IX. letnik V Gorici, dno 28. marca 1901 13. številka. l/linja vsaki četrtek „b II. mi domldno. RuK.»|>isi so IH' Vlil-čajo. Ntfi.ui^•v.iii.i pisni.i st’ ,u‘ sPfl'-jelll lj"-Oii.i listu /n.tSa /;l celo loto I liII>110, za p"! lot;i 2 kioni. Za m a n j premočne /a colo loti: .1 krono, /a pol lotil K I \r)C Ivikopisc sprejema 1 iffodftiSlvo v Gorici, dvoiiSče sv. Ililariju Štev. 7. 7. n red n ikoni je mogoče govorili vsak dan od S 12 dopoldne v npiavniStvci.i sobi. lovensKo ljudstvo ta vero dom oesa Gorim. Xaroilua liskama Marušič) v Gorici Naročnino in na-/uaiiil.i sprejo m a upravi.išlvo v Gorici, Semen ška ulica Sl ‘J. 'osame/ni* Številke so piodajajo v lolta-karn.ili v Šolski ulici. Nunski ulici in na Korciijskein biejju (Kiva Guno) St. I I po H vin. Oglasi in poslanice so računijo po petit vistali, in sicer: če se (iska enkrat H vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi. Naročnino in oglase je plačali v Goiici. Izdajatelj in odgovorni vredni k: Ivan i 1 * Več nauka! Človeka vodijo strasti in misli. Strasti rodijo nemir, osebne prepire, sovraštvo, agitacijo, ali do Lajnih uspehov ne privedejo, ker strasti so nestanovitne in ginejo z osebami, ki so jih v srcu nosile. Misli pa ali ideje izvirajo iz prepričanja in moške volje, misli ostanejo, če tudi osebe zginejo, misli zmagajo. Tako bodo tudi v našem slovenskem boju strasti podlegle, ideji* pa bodo zmagale. Zatorej pa je dolžnost mož naše stranke, da se pridno učijo. Mi moramo bili možje idej, sv. idej za časno in večno blaginjo slov. naroda. Kdor je torej po svojem stanu ali po svojem izobraženju poklican druge vodili, mora se v lem strastnem boju neumorno učiti, ker le učenost daje človeku novih ■••dravih misli in le misli bodo zmagale v tem boju. Ne maramo nikogar tožiti pred svetom, ali opominjati moramo k resnemu učenju, ker se nam zdi, da ravno iz površnosti v naukih izvira naša slabost. Naši nasprotniki niso sicer v lem oziru nič bolji, ali oni svoje znanje veliko bolj širijo med ljudstvo ko mi. Narodno-napredni ne izdajajo le časopisov, ampuk je tudi širijo in je vsaki leden po večkrat razlagajo ljudstvu. V vsaki napredni krčmi leži na mizi „Soča“‘ in „Primorec“, ne morda le za gospodarja, ki je na lisle naročen, ampak za vsakega gosla, ki zahaja v krčmo. Kedarkoli pa se zbeie večje število pivcev, se postavi trnli prižnica, s katere kaka g I a v a h e r e i n razlaga pivcem nesramne nauke iz „Sočett in »Primorca", tlelo naši narodno-napredni voditelji hodijo po gostilnah v mestu in okolici ter zbirajo LISTEK. Gabrijel Garcia Moreno. (Živolopis katoliškega politika.) Visoko čislam učenjaka, ki mini preganja Irmo zmot, u bolj Se cenim poštenjaka, ki v*'; in bodi pravo pol. S. (i roj; or<5 i e. Krščanski državni predsednik. Po tolikih bojih je bila nesrečna ekvadorska dežela potrebna miru. Treba je bilo vse vrediti in prenovili. (J. Garcia Moreno ni miroval. Ker je bil le začasni načelnik države, hotel je imeti za potrebne prcosnovc pravomočno oblast. Itazpisal je volitve. Skoro cdnoglasno je bil izvoljen v državnega predsednika za dobo \ let. Moreno se je lotil preosnove s takim uspehom, kakoršnega zgodovina ne pozna v podobni zadevi. Dolgo časa so Ekvador vladali le nezmožni zatiravci. Garcia Moreno je imel srce, bil je bistroumen in učen, pred vsem pa je imel vest. I!il je ledaj zmožen, pripravili svojemu ljudstvu dobo miru in sreče. Pred vsem je bilo treba krščanske vzgoje. Edini pravi gospod je llog, in kdor ga na svetu nadomestuje I j. vsak predstojnik mora zapovedovali in delovati v Njegovem imenu. Lastno mnenje, ■'agnenje in dobiček se morajo upogniti okrog sebe pivce, zlasti mladino, da jim razkladajo svoje nauke in jim vlivajo s.ovrašlvo do farjev. Ni čudo, da ljudje drvijo za ‘njimi, aki, drugih naukov ne Ako hočemo proti lej agitaciji v s p e v a t i, je treba, da I u d i m i učimo in da gremo med ljudstvo — učit. Duhov ni ki imajo lepo priliko v cerkvi, kjer sicer ne gre razkladali političnih naukov, ali temeljiti nauk o poglavitnih verskih resnicah je podlaga krščanske politike. Urez osebnega nacikovanja, ki je skrajno zoperno in svetemu meslu nepristojno, smejo duhovniki v cerkvi razpravljati krive ugovore, lažnjiva obrekovanja cerkvenih naukov in oseb. Le stvarno in temeljno pa brez strahu! Toda porabili moramo lutli š o d r u g e priložnosti z a n a u k. Delali je treba v društvih in na shodili. Ni treba javnih shodov, ni treba naznanil po časopisih. Vsaki pozna svoje ljudi v svojem kraju, povabi naj je torej na pogovor in naj jim razloži članke iz časopisov naših in nasprotnih, dnevna preporna vprašanja, o katerih ga morebiti celo vprašajo itd. Treba je našemu ljudstvu razširili obzorje, da bo spoznalo, zakaj se prav za prav gre v strastnem slovenskem prepiru. Treba je ljudstvu povedali resnico, da so voditelji narodno-napredni! stranke res brezverci in zakleli sovražniki kal. cerkve. Treba je razkrinkati njih nesramno hinavščino, v katero se skrivajo in farizejski hlinijo, češ, da so tudi oni verni kristjani da imajo krščene otroke itd. Priporočamo torej somišljenikom, naj poučujejo zlasti vplivne može in mladeniče. Pri teh