Leto VIL, štev, 25 upravuustvo. Ljubljana, Knafljeva ulica 6. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. tnaeratnl oddelek: Ljubljana, 8elen-burgova uL — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica fit. 11. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št- 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru St. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v btši dr. Baum-gartnerja Ljubljana, ponedeljek 18. junija 193* Cena 2 Din i Ponedeljska Izdaja PonedeljsKa izoaja >JuLra« uuujo vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej in velja po pošt) prejemana Din 4.-, po raznašaJ-cih dostavljena Din 5.- mesečno Uredništvo: LJubljana: KnaHjeva ulica 5. Telefon St. 3122, 3123, 3124. 3125 ln 3126 Maribor: Gosposka ulica 11. Telefon 6t_ 2440. Celje: Strossmayerjeva uL 1. TeL 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. bojazen pred osamljenostjo Sestanek Hitlerja in Mussolinija Je rodila ia obeh straneh bojazen pred osamljenostjo - Podpisan ni bil noben diplomatski doka-mesit, pa tudi sporazum glede Avstrije m jasen Berlin, 17. junija, d. Po svojem včerajšnjem povratku v Monakovo a Benetk e kancelar Hitler poslal b™javno zahvalo italijanskemu kralju in Mussol.n.ju Vo ' Bene-tke'. je^j.vil jJ^« 1 £ rn;„rSmd:viihH^«o|rov Nfprrški listi poveličujejo pomen se J?v. Hitleriain Mussolinija, v komen-stanka Hitlerja in i k dinQ ŠEHi TFSSste&^-i Te osebna stvar Mussolinija in Hitlerja* izjav Suvicha in conta Ciana šefa italijanskega tiskovnega urada je razvidno, da sta se Hitler in Mussolini razgovarjala predvsem o pogojih za povratek Nemčije v Društvo narodov in o avstrijskem vprašanju. Glede prvega vprašanja sta bila oba državnika soglasna, da bi bil povratek Nemčije v Društvo narodov primeren, če se ji prizna dejanska enakopravnost. To ni ničesar novega ter ne pomeni za Nemčijo kaj več. Javnost se mnogo zanima :za drugo, avstrijsko vprašanje komunike pravi, da se žele v tej zadevi na podlagi popolne avstrijske neodvisnosti vzpostaviti normalni odnošaji med Avstrijo in Nemčijo. Listi so rezerviram v komentiranju tako raztegljivega komunikeja, vendar pa ga poudarjajo kot ze;o važnega. Ovira za vzpostavitev normalnih odnošajev z Avstrijo je za Nemčijo kakor znano, dr. Dollfusss. Zagonetka je v tem ali je normalizacija odnošajev zaže-Ijena z dr. Dollfussom, kar bi vsekakor odgovarjalo razpoloženju na italijanski strani, ali pa za ceno odstranitve dr. Doll-fussa, kar je doslej veljalo za glavni po-ooj narodnih socialistov. Kakšna izpre-memba taktike na nemški strani napram dr Dollfussu se ne zdi verjetna, kar se more sklepati tudi po poslednjih napadih nemških listov proti sedanjemu avstrijskemu režimu. Po mnenju nemških listov more samo padec dr. Dollfussa doves« do pomirjenja v Avstriji. ... Glede na vse to postaja kot pozitivni uspeh sestanka v Benetkah samo osebni stik Hitlerja in Mussolinija, čegar pomen naj bi se zrcalil v bolj prijateljski atmosfer med fašistično Italijo in narodno-so-ciahstično Nemčijo. Da je na ta način započeta pot dobra, sklepajo nemški listi tudi iz dejstva, da se bodo ti osebni stiki nadaljevali in poglobili, kar je izrecno poudarjeno v skupnem komunikeju. Nekateri listi so tudi objavili, da bo Mussolini v kratkem prišel na Hitlerjevo povabilo v Nemčijo. O tem izdana ofici-elna objava je precej rezervirana. Po za-kijučitvi razgovorov, pravi komunike, je kancelar Hitler po običajnem diplomatskem postopku povabil predsednika italijanske vlade, naj vrne njegov obisk. Do skiepa, kdaj naj pride Mussolini v Nemčijo, ni prišlo. Brez pogodb Pariz. 