f-fV/Kj. wpf ^WfW'M Naziji objavljajo, da pride kmalu do zgodovinsko važnega pakta med Nemčijo, Rusijo in Italijo, po katerem se ima zasigurati varnost za Balkan. — Tudi Turčijo upa pridobiti Nemčija na svojo stran. Berlin, Nemčija. — Male balkanske države so bile že celi čas, odkar je izbruhnila sedanje vojna, v strahu, da utegne na nje past glavno breme vojne, ker se na njih križajo interesi štirih sil, in nemalo so se bale, da utegne letošnja pomlad postati usodna za nje. Dogodki zadnjih časov pa so znatno preokreni-li položaj njim v prid, da lahko zdaj ne samo svobodne-je dihajo, marveč celo upajo, da jim bo prizanesla šiba vojne. Na Balkan so gledale, kakor je bilo že večkrat omenjeno, tri sosednje velesile, namreč Nemčija, Italija in Rusija, od katerih je vsaka skušala zasidrati svoj vpliv tam, in druga je gledala na drugo z ljubosumnostjo. Kakor se je moglo razvideti.med Nemčijo in Rusijo ta borba ni bila tako ostra, pač pa je bilo tem bolj očitno nasprotstVA Italije, in sicer napram obema ostalima. Z Nemčijo je bila Italija sicer v zavezništvu, toda glede Balkana ni poznala prijateljstva, kajti smatrala je edino samo sebe za pokroviteljico nad tem kotom EV-rope in vsak korak, ki bi ga Nemčija tamkaj podvzela, bi se smel izvršiti le z njenim izrecnim privoljenjem, še bolj ostro je nasprotovala Italija morebitni / ruski ekspanziji na Balkan. Med tem, ko so se te tri velesile teple za Balkan in je obstojala nevarnost, da u te-gnejo morebiti priti do kakega sporazuma, da si ga med seboj razdelijo, je pa grozila nevarnost še od četrte strani, namreč od zapaclnih dveh držav, Anglije in Francije. Možnost je namreč obstojala, da boste ti dve uporabili priliko ter preko Balkana udarili na Nemčijo, s čimer bi države tamkaj, postale novo in glavno evropsko bojišče. Te dni pa nazijski krogi objavljajo, da je prišlo do novega razvoja evropskih dogodkov, kateri na eni strani pomeni veliko diplomatsko zmago za Nemčijo, na drugi strani pa nudi balkanskim državam upanje, da jim utegne biti z najhujšim vendarle pri-zaneseno. Trdijo namreč, da je prišlo med Nemčijo, Rusijo in Italijo do sporazuma, ki bo zgodovinsko važen. Poleg gospodarskega značaja bo ta vseboval, kakor pravijo, tudi Pakt, po katerem se vse tri obvežejo, da ima ostati na Balkanu "status quo," namreč, da ne bo nobena od njih skušala, izpremeniti točasnih državnih meja tamkaj. Na ta način bi bila balkanskim državam zasigurana varnost od vseh treh. Istočasno bi Anglija in Francija ne imeli nobenega povoda, da bi udarili na nje. Naziji dalje trdijo, da obstoja velika možnost, da se tudi Turčija obrne od zapadnih dveh držav ter prične sodelo- ODPUSTITVE PR[ WPA Skoraj ena tretjina bo odpuščena do konca junija. Washintgon, D. C. — Kakor se vodstvo WPA vladnih relifnih del izraža, se bodo z aprilom pričeli odpuščati delavci s te ustanove in se bo to nadaljevalo do konca junija. Točasno je zaposlenih na WPA projektih okrog 2,300,-000 oseb in prizadetih od odpustitve jih bo skoraj ena tretjina, namreč 700,000. Vzrok temu koraku je dal kongres, ko je za letošnje leto nakazal ckrog 750 milijonov 'dolarjev manj za WPA kakor za lansko leto. — V Illinoisu bo odpuščenih okrog 60,000 delavcev. NEPOJASNJENE POŠILJKE S KITAJSKE Milwaukee, Wis. — Mestni kontrolor Wendt je v pravi zadregi, kam naj spravi vse velike pošiljke, ki jih dobiva zadnje dni s Kitjaske,in, ki jih nikdar ni naročil. Do konca zadnjega tedna je prejel deset zobojev raznega blaga, o katerem so se izvedenci izrazili, da je velike starinske vrednosti.Obveščen pa je,da je na potu še celih 28 takih zabojev. Pošiljke nosijo naslov "Miss E. Leppich, care of KARL SE UPIRA NAZIJEM Ne pristane na predlog glede kontrole proizvodnje. Bukarešta, Rumunija. — Iz uradnih krogov se je izvedelo, da rumunski kralj Kari in njegova vlada ne namerava pristati na predlog Nemčije, po katerem bi prišla Rumunija docela pod njeno pokroviteljstvo. Predlog Nemčije se baje glasi, naj ji Rumunija da popolni monopol nad svojimi izvozi, zlasti nad oljem in žitom; dalje, naj pošlje vlada domov večino svojega mobiliziranega vojaštva, katerega ima zdaj pod orožjem nad milijon in pol, ter naj ga porabi za delo na polju in v industriji; in končno, naj se sprejme v vlado eden nazijskih pristašev. Nasprotno pa bi Nemčija garantirala Rumuni-ji njene sedanje meje in pospešila proizvodnjo njenega poljedelstva in industrije do lekordpe višijne.. — Kari se upira predlogu zato, ker vidi, da bi s tem Rumunija takore-koč docela izgubila samostojnost. FEDERALNA VLADA ARETIRALA GOVERNERJ A Macon, Georgia. — Federalna policija je zadnji petek zvečer aretirala governerja države Georjgia, E. D. Riversa, pocl ob-dolžbo, da se ni pokoril odločitvi sodišča. Vendar pa je bil kmalu nato izpuščen ter se bo obravnava vršila prihodnji petek. Wendt," toda o tej Miss Leppich A ge zakljueik z " Wendt m slisal. Domneva še wencit m pa, da je s celo stvarjo v zvezi njegov sin, ki služi kot častnik ameriške marine v Pekingu, namreč, da je on znan z Miss Leppich, ta pa, da odpravlja te dragocenosti v Ameriko, da ne padejo Japoncem v roke. --o- PREISKUŠAJO SKRIVNOSTNE ŽARKE Oakland, Cal. — Armadni časniki so zadnji petek prisostvovali predstavi, ki jim jo je priredil neki izumitelj, po imenu Otto H. Mohr, in ki je bila nekaj nenavadnega. Ta mož, že starejši po letih, je sestavil neki instrument, s katerimi se proizvajajo skrivnostni žarki, kateri utegnejo igrati še važno vlogo na vojaškem polju. Kakor je" izumitelj s predstavo dokazal, je mogoče s temi žarki na daljavo zanetiti eksplozivne snovi. Na ta način bi bilo mogoče, pognati v zrak. v slučaju vojne zaloge m uniči je in gasolina sovražne države. Kako aparat deluje, izumitelj ni razložil, dejal le, da odvisi od solnčne svetobe in elektrike. aretacijo, se je pričela začetkom decembra,ko je dal governer odstaviti načelnika departmenta za ceste, W. L. Miller j a, in, ker se ta ni hotel prostovoljno ukloniti, ga je dal s silo odstraniti iz urada ter zastražiti vrata z državno milico. Miller se je pritožil na sodišče, ki je odločilo v njegov prid, namreč, da ga governer ni imel pravice odstaviti. Toda governer tega ni upošteval, na kar se je Miller obrnil še na federalno sodišče in, ko je governer prezrl poziv tudi od te strani, je prišlo do aretacije. FINSKA ODOBRILA MIROVNI PAKT Helsinki, Finska. — Zadnje dejanje rusko-finskega spora se je odigralo zadnji petek zvečer, ko je finski parlament odobril mirovni sporazum, že prej sklenjen, in sicer z večino 145 glasov proti trem. Isti dan je pričela finska armada izpraznjevati ozemlja, ki jih dobi Rusija. PO KAT^VETU _ Milwaukee,Wis.—Tukajšnje mesto bo imelo kmalu podobne svečanosti, kakor so se vršile pred kratkim v Chicagi. Sprejelo in ustoličilo bo namreč novega nadškofa Kileya, ki prispe semkaj iz Trentona 27. marca. _Buffalo, N.Y. -—Ne samo javnost kot taka, marveč tudi številne skupine delavstva odobravajo skupno pastirsko pismo, izdano nedavno od ameriških škofov glede socijalne in gospodarske preureditve. Med temi je tudi unija premogarjev in neka unija železničarjev. — Lucern,Švica.—Kakor poroča neki tukajšnji katoliški list, se na ozemlju bivše Avstrije ne bo imenoval noben novi škof, vsaj začasno ne. V poštev bi prišla škofija v Gurch, katere škof je jeseni odšel < v pokoj; škofijo upravlja posebni vikar. — Berlin,Nemčija.—Ker so v Nemčiji vsled vojne že itak do skrajnosti pičlo odmerjena živila, ni bilo v tej državi po odloku škofov nikakih obveznosti glede posta in zdržka tekom postnega časa. -o—— DEMONSTRACIJE PROTI FRANCIJI New York, N. Y. — Okrog 35 moških in žensk je skušalo zadnji petek vprizoriti demonstracije pred tukajšnjim francoskim konzulatom, a jim je policija načrt preprečila^ na kar je prišlo z njo do pretepa in nato do aretacije 12 razgrajačev, ki pa so bili pozneje izpuščeni. Kakor se je izvedelo, so se izgredi vprizorili v protest proti odloku francoske vlade, po katerem bi morali španski begunci zapustiti Francijo, ako nimajo kakega sorodnika v francoski armadi, ali pa, ako sami J ne 'stopijo vanjo. Francosko RESNO MIROVNO DELO Welles obiskal visoke italijanske osebnosti in končno papeža Pija. — Ta obljubil sodelovanje za mir. Rim, Italija. —Koncem tedna se je ameriški odposlanec Welles ponovno mudil v Rimu, kamor je prispel po končanem obisku v Berlinu, Parizu in Londonu, in bil je do skrajnosti zaposlen z razgovori z raznimi vodilnimi osebnostmi. Tako je v soboto zjutraj bil Welles sprejet v hvdijenci pri kralju Emanuelu. Kmalu nato je imel konferenco z zun. ministrom Cianom, zvečer pa je imel daljši razgovor z Mussolini jem. V vseh treh slučajih, kakor se trdi,se je povdarjalo, da započeto delo za mir ne sme biti brez uspeha. V ponedeljek zjutraj pa je šel Welles na obisk v Vatikan, k papežu Piju. Kakor se je .izvedelo, je dal papež pri tem trdno zagotovilo, da bo zastavil vse svoje moči v podporo predsedniku Rooseveltu, ako bo ta podvzel kako konkretno mirovno akcijo. Sedanjemu Wellesovemu obisku v Rimu je italijansko časopisje posvečalo znatno več pozornosti kakor prvemu. Domnevati se more iz tega, da smatra njegovo mirovno potovanje bolj važnim, kakor se je o njem sprva mislilo. -o- ANGLIJA ZNOVA VABI ITALIJO London, Anglija. — Iz uradnih krogov se je izvedlo, da se utegnejo započeti z Italijo nova pogajanja za sporazum, po katerem bi italijanske tovarne izdelovale za Anglijo razne inženirske produkte, za kar bi dobivala Italija od tukaj surovine, predvsem pa premog. Zadnja tozadevna pogajanja so se razbila. poslaništvo pa je podalo izjavo, da njegova vlada ni izdala nika-kega takega odloka in ga tudi ne namerava. ŠVEDTNTE PRIPRAVLJENE ZA MOŠKO DELO vati z novo tro?;vezo. Ruska zmaga na Finskem, pravijo, je namreč rodila podobne posledice, kako svoječasni sporazum v Monakovem, namreč, da je vzela Angliji prestiž pri malih državah, češ, da te ponovno lahko zopet vidijo, kako malo se jim je na Anglijo zanesti. Švedske ženske se vežbajo v raznih opravilih, ki jih zdaj izvršujejo moški, da jih bodo lahko prevzele, ako bi bili moški poklicani v vojake. Slika kaže skupino lettsk, ki so napravile sku&njo za vozniško in sprevodniško službo na cestnih železnicah. MARC 10 N Tiha nedelja 11 P Koleta 12 T Gregorij 13 S Evrazija 25 14 Č Matilda 15 P Longin 25 16 S Marija, spok. 3 17 N Cvetna n,ed. 18 P Ciril Jeruz. 19 T Jožef 20 S Patricij 35 ŠTEV. (NO.) 54. Iz Jugoslavije Mariborski industrijalci nameravajo zgraditi v Dravski dolini dve novi tovarni celoluze. — Šeneurski dekan Škrbec dobil popolno zadoščenje. — Smrtna kosa. — Drugo iz stare domovine. Načrti za gradnjo dveh tovarn Maribor, 19. febr. — Kriza v dobavi bombažnih surovin je mariborsko tekstilno industrijo močno prizadela. Poleg tega nastaja sedaj na Balkanu nov gospodarski položaj. Države, ki so zalagale te predele z raznim blagom, ne morejo zaradi vojne d.ovolj izvažati, da bi zadostile potrebam trga, pa se zaradi tega odpira naši industriji lepa priložnost, da plasira svoje izdelke ne samo v naši državi, temveč začenja misliti tudi na izvoz. Ker pa ne dobi dovolj surovin, mora misliti, kako si bo sama pomagala iz zadrege. Bombažne surovine bodo ves čas, dokler bo vojna trajala, težko dosegljive,prav tako pa je nastal zastoj tudi v dobavi celuloze. V naših krajih, kjer imamo toliko gozdov, pa J je priložnost, da si celulozo sami izdelujemo. Tako bi dobili J dovolj surovin za izdelovanje blaga iz surove svile. Potrebne so seveda velike investicije, ki pa bi jih tudi naši kapitalisti lahko zmogli, posebno, ker se odpirajo tako lepi izgledi na zaslužek. Kakor smo doznali, se bavita dva mariborska industrijca z načrti, da bi osnovala vsak po eno tvor-nico za celulozo v Dravski dolini. Tovarnar J. Hutter namerava graditi tvornico celuloze v Rušah. Ta tovarna bi mu izdelovala prejo iz surove svile za njegovo tkalnico, katero gradi sedaj v Mariboru v sklopu svojih tovarniških objektov. Ta tkalnica, ki je že dograjena in sedaj samo še čaka na stroje, ki so naročeni v Švici, bo zaposlila 300 delavcev. Drugo tovarno za celulozo pa namerava graditi industrijalec Deutsch, ki je bil lastnik velikega koncema v Avstriji in na Češkem, kot Jud pa je moral vse svoje tovarne pustiti ter se je preselil v Jugoslavijo. Pri nas ima svojo tovarno v Mariboru in sicer Mariborsko tekstilno tvornico. Ta tovarna'izdeluje že sedaj poleg bornbaževine tudi izdelke iz surove svile. Kakor pa čujemo, sta oba industrijalca naletela na gotove ovire glede koncesij za tovarno celuloze v Dravski de-lini ter se jima je nasvetovalo, naj bi raje take tvornice zgradila drugje. _A_ Odmev šenčurskega procesa Ljubljana, 22. febr. — Leta 1933 je bil v Beogradu pred sodiščem za zaščito države obsojen dekan Matija Škrbec iz Šenčurja pri Kranju na eno leto zapora. Do tega je prišlo vsled shoda takratnega poslanca Milana Mravljeta, ki bi se imel vršiti v, Primoskovem 22. m a j a 1932, pa je bil razpuščen. Mk lan Mravlje je tedaj pričal proti dekanu M. Škrbcu, da je dekan Škrbec zaklical ljudem, ko so se razhajali "Živela samostojna Slovenija! Živela republika!" To je Mravlje potrdil tudi s prisego, dasi drugi, niti žandarji, ki so bili še bližje njega, niso slišali da bi g. dekan to izrekel. In tako je na podlagi tega pričevanja sledila obsodba. — Lansko leto je pa dekan Škrbec vložil proti Milanu Mravljetu ovadbo, da je bilo njegovo pričevanje zavestno lažno. Na podlagi te ovadbe je državno tožilstva v Ljubljani vložilo zoper Mravljeta Milana tožbo in razprava se je vršila včeraj pri ljubljanskem okrožnem sodišču. Med pričami je bil tudi bivši poslanec Ivan IJrek, ki je glasom obtožnice izpovedal, da so se ob priliki šenčurskega procesa 1. 