------    136
Novice iz deželnih zborov.
Deželni zbor krajnski.
Ker iz urnih rok naših gospodov prestavljavcov smemo pričakovati, da bojo urnopisni zapisniki hitro na svetlo prišli, bomo le ob kratkem omenili, kaj se je v deželnem zboru, ki je bil za zdaj sklenjen v saboto, godilo na dalje.
Gosp. Ambrož je nasvetoval prošnjo do deržavnega mi-nisterstva za začasno oprostenje posebno pridnih kmetijskih učenčo v od vojaščine (soldatov); gg. D e r b i č, dr. B l e i vv e i s, G u 11 m a n in dr. T o m a n so podperali ta predlog", dr. Bleivveis je dokazal, da tudi štipendije imajo še ostati; gosp. Derbič je še posebno omenil, da sploh rek rut na postava potrebuje prenaredbe tudi o druzih rečeh; tudi gosp. Kromer je govoril o tej zadevi. Gosp. dr. Zupan in Dežman, sicer v vsem tem edinih misel s prejšnimi govorniki, vendar mislita, da take postave spadajo v opravilstvo deržavnega zbora, zato naj se temu ta reč prepusti.    In tako je bilo tudi sklenjeno.
Vr deržavni zbor izvoljenim poslaneom nase dežele je določil deželni zbor za potni no na Dunaj in nazaj 50 gold., za stanovanje in živež na Dunaji pa po izgleda druzih dežel za vsaki dan 8 gold., — deželnim odbornikom je za to leto začasno določil po 1000 g-old.; deželnemu glavarju pa 2000 gold.; — sedanji pridni uradniki naj se v službi tudi vprihodnje obderže; — za ustanovljenje deželnih dohodkov in stroškov za leto 1862 je bilo sklenjeno, naj poprej poseben odbor to reč pretrese; v ta odbor so bili voljeni gospodje: dr. Recher, Luk man, baron Anton Zois in žl. Langer.
O cestnih zadevah je gospod dr. Zupan nasve-toval deželnemu odboru, naj sklene pervič: da se začasno ustavijo vse dela na kan tonskih cestah, ki jih kan-tonske gosposke hočejo iznova delati ali ktere so se že začele, in drugič: naj deželni zbor od c. k. deželnega poglavarstva p oz ve vse te ceste, ki spadajo v gori omenjeno versto. Teh pomenkov so se udeležili gospodje: žl. S t r a h 1, žl. dr. W u r z b a c h, B r o 1 i c h, V i I h e r, K r o m e r, Mulej, Koren, Derbič, Obreza; vsi so iz svojih krajev dokazovali, kako samovoljno so se nektere take ceste delale le po višjem ukazu, čeravno niso bile soseske s tem zadovoljne, in čeravno so se, pa brez uslišanja, pritoževale zoper take nove naprave. Dr. Zupanov predlog je bil poterjen; ravno tako tudi gosp. Derbičev predlog, naj se kantonski cestniki odpravijo in soseskam samim prepusti skerbeti za dober stan kantonskih cest po ujih volji. Kantonski cestniki so nova naprava, ktere pred ni bilo , al ker je ta naprava silna težava za kanonsko kašo, je toliko bolj potreba, da neha, ker tudi ne doseže svojega cilja in konca zato, ker je teh cestnikov premalo. O tej zadevi so govorili g^;. Pinter, Dež man, Outtman, žl. Str ah l, Mulej, žl. Langer, Brolich, Kromer, Golob, žl. dr. Wurzbach; sklenjena je bila ta reč po gosp. Derbičevem predlogu. Se ve pa, da zdaj, dokler še nimamo gotove občinske (srenjske) postave, taki sklepi še le potem postauejo veljavni, ko deželni odbor, kteri nima postavodajavne moči, se dogovori s cesarskim deželnim poglavarstvom, ki zapoveduje kantonski m gosposkam.