prilikah se bo večkrat pokazalo, da ljudje niso hudobni, ampak le polni krivili naukov, ker niso bili prav poučeni. Torej: več nauka! lej resnici. Načelo, katerega se je držal G. Moreno, je slonel na stavku, katerega se je še kot otrok naučil v maternem naročji: „Čemu je Dog ustvaril človeka? Dog je ustvaril človeka, da ga spoznava in časti, ga ljubi in mu služi, ter se tako večno zveliča". Kakor posamezniki, tako so tudi narodi ustvarjeni v la namen. Te besede so razodele Morenu pravi pomen človeškega življenja. Ekvadorski deželi so manjkali učitelji, posebno krščanski urile lj i. Naročil jiii je iz Francoskega in Laškega. Jezuviti so se vrnili v Kilo. V njih zavodu so se vzgajali sinovi prvih družin republike. Isto nalogo za hčere prvakov so prevzele gospe presv. Srca. Šolski bratje in usmiljene sestre so pod-nčevali v ljudskih šolah. Ne le šole, ampak tudi bolnišnice in ječe je izročil Moreno dobrim sestram in ponižnim redovnikom. Garcia Moreno si je za svoje življenje izvolil geslo: ,,1'rostost vsem za \se, le hudobiji iu krnici ue“. V iz-vršilev tolikih načrtov je bilo treba denarja. Moreno ni smel naložili novih davkov ljudstvu, ki je bilo vsled domačih vojsk izmolzeno, potrebne uradnike, ki da skrbijo za dr/.avui gali praznili državno I je napravil mnogo sovražnikov; pa to ga ni molilo. Ud svojih uradnikov jc za- Odpravil je ne-so pod pretvezo, blagor, le poma-‘agajno. S tem si Gorišla dežela v državnem ztiorn. 1’oslanec Gabršček je slavil v seji dne 22. t. m. dva predloga. Prvi predlog se glasi: ,. V i s o k a c. k r. v I a d a se p o-z i v I j a, »I a z g r a d i železnico z a lokalni promet od Sv. Lucije skoz Tolmin, Kobarid in Pove c d o L o ga". Drugi predlog je: C. kr. vlada se poživlja: 1. da pospeši izdelavo načrtov za uravnavo Soče iu hudournikov v vipavski dolini ter da po ustavnem polu zaprosi zii uravnavo polrelme zneske; 2. (hi izposluje po ujmah prizadetim cestnim okrajem zadostnih podpor; H. da nemudoma ukaže potrebne poizvedbe o škodah, storjenih po ujmah, ter da plača ugotovljene škode. Dr. Gregorčič je nastopil pol interpelacij ter slavil v seji 2(i. I. m. na ž e I e z n i š k e g a m i n i s t r a sledeči vprašanji: I. Ali je Vaša Prevzvišenost voljna vzeli v poštev zgradbo lokalne železnice z normalnim tirom od nameravane postaje bohinjski' železnice pri Sv. Luciji z ene strani v Idrijo na Kranjskem, z druge strani v Kobarid v Primorju s podaljškom skoz liovec do Loga? 2. Ali je Vaša Prevzvišenost voljna potrebno ukrenili, da se pri oddaji dela nameravane bohinjske železnice naloži podjetniku dolžnost, da bo sprejemal delavce iz posameznih okrajev, skoz katere pojde železnica, pod istimi pogoji, to je: z isto dnino, kakor delavce od drugod? 'f ozirom na uravnavo hudournikov in rek ter izsušenje močvirjev, stavil je dr. Gregorčič obširno interpelacijo na lninislerskega predsednika kot voditelja minislerslva notranjih zadev in na litcval slrog red in zvestobo. Vsi, od prvega do zadnjega so morali biti v uradu točno od 10. zjutraj do f). popoldne. Predsednik je učil z izgledoin. Kdor je neopravičeno prišel prekasno ali celo izostal, je bil odpuščen; računi so bili nalačno pregledani. Moreno je sam dajal izgled nesebičnosti. Sam ni imel lastnega premoženja, ampak je živel od imetja svoje žene. Od svoje plače ni porabil za se niti vinarja. (>0.0110 frankov, katere je dobival kol predsednik, je podelil deloma državi, deloma porabil za dobrodelne ustanove. Treba je bilo uredili tudi vojaštvo. To je bilo do zdaj brez vsacega reda, nikoli zadovoljno! Vojaki so se šteli, da so nad vsako postavo in vlado; iz na-nasprolstva ali pa kar svojevoljno so zapustili državnega načelnika, ako jim ni ugodil v vsem, kar so želeli. To je hotel Moreno odstraniti. Najmanjši punt, vsako malo nepokorščino je dal kaznovali po zasluženju. Krivci so se začeli bali, red se je vrnil v vojaške vrste. Nek general, ki je bil prej na strani Frankovi, imenom Ajarsa, se je predr-z 11 i I grajati strogost novega predsednika vpričo častnikov. K oj je bil iiklenjen, odvedli so ga v vojašnico in s šibami tepli kot ubozega prostaka. „Ustrelile me", je upil, ^generala se ne tepe s šibami". Jzdajavec ni vre- ministra za kmetijstvo, ki končuje z naslednjimi vprašanji: 1. Ali je visoka c. kr. vlada voljna izdelati splošen načrt za uravnavo hudournikov in rek in za izsušenje močvirjev na Goriško-Gradiškem ter pospešili lo svoje delo? 2. Ali je visoka c. kr. vlada voljna začeli takoj izdelavati podrobne načrte za takšna pod številko 1. označena dela, za kalera ni še podrobnih načrtov, ter nadaljevali to delo po listi vrsti, katero zahteva nujnost posameznih namerovanih melijoracij ? 3. Ali je visoka c. kr. vlada voljna ukreniti, kar treba, da se one pod številko I. navedene melijoracije, za katere o podrobni načrti in stroškovniki že pripravljeni, takoj začnejo delati? 