1933 bivši slovenski poslanci v Beograd« razgovarjali v klubski sobi o poteku procesa, katerim je Mravlje na široko razlagal, kako se je proces vršil, nakar mu je IJrek rekel, da je prepričan, da je lagal. Mravlje mu je na to odgovoril: "Ne gre za krivo ali nekrivo pričevanje, nego za to, da se klerikalce uniči." Zaradi te obsodbe je takrat ugled slovenskega naroda med beogradskim prebivalstvom močno padej, zato je moralo sedaj priti do zaključka, da dekan Škrbec ni izgovoril omenjenih inkrimi-niranih besed in se ga oprosti vsake sumnje. S to sodbo je dobil dekan Škrbec popolno zadoščenje,vendar mu pa enoletnega zapora, ki ga je že prestal, nihče ne more več odvzeti. Smrtna kosa V Ljubljani je umrl Dr. Alojzij Pollak, tajnik škofijskega ordinarijata in škofijski kaplan. Rojen je bil v Ljubljani 1. 1911. Gimnazijo je študiral v Kalksburgu pri Dunaju, bogoslovje pa v Inomo-stu, kjer je bil 1. 1936 posvečen v duhovnika, nakar odšel v Rim, kjer je tri leta študiral cerkveno pravo. — N,a Glin-cah v Ljubljani je umrla Ivana Škof, rojena Potočnik, po-sestnica. Delo je šel i&kat preko meje Na skrivaj je šel iskat dela čez mejo posestnikov sin I. Obal iz Brezovcev v Prekmur-ju. Nemške oblasti so ga prijele in izročile jugoslovanskim obmejnim organom. Sedaj ga čaka stroga kazen, zaradi nedovoljenega prekoračenja meje, Lansko leto so nemške oblasti take ljudi ščitile, čeprav so na nedovoljen način prekoračile mejo, letos jih pa brez nadaljnega izročajo jugoslovanskim obmejnim organom. fiSk ]% 1 F* Q H jfc Ak M 1 najstarejši A AJ ¥ 1.Air\li m. 1 1 JL.1LI 4wJ t SL-^I ™najbolj ^ PRILJUBLJEN TO BLOfKN'SIO LIST 39 AMERIKI *LZ™T LIST V SJMta V« in narod — 1» pravico tu retnieo — cd boj* do tvmgfl združenih GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA J. AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJS S državah CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO,, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE! V ZEDINJENIH DRŽAVAH. AMERIŠKIH. (Official Organ of four Slovenian Organizations), ....... IN TWO PARTS — PART I. CHICAGO, ILL., TOREK, 19. MARCA — TUESDAY, MARCH 19, 1940 V DVEH DELIH — L PEL LETNIK (VOL.) XLIX. Nevarnost za Balkan zmanjšana* obiskal papeža Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene list v Ameriki. Newspaper in America. Ustanovljen leta 1891. Established 1891 Izhaja vsak dan nuun nedelj, pone- Issued daily, except Sunday. Mon-Wflcov m dwvov po prtfflikifa. day and the day after holidays. T . • , rial«. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago 1849 W. Cermak, Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Phone: CANAL 5544 Naročnina: Subscription: Za celo leto-----------$5.00 For one year ------------------------ Za DOi l,ta_______2.50 For half a year-------------- S četrt Uta 31______1*50 For three months-------------1-50 2a Chicago, Kanado in Evropo: Chicago. Canada and Europe: Za Mlo kto J________tf.00 For one year-----------$6.00 Za pol leta----3.00 For half a year ----------3.00 Za četrt leta ----------------1-75 For three months -- Pesamcana številka-------------- 3.c Single copy-------------------------- Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo mj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa so ne ozira. — Rokopisov ured- niitvo ne vrača.___________ Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago, Illinois, tinder the Act of March 3, 1879.____. TARZAN IN OGENJ V THORU 'iftJTUKE UNITED Pojdi iz resnice — in resničnost te bo kaznovala zaradi tega prestopka. Domišljaj si, da ogenj ne gori, ali da moreš stopiti na vodo — in kmalu te bodo dejstva prepričala, da nisi ti gospodar resnice, ampak da je resnica tvoj gospodar. To je osnova — in je podlaga. Zakaj, če tako menimo o telesni resnici, potem je to tudi gotovo glede moralične resnice. Moralna resnica je do jem, vera, ki po njej živi človek pravilno. Moralna resnica je teorija dobrega življenja. In obratno je moralna laž ubijajoča in ni poživljajoča. Ona je teorija hudobnega udejstvovanja. Velika noč VELIKONOČNI OBREDI PRI SV. JOŽEFU V JOLIETU S silovito brzino drvi mimo nas življenje. Sodobni človek skoro ne najde več časa, da bi se mogel z vso dušo in s potrebno zbranostjo poglobiti v lepoto in pomen velikih cerkvenih praznikov, ki v svoji tesni povezanosti z naravnimi notranjimi doživetji človeka razodevajo na tako preprost in prikupen način globlji smisel človeškega bitja in žitja. ,. . A . , Kakor je Božič praznik tihega veselja m tople družinske domačnosti, tako je Velika noč praznik upanja in vere, praznik vstajenja in odrešenja, ki je sledilo sele neizmernemu trpljenju. Spomin na to trpljenje se ne more takoj umakniti bučnemu veselju, zato je velikonočno veselje povezano z neko resnostjo, ki jo obsevajo žarki vere v novo življenje, dokler se ne sprosti v mogočen slavospev Stvarniku: Odrešeni smo — aleluja! Vsi veliki prazniki so obdani s celim nizom ljudskih običajev in navad, ki jih dopolnjujejo lepi obredi v cerkvi in družini v smiselno celoto. Tako je mogoče, da človek vse svoje življenje vedno znova doživlja njihovo lepoto, kajti vsako leto prinaša človeku nova spoznanja in nova odkritja dajejo vsemu nov pomen in smisel. Spomnimo se, kako smo se kot mali otroci veselili Ve like noči in koliko lepega je bilo v tem otroškem veselju Vsaka malenkost nam je bila že pravo, resnično doživetje: velikonočne potice in pisanke (pirhi) obljubljena nova oblekca ali novi čeveljčki, velikonočne počitnice, ki so nam za nekaj dni vrnile zlato svobodo in nas rešile šolskih skrbi. In potem vse priprave na praznik: kako smo pripravljali iz vrbovih šib butare za cvetno nedeljo in jih nekam svečano nosili k blagoslovu, kako smo pripravljali gobe, da bi z njimi prinesli v hišo blagoslovljenega ognja, na katerem je potem mati skuhala velikonočni "žegen". Vse to je bilo za nas nadvse važno in zdelo se nam je, da smo doprinesli silno pomemben delež k svečanemu razpoloženju praznikov. Dogodke velikega tedna smo spremljali s svojim otroškim zanimanjem in tihim spoštovanjem. Za nas so bili polni skrivnosti in tajinstvenosti. Ko so utihnili zvonovi in so v cerkvi zaropotale raglje, nam je bilo nekam tesno pri srcu, slutili smo za tem nekaj velikega, a vendar vsega nismo mogli doumeti. In ko je po strogem postu velikega petka prišla končno krstnica in so zadoneli zopet vsi zvo novi, tedaj se nam je zdelo, kakor da se je zgodil velik čudež, sproščeno in razposajeno smo se vrteli okoli odraslih in zdelo se nam je, da brez nas ne bi bilo tako praznično v hiši. S široko odprtimi očmi smo občudovali dobrote, ki jih je mati zlagala v jerbas, da jih ponesejo k blagoslovu, in ko smo se proti večeru vračali iz cerkve, je bilo v nas vse svetlo in polno radosti: topiči so grmeli, po gričkih in dolinah pa so zagoreli kresovi in oznanjali vstajenje Odre-šenika. Vse to je bila visoka pesem otroških dni in ta pesem nas spremlja vse življenje do današnje resne dobe. Mati ali dekle, ko tako v duhu doživljaš, svoja otroška doživetja praznikov, ali se ti ne vzbudi v srcu topla želja, da bi tudi tvoji otroci ali mlajši bratci in sestrice sprejeli na svojo življenjsko pot ta bogati zaklad prazničnega razpoloženja, ki jim bo v težkih dneh grel, razsvetljeval dušo, da jim vsakdanjost ne bo tako mrzla in temna. Oče in mati, zamislita se v svojo nežno mladost in spomnita se, kaj je tedaj razveseljevalo vajina srca! Potem bosta razumela, da tudi vajini mali hrepenijo po vseh teh lepotah in da bi imeli radi majhen žarek sonca v sebi, ko jih bo gnal čas v zrelo življenje grenkih spoznanj in razočaranj. Žena in mož, postanita ob tem svečanem prazniku vstajenja zopet za trenutek otroka po duši, skušajta se veseliti z malimi in s svojo družino, pričarajta v svoj dom dovolj sonca, da bo po vama deležen ves dom velikonočnega blagoslova ! Definicija resnice je: Vera, ki živimo po njej. Resnica je ono mišljenje o bitnosti stvari, ki nam dovoljuje, da živimo sredi stvari. Resnica ni nikaka mrtva teorija, ki bi utegnila biti taka ali drugačna, temveč je živo dejstvo. Zakaj, resnica je posledica prilagodja našega duha na resničnost. je nekaka izbira, zato so to primarne alj. prvotne volitve Joliet, III. Veliko sredo zvečer ob pol 8. uri bocle Sv. Križev Pot in blagoslov. Na Veliki Četrtek bode sv. maša ob 8. uri in po sv. maši bode Sv. Rešnje Telo shranjeno v kapeli Marije Pomagaj v javno češčenje. Na Veliki Četrtek zvečer ob pol 8. uri bode pobožnost na čast Presv. Rešnjega Telesa. Na Veliki Petek se prično obredi ob 8. uri. Po sv. maši bode Božji grob odkrit. Zvečer ob 7. uri bode Slovenska Novena in popevanje običajnih pesmi. Ob 8. uri bode Angleške Novena na čast Žalostne Matere Božje. Na Veliko Soboto se bode pričela služba božja ob 7. uri zjutraj. Blagoslovljena1 v o d a bode ta dan pred cerkvenimi vrat-mi, da si jo lahko vsakdo vzame na dom. Blagoslovljenje Velikonočnih jedil bode Veliko soboto popoldne ob 3. uri in zvečer po Vstajenju. Na Veliko Soboto zvečer ob pol 8. uri bode praznovanje Vstajenje našega Gospoda in Zveličarja Jezusa Kristusa. Veliko Sobota (do opoldne) je zapovedan post za vse vernike. Spovedovalo se bode v sredo in soboto popoldne in zve čer. Končne volitve bodo potem v Na veliko soboto: Sveta o-pravila ob 7. uri zjutraj. Peta maša in obhajilo ob 8 uri. Blagoslov jedil ob 1. uri in potem vsako uro popoldne. Spovedovanje samo od 2. do 5:30 popoldne. Vstajenje ob 7:30 zvečer. N.a veliko nedeljo: Slovesna maša ob 6. in 11:30. Tihe maše ob 7:30; 8:30; 9:30 in 10:30. Slovesne litanije ob 3. uri popoldne. Na Velikonoč je že navada da vsak Slovenec rad pride v slovensko cerkev, kjer čuje svojo sladko slovensko besedo. Lepa je Velikanoč pri tujcih, ampak najlepša je med domačimi, za Slovence prav gotovo med! lastnimi ljudmi Slovenci. V slovenski cerkvi se čuje slovenska beseda in lepa slovenska pesem in brez te za pravega Slovenca ni popolne slovenske Velike-noči. Zato rojaki, če tudi oddaljeni na severni strani in jeseni. V Illinoisu bomo izbrali, kdo bo redni kandidat de-, mokratske in republikanske drugih krajih našega velikega stranke za guvernerja, za zveznega senatorja, za kon-gresnike, za državnega tajnika, blagajnika in druge razne urade. Potem bomo volili tudi kandidate mestne sodnike itd. Zraven tega bodo pa v jeseni tudi narodne volitve, ko\ mesta na Velikonoč vas vabi sv. Štefan k sebi kot Slovence. Vsem čitateljem in naročnikom prav veselo Alelujo in mnogo pirhov in zadovoljne blagoslovljene praznike! bomo volili predsednika' Zdru-! SLOVENSKI VELIKONOČNI Na Velikonočno nedeljo bodo sv. maše ob 6, 7, 8, 9, 10, in 11. uri. Pri vseh sv. mašah se bode pobirala velikonočna kolekta za cerkev. Farani so napi-ošeni, da darujejo po svoji moči v ta namen. Poročevalec ——o- KAJ JE NOVEGA IN KAJ ŠE BO NOVEGA V CHICAGI? Chicago, 111. Kakor druge kraje po deželi, tako objema 'bolj in bolj politično življenje in gibanje tudi našo veliko metropolo na osrednjem zapadli. Živimo v dobi, ko se dviga vročina primarnih volitev v raznih strankah. Dne 9. aprila bomo volili v našem okraju razne kandidate za razne urade. To je pristaši raznih strank, bodo v strankah izbirali, kdo naj v imenu strank postane kandidat za razne urade. To ženih držav. Vse druge kandidate izbero potom primarnih volitev pristaši strank, le predsedniškega kandidata pa izbere narodna konvencija vsake stranke. V primarnih volitvah je mnogo vročih bojev vsepovsod, po mestih, vaseh in krajih. Mnogi so, ki bi radi dosegli razne urade. Tekma je vroča, dosti besedičenja, dosti preklanja, itd. Pač politika. Okrog sv. Štefana je tekom postne dpbe vladala vse skozi tihota. Se pa toliko bolj pripravljajo razna društva, da nastopijo s svojimi prireditvami potem po velikonočni dobi. Društvo Marije Pomagaj, štev. 78, KSKJ. se vneto pripravlja s svojo lepo igi-o 'Večna luč,' ki jo bodo igrali na svetostefanskem odru v nedeljo dne 14. aprila. Cisti pi-ebi-tek te igre je namenjen za novi sestrski dom v Lemontu, za katerega graditev se priprav* ljajo slovenske šolske sestre sv. Frančiška v Lemontu. Ker gre za tako blag namen, se bo slovenska javnost v Chica-gi gotovo obilno odzvala, da pomaga dobri