Po tem ko je gosp. deželni predstojnik zboru naznanil ministersko sporočilo, naj danes (20. aprila) jenjajo seje deželnega zbora, je gosp. predsednik baron Codelli besedo poprijel in razpustil zbor s prijaznim govorom, v kterem mu zagotovlja, da ga veseli reči, da je zbor v tern kratkem času očitno pokazal, da mu je živo mar za blagor dežele naše, da je marsikaj važnega sklenil, v vsem pa tudi v lepi edinosti in spravi ravnal. Sklenil je zbor z nadušeuim slavo-klicom na presv. cesarja, ki ga je zbor trikrat ponovil. Na to je gospod Ambrož kot pisatelj zbornega zapisnika se zahvalil gospodu deželnemu glavarju baronu Codelli-tu za verlo in prijazno vodstvo zbora in cesarskemu deželnemu predstojniku žl. gospod dr. Ulepič-u, za marljivo udeležbo zbornih sej; omenil je še posebno veselje, ki obdaja domovino našo, da oba gospoda sta naša rojaka, kar pri nas poprej še ni bilo.
In tako je bil konec pervega deželnega zbora. Naši poslanci se bojo podali sedaj na Dunaj v deržavni zbor, na kterega so vse oči obernjene, kaj bo opravil za prihod-njost Avstrije; zakaj na tem pervem deržavuem zboru je sila veliko ležeče.
Deželni zbor goriški.
Iz Gorice 19. aprila. V tretji seji 11. t. m. so bili izbrani v odbor deželni naslednji gospodje: dr. Depcris, dr. Doljak, dr. Pajer in Winkler. V četerti seji, 17. t. m. so se čitale začasne postave, kterih se imajo deželni zborniki zvesto deržati. Odločeno je med drugim, da se bo ta-iijaaeki zborni protokol tudi   na slovenski   jezik prestav-
137
ljal. *) Sklepi prihodnjih zbornih skupščin se bodo tiskali v obojih deželnih jezikih ter občinstvu naznaujevali po lističih (jliegenden Blattern). Po odbranih in odobrenih protokolih prosi za besedo protestant, gosp. Wilhelm žl. Ritter. Citaje stoječ v talijanskem jeziku omeni nekdanjega in sedanjega stanu protestantov v Avstrii, to je, nekdanjega robstva njihovega ter velikih pravic, ki so jih sedaj zado-bili udje evangeljskega in avgsburškega verovanja od našega čara Franc Josipa I. Po mojem mnenji prav bi bilo in utešilo bi bilo nekako naše serce, ako bi bil omenjeni gosp. čitatelj tudi kaj omenil une sužnosti in unih verig, v kterih se pa znajdejo in stokajo naši katoliški bratje v naročji marsiktere protestantiške vlade. Poprejšna avstrijanska suž-nost bi jim zatertim gotovo dobro došla. Ne manj želeti bi bilo, da ravno taisti listi in časopisi, ki so Avstrijo napadali in se na nos na vrat potegovali za popolno oprostenje v Avstrii, naj bi tudi blagovolili svoj glas ojstro in krepko povzdigniti zoper vse gerdo in krivično početje protestantov zoper katoličane v Nemcih, ako niso že pozabili keršanske prislovice: ,5Kar hočeš, da drugi tebi storijo, stori tudi njima. — Po dokončanem prece obširnem čitanji omenjenega protestanta besedo prevzamejo naš prevzvišeui knez in nadškof. Rekli so v talijanskem jeziku, da po tem dovoljenji carovem so tudi protestanje tako rekoč koukordat zadobili, kteri se jim rado privošči in ne manj želi ž njimi vselej imeti mir in edinost v politiškem življenji, čeravno se ž njimi mi katoličani v bistvenih članih sv. vere nikakor ne zediujamo. Besede knezove so bile prav tehtno izrečene Poslušavci so se od zadej naprej gnjetili slišat mili glas svojega milega očeta in skerbnega duhovnega pastirja. Gosp. Kafol tudi pridene svoje kratko nemško vošilo protestantskim spoznovavcom. Na zadnje se zopet oglasi Wilhcim žl. Ritter vprašaje po nemško, ako se ne bodo zbornim poslancem iz deželne dnarnice odškodovali stroški za dohod in odhod? Gosp. Winkler je na prošnjo deželnega glavarja te nemške besede na talijansko prestavil, da bi vsi poslanci zapopadek vprašanja razumeli. Odločilo se ni začasno nič. Končana je bila skupščina že prcdpoldne. Prihodnja seja bo 22. t. m.                                                 Josip  Mlinarjev.
*} Oskerbeli eo si za izveratnega prestavljavea . našega rodoljuba t. %. \. Maruši č- a.                                                   Pi*.