4. Ali je visoka c. kr. vlada po tem takem voljna vso v tem oziru pričete raz prave brez odloga in kolikor mogoče za stalno končati? o. Ali je visoka c. kr. vlada voljna pritegnili k lakim delom zasebne interesente le v toliko, v kolikor njih sredstva iu njihove moči dopuščajo, ter držali se načela, da melijoracije se delajo v javnem interesu (v splošno korist), da se olajša in prežene stalna beda ter da se okrepča davčna moč v deželi? Politični pregled. Državni zbor. — V seji državnega zbora dne 20. t. m. jo bil na dnevnem redu nujni predlog Hruby-ja, vsled katerega naj bi so pri ljudskem štetju zaznamoval poleg občevalnega jezika tudi materinski jezik t. j. narodnost posameznih oseb. K temu predlogu so dalo povod vnebovpijoče krivice, ki so se godile nam Slovanom od strani Nemcev in Italijanov o priliki zadnjega ljudskega den smodnika", odgovori predsedn:k. Slaba stran vojaštva je bila, da so svoje-glavno bežali. Moreno je dal slovesno razglasiti, da bo prvi vojak, ki zapusti svoje mesto, ustreljen. Drugi dan so trije mladi vojaki, prepričani, da je to žuganje prazno, nalašč ubežali. Pa ulovili so jih in brž ustrelili. Od tega dno ni noben vojak več zapustil svoje službe. Garcia Moreno je hote! svoje plo-donosno delovanje dovršiti s konkordatom ali pogodbo s Sveto stolico, zato da bi so moč državo pokropila z močmi sv. cerkve, v združenem delovanju. Členi pogodbe s papežem Pijem IX. so bili slovesno prebrani v stolnici glavnega mesta Kito, med groinenjem topništva in z zahvalno pesmijo. Liberalci so se jezili, vendar se niso upali v svoji onemoglosti javno nastopili; dobri katoličani pa so se veselili, ko so videli polog državne zastavo vihrali tudi papeževo. (Dalje pride.) INVALID. Piše Pržekov. Kdo nrež-nieo ni šel! Kdo bi se ne smejal? „Soča" in »Primorec" imata pač vsakovrstnih dopisnikov . .. Naše učiteljstvo. Bil je četrtek zadnjega dne februarija. V neki goriški gostilni zbranih je bilo okolu mize nekaj gg. učiteljev. V roko so vzeli »Sočo", — delali opazke ter z največo slastjo obirali duhovske kosti, katere jim je „£jo»'a“ položila na krožnik. Zabavljali so in se zgražali nad župnikom dornberškim, češ, da je grozno pridigal proli šoli in učiteljem, kakor je lagala »Soča". Pri bližnji mizi sedel je nek koroški duhovnik, ki je moral poslušati ostudne napade na duhovščino. Ta pogovor med učitelji ga je tako potrl, da se ni upal predstavili lamk. učiteljem kot slovenski duhoven s Koroškega. Sram ga je bilo, da se med Slovenci dobe taki ljudje. . Tudi je slišal, kako se je nek učitelj pohvalil, da je on naznanil »Soči" o pridigi imenovanega župnika. — Sodba koroškega duhovnika je bila ta-le: Mi Slo- venci na Koroškem živimo v žalostnih razmerah in boriti se moramo proli hudim nasprotnikom, vendar so naši nasprotniki dostojnimi nego ti učitelji, ki so bili oni dan zbrani pri „Jclenu". Veseli nas pa, da se med gg. učitelji samimi poraja odpor proti razdivjanosti nekaterih naprednih tovarišev. Misel za Slomšekovo podružnico zori! Kako smeši „Soča" ljudske učitelje. »Soča" št. 35. piše o' nekem učitelju takole: Podgoro. pod logoro zeleno, na katere višini se dviga nekdaj sloveča romarska cerkev (v Šempasu?), živi neki ljudski izobraievatelj, ki čuti poleg svojega »poklica" še neki drugi poklic. Na vsak način bi bil rad prav iinenilen živinozdravnik, zato pa ludi eksperimentira z živino, da je kaj. Zbolel je bil vol. Mukal je revež in se nekam zvijal. Kaj bo? Po »živinozdravnika" ho treba poslati. Pošljejo ponj. Pride. Ogledaval je žival, puščal jej kri, ali je premalo odteklo, kor po mnenju živinozdravnika so bili noži prekratki. Kar šine »kunšlnemu živinozdravniku" rešilna misel v glavo. Da napraviti zabelo. Tačas pa jo preparal ubogega vola na križu. Ko je bila zabela, prava svinjska ali prešičja, gotova, je pojedel ocvirke, masi pa je zlil ubogemu volu v tisto odprtino, katero mu je naredil na hrbtu. Kmetje so se muzali, uboga žival je mul. h pomoč »živinozdravnika" pa je bili, orezvspešna. Neki bolni svinji, ki je imela mladega, je »zapisal" kamelice, sam s svojo roko pa jo je nekoliko porezal spredaj pri ubili in zadej na stegnih, da je odleklo nekoliko krvi (menda je mislil narezali »pršuta"), potoni jo je še vlačil in konečno djal: A, bo že bolje, in res je bilo bolje, kajti bolna žival je kmalu na to poginila. — Neko kravo je bil obsodil, da ima »mung", brskal je nekaj pod grlom, prerezaval itd., pomagati seveda ni znal. Ko je žival poginila, pa je rekel gospodarju: Boš videl, kako velike pljuče ima. Raztelesili so jo, ali pljuč ni bilo, ker so bile segnilc. O g. A. Ponižu, nadučitelju, pravi: V Rihembergu učileljuje »mož s kapitali in dobrim pikolitom". Tako zna „Soča“ smešiti gg. učitelje ki ne trobijo v njen rog. In vendar s« dobe med učitelji zaupniki „narodno-naprednc“ stranke! Učitelja je udaril. »Soča* smeši č. g. kaplana Krančiča v Brkinih, ker je bil kaznovan 10 gld. da je v šoli malce udaril otroka nekega naprednjaka. To ni nič čudnega! Kolikokrat slišimo, da so bili gg. učitelji kaznovani, ker >o v šoli koga malce udarili. Zakon to prepoveduje! Dobri in pametni stariši nič ne zamerijo, ampak g. učitelju .še pohvalijo. Naprednjaki pa tožijo v takih slučajih, kakor se je zgodilo v Brkinih. Žalostno! S tako potuho se vzgajajo slabi otroci. G. Gabršček pa naj nikar ne zameri g. kaplanu, ako je udaril učenca, saj je on udaril po obrazu učitelja g. Likarja. Ali ni to žalostno!? 