17. junija, d. »Temps« piše o sestanku Hitlerja in Mussolinija naslednje: Gotovo je da je Hitler izvršil svoj ofi-cielni obisk v Italiji z upanjem, da bo nogel sporazumno z Mussolinijem izdeia-ti splošen političen načrt, ki bi združil v skupnem delu Nemčijo in Italijo. Ne zdi se da se mu je posrečilo dobiti, zaradi česar je odšel v Benetke. Okretni Mussolini se je obvaroval vsake obveznosti, ki bi ga mogla definitivno potegniti na nemško pot. More se verjeti, da ni bil sklenjen noben sporazum, da ni bil podpisan noben diplomatski dokument in da je doslej ostalo samo pri poudarjanju duha prisrčnega sodelovanja, ki ga omenja oficiel-ni komunike. To dokazuje v ostalem na eni m na drugi strani stremljenje, ki vsekakor ni brez interesa s stališča splošne poHtike, vendar pa preostaja še vprašanje, pod kakšnimi pogoji se more to si remi jen je v sedanjih razmerah precizl- "»Populah-e« misli, da ni bil sestanek Mussolinija in Hitlerja nič drugega kakor samo del velikih Mussolinijevih manevrov. s katerimi se hoče ubraniti osamljenosti, ki grozi Italiji. Vzlic vztrajnim trditvam, da se je sestanek vršil na Hitlerjevo iniciativo, ugotavlja list, da je prišlo do sestanka na gradu v Strai na izreč-no željo Mussolinija, ki se danes bolj kakor kdaj prej boji osamljenosti, ki grozi njegovi državi. »Oeuvre« prihaja do naslednjega zaključka: Po sestanku Hitlerja in Mussolinija zbuja največjo pozornost, ker sta se šef3 italijanske in nemške vlade takoj sporazumela, da je politika varnosti na podiagi regionalnih paktov, ki jo zagovarjajo Francija in še nekatere druge države. zelo nevarna svetovnemu miru. Potreba jasnosti nemške politike London, 17. junija, d. O sestanku Hitlerja in Mussolinija v Benetkah piše »Times«, da se je pokazala glede na razorožitveno vprašanje znatna enakost naziranj Nemčije in Italije. Kako daleč pa sega soglasje Mussolinija in Hitlerja, je znano samo njima samima. Iz izjave Mussolinija, da se ni sestal s Hitlerjem zaradi izpreminjanja političnega zemljevida Evrope, sklepa list, da vprašanje revizije pogodb za sedaj ni v ospredju. Važen predmet razgovorov je vsekakor tvoril tudi ruski predlog za skleni- tev vzhodno-evropskih varnostnih paktov. Zdi se, da se je v resnici pokazalo obsežno soglasje Mussolinija in Hitlerja v tej zadevi Nemčija je za pogodbe o nenapadanju in nima tudi ničesar proti konzultativnim pogodbam, čeprav niso napravile na realista, kakršen je Hitler, nobenega prevelikega vpliva. V koliko mora Nemčija prispevati k varnosti in razorožitvi, je namignil angleški ministrski predsednik Macdonald, ko je dejal, da ne sme Nemčija pusti« nobenega dvoma o svoji bodoči politiki. Nemško sondiranje v Parizu Pariz, T7. junija. AA. Po pisanju današnjih listov se je posebni Hitlerjev delegat za vprašanja razorožitve Ribben-trop mudil te dni incognito v Parizu in obiskal včeraj tudi francoskega zunanjega ministra Barthouja, s katerim je dolgo konferiral o raznih perečih mednarodnih vprašanjih, zlasti o razmerju med Nemčijo in Francijo. Dočim »Matin« in »Petit Parisien« re prinašata nikakih podrobnosti o tem sestanku, mu