Uvod 
Osnovni vzroki, ki vplivajo na t. i. okoljske 
probleme, so rast prebivalstva in z njo povezana 
nesonaravna raba virov, revščina, pa tudi 
neupoštevanje stroškov sanacije okolja pri tržnih 
cenah proizvodov in upravljanje z naravo brez 
zadostnega vedenja o njej.
Glede na pestrost vzrokov okoljskih problemov 
se s problemi okolja oz. trajnostnega razvoja 
aktivno ukvarjajo različne znanstvene discipline: 
Dr. Eva Konečnik 
Kotnik
Filozofska faklulteta Univerze  
v Mariboru
COBISS: 1.02
biologija, ekologija, kemija, fizika, geologija, 
geografija, antropologija, demografija, 
ekonomija, politične vede, psihologija in etika.  
Še v 80. letih prejšnjega stoletja lahko govorimo, 
da je bilo zavedanje o okoljskih problemih 
domena ozko usmerjenih strokovnjakov. Vse 
je bilo podrejeno gospodarski rasti. Naravne 
katastrofe in drugi incidenti (Bopal – Indija 
– katastrofa v kemični tovarni, Černobil – 
jedrska katastrofa, Mehiški zaliv – izliv nafte 
iz podvodne vrtine …) pa so okoljske probleme 
Izzivi ekonomske geografije  
v gimnaziji
Challenges of Economic Geography in General Secondary 
School
Povzetek
na regionalni ravni sodobna 
ekonomska geografija temelji na 
proučevanju sprememb v prostoru 
na osnovi lokalnih virov in človeškega 
kapitala ter na holističnem pristopu, 
s katerim se vzpostavlja sinergija 
med lokalnimi pobudami. ključen je 
model četverne vijačnice, ki povezuje 
lokalno skupnost, inštitucije znanja, 
gospodarstvo in državno upravo. eden 
od temeljnih razvojnih deležnikov so 
inštitucije znanja. Prispevek obravnava 
pristop krovnega dokumenta (učni 
načrt 2008) za pouk geografije k 
obravnavi t. i. ekonomske geografije 
ter izpostavlja ključne sodobne 
ekonomsko-geografske razvojne 
smernice z željo podpreti pouk 
geografije pri njegovem razvoju k 
večjem integriranju ekonomskih, 
družbeno-socialnih in okoljskih ciljev 
pri razumevanju trajnostnega razvoja 
prostora.
Ključne besede: ekonomska geografija, 
trajnostni razvoj, gimnazija
Abstract
on the regional level, modern economic 
geography is based on the study of 
changes in space as indicated by local 
resources and human capital, and on 
a holistic approach, which establishes 
synergy among local initiatives. The 
quadruple helix model is key, for 
it integrates the local community, 
knowledge institutions, the economy and 
state administration. one of the basic 
stakeholders in development is knowledge 
institutions. The paper discusses the 
approach of the umbrella document (the 
2008 curriculum) for Geography lessons 
towards discussing the so-called economic 
geography, and points out the key 
contemporary economic and geographic 
development guidelines with the desire to 
support the development of Geography 
lessons towards a greater integration 
of economic, social and environmental 
objectives for understanding the 
sustainable development of space.
Keywords: economic geography, sustainable 
development, general secondary school
38
GeoGrafija v šoli  |  1/2017
širimo obzorja

postavili v ospredje javnega interesa in 
globalnega iskanja rešitev. 
S spremembami doktrin razvoja v vseh sektorjih 
gospodarskega in družbenega razvoja, ki prehaja 
iz eksogenih pristopov v endogene (Lorber 2013; 
Lorber in Žiberna 2014), postaja ekonomska 
geografija tisti del geografije, ki na nov, 
interdisciplinarni način povezuje proučevanje 
sprememb v prostoru z vplivom človeka na 
te spremembe. Sodoben pristop ekonomske 
geografije temelji na proučevanju lokalnih 
virov in človeškega kapitala ter na holističnem 
pristopu. S holističnim pristopom se vzpostavlja 
sinergija med lokalnimi pobudami. Ključen je 
model četverne vijačnice, ki povezuje lokalno 
skupnost, inštitucije znanja, gospodarske 
subjekte in državno upravo (Lorber 2015). S 
pravilnim pristopom vseh deležnikov se že v 
fazi načrtovanja družbenih in gospodarskih 
projektov upošteva okoljski vidik in načela 
trajnostnega razvoja. 