1/ Šebrelj. Dne 10. in tl. marca tega leta smo opazovali tukaj zanimivo prikazen. Vse je bilo „nafarbano“! Celo sneg, ki je vendar bel po svoji naravi, je bil rumeiikasto-rujav, dež ravno tak, „sodrca" iste barve, megle ravno tako; groinelo je tudi — ali je bil ludi grom rumen, se ni videlo. Pa nikari ne mislite, da ..farbam" tudi jaz — bilo je resnično in sem si celo dve »cilerci" one rujave deževnice natočil, da bi videl, kaj bo ž njo. Odkod ta prikazen? — hm! — ,Primorec" je „farbal" te dni po Še-breljah in — Bog ve, če ne sega njegova oblast že gori do oblakov? Koliko ,,1'arbe" je v dotičnem listu — poglejmo! 1. Naslov »iz Šebrelj". Kje je bil oni dopis skovan, in zakaj vemo dobro. Noben Šebreljec bi ne bil toliko neresnic nagromadil, ker bi naše razmere bolje poznal in si gotovo nihče ne inara zaslužiti pri svojih soobčanih častnega naslova »javen lažnik". 2. Občinske volitve bodo v Sehre-Ijuli že meseca aprila. — Kdor bo aprila pričakoval volitev, la pojde »po april", — kar ni posebno častno. (J volitvah danes nič več. pokazal j« pa »dopisnik", kje ga čevelj tišči. 3. Zupnik-župan. No, (o je vendar ena beseda, ki je lažnjiva le na pol. — Volilni zapisniki pričajo, da nisem dobil pri občinskih volitvah nikoli nobenega glasu! Najbrže je pa hotel dopisnik reči. da gospodarim in ukazujem tudi v občinskih zadevah, ter, da starešinstvu pleše, kakor jaz godem. — Na to poziv- f ljeni dopisnika, nnj »uvede: kaj je sklenilo starašinstvo na moj pritisk r1 /a vse, kar sklenejo po svoji vesti in previdnosti t brez moje vednosti, menda nisem odgo-* voren. — Ali hočete /.nabili očitati, da I pomagam županu včasih izgotoviti kaj r bolj »sitnega**? Moder dopisnik! Menda zahteva, naj pridemo prej njega prosit za milostno dovoljenje! Ali mu je žal, da prihrani občina na la način občinskega tajnika? 4. Jaz sem Mpaša“. Tristo medvedov! pomislile, turški gospodar! I’u ne, da bi se bili ,.nerodno-misleči naprednjaki11 že v Turke zapisali? Druzega Turka tukaj ni! — Ali mi hočete očitati osorno, svojegluvno, gospodovalno obnašanje? Ne smešite se! Saj sem javno že povedal, tla je meni nagajali zelo lehko. Duhovniki nimamo ne ječ, ne žandarjev, edino naše orožje' je poduk in — krščanska ljubezen. Ali sem kedaj tudi j kacemu »nagajivcu44 kako prošnjo odbil, ako sem mu le mogel ustreči? Kolik | strah imajo ljudje pred menoj! Ne, ta dopisnik ni iz Šebrelj — prosim pa. i da mi bo takse za te častne naslove on ■ plačal! si. ,.Več narodno-naprcdno-mislečih44 se glasi menda podpis (Dopisa nimam, sem ga le mimogrede videl), a tudi v tem podpisu ni niti ena besedica resnična! »Več44 — razume se, da so v Še-breljah! V čast naši občini moram povedati, da je dosedaj en sam pokazal svojo zadovoljnost nad takimi dopisi, a še o lem sem golov, da ni pisal sam, k večemu, če je bil nekoliko za „botra“ . — „n;lrodno“ je najbrže tiskovna po mota, glasiti se inora „ nerodno41! — — „mislečih“ — no, no! mislij, vsaj pametnih ne iščite pri dopisnikih te vrste, ki pišejo tako, da st! jih sramujejo celo taki, ki so že bili na pol na njih strani, a so vendar k sreči ohranili šo zrnice soli v glavi. (». „Zakaj ga še ni?“ — Pa ne, da bi me v Gorici »Primorec44 tako težko pričakoval!? — Ker vidim, da je ta uganka za nekatere možgane previsoka, nate pojasnilo! V dekretu, izdanem od preč. kn. nadšk. ordinarijata od dne 10. decembra 1900 šl. 3345 stoji: „Ker bi bilo ordinarijatu komaj mogoče odločiti sedaj administratorja za Šebrelje — iz Jageršč pa bi bilo oskrbovanje posebno sedaj v zimskem času združeno z velikimi težavami — zato sle naprošeni naznaniti semkaj, ali bi ne hoteli ostati v Šebreljah do imenovanja novega župnika, ali pa, da se po preteku razpisa odloči administratorja". Ali boste sedaj lehko spali ? 7. Kaj delam v Šehreljah ? Dopisnik naj le pride pogledal, mu bom prav prijazno pokazal in povedal, ali pa naj vsaj poizve zagotovo, saj ni tako ležko, od jutra do večera bo težko dobiti uro, da bi nikogar ne bilo v župnišču. Sanja naj pa ne! H. »Ne zapisuje4* za to obrekovanje si bodem še pomislil, kaj naj ukrenem. Vse, ki so kedaj v teku vseh 10 lel ali kaj prinesli, ali odnesli, kličem za pričo, ali sem kedaj denar hranil, ali izplačal, ne da bi bil v knjigo zapisal; — toliko naj za danes zadostuje, posebno, ker je splošno znano, kako nesramno znajo oni „nerodniu naprednjaki lagati. Fej! 9. „Skriii se bodemo za Cerkljansko posojilnico1*. Na pomoč vsi narodno-napredni modrijani! Svetujte, kaj naj bi se naredilo, ako bi moj naslednik ne hotel prevzeti knjigovodstva? Iztirjali vse tirjatve? Vrniti vse hranilne vloge? Ali ste pomislili, kaj bi nastalo, ako bi začeli s silo iztirjevati ? Morda želite celo naj začnemo pri „narodno-naprednih“ ? Ali ni edina pomoč, da se odstopijo tirjatve sosednji posojilnici, ki prevzame tudi izplačilo hranilnih vlog? In to imenujete „skriti se“, ako mi je mari. da bi se ljudstvo škode obvarovalo ? 