stvari do uresničenja. Igro pripravlja in vodi Mrs. Mary Blai, ki je izbrala najboljše igralce za ta namen. Več o tem bo gotovo še kdo pisal. Pobožnosti v Velikem tednu bodo pri sv. Štefanu sledeče: . Na veliko sredo bo Tene brae ob 7. uri zvečer.. Spovedovanje po pobožnosti. Na veliki četrt,ek bo sv. obhajilo ob 6:30 zjutraj med mašo. Peta maša z procesijo ob 9 uri. Ves' dan češčenje Sv. Rešnjega Telesa. Tene-brae ob 7. uri zvečer. Na veliki petek: Češčenje sv. Križa in maša ob 8. uri. Tenebrae in križev pot ob '7 uri zf/ečer. Angleškfi križev pot pa ob 3. uri popoldne. RADIO PROGRAM IZ NEW YORKA New York, N. Y. Na veliko soboto dne 23. marca 1940, od 4:15 do 4:30 zvečer, (Nujorški čas) na eni največjih svetovnih Radio postaj, to je WEAF (The Red Network of the National Broadcasting Co.,) bo zapel velikonočne pesmi, Slovenski inešan zbor iz New Yorka, pod vodstvom Mr. Jerryta Ko-privsek, Jr., kateri je vodja tega zbora in organist slovenske cerkve sv. Cirila v New Yorku. Ta "Radio program," bo proizvan v različnih pesmih, z mešanim kakor tudi z samo moškim zborom. Po možnosti se bo pela tudi znana latinska "Regina Coeli".. . (A. Mine). Solista na tem programu sta: Miss Marie Archul sopran, ter Mr. Charles Guardia, tenor. Ta slovenski pevski mešan zbor, je nastopil tudi lansko eto na tukajšnji svetovni razstavi prvič 7. maja, na veli-canskem mednarodnem programu pod pokrovitelstvom: "The New York Daily Mirror," ter drugič ob priliki otvoi'itve našega Jugoslovanskega pavilijona na 23. maja 1939. Slovenski pevski mešan zbor, je spojen iz članstva slovenskega cerkvenega zbora, ter slovenskega pevskega društva "SLOVAN" iz Birook-lyna, ter je kot tak največji slovenski pevski mešan zbor v Greater New Yorku. Sugestiralo se je že takoj lansko leto po nastopu na svetovni razstavi, da bi ta zbor ostal aktiven tudi v bodoče. Nadejam se in želel bi, da bi ta zbor priredil v bližnji bodočnosti en lep svojevrstni kcncert v naši naselbini, i Da je bilo možno organizi- rati tako lepi in veliki mešan pevski zbor, gre v prvi vrsti zasluga in pohvala vsem članom in članicam našega cerkvenega zbora, kakor istotako tudi članom vedno v dobre namene požrtvovalnega slovenskega pevskega društva "SLOVAN," kakor seveda vso pohvalo v tem oziru zasluži brezdvomno naš agilen rojak — pevovodja Mr. Jerry Ko-privsek, Jr., ki je ta zbor organiziral. Rojaki in rojakinje, po Združenih državah, kakor tudi v Kanadi, pokažite svoje zanimanje do naše slovenske pesmi s tem da takoj po tem programu pošljete svojo kritiko glede petja itd. Tozadevna pisma v katerih tudi obenem omenite svojo željo da bi ta zbor še večkrat nastopil ter pogosteje ako mogoče itd'., ter naslovite ista na: WEAF Radio Station "Slovenian Cho rus," New York, N,. Y. ker kolikor več poslanih pisem prejme za naš zbor radio postaja, tem boljši upliv bo imel zbor, ter temlažje nam bo zopet mogoče v bodoče nastopiti s Slovenskim petjem na tej postaji. S sobi'atskim pozdravom, Anthony Svet, član in poročevalec tega zbora -o- Dogodki Mtd Slovenci AnMarOd DRAGE NAŠE SLOVENSKE PRIJATELJICE, POZDRAV. LJENI NAŠI SLOVENSKI BRATCI ONKRAJ MORJA! Šmihel pri Novem mestu Velikonočni prazniki priha-počasi. Letos kaže, da se pripeljali na smučih,ampak pirhe bodo gotovo naloži* li na velike sani. — Ali ste se Vi v Ameriki k a j smučali ? Me smo užile tega veselja poln koš ^amo o božičnih praznikih. — Ko smo se vrni le v šolo, so nas hoteli cveki zadušit. (Cvek imenujemo slabo oceno.) 31. jnauarja je pri nas konec prvega polletja in 1. febr. smo dobili "Dijaške knjižnice," kjer smo čitale svoje uspehe. Marsikatero oko se je zameglilo. Pa saj je zdaj zima, čas megle, dežja in le da. — Ko bo prišla pomlad, bo sončece zopet posijalo. Saj ga že zdaj kličemo, če nas zebe: Oj sijaj, sijaj, sončece o j sonce ljubljeno! Sonce nam odgovarja: "Kako bom sijalo sonce, K' sem vedno žalostno." Pri nas je vzlic cvekom in zimi le še sonček veselja do-mai. Največkrat posušimo sol-zice pred tabernakeljem.ki ga imamo vedno v svežih rožica v naših hiši. — Ob desetih tečemo vse Jezusu poročat, kako sta potekli prvi, dve uri šol. pouka. Tudi ga prosimo za mir med narodi in v Jugoslaviji. V Jugoslaviji je pri nas vsepovsod mirno. Samo iz časopisov izvemo, da je vojska. Dosedaj še nismo otroci vojske prav nič čutili. Za pust so nam mamice spekle dobre krofe in klobase. — Za veliko noč Vam voščimo vesele praznike ! Vstali Zveličar naj Vas ohrani zveste slovenski domo- Slovenec zmagal Aurora, Minn. — Pri volitvah uradnikov v tukajšnjem takozvanem "Town of White" je zmagal naš rojak'Slovenec Mr. Anton Smolič, ki je prejel pri volitvah za mestnega supervajzerja 999 glasov in je s tem izvoljen za načelnika. Njegov oponent Louis Peru-šek pa je dobil 253 glasov. Slovenec A. Pucel je kandidiral tudi za konštablerja. Izvolili so namreč dva in Pucel je zgubil le samo za en glas. Politično gibanje Slovencav v Jolietu Joliet, 111. — Slovenec Mr. Frank Gospodarič, odbornik KSKJ je vodja in upravnik re-p u b 1 i k a n s k e kampanje Brooks-Lyonsove skupine v Will okraju. Mr. Gospodarič je prepričan in uverjen, da bo v Will okraju odnesla zmago v primarnih volitvah skupina Brooks-Lyons. Te dni je obiskalo Joliet in bližnja mesta ;ega okraja več, kakor 200 raznih republikanskih kandidatov. Mr. Frank Gospodarič apelira na slovenske republi-canske volilce, da delujejo v svojih okolicah za izvolitev Brooks-Lyonsove liste. Naši bolniki se vrnili iz bolnišnice Chicago, 111. — Iz bolnišnice sv. Antona se je povrnil domov rojak Mr. Frank Zu-mer, ki je bil operiran na slepiču. Stanje se mu hitro boljša in je upati, da kmalu popolnoma okreva. — Bolan se še vedno nahaja tudi Mr. Mihael Lončar, na Cermak Rd. Zdravi se doma. Želimo mu čimprejšnjega ozdravljenja. — Mr. Louis Zefran, naš slovenski pogrebnik, je te dni obolel na prehladu. Stanje se mu že boljša in je upati, da bo kmalu popolnoma zdrav. Novi državljani v Minnesoti Virginia, Minn. — Med mnogimi drugimi prosilci za državljanstvo so prejeli te dni državljanstvo tudi sledeči naši rojaki: Mr. M. Pavičič, iz Hjibbinga; Mrs. Ana Babich tudi iz Hibbinga; Mrs. Barbara Marko, Mrs. Mary Kova-čevič, tudi obe iz Hibbinga.— Na Virginiji pa so dobili državljanstvo: Mr. Karl Bach; Mr. Math Zulich iz Eveletha; Mr. Jack Sitarič iz Gilberta-Vsem novim državljanom čestitke ! vini, narodu in sveti veiri! Velikonočne pozdlrave Vam pošiljajo učenke dekl. m. š. v Šmihelu pri Novem mestu III. razred. Boža Rus, Samida Fanja, Rudolf Mirni, Janežič Til-ka, Prime Pepca, Božič Hilda, Mažnaršič Vida, Božič Jelka, Žužemberčanka. (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs "Zdi se mi, da sem nekaj vendarle našel," je Tarzan razložil Majorju Burtijnu, ki mu je sveti!. "Tam zgoraj sem zasledil nekako odprtino. Najbrže je od tu gori naprej še kak rov, ki nas bo najbrže pripeljal na prosto. Vse* kako je vredno poskusiti. Morda se nam le posreči da pridemo ven." "Toda. kako'bomo prišli tja gori?" jt>ripomfi> Major Burton. "Jaz vas bom spravil vse do onega rova," reče Tarzan prepri^cva!no« da Major Burton ni več dvDi»it Res se je Tarzan spravil na teživn« ts and 'Slovenes Feuiurinfl a program of CLASSICAL and FOLK MUSIC schera. — Velika Nemčija ima po zadnjem ljudskem štetju majnika lanskega leta bx*ez Memela, G danskega in vzhodnih pokrajin 79,364.408 ljudi. HABSBURŽAN NA OBISKU P. Kazimir Zakrajšek Nedeljski kotiček PO DVANAJSTIH LETIH (Spomini iz mojega obiska Amerike.) J. M. Trunk, IZ ŽIVLJENJA DRUŽINE JOHNA IN BARBARE MURGEL Cecil (Bishop), Pa. G. John Murgel je bil rodom iz Gorenjih Kamnic, pri Novem mestu na Dolenjskem. Spadal je v prečensko župnijo. Po domače so rekli pri njegovi hiši pri Riflevih. Njegova soproga Barbara, je pa ioma iz Slamne vasi, fara Metlika na Belokranjskem. Pri hiši so rekli pri Dolenjih Luzarjevih. Oton Habsburški (na levi), bivši avstrijski prestolonaslednik, ki je nedavno prispel na obisk v Ameriko. Na desni ie njegov brat Feliky. MRS. B. MURGEL John Murgel je prišel iz starega kraja leta 1888. in sicer v Cambridge County, kjer je bil kakih šest let. Potem je šel v Canonsburg, kjer je bil nekaj časa. Potem je prišel na Bishop, kjer se je o-ženil leta 1893 in sicer pri sv. Barbari na Bridgevillu, kjer so nas poročili pokojni preč. g. Jožef Zalokar. To se je zgodilo dne 7. junija 1893. John Murgel je bil več let društveni predsednik pri društvu Slovenske podporne »ve-ze in je bil dober mož in skrben oče svoji družini. Umrl je leta 1933. Bolan je bil kake tri leta in sicer na vodenici. Porodili so se jim trije sinovi in tri hčere. En sin in ena hčer sta umrla. Sinovi in hčere so že vsi poročeni. M'rs. Murgel ima tudi še štiri sestre, dve tu v Ameriki in dve v starem kraju. Ena je v Belem-gradu pri usmiljenih sestrah. Družina Mr. in Mrs. Murgel je bila vedno dobra in požrtvovalna družina. Vedno so radi podpirali vsako dobro stvar med Slovenci v Ameriki. (Ogl.) IZ GORIŠKE, PRIMORJA IN ISTRE dobro leto sam izvrševal svojo obrt v Batah na Banjski planoti, se je v ponedeljek 29. januarja vračal s svojega rojstnega doma v Zg. Lokov-cu, kamor je bil šel k domačim na obisk, na svoje stanovanje v Bate. Na poti ga je zajela divja letošnja zima in ga zmešala. Ko so njegovi domači po treh clneh zvedeli, da se ni vrnil v Bate, so to naznanili oblastvu in ga pričeli iskati. Vse iskanje je bilo pa zaman. Šele čez teden dni, na predpustni ponedeljek, se je Vincencij sam privlekel ves izčrpan do neke hiše v Avšku. Bil je v vročici in se mu je bled-lo. Zmedeno je povedal, da je vedril štiri dni v nekem seniku, neko noč je pa prespal pod snegom. V teh groznih dneh je nekje tudi padel in se močno ranil na srčni strani o-prsja. Ko se je nekoliko 0-krepčal, je krenil ves bolan proti Koprivišču k sorodnikom.. Tam se mu je na pustni dan zdravstveno stanje precej zbojjšalo. lja pepelnico ga je pa bolezen zopet napadla in je moral v posteljo. Kljub skrbni negi je postajal njegov položaj vedno nevarnejši, zato so ga v nedeljo, 11. februarja pripeljali v goriško bolnišnico, kjer je pa že v ponedeljek izdihnil svojo pretr-pinčeno dušo. Ce pomislimo, da je šel pokojni iz Bat v Lo-kovec po slovo od rojstne hiše, ker se je imel v soboto 27. januarja poročiti in ga je zadela smrtna nesreča na poti v Bate, kjer je doma njegova nevesta, potem je njegova smrt res pomilovanja vredna, žalostna. KRATKE NOVICE Smrtna kosa. V nedeljo, 18. februarja, pozno v noči je vdano izročil svojo dušo Gospodu zlatomašnik g. Ivan Pipan, župnik v pokoju, ki je zadnje desetletje svojega delavnega življenja preživel v zatišju goriškega mesta. Rodil se je 6. avgusta 1857 v prijazni Škrbini na Krasu. Svoje gimnazijske študije je začel v Gorici in končal v Tr-! stu, Potem je stopil v goriško centralno .semnišče kot 1 bogoslovec tržaške A škofije. > Dne 27. marca 1885 je bi) Prireditve, ki so oglašane v "Am. Slovencu" »o vedno uspešne. DENARNE POŠIUATVE DRUŠTVO SV. VIDA štev. 25, KSKJ. CLEVELAND, OHIO » Be še dostavljajo v Jugoslavijo in < I Italijo. Prosimo pa pošiljatelje ( • [ nakazil za stari kraj, da pošiljajo J t v takih svotah, kakor tu navede- , ( ne, namreč v ravnih svotah po J > sto, kot 100, 200, 300, 400 ali 500 < \ dinarjih. To radi praktičnosti iz- J 5 plačil. J Kdor želi poslati pošiljatev po- , t tom kabla (brzojavu), lahko sto- ] I ri po znižani ceni za $1.00, kar je < > treba namreč dodati k cenam za J [ gotove svote dinarjev. (Ta zniža- < J na cena za kabeliranje velja le J 1 za Jugoslavijo.) j J Naše cene so zdaj: < i JUGOSLOVANSKI < I DINARJI: i i Za $ '2.40.................. 100 Din j • Za $ 4.60..„............200 Din < > Za $ 6.70.............. 300 Din J I Za $ 8.80.................. 400 Din ( > Za $10.50.................. 500 Din J \ Za $20.50.................,1000 Din < I Za $40.00.................2000 Din j I ITALIJANSKE J LIRE: ! ! Za $ 3.05™............. 50 Lir * » Za $ 5.90................ 100 Lir « I Za $ 11.50____________ 200 Lir J " Za $ 17.00.............. 300 Lir < ! Za $ 28.00............... 500 Lir J > _ < t Nakazovati pošiljatve, da bi se < { izplačale v ameriških dolarjih j » zdaj ni mogoče. < I Vse pošiljatve naslovite na: J JOHN JERICH ] 1849 West Cermak Road, < , CHICAGO, ILL. J 1 i ©Društvo sv. Jožefa Stev. 53, KSKJ., Waukegan, 111. 40. leto pri K. S. K. Jednoti. Seja se vrši vsako drugo nedeljo ob 9:30 zjutraj. — Sprejema vse slovenske katoličane od 16. do 60. kta v odrasli oddelek; in v mladin. ski oddelek od rojstva do 16. leta. Skupno društveno imetje znaša $21,000.00 Članstvo šteje skupno 523 članov(ic). Nadaljna pojasnila se dobe od sledečega odbora: Frank Jerina, preds. Joseph Zore, tajnik Mike Opeka, blag. Odbor za leto 1940: Predsednik: Anton Strniša; Tajnik: Anthony J. Fortuna, 1093 E. 64th Str.; Blagajnik: Louis Kraje. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v spodnjih prostorih Stare šole sv. Vida ob 1:00 popoldne. Asesment se prične pobirati ob 12:30. Na domu tajnika pa vsakega 10. in 25. v mesecu. V društvo se sprejemajo katoličani od 16. do 60. leta v odrastli oddelek; v mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta. MANKF.RHF.TMOVA HČI Društvo 1® sv. Jožefa ST. 160, K. S. K. J., CLEVELAND, (Collinwood) OHIO Društvo zboruje vsak tretji četrtek v mesecu v Slovenskem domu na Holmes Ave. ob 7:30. Ako še niste član tega največjega društva v Ameriki, se vas opozarja, da se takoj vpišite dokler niste še prestari. V društvo se sprejemajo moški in ženske v starosti od 16. do 60. leta. V mladinski oddelek pa takoj po rojstvu in do 16, leta. Poleg izredno velikih podpor za najmanjše prispevke, goji društvo tudi razne vrste športa za mladino. Frank Matoh, predsednik, Louis Šimenc, blagajnik, John Pezdirtz, tajnik. 14904 Pepper Ave. Tel. Glenviile 7120 Lovrend Leskovec, boln. tajnik, 19516 Shawnee Ave., Tel. Kenmorc 6429-W Zdravniki; Dr. Skur, dr. Perme, dr. Stasny in dr. Opaškar. Nove železniške postaje Italijansko prometno ministrstvo je dovolilo gradnjo več "ovih postajnih poslopij, ki j'h bodo postavili na mestu s|danjih postaj v obmejnih železniških izhodih. Nove podaje bodo dobile sledeča me-fU: Reka, Postojna, Podbrdo Trbiž. Poslopja bodo ob- Sophie Mannerheim, hči finskega generala, kateri poveljuje obrambnim četam svoje dežele. Slika je bila vzeta v Ženevi, Švica, kjer je dekle nedavna predavalo o problemih Fiusks. ČETRTA NEDELJA V MARCU "Kratek in poln bridkosti te čas našega življenja (Modr. 2/1)". Ker je to življenje tako neznansko revno, Bog ni mogel Ustvariti zanj duše tvoje. Bog bi te varal, }to bi bil položil v tyojo dušo nenasitljivo hrepenenje do boljšega, a ti tega odrekel, ne da bi bil ti sam te-8a kriv. Koliko nepriljk, neprijetnih slučajev, 'bolezni, telesnih težav in duševnih bolesti in srčnega nemira je pomešanih med najboljše veselje tega življenja. Ali je to neskaljeno čisto veselje? Ali 3e to srejfca, ona sreča, po kateri kopfni duša vsakega človeka tako močno, da se tega' koprnenja sploh ne more iz-Nebiti? Nikoli ne moreš reči; Odpovem se mu za vselej! Nespametni živali zadostuje slast tega sveta, neumrljivemu duhu nikdar. Poleg tega Je še telo človeško tako bedno, da duša še te ničeve sreče ne more popolnoma uživati. Ali ne veš, kakšne nasledke da ima razkošno uživanje časne slasti celo-za življenje? "Kdor se razveseljuje pri vinu, zapušča v svoji hiši sramoto (Preg. 12, 11)". Kako resnične so te besede sv. Duha v naših dneh. Edinole Bogu je znano, kako nezmerno stremljenje po uživanju, zabavi in veseličenju uničuje družinsko srečo. Vsak dan se lahko o tem prepričaš, ako imaš oči odprte. Tako je toraj časna slast in časno veselje, da razpade samo v sebi in se ugonobi, kadar prestopi človek majhno mero uživanja, ki mu ga pamet dovoljuje. Ali naj koprni naša duša po taki pičli, ničevi in mamljivi sreči? Koprnenje po sreči je v tvojem srcu. Sam si ga nisi dal, pa je le tu. Ni ti bilo dano to koprnenje da te trpinči in m u č i. Koprnenje zahteva izpolnenje, izpolne-nja svet ne nudi, le nove muke pouzroča pri vsakem poizkusi izpolniti koprneje, .toraj mora biti za izpolnenje takega neutolažljivega kopr-neja drug svet. Tak svet je, koprnenje se tam izpolni, ker je tu. Žrtve mraza š: I . Iz Trsta poročajo z dne 11. g februarja: Neznosna burja, ki 11 je nekaj dni razsajala po Kra- ' in napravila pravo- sibirsko 'f Zimo, ni napravila samo mno- 11 Je materialne škode z odkri- fwsifjem streh; 'požari iff dru-gimi nezgodami, temveč je z tudi povzročila vrsto nesreč in u Zahtevala celo človeške žrtve. c Pred dnevi so nekateri doma- * Čini našli na cesti med Sežano 1 in Divačo truplo starčka., ki 1 je bilo skoraj popolnoma po- 1 krito s snegom. Ker ga niso t mogli privesti k zavesti, so brž poklicali zdravnika iz Se- * žane, ki je ugotovil, da je c starček že mrtev. Umrl je za- r radi mraza. Ugotovili so, da je truplo 76 letnega Mihaela 1 Vatovck iz Lipan pri Košani. v Mnogo so trpele predvsem nase mlekar ice, ki morajo vsak 1 dan rano zjutraj v Trst, ka- r mor nosijo mleko. Zai'adi te- ® ga je burja največ žrtev na-pravila baš med; njimi. Nobe- N na pa ni bila težje poškodo- J vana. Sežanska lekarna je bi- 1 la prisiljena napraviti obvezo- 1 vališČe za prvo pomoč za vse 1 tiste, ki so bili prizadeti od 1 burje in poledice.— Tik pred ' novim letom je postal žrtev Velikega snežnega meteža po- 1 sestnik Franc Kuzman iz Sent- 1 viške gore. Ko se je vračal i iz Sv. Lucije,ga je zajel snežni vihar v bližini Ponikev, da je z veliko muko mo'ral gaziti po debelem snegu. Zaradi. starosti so mu kmalu pošle Vse sile in je tako obtičal v snegu. Naslednjega jutra so ga našli zmrznjenega. — Pri Senožečah so našli v grmu Zmrznjeno truplo neznanca,ki .ie imelo več ran in ki je bilo Zelo okrvavljeno. Domnevajo, da je po sredi zločin. Po prvih poizvedovanjih mjslijo, da gre za truplo Jurija Grisoni-ea, starega 56 let, iz Šmihela. S poizvedovanjem ' nadaljujejo. širna in moderna ter bodo odgovarjala vsem zahtevam današnjega prometa > Bivši predsednik Hoover se je spomnil tudi Poljakov, kar je lepo. Pravi, da bo treba prehraniti do 7 miljonov Poljakov, in menda Nemci niti ne ugovarjajo več, jim po volji. Niso neumni, ako jim res ni za to, da bi ti Poljaki umrli lakote. Kam pa je prišlo? Nemci so jim morali prav vse pobrati za nemške želodce, zdaj naj hranijo Poljake drugi, in če jih, bodo Nemci dosti našli tudi za-se. Poljaki so mislili, da so nekaj, ker jih je do 30 miljonov, zdaj je toliko miljonov revežev, ker ni bilo pameti. Težko pa, da bi kdaj Slovane pamet srečala. Dokler so, ni pameti, kadar jih ne bo več, je pamet nemogoča. Mr. Horace F. George "Nobenega dvoma ni, da je bilo zaprtje povzročitelj vseh mojih nadlog, toda ijiislil sem skoraj na vse, kaj bi mi moglo biti. Tako me je bolelo, da sem se! komaj mogel obdržati na delu. Oglasi v Amerikanskem Slovencu imajo vedno uspeh. ^BKl*llll!nim]llllHlilIIM!««liHI!!MiyilBIMI^ § MED VELIKONOČNA JEDILA ?f spadajo dobri prekajeni želodci, delani po domačem načinu, dobre ■?f prekajene šunke, .doma delane klobase in druge ta: Pilatu so se jele od groze šibiti noge, da je onemogel omahnil na poti, toda večni žid ga je dvignil ter vlekel s seboj, ne da bi pri tem obstal. "Pilat, spoznal si me. Jaz sem židovski vojak, bivši vratar v tvoji domačiji. Večkrat sem stal ondi na straži, tako tudi tisti dan, ko so židje vlekli obsojenega Kristusa mimo vrat; mislil sem si, da je to grozen zločinec in da si ga po zasluženju obsodil na smrt; hotel sem spolniti tvojo voljo in sem ga udaril ter mu dejal s prezirljivim glasom: "Ur-neje stopaj, kralj! Čemu hodiš tako počasi?" In on me je milo pogledal. Nikdar ne bom pohabil tega otožnega pogleda. In tiho, zelo tiho mi je dejal: 'Jaz poj dem, toda ti počakaš tako dolgo na zemlji, da se vrnem." In začutil sem, kako je neka nepoznana, no-tr'anja moč zašibila moje noge in sem šel. Dolgo, dolgo sem hodil brez oddiha. Pa še grem, a sam ne vem, kam. Ah, Pilat, Pilat, ko bi šel ti z menoj, bi se lahko oprl na tvojo ramo ter začutil vso milino tudi kratkega počitka." "Toda, jaz ne morem iti dalje," zastoka Pilat. "Noge me nočejo več nositi." "In jaz? Ali mar nisva oba obsojena?" t Pilat se je zgrudil na tla. Večni žid je ho-tel obstati in ga dvigniti, toda grozna moč, porinila, unpvfij in,, Pilatu je nekoliko odleglo, ko je videl, da je nekak neviden in tajinstven veter odnašal, od njega to skrivnostno postavo. ; Večni žid je zginil v zarji bližajočega se dneva. Poslej se je Pilata polaščala groza, ko je nastala noč in je pomislil, da bi se utegnil srečati z večnim popotnikom, zato je prebil noči brez spanja. Tudi podnevi, ko se je pojavil na poti kak popotnik, se ga je Pilat močno ustrašil ter se potrudil, da se mu je čimpreje umaknil za kak grm. Velikih obljudenih mest se je ogibal. Hodil je po vaseh in se skrival pred ljudmi kot morilec, ki se boji maščevanja. Po velikem naporu je dospel v Rim, ki se je pojavil kot čudež pred njim. Pilat ga je takoj spoznal in polastila se ga je mrzlica razvnetosti in mučne radosti. Vendar to ni trajalo dolgo. Pilata so se polastili znova prejšnji občutki ter mu stisnili srce slično oni trnjevi kroni, katero so na njegovo povelje položili Jezusu na glavo, preden so ga izročili sramotni smrti. In Pilatu je zakrva-velo srce od bolesti. Pred Pilatom se je mogočno valila kalna Tibera, kateri se je bil slednjič približal. Naenkrat se mu izvije iz prsi obupen krik. Odprl je oči in zagledal na drugi strani Tibere večnega žida, ki mu je molil nasproti svoje dolge, koščene roke. "Pojdi z menoj," mu je dejal večni žid. "S teboj ne poj dem," mu odvrne Pilat. "Rajši umrjem, kakor da bi mora'1 bivati za vedno v tvoji družbi." Pilat si je še enkrat poklical v spomin sli* ko izdanega trpina, jel sedaj prvikrat moliti, nato pa je skočil v Tibero. Kmalu nato se je razlila reka preko obrežja ter nesla na svojem hrbtu mrtvo Pilatovo truplo, ki je obstalo na obrežju. Pilata so ljudje spoznali in ga odnesli na neko pristavo. Tibera je takoj upadla in tedaj so vsi spoznali, da reka ni botela sprejeti in pokopati v svojem krilu tega zločinca. Oblastniki niso hoteli ohraniti Pilatovega trupla v mestu, niti ga pokopati na mestnem pokopališču, ker so se bali, da bi s tem priklicali na mesto Gospodovo kazen. Pilatovo truplo so zavili v tkanino in ga odpeljali daleč, daleč za rimsko mejo, v prazno in mračno gorovje Galije, Na visokem hribu, v vodi mračnega jezera leži še sedaj Pilatovo truplo. Najsi je bil kdorkoli je hotel, pastir ali popotnik, vsak se je bal. tega nevarnega kraja in je rajši zbežal proč, čim najdalje mu je bilo mogoče, zakaj tu se gode čudne stvari. Ako pa te kdaj privede usoda na ta otožni kraj, pa se izroči v roke svojemu angelu varuhu, povesi svoje oči in pazi na to, da ne vržeš ničesar v jezero. Ne meči vanj ne kamenja, ne sadu z drevesa, ne sadnih koščic, ne trave, ne železa, ne zlata, skratka: ničesar, da ne zbudiš Pilata, ki počiva na dnu jezera. Le trenutek še in moč, ki ga drži, bo zlomljena, takrat pa bo poplavilo jezero obrežje in nastala bo po hribih nevihta, ki bo jela rušiti skalovje in ga odnašati v neko nepoznano daljavo, kakor veter odnaša pero, ki odpade ptici iz krila. Pilat si je končal življenje, ker je mislil, da ne bo več videl križa, ki je s svojim leskom preganjal zločinca, toda križ je prešinil s svojo svetlobo ves svet in ni ga kotička na zemlji, ki ne bi pričal o njegovi moči. Toda Pilat ni mogel umoriti svoje duše. Njegova duša sedaj živi in blodi zaprta pod vodo pogonskega jezera in vsa zbegana in vznemirjena premišljuje o bledem Kristusovem truplu, pribitem na križu na Golgati. 1. ZLATEGA PETELINA SKRIVNOSTNA SMRT. Večerni vetrec je pihljal iz dišečega vrta v obraz gospoda Janeza, župnika v Kresnicah, ki je hodil po sobi in prebiral psalme. Zlata maša mu že ni bila več daleč in vendar je gospod Janez, zdrave korenine sin, še stopal ko fant in pod belimi lasmi se je svetil zagorel obraz zdrave barve. Tako je hodil po veliki sobi, zatopljen v preroške pesmi Davidove, ko je močno potrkalo na vrata. "Hvaljen bodi!" je pozdravil došli, štiridesetleten čokat možiček, ves zaripel v obraz. , "Na veke. Kaj boš povedal, Matevž? "Gospod, Guša bom zadušil. Prav zares ga bom. Bo že videl, falot! Petelina mi je ubil, tistega zlatca, pkmenjaka, ki sem si ga bil za drage denarje naročil iz Nemškega. A saj sta ga videli, ne? Kako je bil visok, kako razumen in dober, lep pa ko cesarski sin, moj zlatec." "Matevž," ga je prekinil župnik in odložil brevir, "sedi. Pa povej mi, kako da dolžiš Guša. To ni lahkf reč, tatvine dolžiti, treba vse preiskati in ufrditi, kaj? Guš je res lahek star fant, a sj-ce ni tako zanič, ne, ne!" je župnik branil sVojo ovco. Matevž pa je kar poskočil s stola in maha-je z rokama drobi| okoli mize: "Pa že ne, pa že ne, gospod! Grdoba je, da mu ga ni para. Pride k meni enkrat, dvakrat, se ustavi pred mrežo na dvorišču in .škili v mojo kokoš^d. Skozi okno, pri katerem sem šival, ga vidim in si pravim: Kaj pa Guš todi oprezuje? Stoji tam ko pribit, kakor da bi si z očmi nekaj izbiral. Pokličem ga: "Guš, Bog daj! Ali si prišel naročit novo obleko?" On pa, zmešan ko lisjak v pasti: "Bog daj, Matevž, za božič jo bom, veš, ko fige dozorijo." Pa je odžvižgal. "No, le naprej, Matevž, le naprej !" sili gospod in sumljivo bobna s prsti po mizi, Matevž pa: "Naprej je tako; Čez štiri dni je zlatec zginil ! Ni ga nikjer, ne na dvorišču ne za hišo. Otroci pa so videli Guša, da mu je metal popoldne čez mrež kruha, lepo v kroglicah kruha. Kaj je U kdo ga |e? Guš ga je, ponoči ga je smukn i ! In če mi ne daste sveta, ga bom zadušil, prav zares!" "Matevž, ti si pravi petelin!" je zdaj zra-stel gospod Janež. "Kakor Kajn govoriš, pa še. nič ne veš, kdo je za pravo bil. Tiste kroglice za pašo še nič ne dokažejo." "Guš je bil!" prepričano trdi Matevž. Župnik pomolči in bobna po mizi. Saj se tudi njemu pozdeva, da je ta presneti postopač, ta ovca zgubljena, spravil petelina v malho. Pa se župniku zdere misel: "Poslušaj, Matevž. Ko bi tisti, ki je .petelina pobral, prišel k tebi in bi ti prinesel trideset lir, recimo, in bi te prosil odpuščanja — ali bi se ti prav od si-ca potolažil in mu odpustil?" Možiček kurjerejee se zmede. Kaj se ne zmisli gospod! Pa ne da bi že vedel, kdo je zlatca pouzmal? In pomenca: "Kaj bom odpustil, kaj' to . . . Anti nisem pagan ... Za trideset lir bi pa drugega kupil, saj zdaj znam izbirati grebenjake." "Nuj, Matevž, pa se pobotajva. Do sobote zvečer boš o tej reči molčal ko kamen. V soboto zvečer pa pridi v farovži Velja?" zavpije gospod. "Pa naj bo, ker Vi tako pravite," zamrmra Matevž in se poslovi. KUHAR VZDIHUJE "Če kuham slabo, ne morem jesti, če pa kuham dobro, nič ne ostane ..." POBEGNILA BOSTA Mož: "Hitro, hitro> žena, pojdi v hotel in pripravi vso prtljago. Jutri odpotujeva." Žena: "Ali si pregledal vozni' red?" . Mm - ;ne,- pač -pa -denarnico . . ." 