V modelu četverne vijačnice so temeljne 
inštitucije znanja. Članice Združenih narodov  
so se v Agendi Habitat zavezale, da bodo 
namenjale posebno pozornost izobraževanju 
strokovne in široke javnosti za trajnostni 
razvoj. V navedenem dokumentu so opozarjale, 
da sta uspeh in dolgoročna uresničitev ciljev 
trajnostnega razvoja mogoča le s prepletenim in 
vsestranskim izobraževanjem, ki mora temeljiti 
na oblikovanju občutka za kakovostno okolje 
(Splet 1). Ob tem velja omeniti še leta 2005 
sprejet dokument Strategija izobraževanja 
za trajnostni razvoj Evropske gospodarske 
komisije (Vilnus, Konferenca ministrov za 
okolje in izobraževanje), katerega osrednja ideja 
je bila spodbuditi razvoj novih izobraževalnih 
poti v problemiziranju in reševanju vprašanj 
trajnostnega razvoja, še posebej želje po odmiku 
od tradicionalnih pristopov (Uzelac 2008) 
(Kolenc Kolnik 2007, 22).
Pri razmisleku o trajnostnem razvoju oz. o 
izobraževanju za trajnostni razvoj ne moremo 
mimo imperativa integracije gospodarskih, 
družbenih in okoljskih ciljev. Pri tem je gotovo 
temeljna vloga ekonomske geografije – oz.  
če se izrazimo skozi dokumentarno podlago 
pouka geografije v gimnaziji – tisti del učnega 
načrta, ki se navezuje na gospodarske  
dejavnosti (kmetijstvo, energetika in industrija, 
promet, telekomunikacijsko omrežje, turizem  
ter ne nazadnje trajnostni razvoj) (Učni načrt 
2008, 20, 21).
Cilji in metodologija prispevka
V sledečem prispevku smo se osredotočili na 
izbrane razsežnosti trajnostnega razvoja, to je 
na integracijo gospodarske, družbene, okoljske 
kategorije oz. na njihove izobraževalne aplikacije 
na nivoju pouka geografije v splošni gimnaziji v 
Sloveniji, znotraj poglavja ekonomske geografije 
oz. gospodarskih dejavnosti človeka. 
Pregledali smo temeljni dokument pouka 
geografije v splošni gimnaziji v Sloveniji, to je 
učni načrt iz leta 2008. Iskali smo odgovore 
na vprašanja: Ali je prisotna integracija 
gospodarskih, družbenih in okoljskih ciljev? 
Kako je ta integracija realizirana? Ali bi jo  
lahko realizirali bolje?
Globalno svetovno gospodarstvo in družba 
doživljata hitre in daljnosežne spremembe. 
Zavedanje o usodi nadaljnjega razvoja  
človeštva je tesno povezano z obravnavanjem 
»okoljskih groženj« in pomembnosti  
trajnostnih razvojnih oblik. V okviru  
geografije je ravno hiter razvoj ekonomske 
geografije tesno povezan z raziskavami 
prostorskih sprememb in z implementacijo  
novih razvojnih paradigem. Za razvoj  
primarnega sektorja in podeželja je bistveno 
poznavanje nove razvojne paradigme razvoja 
podeželja (OECD 2006) in skupne kmetijske 
politike EU. Sekundarni in terciarni sektor 
nadgrajujeta svojo trajnostno naravnanost 
z modelom krožnega gospodarstva. Cilj tega 
prispevka je tako tudi, da opozorimo o  
globalnih prizadevanjih za izboljšanje  
okoljskih razmer ob zagotavljanju trajnostnih 
razvojnih načel, ki se morajo udejanjati tudi 
na lokalnem okolju in pri ravnanju vsakega 
posameznika. 
Slika 1: osnovni vzroki 
okoljskih problemov
Vir: Splet 3.
39
GeoGrafija v šoli  |  1/2017
širimo obzorja

Rezultati in interpretacija
Vključenost ideje trajnostnega razvoja  
v učnem načrtu iz leta 2008
Učni načrt iz leta 2008 na približno treh 
straneh definira splošne cilje predmeta, ki 
so razdeljeni na cilje spoznavnega področja; 
cilje, vezane na razumevanje prostora; cilje, 
vezane na znanje in razumevanje geografskih 
struktur, procesov in odnosov; cilje, povezane 
z uporabo znanja in veščin ter vzgojne cilje. 