10. Posojilnico našo imenujete „no-potrebno44, prav za prav bi morali pisati »škodljivo** — za take krčmarji1, ki želijo, naj bi ljudje svoj zaslužek raje v njih „večne hranilnice** nosili! Kaj onim modrim dopisnikom mari, ako bodo potem laki „snedenr* reveži prišli občini na pleče, .ko več ne bodo mogli delati! Kcdo je bolj naroden, ali oni, ki želi in se trudi, da bi si ljudstvo kaj prihranilo, ali pa oni, ki vabi v zapravljivost — pač ni težko razsoditi. 11. Vnebovpijoče je pa menda, v kakem »neredu4* da je vse, da je bilo treba celo »kazni44 plačevati! — Eno neumnost da, priznam rad, sem naredil, da sem si namreč zarad prevelike dobre volje kaj dobrega narediti, preveč dela naložil in zalo nisem mogel vselej d o časa vsega izgotoviti, to ,.ncrednost“ priznam, druge pa, zapomnile si, mi ni še nihče očital in liog mi pomagaj, mi jo tudi ne bo. Kar je kedo druzega govoril, naj gleda, da bo — pred Bogom — popravil! Dobra šola mi bo pa to za bodočnost, da si ne bodem več »nepotreb-nega“ dela nakopaval posebno, ker sem sedaj skušal — kako zna svet plačevali. K koncu še tri dobre svete. Najprej svojini žnpljanom: Pazite na svojo čast in dobro ime ! Kdor je verjel, da ji* dopis res iz Šehrelj in mene dobro pozna, vsak si je moral misliti: „ali so tudi tam laki . . . .“ Ako bi bil tudi jaz verjel, da sle Šebreljei pisali in bi vam očitno odgovarjal, kako bi se bil smejal nekdo, kateremu je lepo sporaz-umljenje med duhovnikom in starešinstvom, kakor je bilo dosedaj pri nas, trn v peti — že dosedaj je vas rad imenoval »norce44 — kako bi ga veselilo, ako bi mi eden druzega „trgali“. — Premisliti1 vedno, kaj je dobro za občino in za — duše! Drugi svet „Primorskemu Listu4*: Najprej sc moraš zahvalili „Primorcir‘, da dobivaš toliko dopisov in da Ti gre tako lepo na roko tudi s tein, da takim dopisnikom tako lepo veruje tako, da njemu kmalu nihče več verjeti ne bo mogel, tudi, če bo kedaj resnico pisal. — Ako hočeš dopis, recimo od koder koli, kar sam našuntaj koga, ki bo „Soči“ pisal, da se je duhovnik pred cerkvijo na glavo postavil •— pa boš dobil dopis tudi Ti! Je preskušeno! Tretji svet „Primorcuu: Naj odpre kar „mirodilnico“, kjer bo svoje „farbe44 prodajal. ,.Farharskiin“ dopisnikom naj sc priporoči, da ga ne zapuste z dopisi, preskrbi naj si še dovelj kupcev, pa bo dober „gšeft“. Res, da le „larbe“ na solncu kmalu zginejo, kakor se spodobi za Judovsko robo1*, a lo nič ne de, bodo prišli kupci pa prej druge kupovat. Ako je v zadnjih šlirnajslih dneh še kaj o meni, bodem že odgovoril, ko dobim dotične lisle, dosedaj jih nisem videl. Pisali menim pa, kakor se mi zdi, da ne bo ravno dolgočasno nekaj zares — pa tudi kako godčevsko vmes. J. Ko košar. I/. Šmarij 2:'). marca 1901. O «1-p r I o p i s m o g. J o ž e I u V e r I o v e c v u I g o G r d i n i z Š m a rij! Ker sle poslali v .novejšem času agent za ..Primorca4*, kateri častni službi sta so odpovedala, kakor smo slišali, dva druga napredna. iu se kolporlira isti list v zavitku pod vašim imenom v več iztisih s posebnim namenom na prihodnje deželno-zborske volitve, da jih širite, kakor je že omenil pošteni dopisnik iz Svinega v „Primorskem listu** št. 10, kteri list vi imenujete klerikalno glisto, vprašamo Vas: 1. Da-li spoznati*, da ima list „Pri-inorec** protiverske težnje s tem, da blati cerkveno hirarhijo od kaplana naprej do poglavarja sv. cerkve bodi si posredno ali neposredno. 2. Ako lo pripoznate: se li strinja vaša vesi s prvo božjo zapovedjo, kakor lahko berete v velikem katekizmu, ki so ga izdali vsi avstrijski škofi zbrani na Dunaju dne 9. aprila 1894 vprašanje 352 točka 6: »Branje in razširjanje veri sovražnih knjig, časnikov in spisov“. Prosimo odgovora! I/, Kanala. — Te dni sem šel skozi Kanal. Ker sem mnogo čilal po časopisih o kanalskem g. Cerkveniku, o kanalski cerkvi, o zvonu, o orgljanju, o uri itd., sem vprašal ljudi, kaj pa je na lem resnice? Povsod sem slišal pritožbe. Največ pritožb je proti g. Cerkveniku. Čitateljcm ..Prim. Lista4* je vse znano, zato jih ne ponavljam. Lahko vas pa zagotovim, g. urednik, da je ljudstvo v tem oziru popolnoma na strani „Prim. Lista4*. Vaši dopisniki so zanesljivi in značajni možje. Mislil sem. da so Kanalci sami po-rednjaki, pa to ni res! Vaš list ima In -trdno podlago. Kanalcem ugaja mirnost iu nepristranosl, s katero nastopa „Pr. List44. Nekaj vam moram povedati, da se , boste znali ravnati o prihodnjih dežel-nozborskih volitvah. Porednjaki imajo v soški dolini od Plavi do Bovca v vsaki vasi že določene deželne poslance. Če bi število slovenskih deželnih poslancev bilo 100, bilo bi še vedno premajhno... Tako slepijo ljudi! 1/. I iOina. V naših hribih je mnogo nemarnosti, zato je potrebno opominje- vanjo. Naše občinske poli so prav slabe, lo vidi vsakdo, kdor vozi od Tolminskega Loma do sv. Lucije. Kmalu ne bo mogoče niti s praznim vozom voziti. Tudi nadaljnje zidanje ceste bi bilo lehko že dovršeno, te lii no bilo nemarnosti. Na noge tedaj obč. starašine. na delo z združenimi močmi ! — Ko so podpisovali darove za napravo novih orgelj v liikajšni cerkvi, so ljudje vsak po svoji moči radi pristopili. Le ena oseba — ena ljulika je bila med nami, ki ni hotela nič obljubili. Pa kaj se je zgodilo? Mladeniči so sklenili, da hočejo to ljubko izriti in odstraniti od pšenici!. Ali glejte čudo! Velika razšo-pirjena ljulika se je na enkrat spremenila v pšenico! Zdaj se bo tudi ta klas spravil v žitnico! Iz Biljane nam pišejo: Prej, ko nismo imeli še svojega pekarstva, dobivali smo iz Kormina kruh 3 do -i dni star. Zdaj imamo svojega peka, ki nam dobro streže. Toda žal, da so mu nekateri nasprotni. Povabili so nekoga iz Kor-mina, da vozari kruh vsem prejšnim od-jemnikoin, oziroma vsem krčmarjem. Celo v Višnjeviku ga sprejema nek krčmar. Vsa čast pa g. Andreju Sirku, krčmarju v Višnjeviku, da se poslužuje pri domačem peku. Mi kličemo znova: Rojaki, podpirajte svoje ljudi! Naznanja se nam iz Biljane tudi, da bo to pomlad bržkone nova občinska volitev za tretji razred, ker seje bil na-. pravil proti prejšni volitvi rekurz. Najstar.