stotnika — stotnika poreče I — ma je eagotovljena vsa dobave sa Častniško ia podčastniško kuhinja, in sami vedo, de erer polteno pleča dobro in elebo, vzame pa vee. Ia aaj ae nikar ne boje, de bi iadal, oko kje kaj vi-di — domač človek je in jih ne bo prodajal tej-eu. la le bodo rabili kej t kako oproščeaje, kako podpore, ker si bodi, aaj so lo nanj ohrnejo — telo pri polkovniku lam beeedo kot tak! Proti poldnevu pripelje Jekob zvrhan vod-lok. Ia kekih stvori 1 Neketerik le eeU mesec« nieo veš videli. Narodaika kar oči gorijo. Stemnijo ee ma šele, ko aonadoae vstopi etetaik v kuhinjo. Toda Jekob bi za vriskal veselja, da mu gre orešc ker i aama akupej. Zakaj resorne ee, de tndl stotnia pri tolikem pogledu ae more oetati hladan la da ga še najprej sen ima, Mo je, ki je abral tak aa-klad. Pa m vee reč ae lica mesu ievrii aa Jako-bova aajvešje korist» zagotovljena ma js vaa dobava la eno prvik mect v kuhinji. . . Nadaljevanje ae raauase akore samo po sebi. Kakor predaval nečak enakega Imena po sveto-pikamaki, plete naš Jekob po svo* lestvi vile ia P smernoeti aR varčnoeti. * ♦ 'jMiLI- . . .a kdor la pol lonca sc do elt'ge najš, naj le tk'ge razbije, iz ptakra naj jč 1 (Ia drugega dela poekočftieo pod IIL) Junak te agodbe je MIha Skrt (hml), agled neizmerne smernoeti in skromnooti, kar se tiče šivljenskih potreb. Rojenioe eo ara zapele v prelepem tolmin-ekem trgu samem (Klajn-Perla, pr moj duši), živi pa, ko aašne ta historija, že tri leU v meda P., glavni vojal luki takrat Avstro ogrske monar-kije. Z iaredno merljlvoetjo ai je snel priboriti na popolnoma polten način, akromno premoženje. Prodaja eeUajevo, zedje, jajce, dobiček eprevlja v luknjo pod podom. Ata dobiček sam ni nikoli tolik, de bi Mi-ke ftkrt imel, ker ima. Zmernost, amernost njegova K U ge je napravila mošal če reče kupo-valkat "To aelje je zmrzlo, pojejte ga vi, Če eto ne vem kdo!", naš MIhe ubogo, če je le ree zmr-zlo. Ce reče: "To jajce je klopotecl", ga Mika ree še aa uleeu poskuša; a če je, f e poloH aa štren, da bo eeaj. In če vrle vojak kraško ali je-bolko na tla. Mika pobere, poljubi in opravi. Ta ko ae polagoma nabere koeiio in večerja. In če bi bili čaai, kekor ao bili, brea eaplet-Ijejev, bi ae bilo iattklo Mihovo šivljcajc. Se še-lodee bi si ns bU pokvpril! Zakaj, če jo dobival ^eato ree šee ves trde aalogo lelodee, vodne oo bile kratke In predobro ja vedel, de bi nepravi! go.poderjn «e utluge* če bi ei kako kljubovanje dovolili. . . Pride pa vojna, la voUkl čas "poetavi" ta-dl ae aalems janaka "velike aakteve", kakor sme govoriti talMir ;' Najprej lede doeseča oblaat postavo, da mo-ra imoti vaak prebivalce aa šeet meaeeev Uvela, rfterOa mere vea; mteta jo namreč trdnjave, in sovralalk bi jo prišel lahke oblegat. tOVJE" in ne jemljite drugih. CEDAR RAPIDS, IOWA.