Poleg opisanih skupin splošnih ciljev je v učnem 
načrtu iz leta 2008 navedenih enajst skupin 
ključnih medpredmetnih kompetenc, ki jih lahko 
razvijamo pri pouku geografije. Vse navedeno 
ima namen krepiti interdisciplinarnost, kar 
je pomembno v razumevanju in udejanjanju 
trajnostnega razvoja. Cilji, ki podpirajo idejo 
trajnostnega razvoja, so zastopani v vsaki 
skupini splošnih ciljev, še posebej pa v skupini 
vzgojnih ciljev. 
Primeri splošnih ciljev iz učnega načrta (2008, 11): 
• »se vzgajajo v zanimanju za družbene potrebe, 
za reševanje skupnih prostorskih (trajnostnih) 
problemov na nacionalni, širši regionalni in 
svetovni ravni;«
• »privzemajo skrb za uravnoteženo rabo 
prostora ter za ohranjanje kakovosti naravnega 
in družbenega okolja za prihodnje generacije 
(trajnostni razvoj);«
• »se vzgajajo v razumevanju pomena vrednot 
pri odločanju o posegih v prostor;«
• »razvijajo zavest o reševanju lokalnih, 
regionalnih in svetovnih problemov po načelih 
trajnostnega razvoja in načelih Svetovne 
deklaracije o človekovih pravicah.«
• Učni načrt za geografijo v splošni gimnaziji 
v Sloveniji iz leta 2008 v splošnih ciljih 
neposredno vključuje termin »trajnostni 
razvoj«, s čimer to idejo jasno vgradi v sistem 
pouka geografije.
Integracija gospodarskih, družbenih in  
okoljskih ciljev pri pouku geografije  
v gimnaziji
Tematika gospodarstva je v obravnavanem 
učnem načrtu realizirana po posameznih 
gospodarskih dejavnostih. Obravnava vsake 
gospodarske dejavnosti vključuje tudi vidike 
vpliva na okolje. Posebej je izpostavljen tematski 
sklop Trajnostni razvoj. 
V podpoglavju Kmetijstvo (2008, 24) gimnazijci 
spoznavajo oblike kmetijstva in vzroke za 
njihov nastanek, vrednotijo rabo tal na izbranih 
primerih, iz pokrajine razberejo prvine, ki 
so funkcijsko povezane s kmetijstvom ter: 
»raziskujejo okoljske probleme intenzivnega 
kmetijstva in okoljske probleme z vidika 
vpliva narave ter nesmotrnega ravnanja z njo«, 
»si pridobivajo pozitiven odnos do pomena 
kmetijstva za oskrbo s hrano in surovinami ter 
za ohranjanje kulturne pokrajine.«
V podpoglavju Energetika in industrija (2008, 
20, 21) naj bi dijaki »analizirali razloge za 
spreminjanje pomena in razmestitve različnih 
industrijskih panog skozi zgodovino; raziskovali 
vpliv industrije na pokrajino z vidika njenega 
videza, onesnaževanja voda, zraka in prsti 
ter izbrali značilne primere v preteklosti in 
sedanjosti; na osnovi podatkov presojali vpliv 
industrije in drugih gospodarskih dejavnosti na 
razvoj pokrajine; primerjali pomen energijskih 
virov za človeštvo nekoč in danes ter razložili 
vzroke za spre membe.«
V podpoglavju Promet, telekomunikacijsko 
omrežje (2008, 21) naj bi dijaki »spoznali vrste 
prometnih in telekomunikacijskih omrežij; 
razložili razlike med prometom in prometnimi 
tokovi v preteklosti in sedanjosti; na podlagi 
zbranih podatkov analizirali vrste prometa in jih 
primerjali med seboj; razčlenili vpliv posameznih 
vrst prometa na pokrajino ter se zavedali 
pomena sodobne infrastrukture v družbi.«
V podpoglavju Turizem (2008, 21) naj bi dijaki 
»našteli vrste turizma; razložili in vrednotili 
pogoje za razvoj različnih tipov turističnih 
območij; iskali vzroke za razlike v prihodku iz 
turizma na izbranih primerih sveta, Evrope 
in Slovenije ter vrednotili pomen turizma za 
gospodarstvo ter njegov vpliv na človekove 
dejavnosti in narav no okolje.«
V sklopu Trajnostni razvoj (2008, 25–26), ki je 