ši beneški Slovenec. V vasici Hlasta, v župniji sv. Lenarta živi mož Ivan Kavčič, ki je bil rojen 27. marca 1801. Včeraj je obhajal stoletnico svojega življenja. Naprosil je svojega čast. g. župnika, da bi 27. marca prišel opravit sv. mašo v podružno cerkev v Hlasto, da bi sv. velikonočno spoved in obhajilo na ta dan opravil. Mož je dobro ohranjen in vodi sam gospodarstvo; le oči so mu v zadnjih 2 letili oslabele. 1/ Trente. Od več strani prihajajo pritožbe o slabih cestah, toda v slabšem stanu si ne more nihče predstavljati ceste, kakor jp iz Soče v Trento, Palo je nad 1 meler snega, zdaj pa lije že cel mesec dež. Slavni cestni odbor bovški je menda na nas popolnoma pozabil, ter se mu ni zdelo vredno priti s sneženim plugom do Loga; zaradi tega pa sloji voda po cesti do kolen, katero mora vsakdo brodili, ako hoče iti ven iz koče. Morebiti pa bode novoizvoljeni gospod predsednik obrnil na nas svoje milostno oko. — Uradno se zatrjuje, da je cesta izpeljana do Bauinbachove koče, v resnici pa je le do stranišča omenjene koče, kajti prav do tega čednega »poslopja" vodi cesta popotnika. Pobožni romarji, kateri dohajajo na božjo pot, meneč da pridejo pred kako kapelico, primejo navadno za svoj klobuk, da bi se odkrili, toda kmalu spoznajo svojo zmoto, ter tolikanj bolj pritisnejo svoje pokrivalo na glavo. Vsled tega je posestnik — sosed,' naprosil nemško planinsko društvo, naj bi preneslo to »poslopje44 na drugo bolj skrito mesto, in sliši se, da se mu je prošnja ugodila. Spomladi se bode torej to »poslopje** slovesno podrlo. — Prosilo je tudi tukajšnje županstvo potom c. kr. okrajnega glavarstva vis. vlado, da bi se cesta podaljšala vsaj do cerkve. Žalostne čase imajo sedaj tudi koze; glodali in jesti morajo smrekove veje. Ako ubogi Trentar nima dovolj sena niti za koze, kako naj bi redil govedo! — Plazovi od vseh strani grome. Bog daj, da bi sneg kmalu skopnel! Kojan. »Edinost** št. 67. je prinesla dopis iz Rojana, ki po krivici napada »Pr. List4*. Pošteni Rojanci vedo, kako stališče zavzemamo mi v njih prašanju, saj smo se že večkrat v listu zanje potegnili. »Edinost'4 pravi, da hočejo cerkveni krogi rešili rojansko krizo s polemikami proti njej in da je za to izbran kot instrument »Pr. List44. Odgovarjamo, da so cerkveni krogi z nami vred prepričani, da se tržaškim Slovencem nič ne pomaga s polemiko proti »Edinosti44. Vse kričanje po časopisih ne resi Slovencev. Kljubu vsemu časopisju bodo Slovenci nazadovali v cerkvi, v šoli, v uradih itd. Slovensko narodnost v Trstu in okolici bo rešila edino le krepka gospodarska in socijalna organizacija. O tem smo že mnogo pisali in povdarjamo zopet, da vspeva slovenska narodnost le tam, kjer ima trdno ozadje v gospodarski organizaciji. Rojanci vedo dobro, da nas, kakor njih, brit ko bolijo la-mošnje zmešnjave, ali prepričani smo, da je v Trstu edina izdatna rešitev v narodnem pogledu: delo za gospodarsko in socijalno organizacijo. Napredujočega italijanska v cerkvi, v šoli in v uradih ne bo zaustavil ne ordinarijal, ne vlada, n e unija tstvo in ne pravoslavje, ampak edino le gospodarsko samoosvo-jenje ljudstva. »Primorski List-4 je »instrument** slovenske gospodarske organizacije in je nasproten nesrečnim slovenskim polemi-kom -7- za nič! Molijo se tedaj gospodje okolo .Edinosti**, ako mislijo, da je naša naloga ž njimi prepirati se! Mi obsojamo pri »Edinosti’* le brezpolrebno gonjo za premembo obreda, kar bi nam v narodnem pogledu gotovo le škodilo! Vjemamo se pa z »Edinostjo", ki pravi v šl. 07: »Z I a s l i na gospodarskem polji treba v okolici p r e m a g a t i m n 0-go zelo hvaležnega dela in dobro z 11 a 111 e n j e j e, da so tržaški in okoličanski veljaki svojo pozornost in d e I o v a 11 j e začeli obračati posebno na lo p o Ij e“. Tržaškim in okoličanskiin rodoljubom kličemo ledaj: Po potu gospodarske organizacije naprej! Novačenje za tukajšnje mesto sc je vršilo v ponedeljek 18. in v sredo 20. I. m. Prišlo je na nabor 236 mladeničev; od teh je bilo 45 pripadnih v druge občine. V prvem in drugem razredu so jih potrdili 53, od 45 plujcev pa so jih potrdili 24. V prvih dveh razredih je bilo novincev 150 in v tretjem 41. — Za goriško okolico prične novačenje 1. aprila. Zopet potres v Ljubljani. V petek 22. t. m. zvečer so imeli v Ljubljani zopet potres. Zunaj se potresni sunek sicer ni mnogo občutil, a v gledališču med predstavo so čutili močnejši sunek, slišalo se je votlo podzemsko bobnenje. Občinstvo je prestrašeno skočilo raz sedežev in hitelo k izhodom. Le s težka se je pomirilo zopet toliko, da se je predstava završila. Socijalne drobtinice. Greli stnrišev pade na otroke. »Kaj si naredil z žganjem, za ta denar mora bili steklenica polna, pa toliko manjka!