2. LUKNJA V RIBIŠKI MREŽI. "Ljubi moj Gospodar," moli župnik Janez, napol dremaje v naslonjaču pod lučjo, "nastavil sem mrežo, da ti to ribo, tega reveža Guša, ulovim in ti ga pripeljem. In že je kazalo, da se tvoji vabi ustavljati nq more in da se bliža in da bo tvoj. Zakaj njegovo srce si zbudil z nesrečo, ki jo vemo samo mi trije, Ti, Guš in jaz, župnik Janez, in pa še ona revica, mati Guševega otroka. To se našim očem samo zdi, da je nesreča, pa si jima otroka poslal, da ju s svojim jokom pokliče k Tebi. In vse je bilo prav nastavljeno, riba je že plavala v mrežo, pa je stopil vanjo ta petelin, živalca presneta, in je mrežo strgal — in riba spet grozi splavati v pogubo. Ljubi moj Gospodar, tvoj ribiški hlapec tc prosi, da zakrpaš to luknjo, ker sicer bo ves moj trud zastonj • Brez tvoje pomoči smo ničašti . . ." Župnik dremlje in v dremavici vidi mrežo, ki je lepo raztegnjena v morje, pa velikega petelina, ki mu greben plameni ko ogenj, kako kljuva v mrežo. Tok, tok! potrka na vrata. Župnik se zbudi in zagleda na vratih strežnico, nečakinjo Tino, kako vleče za seboj žensko, ki se plaho obotavlja stopiti v sobo. "Gospod, rada bi govorila z Vami, pa se boji motiti, ker je že pozno." Gospod Janez se predrami jn gre prišlici nasproti: "Kaj pozno, ni^pozno ... Kaj bi pa rada?" Ženska-kaže kakih trideset let, drobjj%je, in črna, na obrazu pa se ji vidijo sledovi trpljenja in oči so nemirne in ugasle. "Gospod, jaz sem Hanka ... pa bi rada z Vami govorila. Guš je . . ." "Koj, koj," pravi župnik in namigne Tini, "ti pa skuhaj malo kave, ker tej je mraz." Ko je Tina odšla, je župnik rekel: "Ti si mati Guševega otroka? Ubožica, u-božica! Vse bo dobro, Bog bo vse uredil . . . Pa zakaj si tako . . . No, nič, nič, Bog tudi greh obrne duši v prid ... Le nič se ne boj... No, povej, po kaj si prišla?" "Guš je zbežal." "Oj, oj, kaj pa se je fantu zmešale? Kam? Kako?" "Včeraj. Po polnoči je potrkal na okno. Nisem hotela odpreti. — Pa pravi: "Hanka, sem se prišel poslovit. Grem čez mejo." — Odprem polkne, kar srce mi je zastalo. — "Peter, pravim, ali se šališ?" — "Ne, Hanka, moram bežati, ker me tožijo, da sem kradel." — Kar srce mi je zastalo. "Peter, pomisli na otroka. Pozabi name, pomisli na Drejčka. Res, da ne vejo, da je tvoj sin, a vem, da ga imaš rad do srca." — "Joj, saj veš, Hanka. A v ječo ne maram, sramote ne maram. Matevžkovka je kričala po vasi, da sem jim jaz ukradel petelina in še, da sem jaz kriv vseh tatvin po vsej naši fari in da bo Guša dala orožnikom. Morda me že lovijo. V ječo pa ne maram in ne maram." — "Pa si res kaj ukradel?" sem ga vprašala. — "Hanka, saj veš, da sem pošten; a za Drejčka moram kaj poskrbeti." — "Tatu nečem, Peter, nečem," sem jokala. — "Da ne bom tat, zato bežim," mi je odvrnil. "Ti pa prideš z Di-ejčkom za menoj." Potem sem ga prosila in preprosila, naj še vsaj en dan ostane. — "V gozd se skrijem, tam v tisti špilj; ob Zelenem robu te bom čakal. Do jutri opolnoči. Potem pa zbežim proti meji." .Tako sva se ločila. Jaz pa sem vse tako naredila, samo da lahko pritečem k Vam in Vas zaprosim pomoči." "Oj, oj!" je zdihoval župnik, "če je že na orožnike šlo . . . Oj ti presneti jez-i., pa ni mislila tako, reva, za petelina ji je bilo žal . . Poslušaj, Hanka: Kaj pa bo s porok >, če Guš uteče?" Hapko so, spet zalile solze: ': "Otosp&d*. ne vem! Tako sva se že iepo. pri-. f pravila/zdaj" pa . . ." In je jokala ko za izgubljenim življenjem. "Bog vse vidi, Hanka, tudi tvoje jwv'ie, ubožica, za pokoro in njemu v dar, ljub dar, zares. Temu Gušii, pobu nemarnemv., pa je že prav, da se v špilji malo spokori, ! Jutri pa. po j deva ponj in ga izvlečeva iz špilje, ko medveda ga izvlečeva, Hanka!" Poredno jo je gledal in žena se je skozi solze zvedrila: "Oh, gospod, kako ste dobri!" Ko je ženska odšla, je župnik še bral zorni-ce iz duhovniških bukev. In je bral o ribi in mreži in o ovci, ki se je zgubila, pa je pastir šel za njo, jo našel, zadel na rame Jn nesel domov. "Ej, moj ljubi Gospodar, če mi jutri močno pomoreš, Ti jo prinesem!" 3. MEDVED V ŠPILJI IN PETELIN V LONCU. "Matevž, Matevž, kako pa besedo držiš?" je vprašal župnik, ko je drugega jutra po maši stopil h kurjerejcu v hišo. "Tako ko sva se zmenila, gospod." "Ti že, ti že, a tvoja žena?" Urša se je kar ustrašila. Res je nekaj pravila na vasi, a orožnikom ni nič rekla, tega ne in ne. Matevž ji je ostro naložil, naj molči, da ne bo sitnosti, ker se nič ne ve, kdo je tat. In še prav všeč mu je bilo, da je lahko vpričo gospoda pokazal svojo oblast, ker prilike za to so bile prav redke. Gospod Janez se je lažjega srca t dpravil iz vasi po polju pa tuhtal, kako bi Guša izvabil domov. Postopač je, nič ne dela, zato pa krade; lehak je ko perce, si-ce pa je dobro. Tistega petelina pa je prav zares mu nil. Iz teh misli ga je zbudil plah pozdrav: Hanka ga je čakala ob poti. "Bog daj, Hanka, kar naprej stopaj pa moli, za Guša, za pravo pamet. . ." Tako sta hodila, zavila po stezi v gozd in je šlo okoli Mrzovka v globel in spet čez hrib in spet v globel, dve debeli uri hoda. Gospod Janez je zdaj pa zdaj obstal in pot>A srce: bije, močno bije, ko ura, smrtna ura, da ne pozabiš, stari fant, kam se izteče tvoja pot. Hanka pa hiti lovit srečo, zato tako speši. Guš ni spal. Sedel je v grmovju pred špi-ljo in gruntal, da še nikoli ne tako: Hanka, revica, moje dekle in Žena neporočena. Nocoj te zapustim, pa bi lahko bilo vse dobro, ko bi presnete petelinje pravde ne bilo. In kaj, če pride s petelinom na dan vse, kar sem pokradel: jata kokoši, zajci in srne, žakelj moke, ki sem ga iz mlina zavlekel za Drejčka, pletenka vina iz županove kleti in venci klobas in svinjska pleča! Guša grebe, strah in kes ga grabita, v hladni senci se poti in -tuhtav -- .....—....... Pa poči suha veja v dolu. Guš se zvije ko maček in prisluhne. Koraki! Tiho se podr-sa globlje v grmovje. Zdaj zasliši žvižg in potem Hankin glas: "Peter!" Že je pri njej in ostrmi, ko zagleda pod grmom gospoda Janeza, ki počiva. "Peter, sem te prišel iskat, da jo popelješ pred oltar." "Gospod!" klikne Guš. "Vse vem, vse! Tista o orožnikih je prazna. Matevževka je potrdila, da te ni ovadila; saj da si ti petelina ukradel, to vemo prav zagotovo samo mi trije. Pa zakaj si ga, Peter, zakaj?" "Za Drejčka in za ohcet!" se odreže visoki fant, ki ob Hanki zmeden stoji pred župnikom. "Prodal sem ga, denar pa shranil." "Tako, iz ljubezni do otroka si ga ukradel, ti moj fant. Zdaj pa bo tega konec, kajne, Peter? Hanka ne mara tatu za moža, Dre j ček pa tatinskega očeta ne zasluži, otro-če nedolžno." Guš se prestopa in gleda v tla. Pa pravi: "V fabriko bom šel delat!" "Zdaj si pravo povedal, Peter! Saj sem vedel, da si dobrega srca, fant, ti Peter nagajivi, ki si mi hruške izpred nosa kradel z vrta pa si mi take iz blata na drevo nataknil, slepcu. Tak si bil, ti brinov grm ti, pa sem hotel naj lipa iz tebe zraste! Človeška pamet ničasta! Tako, tako, v fabriko pojdeš, ja, bom jaz inženirju povedal, ja in si brž ognjišče postavita, dom za vse tri. To bo lepo pri vas, Peter!" "Lepo!" pravi fant z iskrečimi se očmi in pogleda Hanko, ki ji teko solze po vedrih licih. "Zdaj pa poslušaj, Peter!" zavpije župnik. "Najprej popravi, kar si zagrešil, pomedi ves gnoj iz svoje hiše! Tu imaš trideset lir in marš k Matevžu! Reci mu-'na samem: "Matevž, petelina sem ti vzel in žal mi je. Vzel sem ga za sinka,.ki ga imam. Tu imaš 30 lir in odpusti mi!" • >.: • Peter prebledi'in si .'grize ustnice; Hanka ga prime za roko. To ;je hudo, hudo, priznati tatvino in prositi odpuščanja. V srcu mu melje, poka, buči ko vihar med angelom in hudičem. "Za Drejčka, Peter, za Drejčka!" šepne Hanka. , "Pa če me Matevž potem naznani?" se še skuša upirati. "To pa jaz zatrdno vem, da te ne bo!" pre-seče župnik, ib ••>< "Pa bom šel, šeidaihes, kar zdaj. Potem pa koj proč, v mesto, v: fabriko." "Zdaj še eno, Peter. Jutri je nedelja, bomo oklice nastavili, Enkrat za trikrat, ker sta tako nesrečna ... Sem že jaz opravil pri škofiji... Kaj praviš?" Peter in Hanka se spogledata. Župnik še vedno sedi na zemlji in ju gleda in premika ustnici ko v molitvi. Pa zine Peter Guš: "Gospod,,če Hanka hoče, rečem: da!" Hanka je dahnila: "Da, jaz tudi!" Pa je gospod Janez kar poskočil po koncu kot mladec in je žuborel: "Da, da, da! Čez par dni bosta rekla pred oltarjem: da! Da, za skupno božjo ljubezen, — da: za posvečeno družino -— da: za pošteno življenje. Peter, ki Hanka: za pošteno življenje!" ; "Da, gospod!" sta rekla oba. Župnik se je obrnil in se spustil po stezi nazaj proti domu. Onadva pa sta tiho šla za njim. Ko je drugi dan počila novica, da sta Peter in Hanka oklicaha, je bila vsa vas po-koncu. "Ta pohajač, lump, tat se poroči!" "Le na kaj?" "Pa tako sta skrivala! Zdaj vemo, čega- vega pestva Hanka, ta ptica!" "Bolje tako, morda se bo poprijel dela." '|Saj ni slab fant," so se pogovarjali drugi- "To hišo je pa naš gospod sezidal, tako se mi zdi; in ker je božja malta vmes, bo držalo, boste videli!" je pritrdil besedo stari Mohor, ključar kresniške cerkve. Par dni za tem je bila poroka, prav na tiho. Matevž je bil za pričo in njegova Urša je stala zraven s koškom, v katerem je bil spravljen dar za novi par — lep petelin. VEČNE POČITNICE Stric: "No, Melhijorček, kaj bi ti! rad postal, ko boš velik?" Melhijorček: "Zidar in učitelj." Stric: "Oboje hkratu? Zakaj pa?" Melhijorček: "Zato, ker imajo zidarji počitnice pozimi, učitelji pa poleti." TREŠČILO JE « A: "Prijatelj, kakšen si pa danes?"' B: "Ni čudno, ko je pa bila taka nevihta!'' A: "Kakšna nevihta? Saj je bilo vso no£ mirno." >ji#.ift|tfM B: "Seveda je bilo, ampak ne v moji hiši« K ženi sem prišel sinoči bolj pozno!" A: "Razumem. Treščilo je in te zadelo P° glavi..." . .i 84 ^<*><><>00<>OCK>000000<^ <>00<^0CKHKK Veselo Velikonoč vsem vlagateljem I in klijentom Banka, ki je preiskušena glede varnosti in zanesljivosti 2201 West Cermak Road CHICAGO, ILL. TELEFON: CANAL 1955 Uradniki: JOHN BRENZA, predsednik STEVEN S. TYRAKOWSKI, podpredsednik JULIUS C. BRENZA, podpreds. in blagajnik Direktorji: JOHN BRENZA, STEVEN C. TYRAKOWSKI, DR. SYLVESTER A. BRENZA in JULIUS C. BRENZA. Judovske anekdote ker druge dote ti ne morem dati. Ako se povrne kdaj tvoj oče, oddaj mu to." Kodranov Matevž je moral V Srbijo k vojakom. Tisti jesenski dan, ko je odhajal, je veselo vriskal in pel. Zvečer se je ustavil pod oknom Skalnikove Mince. Luna j« sijala in zvezde so mežikale, ko sta si prisegala Večno ljubezen in zvestobo. Deklica mu je odlomila kar cel vrh rožmarina in mu ga pripela na prsi. "Vesela bodi, ljubica, čez mesecev devet se zopet vidiva!" je pel Matevž. In obljubljal ji je, da ji bo vSaj vsak teden enkrat pisal in ji ostal vedno zvest. Minca mu je verjela, skozi solze se mu je nasmehnila, ko je odvriskal po vasi. Ej, Matevž je bil fant! S kastorcem po strani, visok in plečat, a čez pas vitek kakor mestna gospodična, lepega zarjavelega obraza jo je mahal skozi vas in dekletom je bilo hudo zanj, čeprav je ljubil samo Minco, ki so ga ji vse zavidale. No, Matevž je odšel in tudi drugi rekruti in vas je ostala tiha * * * "Ti, Picek, za vsako Matevževo pisanje, ki ga prejme Minca, dobiš od mene merico žga-njice!" je hitel v krčmi pri Cekinčku debeli vdovec Veha nagovarjat vaškega sla Picka, ki je ljubil žganje bolj kakor vse, saj bi zanj še dušo dal. Veha se je nameraval zdaj ženiti pri Minci in če je hotel kaj doseči, je bilo treba predvsem kolikor mogoče zabrisati vsako sled o Matevžu, da bi ga dekle čimprej pozabilo. Zdaj je nagovarjal Veha Picka, ki je nosil pošto. Picek se ni mogel ustavljati izkušnjavi, zlasti še, ker je dobrodušni in bogati Veha takoj zanj naročil kar dve merici žganjice in mu stisnil v roko desetak, ki je pomenil za Picka že veliko premoženje, saj je bil zanj največji denar dvodinarski novec, vse drugo mu je sproti pobrala njegova dobra ženica, ki je morala skrbeti za živež petim otrokom. In Veha se je res pričel