izrazito aplikativno naravnan, so glavni poudarki 
na »spoznavanju koncepta in bistva trajnostnega 
razvoja in njegovih sestavin, na razumevanju 
pomena in vsebine prostorskega načrtovanja ter 
sodelovanja javnosti v postopkih sprejemanja 
odločitev, na vrednotenju različnih dejavnosti 
z vidika trajnostnega razvoja in zavedanju 
kompleksnosti in omejenosti prostora, na 
vrednotenju razvojnih procesov in prostorskega 
razvoja gospodarskih dejavnosti.«
Čeprav je v učnem načrtu za geografijo iz leta 
2008 pri obči geografiji precej ciljev, ki jih 
lahko povežemo z idejo trajnostnega razvoja, 
lahko na primeru obravnave gospodarskih 
dejavnosti človeka vidimo, da je ta po eni strani 
selektivna – pa saj vsega ne moremo zaobjeti 
ali pač?!? (manjkajo npr. nekatere družbeno 
40
GeoGrafija v šoli  |  1/2017
širimo obzorja

pomembne terciarne in kvartarne dejavnosti) – 
ter po drugi strani precej opisna v smislu ločene 
obravnave posameznih gospodarskih dejavnosti, 
pri čemer pa je res, da so vsakič izpostavljene 
jasne vzročno-posledične povezave z naravnim 
okoljem. Izključeni (oz. implicitno ubesedeni) 
so ekonomski procesi kot npr. globalizacija, 
lokalizacija, ekonomske integracije, terciarizacija 
gospodarstva … ali pa npr. specifični kazalci 
ekonomskega razvoja, kazalci socialnega razvoja 
in kazalci okoljskega razvoja oz. primerjava med 
njimi po različnih regijah sveta. Ali je dijaku s 
parcialno obravnavo gospodarskih dejavnosti 
omogočeno celostno razumevanje »ekonomske 
geografije« oz. realne integracije gospodarskih, 
družbenih in okoljskih ciljev? Deloma verjetno 
da, v večji meri pa, če jih vodi ozaveščen učitelj, 
ki postavlja občutljivo »količinsko« razmerje 
med opisovanjem (gospodarskih dejavnosti – 
npr. kakšne tipe kmetijstva poznamo po svetu) 
in razumevanjem (ekonomskih) procesov oz. 
»delovanja« sveta. 
Sodobne učne vsebine za trajnostni  
razvoj
»Trajnost« oz. »trajnostnost« pravzaprav ne 
zahteva dodajanja k že obstoječim vsebinam, 
temveč zahteva spremembe v temeljni kulturni 
paradigmi izobraževanja, načinu razmišljanja in 
uporabnem ravnanju (Sterling 2003). Vsebine 
morajo biti oblikovane tako, da pripomorejo 
k prevrednotenju poklicne odličnosti. Družba 
ne potrebuje več ozko usmerjenih specialistov, 
temveč široko misleče strokovnjake, ki sledijo 
načelom trajnosti oziroma so trajnostno pismeni. 
Od trajnostno pismene osebe se pričakuje: 
• razumevanje, da je potrebno na individualni in 
kolektivni ravni delovati trajnostno;
• da ima dovolj znanja in izkušenj za odločanje 
in delovanje v smeri, naklonjeni trajnostnemu 
razvoju;
• da je sposobna prepoznati in podpreti 
odločitve ter dejanja drugih ljudi, ki so 
naklonjeni trajnostnem razvoju (Lorber 2011). 
Sodobni pristopi v globalnem 
družbeno-gospodarskem prostoru
Podpora razvoju interdisciplinarnih temeljnih, 
aplikativnih in razvojnih raziskav, ki vključujejo 
področja tehnologije, naravoslovja, družboslovja 
in humanistike terja od geografov večje aktivno 
vključevanje. Vse stroke, ki so odgovorne za 
prostorski razvoj, naj bi upoštevale prednostne 
prostorske razvojne cilje, ki jih je definirala 
Evropska skupnost. V skladu z opredelitvijo, 
določeno v Brutlandovem poročilu Združenih 
narodov, trajnostni razvoj ne vključuje 
le okoljsko upravičenega in smotrnega 
gospodarskega razvoja, ki ohranja sedanje vire za 
prihodnje generacije, temveč tudi uravnotežen 
družbeno-gospodarski prostorski razvoj. 
