fŁroftoa§§ff@ Hmm. Na polutoku ameriških Združenih držav Florida je posebiia velika farma (ograjen prostor), kjer gojijo ki-okodile, katerim pravijo v Ameriki aligatorji. Farma leži v bližini mesta JacksonviJle In je v pravi domovini aligatovje*V. Pred leti je bil lov na ameriške krokodile nekaj posebno opasnoga. V poletnih mesecih je po rekah v Združenih državah bolj malo vode in so bili tolmuni natrpano polni aligatorske golazni. Gorje onim, ki so bili v čolnu, ako se je ta prekucnil v reko, kjer je mrgolelo krokodilov! Danes so krokodili v ameriških vodah potom poklio nega ter športnega lova že precej zdesetkovani in ni lov na to golazen nifi kaj posebno nevaren. Ker skuša danes Amerikanec \z vsake stvari izbiti dobiček, se je lotil tudi reje ter prodaje krokodilov. V okolici zgoraj omenjenega mesta je na celem svetu največja farma za aligatorje iu last večkratnega milijonarja Champbella. Kakor hitro so odkrili lovci v rekl ležišče krokodilov, se podajo v čolnih nad nje. Vsak drži v rokah tri metre dolg lesen drog, ki je opremlijen. na koncu z ostrino, ki ima nazaj zavihanl uhlji. Z drogi dregajo v rečne podvodne luknje, kamor se tiščijo aligatorjl. Golazen se razjezi radi sunkov, pogra- bi t, vso silo s čeljustmi za drog in kaX*\'i eo jej zapiči. Prav z lahkoto potcgnejo kroko-alia na sulio, mu zvežejo sprednje ter zndnje noge, še radi izredne moči smrtno nevaren rep m zatem mu še 3e izpulijo previdno iz žrela železni drog. Zvezani krokodil je hitro prlpravljcn za prevoz v farmo. Na opi»ani nstčin ulovijo naenkrat po vefi sto aligatcrjev prav raziične velikosti. — Lastnik farrne kupuje krokodile od 20 «m do 4 m dolžine. Kakor znano, leže jgainica jajca in to v juniju ali juliju od 40 do 60 kcniadov. S sprednjimi tacajjni izkoplje kje blizu vode v zernljo ploskasto udolbino in v njo spravlja jajca, katera skrbno pokrije z mokrim listjem tcr peskom. Žival sama ne vali, ampak solnčni žarki. Samica so mudi le kje prav blizu na zunaj prikritega fcnezda, da ga čuva pred sovražniki. Po C0 dneh prilezejo iz jajc majhni krokodilčki, ki hitijo takoj v vodo, sl JščŁjo sami iirano, a rastejo ter se razvijajo zelo počasi. Še le po preteku 30 let doseže ameriški aligator dolžino S m. V farmi so opazovali, da se razširi aligatorju vsakih pet let gobec tamkaj, kjsr rastejo zobje podočniki, za 1 cm. Dcslej najdaljši ameriški aligator je idolg 4 \n pcl metra in cenijo njegovo atarost na 800 let. Zverjad bi naj bila stranila po vodah Severne Amerike že 400 let pred r.jenim oclkritjcm, kar pa Di verjetno. Ulovljene aligatovja hranijo z ribami m mesnimi odpadki. 6000 aligatorjev floridske farme pospravi na dan 1000 kg rib. Krokodilova požrešnost je v poletnih mesecih mnogo večja nego v zinvskih, če sploh iahko govorimo o pojfivih zime na bajneni polutoku FIorida. Aligator, ako se podi svobodno, ei privešči petmesečrio zimsko spanje, ˇ ujetmštvu pa ne. Vsakdo bi mislil, da lovijo Amerikanci in redijo po farmah aligatorjc radi usnja, kl ga daje koža, a to ni res. Koža krokodila tehta 30 do 40 funtov In se lahko proda za 15 do 25 dolarjev. Pomisleka vredno ie, koliko let je treba aligatorja hraniti, predno se izkupi omenjena svota za r.jegovo kožo. Ako bi prstkan! Amerikanci šli le za krokodilovimi kožami, bi tozadevni farmerji no fcili milijonarji. Aligatorje držijo po farmah pi-edTsem radi tega, da jih prodajafo bogato v raznc menežarije, vrtove za divje iivali in na posamezne radovedne bogatine. Krokodili v drobni ra^prodajl «0 dragi in povprašcvanje po njih je veliko. Nadalje so ukročeni aligatorji, po*cbno samice priljubljena ameriška reklama. Pc dve samici uprežejo v lahek voziček in kak majhen deček kočira po mestnih ulicah. krokodile. Aligatorje je tudi mogoče naučiti, da lercjo na povelje po 10 in 20 skupaj na vrh lesenega odra in se valjajo na drugi strani na smeh ter zabavo občinstva navzdol. Lo one krokodile, ki niso za prodajo in ne za reklamo, pobijejo, jim slečejo kožo, ki je za usnje in povrh je že mogoče iztisniti iz vsacega večjega aiigatorja 1 1 olja.