*' »Po poti sem malo pokušal, je lako sladko’*. »Grdoba ti“, reče oče svojemu edincu**. Sinček se posmehne. Saj ni prvikrat, da gre očetu po žganje, tudi oče ga ne pije zdaj v prvo, to priča njegov nos; tudi ni prvikrat, da ga je Franček po poti nekoliko odpil, oče pa ni bil nikoli posebno hud, še smejal se je, ko je mladega kerlca pokregal. Tudi zadnjikrat ni bilo. Ko je Franček prišel k vojakom, je že znal ob nedeljah svojih par litrov vina ali tu in tam v delavnik četrtinko žganja nesti, saj oče je privoščil sinu, ki pri vojakih toliko trpi. Že dolgo je, kar je umrla mati, ki je očeta še precej ustavljala. Takrat je govoril oče, da pije, da pozabi žalost. Žalost je že zdavna pozabljena, pil pa je le' še. Ko se je France vrnil od vojakov, pripeljal je v hišo nevesto. Kmalu sta se oče in sin začela radi premoženja prepirati. »Moj Bog! kaj še tepel me boš, ali sem to zaslužil. Premoženja ti ne izročim, če se še tako togotiš. Vedno sem slišal, da ni dobro, ako so kdo popred sleče, preden se v posteljo vleže**. In oče je šel, ter jezo poplaknil. Mladi jo isto storil, pa v drugi krčmi. Slednjič stari vendarle izroči gospodarstvo sinu. Pa zboljšalo se ni nič. Zdaj je še le začel oče očitati sinu za-nemarjenja v gospodarstvu, česar prej sam na sebi ni videl. Očital mu je posebno, da preveč pije. Sin pa mu zabrusi v obraz: „Če sem pijanec, ste vi kriv, od vas sem se kot otrok naučil. Če sem slab gospodar, sem v tem vaš sin. Jaz le nadaljujem, kar sem se od vas naučil4*. Te besede so hudo zbodle očeta. Molčal je ter šel v gostilno. Tako je bilo skoro vsaki dan, dokler ga bolezen ni vrgla na posteljo. Duhovniku je vse prikimal ali odkimal, pa resno prigovarjanje mu ni šlo do srca, ker pijanček ni zmožen resno misliti. Bil je sicer previden, pa se ni za to mnogo zmenil. Kako se je pravični Bog zanj zmenil, no vemo. Človek bi mislil: No zdaj, ko ni več sitnega očeta, bosta France in žena v miru pridno gospodarila. Gospodarstvo pa je vedno bolj hiralo. Govedo za govedom je šlo iz hleva. Kam? — v go- stilno! ZoinljiSko knjigo so upniki vodno bolj popisovali. Dež, ki ji* moril skoz zanemarjeno streho, je začel tudi zid razjedati. Gospodar je hiral na duši in telesu. Žalost in pijača sta ga premagala. Na smrtni postelji je bila steklenica njegova zadnja tolažba. KakorSno življenje laka smrt. Kakor oče, tako in še hujši — sin! Naša društva. Odprto pismo našim občinskim zastopnikom, kmetovalcem in prijateljem kmetijstva. (Konec.) Med vsemi našimi okraji kaže se glede našega c. kr. kmetijskega društva najzavednejšega cerkljanski; dasi najmanjši, šteje v našem društvu primeroma največ članov in sicer vse da|včne občine (16) celega okraja, 2 društvi in 3 zasebnike. Izmed občin so zraven cerkljanskih zastopane v društvu in sicer v bovškem okraju davčne občine: Bovec, Kal-Koritnica in Žaga; v kobariškem okraju: Kobarid. Sužid, Drežnica, Kred in Idersko; v tolminskem okraju: Volče, Čiginj-Kozarišče, Selo-Ruti in Sv. Lucij:i; na Kanalskem: Deskla in Ročinj; v ajdovskem okraju: Ajdovščina in Šmarje; v sežanskem okraju: Sežana, Tomaj in Lokev; v okraju goriške okolice: y Miren, Honče, Št. Peter, Sovodnje in Šempas. Iz komenskega okraja ni nobena občina vpisana v društvu. Sploh je celi Kras zares prav siromašno zastopan v našem društvu, dasi se je ono že mnogokrat oziralo na kmetijske razmere in potrebe njegovih prebivalcev. Kmetijskih zadrug in društev je vpisanih skupaj 18 in sicer vinarska in sadjarska društva za Brda v Gorici, kame-njsko, krepeljsko in tolminsko, potem kmetijska zadruga v Cerknem in mlekarska zadruga v Bovcu, na Št. Viški gori, v Doljah, na Lubinju, v Zatolminu, v Volčah, Kobaridu, Drežnici, na Iderskem, pri Peralih, v Sužidu, Svinein in na Trnovem. Naj omenjam še dalje — pa brez zamere — da pogrešam v našem društvu nekatere izmed naših deželnih poslancev (italijanski so vsi vpisani), večino naših odvetnikov (dočim so italijanski samo v osrednjem odboru trije, a skoro vsi drugi v društvu) in tako še marsikterega veljavnega in imovilega moža, kojega ime bi se lepo in častno čitalo v imeniku članov c. kr. kmetijskega društva. Zlasti častita duhovščina bi morala po mojem mnenji pokazati svojo ljubezen do kmetijskega stanu s pomnoženim pristopom li kmetijskemu društvu. Jaz joj kličem v spomin, kar sem leta 1891. o času deželne razstave objavil v knjižici „P red 1 2f> let i“. Mi se tolikokrat in tako radi ponašamo s svojo dvetretj;nsko večino v deželi — a kjer bi v svojo korist in svojo čast moral i pokazati to večino — tam nas ni. Priznavam sicer, da smo ubožni in da nam je plačevati vse polno davkov, tudi takih, kterih ne pobira davkarija, ker si jih sami nalagamo, da ohranimo svojo narodno eksistenco; a pri vsem sem morali bi vsaj toliko storiti in zagotoviti, da bodo imeli vsi naši okraji vsaki vsaj po e d nega tvojega zastopnika v