To pomeni še zlasti usklajevati družbene in 
gospodarske zahteve po namenski rabi prostora 
z ekološkimi in kulturnimi funkcijami območja 
in s tem prispevati k trajnostnemu prostorskemu 
razvoju, ki je uravnotežen na regionalni ravni 
(Lorber 2002). 
Primarni sektor
Spremembe v postindustrijskem obdobju je 
spremljala hitra urbanizacija, ki je vplivala 
tudi na strukturne spremembe podeželskega 
prostora. Stara paradigma razvoja podeželja 
je imela za cilj zmanjševanje razlik, povečanje 
kmetijskega dohodka in večjo konkurenčnost 
kmetijske proizvodnje. V novi razvojni 
perspektivi razvoja podeželja (OECD 2006; 
Lorber 2013) je cilj zmanjšanja disparitet 
zamenjal cilj oblikovanja konkurenčnega 
podeželskega prostora. Posebna pozornost je 
bila usmerjena v ciljno ugotavljanje lokalnih 
prednosti in rabo neizkoriščenih virov. Za razvoj 
Slika 2: nova razvojna 
paradigma podeželja
Vir: OECD 2006.
41
GeoGrafija v šoli  |  1/2017
širimo obzorja

podeželja ni bil več ključen kmetijski sektor, 
temveč med seboj povezani različni sektorji 
gospodarskih dejavnosti. Za dosego razvojnih 
ciljev so odločilna vlaganja tako v komunalno in 
informacijsko infrastrukturo kot v nove oblike 
gospodarskih dejavnosti, vključno z dopolnilnimi 
dejavnostmi na kmetijah. Uspešnost vlaganj je 
odvisna od optimalne uporabe danih lokalnih 
virov, naravnih in kulturnih potencialov regije 
v soodvisnosti od človeškega kapitala (Lorber 
2003; 2005; Lorber in Žiberna 2014). 
Novi pristopi k politiki razvoja podeželja se v 
praksi kažejo v spremembah tako rabe zemljišč 
kot rabe prostora. Intenzivno rabo zemljišč 
nadomešča premišljena sonaravna raba, kar nam 
potrjujejo podatki o večanju deleža ekološke 
predelave in o uvajanju dopolnilnih dejavnosti 
na podeželju. Pozitivni učinki so vidni tudi v 
izboljšanju pogojev življenja in v urejenosti 
podeželskega prostora (Lorber, 2013).
Sekundarni in terciarni sektor
Razvita industrijska proizvodnja ima veliko 
pozitivnih učinkov na način življenja. Hkrati 
pa bo zaradi negativnih učinkov onesnaževanja 
okolja dolgoročno vplivala na znižanje 
standardov varnega in zdravega bivanja. Zato je 
potrebno ukrepati čim učinkoviteje in dosledno 
tako na lokalni kot globalni ravni. Prekomerna 
proizvodnja in poraba povzročata vedno večjo 
škodo našemu okolju. Pospešeno izkoriščanje 
naravnih virov vodi k njihovem prekomernemu 
izčrpavanju. 
Promet in turizem sta pomembni terciarni 
gospodarski dejavnosti, ki v veliki meri vplivata 
na kakovost okolja. Zato je potrebno poudariti 
prizadevanja za razvoj trajnostnih oblik prometa 
in mobilnosti, ki infrastrukturno podpirajo 
tudi razvoj zelenega turizma. Pri načrtovanju 
prometnic in logističnih centrov mora biti 
prednost dana zagotavljanju kakovosti okolja in 
varovanju pokrajine.
Za reševanje okoljskih problemov se v današnjem 
času uveljavlja tako imenovani pristop krožnega 
gospodarstva, katerega osnovna načela lahko 
uporabimo v vseh gospodarskih sektorjih. 
Krožno gospodarstvo predstavlja zaključen krog, 
v katerega vstopajo viri (surovine), sledi mu 
načrtovanje in razvoj izdelkov, proizvodnja ali 
predelava, distribucija, potrošnja (raba, ponovna 
raba, popravila), zbiranje odpadkov, vračanje 
dela odpadkov (recikliranje) na vstop kroga in 
obdelava ter okolju prijazno odlaganje preostalih 
odpadkov. 