kar na lepem ženiti pri Minci, ki ga je zavračala, a njena mati je bila takoj drugih misli in svarila jo je: "Veha je bogat mož, denarja ima mnogo. Dobro vse premisli! Tvoj Matevž ti nikoli ne piše in ti tudi ne bo. Tam v južnih krajih se je zagledal v kako temnooko Srbijanko, saj pravijo, da so lepa dekleta doli in tudi bogata vse drugače ko pri nas. Bodi vendar pametna in odloči se za Veho!" Deklica ni hotela o svojem novem ženinu ničesar slišati in je samo čakala, da ji piše Matevž. Minevali so tedni in že je poteklo nekaj mesecev, a od Matevža ni bilo pisanja. Kako naj tudi pride, če je Veha vsak dopis prestregel in plačal Picku zanj merico žganja. Veha je bil vesel, Picek pa srečen in zadovoljen, saj se ga je zdaj večkrat lahko na-luckal. Matevž se je naveličal večnega pisarjenja, ki je ostalo brez vsakega odgovora, in je umolknil. "Kako bo pa zdaj, ker ni več nobenega pisma?" je Picek zaskrbljeno vprašal Veho. "Včasih ti ga bom že še privoščil kako merico", ga je poslednji potolažil in se Bmejal. A ta merica je bila Vedno redkejša, kajti Veha se je čutil pri Minci vedno bolj domačega in že je skrivaj upal, da bo postala njegova žena še prej, preden bo prišel Matevž od vojakov. Ker je pritiskala na Minco tudi mati, si ni vedela drugače pomagati, da je obljubila, da se bo odločila do velike noči, a dotlej naj jo puste pri miru. Sama pa je skrivaj upala, da morda pride Matevž vendarle za praznike domov. « # * Zapeli so velikonočnico zvonovi; vse je že zelenelo in se veselilo, le Minca je šla žalostna tisto soboto k procesiji. Zaplavalo je pod nebom mogočno bandero, ki so ga nesli trije domači fantje. Daleč za banderom je stopala Minca, ki se je po naključju ozrla v fante. Zastala ji je noga. Srednji med nosači je bil vendar njen Matevž, ki je ponosno korakal in se ni ozrl ne na desno ne na levo. Seveda je bil on. Sicer je imel. njegov obraz še bolj zdravo zarjavelo barvo, a drugače je ostal neizpremenjen. Res je Matevž prišel za praznike domov. Pri vojakih so ga radi imeli, saj ni bil cmer-ga, vse je naredil z veseljem in kmalu je bil priljubljen pri svojih višjih. Za veliko noč so mu dovolili, da je smel domov. Tega je bil silno vesel, kajti Minco je imel res rad in radoveden je bil, kaj se je zgodilo, da ni od nje ne duha ne sluha. Pisal pa ni nikomur, da pride, niti materi, saj si je mislil, da se lahko še kaj preokrene, in zato je rajši molčal. Ko je prišel domov, ga je mati vsa vesela objela. In spet je nosil bandero kakor vsako leto. Ko se je Matevž po procesiji vrnil domov, je potrkala Pickova žena Mica. "Kaj pa vi, Mica?" se je začudil mladenič. Ženica je zaihtela: "Ta moj stari norec! Lepo te prosim, odpusti mu, sicer bo še ob ta svoj kosec kruha! Tisti Veha ga je pregovoril, da mu je za žganje nosil tvoja pisma, ki si jih pisal Minci. Danes te je moj stari videl. Od samega strahu se je napil in mi izjecljal, kaj je storil. Zavoljo mene in dece se usmili, saj veš, pet otrok imam!" Matevž se je veselo nasmehnil: "Je že dobro, Mica! Ce bi ne bilo zavoljo vas, bi že pokazal Vehi, pa bi moral tudi Pi-cek trpeti, zato naj bo!" Že jo je mahnil k Minci. Ko ga je Minca zagledala, je prebledela in naredila užaljen obraz, mati ga pa sploh ni pogledala. "No, no, saj ni tako hudo!" je hitel Matevž. "Tisti Veha je prestregel vsa moja pisma, da boste vedeli, mati, kako je pošten tisti ženin ! Če ga Minca ni marala, naj bi jo pustil lepo pri miru, ne pa z zvijačo izkušal doseči njeno ljubezen!" Minca je zastrmela, a mati zazijala, saj je neomahljivo verovala v Veho in ga smatrala za največjega poštenjaka. Zvečer pa je stal Matevž spet pod oknom in šepetal svoji Minci o ljubezni. Pravil ji je o lepih južnih krajih in ji obljubil, da se kmalu vrne in jo povede pred oltar. Povest starega Gašperja Korenčanova Zalika je bila V neki ljubljanski trgovini za blagajničarko. Ker je bila prikupna in marljiva, so jo Vsi radi imeli. Vedno in vedno je poizvedovala za svojim očetom. Naposled pa je izvedela zanj po srečnem naključju. V to trgovino je prihajal dostikrat tudi premožni Jazbec. Tako se je nekoč oglasil v trgovini v velikem tednu. Ker sta se s trgovcem dobro poznala, ga je ta kajpak vedno vpraševal, kaj je novega v njegovem kraju. Pa mu je Jazbec pripovedoval o novem čudaškem meščanu Gašperju. Zalika je seveda to čula in začela razmišljati, ali ne bi morda bil ta čudak njen oče ... Še preden je Jazbec odšel, je stopila k njemu, pa ga vprašala, kako se piše trški čudak. Zvedela je vse. To je njen oče ... Prav ničesar ni o tem nikomur omenila, a njen sklep je bil že storjen: na veliko soboto se odpelje k očetu. Stari Gašper je sedel na veliko soboto pred svojo hišico in čital časopis, ko ga je nenadno pozdravila brhka gospodična. "Oprostite mi, da vas nadlegujem. Prosim vas, ali bi hoteli prečita« tole pismo?" Komaj je stari Gašper prebral pisanje, se je hitro dvignil in ves razburjen vprašal mladenko: "Gospodična, ali ste vi poznali gospo Matildo? Kako • ste prišli do tega pisma?" Zalika, ki se ji je zasmilil trpeči oče, je tedaj s solzami v očeh, ponudila roko očetu: "Oče, srečne praznike vam želim prvič v svojem življenju . . ." Stari Gašper je bil p0 tistem dogodku kakor izpremenjen. Sleherno nedeljo in sleherni praznik je obiskovala Zalika svojega očeta. Poprej čmerni in čudaški Gašper je postal zgovoren in vesel. Smeje se mi je dostikrat rekel: "Tone, ko umrjem, pa lahko napiše« to zgodbo." Gašper zdaj že počiva na pokopališču, zato sem lahko opisal te dogodke. Tudi Zalika, ki je zdaj že poročena, mi je to dovolila. Ko je Erženovemu Matijčetu umrla mati, ni imel več obstanka v rodni vasi. Prodal je hišieo in tistih nekaj njivic, pa odpotoval v Ameriko. Vse to Matijčetovo posestvice je kupil čudaški napol gosposki, že prileten tujec. Z vaščani ni prav nič občeval; v postrežbo je imel le staro Brdajsevo Katro. Od te Katre sem zvedel, da ima stari Gašper silno dosti knjig in da je njegovo edino veselje čitanje. Premišljal in preudarjal sem, kako bi mogel s tem čudaškim jGagperjem skleniti znanje. Neke nedelje popoldne sem se kar odločil, da ga obiščem. Z vso vljudnostjo, kolikor sem je bil zmožen, sem ga prijazno pozdravil in se opravičeval, da ga motim pri branju. Zelo je bil iznenaden, ko sem mu povedal svojo željo, da bi si rad izposodil pri njem kake knjige. Gašper se je nasmehnil in mi rekel: "Veseli me, veseli, ti mladi prijatelj, da tudi ti rad bereš. Kar imam v zalogi, ti radevolje posodim." V začudenje vseh vaščanov sva z Gašperjem postala najboljša prijatelja. Sleherno ne. deljo in včasih tudi. ob delavnikih sem bil njegov vasovalec. Ko sva se enkrat prav po domače razgovarjala, me je kar na kratko vprašal: "Ti, Tone, ali si že kaj zaljubljen?" Spravil me je s tem vprašanjem z6lo v zadrego, kar je takoj opazil. Zato mi je le rekel : "No, saj mene to nič ne briga. Če si zaljubljen, bodi zelo previden! Povedal ti bom zgodbo, ki pa jo obdrži zase!" — Kaj? Včeraj ste me prosili podpore, češ, da nimate za obed, danes pa sedite tu in jeste postrv z majonezo? — Glejte, dragi gospod, vi mnogo govorite, jaz pa tega nimam rad. Kadar nimam denarja, ne morem jesti postrvi. Povejte mi torej, kdaj naj jem postrv? Obtoženec: Stopite bliže. Kako se pišete ? — Jakob Abeles. — Od kod ste doma? ....... .. .'. .v. • . — Iz Tarnopola. — Vaš poklic? — Stafinar. "'■ ■[' ' ' — Vera? — Saj sem rekel, da se pišem Jakob Abeles, cla sem iz Tarnopola in po poklicu stari-nar. Kaj hočete še več? Kaj mislite, da sem husit. » Trgovsko pismo: — Velecenjeni gospod! Kdo je obljubil plačati do prvega? Vi! Kdo ni držal obljube? Vi! Kdo je lump? .Vaš udani Morie Lobel. Dva Škota in en Žid so šli v Londonu na predavanje, ki je bilo brez vstopnine. Med predavanjem je bila napovedana zbirka. Žid je omedlel, Škota sta ga pa hitro dvignila in odnesla iz dvorane. ♦ Židovski berač pride k Rotschildu in pravi: Gospod Rotschild, sam Bog mi je priča, da nisem prišel k vam beračit. Rad bi samo stavil z vami za tisoč kron, da si lahko pre-skrbim to, česar niti'bogati Rotschild ne more dobiti. — Dobro, je odgovoril Rotschild, — stava je sklenjena. Ta bi bila lepa, da bi jaz ne mogel dobiti nečesa, kar ti lahko dobiš. — Kar poskusite dobiti od občine ubožno spričevalo. * Bil je velik židovski praznik in v sinagogo se je prerival prileten Žid. Na pragu ga je ustavil šames (cerkovnik). Imate plačan sedež? — ga je vprašal. — Ne, pa ga-tudi ne rabim, ker imam v sinagogi bratranca, pa bi mu rad nekaj povedal, potem pa takoj odidem. Šames mu je vprašujoče pogledal v obraZj malo je pomislil in odgovoril: , — Slepar si, zdi se mi, da hočeš moliti. 4 Predniki Ignaca Forgesa so bili tudi izrae-liti. Toda Ignac Forges je katoličan. Ko je prišel mladi Thierfelder snubit njegovo hčerko Vlasto, mu je Forges dejal: — Ljubi gospod Thierfelder, iz tega pa že ne bo nič. Prvič ste Zid, mi pa kristjani, drugič pa nimate denarja, a to je pri nas Židih glavno. , > Gospa Pollakova kaže znancu sliko. — Zelo lepa, milostiva, toda imeti bi morali k nji pendant. Drugi dan pride gospa v trgovino z Umetninami. i »iM — Pendant potrebujem. — Čemu pa? Y'Tf' — To vas nič ne briga, predrzneš! : 'i? * ■ Žid in Škot sta postala trgovska družabni ka. Cez šest mesecev sta se ločila, oba sta bila oslepela, tako sta gledala drug drugemu n:. prste, y * V kavarni govore o dražbah umetnin i nekdo pravi: Tudi Rembrandt je na draži. in Rjepin tudi. — Da, da> — si misli Rosenzweig pri sosedni mizi, — a Wolf je napovedal konku: in Liifter je šel v poravnavo, jaz pa tudi nimam več daleč do konkurza. LTj OTROŠKA USTA "Saj niti nisi tako utrujena, kakor se: mislil" je rekel Jožek svoji sestri, ko se j vrnila od poroke domov. "Zakaj pa naj bi bila utrujena?" "Saj je vendar hišnica rekla, da si let:., polnih šest mesecev za ženinom." ZVEZDE NA MOŠKEM NEBU Moški: "Ve ženske ste prave zvezde r.. moškem nebu." Ženska: "Da, to bi vam bilo po volji. Zv čer naj bi se prikazale, zjutraj pa zopet izgi nile." A. S. Iz njegovega pripovedovanja vam torej napišem to zgodbo. w Gašper Korenčan, železniški uradnik, je nekaj let živel v največjem zadovoljstvu s svojo lepo soprogo Matildo. Naenkrat pa so ga premestili v oddaljen kraj. Moral se je začasno posloviti od svoje ženice. Tolažil jo je, kakor je vedel in znal, da bo čimprej vse uredil, da bo prišla za njim. Prav ta premestitev je postala za oba največje gorje. Nekega dne je prejel pismo od svojega tovariša, ki mu je na kratko pisal, da zahaja k njegovi Matildi neki inženjer. Ne da bi Gašper vse to natančno preiskal, je kratkomalo odpovedal službo in se odpeljal v Ameriko. Njegova Matilda je zvedela za možev odhod šele pozneje, ko je bil Gašper v Ameriki. Prejokala je dneve in noči ob svoji komaj triletni hčerki. Bila je namreč popolnoma nedolžna. Njeno nezvestobo si je sam izmislil Gašperjev hinavski prijatelj Lesjak, ki se je nekoč zaman ženil pri Matildi. Od tistega časa je minilo polnih dvajset let. Medtem je že umrla nesrečna Matilda. Sirota je morala služiti, da je preživljala hčerko. Še preden je umrla, je prejela od hudo bolnega Lesjaka skesano pismo, naj mu odpusti, ker ji je on s svojo peklensko zlobo uničil življenje. Nesrečna Matilda je na smrtni postelji izročila to izjavo svoji že 181etni hčerki z besedami: "Zalika, to pismo ti izročam, " .•;,; .•' •-■.v ■'/■■: i/. . < ■ •■. ■ • : ■-•■A.I. » '-* Zvesta ljubezen — želi — , Metropolitan State Bank Vesele velikonočne praznike želim vsem svojim odjemalcem in MARTIN SENICA % — SLOVENSKA GROCERIJA IN MESNICA — E 2059 W. 23 Street Telefon Canal 8172 Chicago, Illinois l? VESELO ALELUJO IN VSE NAJBOLJŠE k velikonočnim praznikom želi vsem JOHN J ERIC H — SLOVENSKI NOTAR --1849 W. Cermak Rd. Chicago, Illinois Odrezal se je. — Stari gospod sreča ob potoku >dečka v kopalnih hlačkah in ga vpraša : "No, mali, ali znaš tudi plavati." — Deček: "Znam!" — Stari gospod: "Kje si se panaučilT' — Deček: "V vodi!" VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE želimo vsem rojakom Slovencem in bratom Hrvatom! PARK VIEW Wet Wash Laundry Co. FRANK GRILL, predsednik VESELO ALELUJO IN MNOGO PIRHOV želim vsem rojakom Slovencem, posebno vsem mojim klijentom! Anthony J. Darovic SLOVENSKI ODVETNIK V CHICAGI Uradu j ena: ' 2209 West Cermak Road Telefon Canal 5086 in na: 1904 West Cermak Road Telefon Canal 7130 , V pisarni: reliance federal savings & loan ass'n, chicago, illinois Rojakom iskreno želim, da bi v tekočem letu ne imeli nikakih težav in sitnosti. Za slučaj pa, da pridejo kake težave, tedaj pridite k meni, da Vam pomagam iz njih. Prav zadovoljne in vesele velikonočne praznike želi vsem Slovencem in bratom Hrvatom VESELO ALELUJO IN VESELE PRAZNIKE želimo vsem našim rojakom in rojakinjam, obenem priporočamo našo moderno slovensko pralnico slovenskim gospodinjam. — NE POZABITE NAS! — LOUIS J. ZEFRAN PRVI SLOVENSKI POGREBNIK V CHICAGI 1941 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois Telefon: CANAL 4611 1729 West 21st Street Tel. Canal 7172-7173 CHICAGO, ILLINOIS Obenem naznanjamo, da imamo sedaj najbolj moderno izpopolnjeno pralnico. Inštalirali smo najnovejše stroje. Izdelujemo vse delo doma, kar doslej nismo mogli. Zato Vam jamčimo, da bote pri nas vedno najbolje postreženi. Za naročila nas pokličite na telefon: CANAL 7172—7173. PILSEN Laundry Co. Vesele velikonočne praznike želimo vsem našim odjemalcem in prijateljem WENCEL'S DAIRY — SLOVENSKA MLEKARNA —' 2380-82 Blue Island Ave., Chicago, Illinois Telefon: Monroe 3673 Vesele in zadovoljne velikonočne praznike želita vsem J. STAYER in J. STARC. lastnika 1158 West 18th Street, Phone Canal 3500 CHICAGO, ILLINOIS Emil A. Basener in Frank P. Kosmach prodajalca zemljišč — zavarovalnina 'Vseh vrst. Ji 2116 W. Cermak Rd. Chicago, Illinois g- Telefon Canal 2138 gf iM — SE PRIPOROČATA V NAKLONJENOST — W 8Č$. . ' . . ( VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE vam želijo * Prav veselo in zadovoljno Velikonoč želi vsem svojim odjcmalcem, prijateljem in znancem John Korenchan slovenska grocerija Uradniki in Odborniki Cermak Rd. Chicago Telefon: Canal 6138 Vsem našim odjemalcem iskrena hvala za patroniziranje v preteklosti in se za isto še nadalje priporočamo. ' Kadarkoli rabite pohištva, peč, karpetov in drugih raznih kuhinjskih predmetov, vedite, da je naša trgovina z vsem tem vsak čas najbolje založena,-ki Varii nudi vse take predmete po zmerni ceni. Vabimo Vas, da kadar se mudite v naši bližini, da pridete in si ogledate našo trgovino. 