osrednjem odboru, in to lahko dosežemo, če ravnamo po izgledu cerkljanskega okraja:Naj pristopijo vse naše davčne občine in vse kmetijske zadruge in društva — pa bode! V Gorici in goriški okolici pa naj se prav posebno skrbi za pomnožitov članov, da dobimo tudi v tem največjem oddelku primerno število zastopnikov. Zganimo se! tu gre za našo korist in našo čast! V Gorici, 15. marca 1901. E. Klavžar, odbornik c. kr. kmet. društva. Zn kratek čas. Odgovor od nekod. — „Soča“ je pisala in poročala od nekod, kako je moral pri nekem dekanu, katerega je prišel obiskat neki učitelj, in pri katerem nekem dekanu je bil tudi neki kaplan, ta neki učitelj capljati v dekanovo sobo še le za nekim kaplančetom, kakor mu je ukazal ta neki dekan. — Namen je jasen! Našuntati pošteno učitelje proti farjem, češ, tako vas prezirajo! Če bi bila „Soča“ res vedela za tisti neki slučaj, bila bi sč slastjo onega neki-dekana imenovala s polnim imenom. A „Soča‘‘ se pač rada tudi nekikrat zlaže. Zato pa jej nekaleri nekikrat nič ne verjamejo, posebno če piše le n Nekom od Nekod. Pretkanost. — Kralj je hotel razveselili nekega pesnika; zaloga jo vprašal, kaj bi imel rajšo, ali 100 cekinov ali zlato tobačnico. Pesnik ponižno odgovori : Najraje bi imel 100 ce';inov v zlati tobačnici11. Izvrstna goriška vina ima na prodaj ) (pri Gorici). Priporoča ista tudi za mašo čč. gg. duhovnikom. Za pristnost so jamči. Spominki za prvo sveto obhajilo: mali za molitvenike . ... 3 do 10 v veliki za okvir..........12 „ 40 „ BAZNE PODOBE: za molitvenike 100 od 80 v navzgor, za okvir, komad 20 do 90 v. Za naročila priporoča se odličnim spoštovanjem uda ni G. Likar. Karol Draščik, pekovski mojster na Kornu v Gorici odlikovan z častno diplomo najvišjega priznanja Jubilejne razstave na Dunaju I. 1898. In v Gorici na razstavi I. 1900 s zlato svetinjo izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega, za nove maše in godove, kolače za birmo in poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za nje svojim rojakom v mestu in na deželi najuljudneje. - „Krojaška zadruga11, vpisana zadruga z omejeno zavezo v (norici, Gosposka ulica hiš, štev. 7. VELIKA ZALOGA vsakovrstnega manulaklurnega blaga za ženske in moške obleke, za vsak slan in vsak lotni čas v liajvečji izberi, kakor: sukno, platno, prte-nino, ČhilTon, oksfort, srovico, vsakovrstne preproge, zavese, namizne prle, nadalje vsakovrstno perilo,srajce. Jager itd. itd. Vhc po natjnižjili cenali. Cene no Htnluc brez pogajanja. Anton Breščak Gorica, gosposka ulica št. 14, (blizu lekarne Gironcotl). Ima v zalogi vsakovrstno pohištvo za vsak stan. — Oprava po najmodernejih slogih, posebno za spalne, jedilne in posetne sobe je po nemškem slogu. Bogata zaloga podob na platno in Sipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Različno pohištvo, kakor: toaletne mize, različna obešala, preproge za okna itd. Različne stolice z Irsja in celuloida. posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z cimami in platnom na izbiro ler razne tapecarije. Beči, katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. —Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven (iorice po železnici in parobrodih. V zalogi lina najelegatnejso sobno opravo, na katero se še posebej opozarja p. 11. občinstvo! Anton Obidič, čevljar Semeniška ulica hiš. štev. 4 Gorica. priporoča sr za raznovrstna naročila po meri i /,.i {jusiu' in |!os|ioili‘. Naročila se izvršujejo hitro. j jfaiton Fon, klobučar in gostilničar v Semeniški ulici, ima bogaIo zalogo raznovrstnih klobukov in loči v svoji krčmi prisl-na domača vina ler posl reže tudi z jako ukusnimi jedili. 1’oslrežlm in cene j;iko solidne. Ml A Teodor Slabanja, ici V srebrar, [Hj H v Gorici, ulica Moreli 12, Si priporoča pročasl. duhovščini za izdelovanje cerkvenih posod in o cerkvenega o-rodja olajšuje revnim cerkvam orodja. Pripravo cerkvenega o- s tem, da daje tudi na obroke. E a Obroke si pa preč. p. n. gospod naročevalec sam lahko določi. A da >0000000000 Krojaški mojster v Franc Oufer v Gorici, ulica sv. Antona št. 7 v hiši g. J. Kopača pri okr. sodniji, izdeluje vsakovrstne obleke 7,<\ moške po meri, bodisi fine ali pa \J priproste. fj Priporoča ne svojim rojakom O v Gorici in na deželi, posebno pa č. duhovščini in učencem srednjih in ljudskih šol za obilna naročila. oooooooooo« (Jeb<*liio voščene sveče pod garancijo 2000 kron priporočam preč. duhovščini, cerkvenim oskrbništvom in slavnemu p. n. občinstvu. JletI garantiran eebelni pitanec najbolje vrste na drobno Kg. po K 1.20. Z odličnim spoštovanjem J. Kopač, sveča r, ulica sv. Antona 7, Gorica. hJ rn, m HM n- m v Gorici. mm l’rva slovenska zaloga vsakovrstnih šivalnih in ve-zejnih s I r o j c v I Slickereiinaschi-i'oii), kakor tudi dvokoles ler samokresov v ulici Miinicipijo št. I. Lasi na mehanična delavnica in popravljalnica šivalnih stroji;v, dvokoles v Nunski ulici hiš. št. I(». " tfjji Šiva In o sl roje fP*se jamči za pel el.’ Pred konkurencijo nič strahu!!! 13**1 Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani Danajska testa št. 15 v Icijatnii li v prišit vzprejoma zavarovanja vsakovrstnih poslopij, pn