Okolje in človek
Kot je razvidno iz slike 4, je potrebno poiskati 
takšne rešitve, ki zagotavljajo optimalno izrabo 
razpoložljivih virov, ki se uporabljajo v prostoru, 
da zagotavljajo ustrezne življenjske
pogoje. Dinamika razvoja prostora je odvisna 
od človekove dejavnosti na družbeno- 
gospodarskem področju. Pri izrabi virov nastaja 
velika količina odpadkov. Od ravnanja z njimi 
je odvisna trajnostna raba virov. Napredne 
tehnologije ravnanja z odpadki nam omogočajo 
dosego ciljev zmanjševanja rabe primarnih virov 
in obremenitev okolja, kar se odraža v sodobnih 
pristopih reciklaže, obdelave odpadkov in 
odlaganja. 
Zaključek
Zaključimo lahko, da se je ideja trajnostnega 
razvoja odločno zasidrala v slovenski učni načrt 
za pouk geografije v gimnaziji. Splošni cilji 
predmeta geografija so zelo dobro zapisani oz. 
upoštevajo temeljne družbene in izobraževalne 
zahteve sodobnega časa ter ne nazadnje trende 
v geografski znanosti. Pri realizaciji splošnih 
ciljev v operativnih ciljih je verjetno še nekaj 
Slika 3: okoljski problemi, vezani na industrijo
Vir: Splet 3.
42
GeoGrafija v šoli  |  1/2017
širimo obzorja

manevrskega prostora. Razmišljamo lahko, 
kako bi bilo najbolje razviti operativne cilje v 
eksplicitni in integrativni smeri (bodisi tiste 
v učnem načrtu bodisi tiste, ki jih z lastno 
strokovno avtoriteto, seveda upoštevajoč 
učni načrt, zapišemo v urne učne priprave 
in realiziramo pri pouku). V bistvu je širše in 
temeljno vprašanje, vredno naše pozornosti, 
kako bi lahko učitelje čim bolje podprli pri 
razvijanju njihove pedagoške aktivnosti v smeri 
k večjem integriranju ekonomskih, socialnih in 
okoljskih dimenzij vsakodnevnega lokalnega 
in globalnega življenja. Ne nazadnje je pri tem 
gotovo pomembna vloga vseh treh oddelkov 
geografije na slovenskih univerzah. Ministri, 
pristojni za visoko šolstvo v 46 državah 
bolonjskega procesa, so namreč na srečanju v 
Leuvenu aprila 2009 določili prednostne naloge 
evropskega visokošolskega prostora za naslednje 
desetletje: uresničevanje procesa Evropa znanja 
– razvijanje visoko ustvarjalnega in inovativnega 
znanja za potrebe vseživljenjskega učenja in 
čim širše vključenosti visokega šolstva; drugi 
cilj se nanaša na izzive globalizacije in pospešen 
tehnološki razvoj, ki terjata od visokošolskih 
institucij razvijanje kompetenc znanja, katere 
diplomanti potrebujejo na spreminjajočem 
se trgu dela; tretji cilj pa je, da si bo evropsko 
visoko šolstvo za zagotavljanje vzdržnega 
gospodarskega razvoja prizadevalo za inovacije, 
ki bodo temeljile na povezovanju izobraževanja 
in raziskovanja na vseh ravneh (Splet 2, Lorber 
2010).
Slika 4: soodvisnost med viri, okoljem, življenjskimi pogoji in ravnanjem z odpadki – trajnostni pristop
Vir: Prirejeno po splet 4.
43
GeoGrafija v šoli  |  1/2017
širimo obzorja

Viri in literatura
1. evropska komisija 2011: Commission staff 
Working Paper, executive summary of the Impact 
assessment, Common agricultural Policy towards 
2020. brussels, 20.10.2011, seC(2011) 1154 final/2.
2. evropska komisija 2012: The Common agricultural 
Policy – a partnership between europe and 
f armers. Luxembourg: Publications office of the 
european union, 2012, Isbn 978-92-79-22067-8, 
doi:10.2762/31102.