2107-11 W Vsem svojim odjcmalcem najlepšo Vf uhvulo za naklonjenost in obenem se g— :a:-isto%-šc:mtl^ljo,'-prippročanu .'<■, ; i P" (Poprej: "SLOVENSKI DOM"), Chicago, Illinois 2313 So. Lincoln Street 'M Chicago, Illinois 1904 W. Cermak Rd Telefon Canal 6399 Telefon Canal 7130 MARIJA MAGDALENA (Nadaljevanje m 1. strani) marveč je večno človeški: sleherno skesano srce more doseči odpuščanje. Ali ni to tako živo danes, kot je bilo nekoč in kakor bo jutri in kaj ni to čudovita tolažba, da ni treba nikomur izmed nas obupati? Da je pripravljena za nas milost, ki more vanjo vsak človek eaupati? A dajmo, da razumemo zvonjenje velikonočnih zvonov pravilno: prepevajo nam o veselju vstajenja, tistega vstajenja po najhujšem, najbolj požrtvovalnem življenju na svetu. Tega življenja, ki nam je vsem postavljeno za zgled, ne smemo pozabiti in ne sme-po postati farizeji, ki obtožujejo, kjer moremo — sledeč najvišjemu zgledu — odpuščati. "Kdor izmed vas je brez greha, naj prvi vrže kamen vanjo," je dejal Gospod, ko so privedli prešuštnico predenj — in nobena roka se ni dvignila. Dobro bi bilo, da bi se sredi svojih skrbi polnih dni večkrat domislili teh svetih besed, preden bi izrekli kako obsodbo in bi s tem zavrgli kakega človeka. Nikogar ni med nami, ki bi ne bil zaradi odpuščajoče besede , bolj vesel, odrešen in ki se ne bi mogel poboljšati. Sleherni človek more koga osrečiti —- ali ni to neskončno bogastvo? Ali ga ne bomo oberoč zajemali? — Res je: trda beseda, ki jo izreče tisti, ki ga ljubimo, nas globoko zadene. In težko nam je, da ne bi obtožili tistega, ki nas rani. Vendar: nihče ni do dna propadel, nikogar nimamo pravice obsojati. Z vseh cerkva zvonijo zvonovi. Njih pesem oznanja vstajenje, oznanja zaupanje v milost in nalahno zveni iz pesmi spomin: Bodite usmiljeni, da boste usmiljenje dosegli. Razne novice iz rodnih krajev Ukradeni jurji Dvanajst jurjev (12.000 dinarjev) je bilo na skrivnosten način ukradenih zasebniku Karlu Kaplju v Ljubljani iz njegovega stanovanja. Za storilcem manjka vsaka sled. Podlegla opeklinam V celjski bolnici je umrla 75 letna občinska reva Antonija Koroščeva iz Ivance pri Vojniku. Koroščevi se je pri štedilniku vnela obleka, pri čemer je dobila hude opekline, zaradi katerih je bila pripeljana v bolnico, kjer je podlegla. — Prav tako je v celjski bolnici umrla za opeklinami 19 letna služkinja Angela Marko ki se ji je teden poprej pri štedilniku vnella obleka. -o- Živa bakla Obleka se je vnela 80 letnemu preužitkarju Janezu Vo-grinu, ko se je grel pri peči. Na srečo so domačini še pravočasno opazili, pritekli in pogasili, oziroma sneli z njega gorečo obleko, vendar je moral Vogrin zaradi močnih opeklin v mariborsko bolnico. -o- Žalosten primer Pleskarski pomočnik Hasan Iloto v Sarajevu se je smrtno-nevarno zabodel z nožem v prsa, ker ni mogel najti nobenega dela. Njegova žena je v kuhinji pripravljala kosilo, ko je zaslišala zamolkli padec. Hitela je v sobo, kjer je našla moža ležati na tleh v mlaki krvi. Zima v Bosni Po poročilih iz Bosne in Hercegovine, so bile t a m v drugi polovici februarja premnoge ceste zametene, da se ni mogel vršiti promet. Ponekod sp bili žameti visoki do osem metrov. V planinah je zapadlo do 2 metra snega in v Banjaluki imajo meter de belo sneženo odejo. Lačni^volkovi uganjajo razbojniško po četje po gozdovih in so postali strašna nadloga kmetoval- cem v planinskih krajih, koder davijo drobnico in v velikih tolpah obkrožajo samotne kmetije. -o- Pomanjkanje petroleja S Krškega poročajo, da je v Spodnjem Posavju veliko pomanjkanje petroleja. Ljudstvo je s tem močno prizadeto, ker je za revnejše sloje elektrika še vedno predraga. Nekateri si pomagajo s tem, da v petrolejske svetilke nalivajo bencin in tako svetijo. Ne zavedajo se pa, kako nevarno početje je to in le čudno je, da se še ni zgodila kakšna nesreča. Nesreča šolarja Pri smučanju se je nevarno poškodoval 9 letni sinček po-sestnika iz Begunj pri Cerknici Janez Debevc in so ga morali odpeljati v ljubljansko bolnico. Opekel se je Močno se je opekel po roki France Hočevar, posestnik iz Struge pri Vidmu-Dobrepo-ljah in je moral iskati pomoči v ljubljanski bolnici. Obsojen zaradi maščevanja Mariborski kazenski senat je obsodil 34 letnega Štefana Žurana iz Sv. Barbare v Slovenskih goricah na štiri mesece strogega zapora,ker je prijavil orožnikom, da je njegov brat zadavil lastnega šest mesecev starega otroka, pa se je potem pokazalo, da je otrok umrl naravne smrti. Štefan je podal lažno izjavo iz maščevanja nad svojim bratom. --o-- Dve nesreči Po stopnicah je nesrečno padla 34 letna služkinja Marija Videmšek v Ljubljani in se močno poškodovala, da je morala iskati pomoči v bolnici. — Prav tako je morala v bolnico njena 20 letna stanovska tovarišica Josipina Kun-stek, ki se je pri pranju perila močno poparila s kropom. -o- Nevarna igrača Osemnajstletni posesftntfšM sin Milan Donajša iz Partinja si je radovedno ogledoval puško, o kateri ni vedel, da je napolnjena. Naenkrat se je orožje sprožilo in strel ga je zadel v nogo. Odpeljali so ga v mariborsko bolnico. ŠIRITE AMER. SLOVENCA a J J ^ Z Z J * Z J ^ Z Z Z X J ^ Z H H Z * Z Odločili seS Da ob 25 letnici naše obrti damo priložnost našim slovenskim gospodinjam v Chicagi, Cicero, Berwynu in vsej okolici, da si poceni nabavijo VELIKONOČNE JESTVINE! ZATO BOMO VELIKI TEDEN prodajali fine doma prekajene ŠUNKE in prave domače KRANJSKE OA KLOBASE po ..........................................................^UC FUNT FRIŠNE MLADE PUJSKE S KOŽO, ki bodo .... 1 J dali najbolj okusno pečenko pa po...................... ' "L FUNT SVEŽA JAJCA DIREKTNO S FARME ZA VELIKONOČNE PIRUHE (v skupini S ducatov) OA samo po :...................................................................Z.UC DUCAT V ZALOGI bomo imeli tudi vse druge vrste SVEŽE MESO, VSE VRSTE PERUTNINE IN VSE VRSTE ZELENJAVO IN GROCERIJO. Naročila dostavimo brezplačno na dom! Obenem želimo vsem odjemalcem in vsem prijateljem in znancem VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE in vse najbolje k VELIKI NOČI! JOSEPH KUKMAN slovenska grocerija in mesnica 1837 W. CERMAK RD. Tel. Canal 5634 CHICAGO, ILL t it it it (t it it it it it it it it it it it (t it it it it (t (t it it o ■n a> o O I 1-3 tO M ti 'i' a) H S S S 02 -g P t 02 g H S ai „ > £ tO V > O) S to ei S M '03 C C OJ o >n a> rs £ S u a C o A M cu »Ki £ * prijateljem! MATH KREME SEC - SLOVENSKA GROCERIJA IN MESNICA — 1919 W. Cermak Rd., Tel. Canal 6319 Chicago, Illinois Slovenskim gospodinjam se proporočam. Za Velikonoč bomo imeli v zalogi vse vrste prekajeno in sveže meso in vse vrste grocerijo. ZAHVALA IN VOŠC Vsem mojim dragim odjemalcem, ki so te dni naročili šunke, želodce1 in druge stvari za velikonočne praznike prav iskreno zahvalim in vsem želim prav veselo in zadovoljno Velikonoč! Vsem se priporočam s svojo MESNICO in GROCERIJO tudi skozi leto. d Vesele velikonočne praznike želi vsem Philip P. Bliss Zastopstvo za vse vrste zavarovalnino 175 W. Jackson Blvd. Chicago, Illinois Telefon Wabash 3620 Mi specializiramo že dolgo vrsto let poklicno v zavarovalnin-stvu. Posebno se priporočamo društvam, kakor trgovcem in obrtnikom ter posameznikom za zavarovalnino proti tatvini, ropu itd. Ako ne morete dobiti zadovoljive zavarovalnine in pogojev kje drugje, tedaj sporočite nam, kake vrste zavarovalnine želite in skušali Vam bomo postreči mi. Zavarujemo proti ognju in sprejemamo vse vrste zavarovalnine. r r r r r r r r r S K r r VESELO VELIKONOČ IN MNOGO PIRHOV želi vsem svojim odjemalcem in prijateljem Reliance FEDERAL SAVINGS & LOAN ASS'N. TO LE BERITE Belil ajdova moka po—6c funt Domače okusno suho meso po ....................19c funt Domače suhe klobase- 29c funt Naročila dostavljamo po vsej Ameriki po C. O. D. 111 Obenem voščimo vsem odjemalcem, prijateljem znancem v Jolietu in po celi Ameriki VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE! Martin Gorsieh 900 No. Hickory Street, Joliet, Illinois Telefon 2-2628 w <1 if 1 Razne zanimivosti Phone: 2-0552 601 No. Chicago Street, 527 N. Chicago St. ^ f i -f f i i Swan Bread COLUMBIA BAKING CO. Joliet, Illinois Vesele in zadovoljne velikonočne praznike voščim in želim vsem odjemalcem, prijateljem in znancem JOSEPH SLAPN1ČAR — SLOVENSKI KAMNOSEK — Velika zaloga raznovrstnih nagrobnih spomenikov. Telefon 2-4787 Veselo Velikonoč vošči in želi vsem DR. J.A.ZALAR SLOVENSKI ZDRAVNIK in KIRURG Uradujc: 11 Joliet, Illinois <1 _ <1 l> I i & & 12 A. M.; 2—4 in 7—8 P. M. vazun ob sredah; ob nedeljah od 10—12 A. M. Urad na: 351 No. Chicago Street v KSKJ. Domu Tel. v uradu: 9830 ~ Rez. telefon pa: 9448 in 9044 JOLIET ILLINOIS VESELO VELIKONOČ želi vsem! DR. JOSEPH W. ZELKO -:- DENTIST -:- Ordinira od 9. do 12 dop. in od 1. do S. pop. Zvečer od 7. do 9. in ob nedeljah po dogovoru. Cor. Chicago & Jackson Sts., ■Telefon: 2-1764 TPS 1 'it 1 CERKVENA HIERARHIJA V L. 1939 Pred kratkim je izšel pape-ški letopis, kjer so navedeni o stanju katoliške hierarhije dne 31. decembra 1939 takole: Sveti kolegij kardinalov ima 57 članov. Hierarhija ima dalje 10 vladajočih patriarhov, 4 naslovne patriarhe, 221 vladajočih metropolitov, nadškofov, 57 vladajočih nadškofov, 940 vladajočih škofov, 772 pravo slavnih metropolitov, nadškofov, škofov in nuncijev, 52 prelatov in opatov, 30G apostolskih vikarjev in' 128 apostolskih prefektov. Pod papeževanjem P i j a XII. leta 1939 je bilo ustanovljenih y novih nadškofij in škofij, 2 prelaturi, 19 apostolskih vikarijatov in 5 apostolskih prefektur. Največ škofij od vseh katoliških dežel ima Italija, kjer je 39 nadškofij in 245 škofij. Sledijo Združene ameriške države z 19 nadškofij ami in 93 škofijami, dalje Brazilija s 17 nadškofij ami in z 81 škofijami, nato Francija, kjer je 17 nadškofij in 70 škofij in slednjič Španija, ki ima 9 nadškofij in 51 škofij. Od misijonskih dežela je na višku Kitajska z 90 apostolskimi vi-karijati in 39 apostolskimi prefekturami. NENAVADNA REKLAMA Pred sto leti je neka kosme-tična tvrdka hvalila svojo novo lasno vodo na vse pretege, na koncu je pa dodala svarilo: "Varujte se uporabljati ta pripomoček brez rokavic, kajti preko noči bi vam na rokah zrasla gosta dlaka!" Neka tehnična tvrdka na Dunaju je svoje blago pred nekoliko leti hvalila z besedami: "Naše spojke so ekonomične kakor dobra gospodinja zanesljive kakor bernar-dinec in neuničljive kakor — davčni urad!" Orientalski zelenjadarji ponujajo svoje blago tako-le: "Kreša, nežna kreša! Ce jo stara ženska zvečer je, se zjutraj dvigne mlada in sveža!" Originalno reklamo si je dovolila neka tovarna žebljev v Kalkuti. Najela je fakirja, ki se je obvezal da bo sedel in ležal samo na njenih žeb-ljih. Možak dobiva za to lepo plačilo. Napis poleg njegove žebljaste postelje pitfpovedu-je, da leži fakir samo na žeb-Ijih te in te tvrdke. LADJE V SEVERNEM LEDU Iz Kopenhagna poročajo: — V morski ožini Kattegatt tiči 15 tovornih ladij v ledu. Nad Velikim Beltom so te dni na 34 vožnjah z letali prevozili v enem dnevu 270 oseb. Dansko letalsko omrežje se je zdaj jako razširilo, tako da niso v redni letalski zvezi samo mesta, kakor Odenhohe, Aalborg, in F^bjerg, marveč tudi oddaljeni otoki, kamor letala zaradi ukinjenega prometa z ladjami prinašajo poŠto, živila in zdravila. Posle-d,ice ledene zime ljudstvo po- vsod hudo občuti. Mnogo šol in cerkva so morali Danci zaradi pomanjkanja kuriva zapreti. V Kopenhagnu preudar-jajo, ali ne bi zaprli tudi vsa mestna kopališča. Zaradi pomanjkanja kuriva stojijo dolge vrste ljudi pred trgovinami s premogom in čakajo, držeč v rokah vreče in vedra. Več blokov hiš že ni več zakurjenih. TUNEL BO DOGOTOVLJEN PRIHODNJE LETO Chicago, 111. — Komisar za podzemske ceste, Ph. Harrington, se je zadnjo sredo izrazil, da je novi tunel, ki se je pričel graditi pred 15 meseci, napol dogotovljen ter se pričakuje, da bo dovršen v začetku 1941. Obenem je omenil, da bo imela širša javnost dostop, da si bo graditev tunela lahko ogledala, 30. marca, in si cen- na Peoria in Milwaukee. Po novih dveh podzemskih železnicah, namreč pod State st. in Dearborn st., ko boste dograjeni, se bo, kot se pričakuje, vozilo na leto do 100 milijonov potnikov. »sv f & If » f> M I !> & i m r & 403 Tenth Street, w J^. Telefon VESELO ALELUJO in vse najboljše k velikonočnim praznikom želi in vošči vsem. Frank Opeka Prodajalec in Distributor slavnega "BLATZ PIVA" t :./ v North Chicago-Waukeganu Ob dobrem velikonočnem prigrizku ni boljšega kakor vrček dobre "Blatz Pive". North Chicago, 111. North Chicago 1702 >*mmmmmM*m Joliet, Illinois RUBY STREET GROCERY & MARKET A. GREGORICH, lastnik <1 m V zalogi imamo vse vrste grocerijo, sveže in suho meso. Izdelujemo okusne doma narejene klobase. — Gospodinjam se priporočamo.—Obenem želimo vsem VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE! 154 Ruby Street Tel. 6886 • Joliet, Illinois TEKOČO Pijte vedno -ZDRAVO ki jo izdeluje PIJAČO t f «■ m PRAV VESELO IN ZADOVOLJNO VELIKONOČ vsem prijateljem in odjemalcem želijo ANTON GRDINA IN SINOVI DVE TRGOVINI S POHIŠTVOM NA: 6017-25 St. Clair Avenue in 15303 Waterloo Road POGREBNI ZAVOD NA: 1053 East 62nd Street CLEVELAND, OHIO Telefon: Henderson 2088 JOHN POTOKAR IN SINOVI * IN NJEGOVI DELAVCI voščijo in želijo vesele velikonočne praznike vsem Slovencem in Slovenkam. Posebno pa tistim, ki se spominjajo in naročajo naše "DOUBLE EAGLE", izdelke in tako nam pomagajo si služiti pošteno naš kruh. Vsem naj prisrčnejša zahvala in se priporočamo še nadalje! Alien's Orange Crush Bottling Co. 1 Double Eagle Bottling & Beer Distributing Co. 7 Ohio Street Joliet Illinois Telefon 6417 r !> f> & I I 1= I |> 6511-19 St. Clair Avenue, Telefon: Henderson 4629 Vesele praznike vsem! TOM MEERS COAL CO. Zanesljiva postrežba z premogom v vseh slučajih, premog. — Jako nizke cene. PRIDITE SAMI K NAM, DA VIDITE. 254 Columbia St. Tel. 5441 f 4 4 Joliet, Illinois Vesele velikonočne praznike želimo vsem odjemalcem in prijateljem! Vse vrste THE EDNA DAIRY J. K., lastnik 6302 Edna Avenue, Cleveland, Ohio Tel. HEnderson 7963 Pijte "ROYAL PIONEER" in "ROYAL OKOCIM" i POLO PIVA ki jih izdeluje PIONEER BREWING CO. 515 Summit St. -:- Joliet, Illinois Telefon 4736 <1 i # i € Veselo Velikonoč želimo vsem rojakom Slovencem! MILLER'S CAFE JOHN in MARY MILLER, lastnika GOSTILNA Z VSAKOVRSTNIMI GftWPCILI 5205 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio Slovencem iz drugih naselbin, ki sc mudijo v Clcvclandu, sc priporočamo, da se ustavijo pri nas. Vesele velikonočne praznike želim vsem TENTH STREET Hardware Na jbolj popolno založena TRGOVINA Z ŽELEZNINO v Waukeganu. 620 Tenth Street, Tel. Majestic 1986 WAUKEGAN, ILLINOIS V zalogi vse vrste železnine, pohištvene potrebe, barve, steklo, itd. Vesele velikonočne praznike in obilo pirhov želi vsem naročnikom in prijateljem FRANK 0GR1N Zastopnik listov "AMER SLOVENCA" in "NOVEGA SVETA" North Chicago, 111. Voščimo vesele velikonočne praznike! Hlaikik's Dry-Goods Store 613 Tenth Street, North Chicago, 111. Phone: North Chicago 753 .Se priporočamo vsem rojakom! Svoji k svojim! Veselo Velikonoč želimo vsem! Mrs. John Zelenik & Son Tavern SLOVENSKA GOSTILNA -:- BLATZ PILSNER BEER -:- 501 Tenth Street, North Chicago, 111. Phone: North Chicago 5871 Se priporočamo rojakom za poset naše gostilne. Š>= Cleveland, Ohioi 1 S i! i Voščimo vesele velikonočne praznike vsem našim odjemalcem, prijateljem in vsemu narodu! ČEPON BROS. SLOVENSKA GROCERIJA in MESNICA 1039 Park Avenue, North Chicago, 111. Phone: North Chicago 2242 Pri nas dobite vedno vse vrste najboljo grocerijo, svežo zelenjavo in vse vrste mesnine. i? 4 i f i Vesele velikonočne praznike in vse najboljše k istim želi vsem JOHN H. MERLAK SLOVENSKA GOSTILNA 801 Tenth Street, North Chicago, III. Phone: North Chicago 5815 Po okusni dobri velikonočni šunki in drugih dobrotah se bo prileglo kozarec dobre pive, ali kaka druga pijača. S to Vam postrežemo mi. Se priporočamo za poset! Vesele velikonočne praznike in vse najbolje želi vsem MEMANIČEV POGREBNI ZAVOD JOSEPH J. NEMANICH, slov. fogrebnik 611 Tenth Street, North Chicago, 111. Phone: North Chicago 112 At 1 if 1 -I M f € PRI DOBRIH VELIKONOČNIH JEDILIH se bo prilegel kozarec pive, vina ali kaj drugega. Te dobrote dobite v naši gostilni! Copp & Merlock Park Inn Gostilna SLOVENSKA GOSTILNA Cor. 11th and Park Ave., North Chicago, lil. Tel.:North Chicago 684 <1 f 4 NAJBOLJŠE ŠUNKE, VELIKONOČNE PREKAJENE mesenine in vse kar potrebujete za velikonočne praznike dobite v naši groceriji in mesnici! Drasler's Groceries & leafs SLOVENSKA GROCERIJA in MESNICA 519 Tenth Street, North Chicago, 111. Tel.: North Chicago 613 Obenem voščimo vsem odjemalcem in prijateljem Veselo in zadovoljno Velikonoč in obilo pirhov! Vesele velikonočne praznike želi vsem JOHN LESKOVEC HEATING CONTRACTOR 1016 Lenox Avenue, North Chicago, III. Tel.: North Chicago 4483 Se priporoča rojakom za inštalacije fumacev in drugih naprav za gretje stanovanj in hiš. Veselo Velikonoč in vse najboljše k praznikom želi vsem ANDREW OGRIN SLOVENSKA MESNICA in GROCERIJA 726 Tenth Street, VVaukegan, Illinois Tel.: Majestic 3312 Slovenskim gospodinjam sc priporočamo 2-4 velikonočne praznike: # # j*- -f- 4 fi- 4$ <: f € € # ■■4 iti m M ■e AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 6 Malo razvedrila VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ' ig vam žele j J i E velet h s ke banke i |j ____ I | The Eveleth National Bank i jf '.' I The Miners National Bank tf - ■ -.».aM^u' .. ■ --- J EVELETH, MINNESOTA & Veselo Alelujo želi vsem g THE GOLDEN RULE STORE % A. GOLDBERG, lastnik *fl RAZNOVRSTNO BLAGO, OBLEKE IN ČEVLJI M ZA CELO DRUŽINO. . js§ I 3 328 Grant Avenue Eveleth, Minnesota Telefon 115 Vesele velikonočne praznike želi Vam vsem Veselo Velikonoč želi vsem TYSSEN FLOWER SHOP | AL VIN Gloyeck, Jr Cvetlice za vsakovrstne prilike. Member T. D. S. Eveleth, Minnesota s? 419 Pierce Street SLOVENSKI ODVETNIK Veselo Alelu j o ! THE PACIOTTI GROCERY 805 South 5th Street, MILWAUKEE, WIS. Trgovina najboljših kvalitativnih jestvin Točna in zanesljiva postrežba. — Domače suho meso in klobase. Eveleth, Tel. 239 Minnesota Vesele velikonočne praznike želi vsem svojim odjemalcem in prijateljem Slovenska cvetličarna JOHN DOBNICK, lastnik VESELO VELIKONOČ želita vsem MR. IN MRS. FRANK ERMENC — SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD — Veselo Veliko noč želi vsem odjemalcem Vesele velikonočne praznike! želi vsem j THE PACIOTTI CO. | ZALOGA VSAKOVRSTNEGA LESA — PREMOG — BARVE — ŽELEZNINA gf Telephone 564 Eveleth, Minnesota Jf BETTER FOODS MARKET sk Primož ich's jj ill ^ NAJBOLJŠA MESNICA in GROCERIJA <| MmBh^^ Potna prekajiene šunke in drugo prekajeno BUTCHER meso naša' specijaliteta. M 511 Grant Ave. Tel. 562 Eveleth, Minn Milwaukee, Wis 5325 W. Greenfield Ave, Telefon Mitchell 1331 jp, Vs^m našim dragim rojakom Slovencem želim prav Yesele velikonočne praznike g* veselo in zadovoljno Velikonoč! želi ( - ■" i - j t KOVANIEMl AUTO SALES g DR. JOHN S. STEFANEZ, M. D. Prodaja | Cfcerf«** { avtomobile | - SLOVENSKI ZDRAVNIK ------r 602 gouth 6th gtreet Milwaukee, Wis, 217-219 Grant Ave. Tel. 307 Eveleth, Minn. 935 West National Ave MILWAUKEE, WIS. Eveleth, Minnesota Telephone 187 VESELE VELIKONOČNE ^ PRAZNIKE JI želi vsem louis postudenšek jf "RED & WHITE" TRGOVINA GROCERIJE IN MESA $ Veselo Alelujo a . želi vsem nemimch's grocery & service station SLOVENSKA GROCERIJA, GASOLINSKA POSTAJA in GOSTltNA Leoneth, Minnesota Pohne: 515 Veselo Alelujo želi vsem! A. S. HAMMER GROCERIJA IN- MESNICA Slaščice — Gasolin in Olje. Veselo Velikonoč vam želi želi vsem MODEL STORE ;;v't;: ; sam press PRODAJAMO ZNAMENITE "MARKS MADE" OBLEKE MODEftNE ZA MLADE FANTE IN MOŽE. 1 '.'Mfr A-' >"' V *4' ' ' *•' '■' .v ' " V'* , •• Eveleth, Minnesota M. W. ASSOCIATE TRGOVINA West Eveleth, Minn Phone 599 Minnesota Leoneth, & 319 Grant Avenue Tel. 70 Eveleth, Minn Phone 723 Veselo Alelujo ft* jjjf; f -"■ želi vsem jj^ I GEO. J. BRINCE, % . C ■ zastopnik jf« ^ THE HAMM BREWING COMPANY §T ■V''"'*' .''■'■'' '■■''"■■> ' ||f 2. Eveleth, Minnesota Hibbing, Minnesota If Jjk Telefon 93 Telefon 822 If Veselo Velikonoč želi vsem EVELETH FLOUR & FEED CO. AXEL SAARIKOSKI, lastnik Zaloga moke, raznih krmil, žito in semena. Eveleth, Minnesota Telephone 656 Vesele velikonočne praznike vsem LESTER SAGEN ZALOGA POHIŠTVA - ŽELEZNARNA BLAGO NAJBOLJŠE KVALITETE velet h, Minnesota vesele velikonočne praznike želim vsem DR. W. W. ERICKSON DENTIST Telephone 131 Gilbert, Minnesota Veselo Alelujo in mnogo pirhov vam želi trgovina Veselo Alelujo! FULLERTON LUMBER CO. VSAKOVRSTEN GRADBENI MATERIJAL IN BARVE M Vesele velikonočne praznike! Philips Standard Service Coal C* AMERIKANSKI SLOVENEC" MASINTER BROS - OBLACILNICA — NAJBOLJ SLOVEČA TRGOVINA Z OBLEKAMI V MINNESOTI. Eveleth, Virginia, MINNESOTA toplo priporoča vsem svojim prijateljem in naročnikom, da patronizirajo trgovce in obrtnike, ki oglašajo v tem listu! najboljša kvaliteta bj Phone 660 Eveleth, Minnesota COAL Minnesota Telefon 49 J Eveleth, Vesele velikonočne praznike želi vsem SHEA HARDWARE T. E. MARTIN, lastnik VSE VRSTE ŽELEZNINA — ELEKTRIČNE POTREBŠČINE IN VSE VRSTE POPRAVILA- Telephone 58-W Eveleth, Minnesota Veselo Velikonoč! | RESMAN'S SHOE STORE TRGOVINA in POPRAVLJALNICA jj VSAKOVRSTNIH ČEVLJEV Jf $ 420 Pierce Street Tel. 699 Eveleth, Minnesota PREMOG PESEK GRAMOZ Vesele velikonočne praznike vsem! HENDRICKSON'S BAKERY | PEKARNA NAJBOLJŠEGA KRUHA Veselo Velikonoč! COAL A. F. CHERNE & SONS želi vsem GRAHAM FUNERAL HOME RAZNOVRSTNE OGREVALNE NAPRAVE iN "IRON FIRE MAN" PEČI, "STOKERJ1" IN PEČI NA OLJE. 211 Grant Avenue, Eveleth, Minnesota 216 Grant Avenue EVELETH. MINNESOTA Telephone 160 Virginia, Minnesota Telefon 4-6 Eveleth, Minnesota Telefon 47 418 Monroe Street Tel. 112 Eveleth, Minn j Zakonska ljubeznivost. — i , Mož je bil na trgu ter je na-' , kupil to in ono za kuhinjo. , Žena ga ozmerja: "Vse, kar , si kupil, ni nič prida. Prosim , te, kakšno meso pa je to? In , ta krompir, pa solata? Ti t sploh ne znaš ničesar izbra-, ti!" — Mož: "Da, to vem. t Najboljši dokaz za to si ti t sama!" , * * '» p Milan moli. — Milan hodi i v četrti razred ljudske šole. » Priden je in zvečer vedno na ' glas opravi svojo večerno mo-" litev. Nekega dne' je končal •svojo molitev takole: "Ljubi * Bog, daj, da bi bil Kotor glav-' no mesto zetske banovine!" ' — Začudena ga vpraša mati, " kaj naj to pomeni. — Milan: " "Veš, šolsko nalogo smo pisa- * H, pa sem se zmotil in napisal, * da je Kotor prestolnica zetske * banovine." * * * * Milo za drago. — Nared- * nik: "Vi, Prebil, vi ste naj- * večji bedak, kar sem jih kdaj K,-. fit** . SU. o.-, .V, ., m , flL, c... C'... c*.-. Jftj. srečal. Ali imate morda še kaj bratov in sestra?" Prebjl: "Da, enega brata!" .....Narednik: "Ali je ta tudi talco Ušlo kot vi?" — Prebil: "O, še mnogo večje!" — Narednik: "Kaj pa je po poklicu?" — 2 Prebil: "Narednik pri 3. ba- t taljonu." „ * * * . * Trda glava. Kaplar: "Go- , spod kapetan, vaš konj je tre- , ščil vašega hlapca s kopitom - po glavi." —Kapetan: "Ali je , hlapec težko ranjen?" — * Kaplar: "Ne, njemu se ni s zgodilo nič, ampak si je konj > zlomil nogo." > • • • j Pri vojakih. — Narednik: 1 "Redov Pipa, povej, zakaj po- ' trebuje država toliko v o j a- ! kov?" — Pipa: "Gospod na- ; rednik, to sem tudi že sam ' večkrat premišljeval. * * * 1 Sreča v nesreči. — Lenart 1 je bil zavarovan zoper nezgo- : de. Na kolesu se je tako te- ' meljito pobil, da mora ležati. 1 zavit v obveze. Njegova žena ; mu reče nekega dne: "Prav , res je sreča, da se ti je <0 pripetilo. Zavarovalnica nam je nakazala dnevno odškodnino in glej, lahko, sem si kupila to-le svileno obleko." veselo alelujo želi vsem Otto R. Nelson Veselo Velikonoč! JARVEY'S HARDWARE & FURNITURE Prodajamo "STEWARD WARNER" refrigeratorje, "THOR" pralne stroje — "GOLD SEAL" preproge in najboljše pohištvo. 114 Grant, A venue Eveleth, Minnesota Veselo Alelujo želi vsem EVELETH PLUMBING & HEATING CO. ALEX JOHNSON, lastnik n 1 (DtM wvu «i*ja ««ut a umu *vui »ura »-at.* ™*-u « ^ •<«•»..« ■■ • ■ T -------- I I Vesele velikonočne praznike! I 1 Reliable Refrigeration & Electric Service i INŠTALACIJA IN POPRAVLJANJE VSAKOVRSTNIH I HLADILNIH IN ELEKTRIČNIH NAPRAV, i I 505 Grant Avenue Eveleth, Minnesota