3. konečnik kotnik, e., 2008. v rednotenje učnega 
načrta za geografijo v splošni gimnaziji v sloveniji 
z vidikov družbenih potreb, izobraževalnih smernic 
in geografske znanosti. doktorska disertacija. 
univerza v mariboru. filozofska fakulteta.
4. kolenc kolnik, k., 2007. Proaktivnost in terensko 
delo v izobraževanju za trajnostni razvoj. revija 
za geografijo 4, št. 2-2. univerza v mariboru. 
filozofska fakulteta.
5. Lorber, L., 2002. vloga geografije pri 
interdisciplinarnem načrtovanju regionalnega 
razvoja. dela, 18. Ljubljana, str. 491–503. 
6. Lorber, L., 2003. Prenos znanja in tehnologij kot 
spodbujevalec regionalnega razvoja = Transfer 
of know-how and technology as stimulator for 
regional development. Podravina, vol. 2, br. 
3, str. 76–89. splet: http:/ /www.meridijani.
com/?meridijan=magazines&id=105&brief=387. 
7. Lorber, L., 2005. regionalni razvojni problemi 
Podravja = regional development problems of 
Podravje. Podravina, vol. 4, br. 8, str. 107–120, ilustr. 
8. Lorber, L., 2010. Geografija in evropske razvojne 
smernice izobraževalne in raziskovalne dejavnosti. 
Dela, št. 33, str. 129–137. splet: http:/ /revije.ff.uni-lj.
si/dela/article/view/dela.33.8.129-137/1486.
9. Lorber, L., 2011. Trajnostna univerza. Revija za 
geografijo, 6, [št.] 2, str. 29–39, ilustr. 
10. Lorber, L., 2013. spremembe v pristopih k razvoju 
podeželja: nova razvojna paradigma. Revija za 
geografijo, 8, [št.] 1, str. 9–21, ilustr. 
11. Lorber, L., žiberna, I., 2014. The influence of the 
new rural development paradigm on changes in 
land use: the case of Pomurje region = utjecaj 
nove paradigme razvoja ruralnog prostora na 
promjene korištenog tla: study case: pomurska 
regija. Podravina. splet: http:/ /hrcak.srce.hr/index.
php?show=clanak&id_clanak_jezik=194146 (14. 11. 
2016)
12. Lorber, L., 2015. regionalni razvoj v soodvisnosti 
od institucij znanja, gospodarstva in lokalnega 
okolja – prispevek univerze v mariboru. v : nared, 
janez (ur.), PoLajnar Horva T, k atarina (ur.), 
raZPo TnIk vIskovIĆ, nika (ur.). Globalni izzivi in 
regionalni razvoj, Založba ZrC, str. 135–143, graf. 
prikazi, tabele. 
13. sterling, s ., 2003. Higher education, sustainability 
and the r ole of systemic Learning in Higher 
education and The Challenge of sustainability: 
Contestation Critique, Practise and Promise, ed. by 
john blewitt.
14. uzelac, v . 2008: Teorijsko-praktični okvir 
cjeloživotnog učenja za održivi razvoj. 
Cjeloživotnoučenje za održivi razvoj, in: uzelac, v ., 
vujičić, L., (ur.). učiteljski fakultet sveučilišta rijeka, 
svezak 1, 27–54.
15. splet 1: agenda habitat. http:/ /www.mop.gov.si/
fileadmin/mop.gov.si/.../agenda-habitat_1.pdf (11. 
6. 2009)
16. splet 2: The european higher education areas, 
bologna process. http:/ /www.ond.vlaanderen.be/
hogeronderwijs/bologna/conference/documents/
Leuven_Lo uvain-la-neuve_Communiqué_
april_2009.pdf (15. 12. 2016)
17. splet 3: teachers.redclay.k12.de.us/william.baker/… 
(18. 12. 2016)
18. splet 4: http:/ /www.environment.gov.au/topics/
science-and-research/state-environment (18. 12. 
2016)
19. oeCd 2006: The new r ural Paradigm: Policies and 
Governance. OECD Rural Policy
20. Reviews, Isbn 92-64-02390-9. splet: http:/ /
eportal.mss.edus.si/msswww/programi2010/
programi/media/pdf/un_gimnazija/geografija_
spl_gimn.pdf (14. 11. 2016)
44
GeoGrafija v šoli  |  1/2017
širimo obzorja