posveča Pertinax v »Echu de Pariš« daljši članek, v kate- rem pravi med drugim: Včeraj je obiskal Hitlerjev delegat Rib-bertrop francoskega zunanjega ministra Barthouja na Orsayskem nabrežju. Kaj sta govorila, ne more biti nobena skrivnost. ko vemo, da se ni nemška teza o razorožitvi prav nič izpremenila. Ni dvoma, da je skušal Ribbentrop pri Barthou-ju doseči predvsem to, da Francija umakne svoj veto od 17. aprila t. /., s katerim je nastopila zoper nemško-britanski predlog o razorožitvi. Nadalje je Ribbentrop zahteval od Barthouja. naj Francija pristane na legaliziranje nemške oborožitve in se med francoskim in nemškim generalnim štabom sklene dogovor, slicen tako imenovanemu »gentlemen-agreementu« med velesilami, kakor tudi, da se Francija odreče paktom za vzajemno pomoč, s katerimi bi hotela zaščititi mirovne pogodbe in ki naj bi jim pristopile tudi države Male mtante, balkanska zveza m sovjetska Rusija. Skratka, ugotavlja Pertmax, to kar Nemčija želi. se imenuje hegemonija. Upamo, da ni Barthou pristal na noben Ribbentropov predlog in da m nasedel pastem, ki mu jih je hotela nastaviti Nemčija. Atentati v Avstriji se nadaljujejo Eksploziia peklenskega stroja na dunajski tehnični fakulteti - Avstrijska vlada zvrača krivdo za atentate na berlinsko Dunaj, 17. junija, p. Na tehnični fakulteti je v pretekli noči eksplodiral močan peklenska stroj, ki je povzročil veliko škodo. Med snočnjo predstavo v mestnem gledališču je eksplodiralo več plinskih bomb. Pri predstavi je gostoval znani pevec Richard Tauber, ki se je zaradi razburjenja onesvestil. Predstavo so morali prekiniti, da so dvorano prezračili. Do atentatov z razstreliv: je prišlo tudi v mnogih krajih izven Dunaja. Iz Celovca poročajo, da so v Waldensteinu našli v prostorih osnovne šole tajno radio-postajo, mnogo municije, peklenskih strojev in drugih slič-»ih stvari. Dunaj, 17. junija. AA. Oficielno objavljajo: Glede na demanti. ki ga je objavil »Deutsches Nachrichtenbureau« v zvezi s poročili o najdbi eksplozivnih vžigalcev v Telfsu pri Inomostu, je treba pripomniti, da navaja telefonski imenik za Berlin in okolico, ki je izšel meseca aprila, kot te- lefonskega naročnika oddelek za oboroževanje ministrstva za narodno brarobo s pripombo, da se telefonski razgovori s tem naročnikom lahko vrše vsak čas podnevi Ln ponoči- Ta oddelek ministrstva se nahaja v Charlottenbnrgu, Fasanenstr. št 87. Na pokrovu škatf-e, ki so jo na$k v Telfsu, je bila nalepljena na notranji strani etiketa z besedami: »Ce pri vžigal-oih št 24, odnosno pri maneverski municiji št 24 ne bi bito kaj v redu, pošljite to škatlo z vso vsebino, odnosno z ostankom vsebine ministrstvu za narodno hrambo, oddeliku za oboroževanje, 5. odsek. (Za proučevanje orožja in vojnega materijala), Berlin, Charlottenburg 2, Fasanenstrasse 87. Oibenem pošljite poroko o tem tudi ministrstvu za narodno obrambo.« S temi navedbami se z avstrijske strani diskusija o tej stvari lahko smatra za končano. Ostavka Nadolnega Nemški poslanik v Moskvi je podal ostavko, ker se ne strinja z oficijelno politiko berlinske vlade Berlin, 17. junija, d. Nemški poslanik v Moskvi Nadolny je podal ostavko in je že zapustil svoje mesto. Po mnenju nemških političnih krogov je vzrok njegove ostavke v tem, ker se ne strinja z oficielno nemško politiko napram Rusiji. Poslednji povod zanjo je bila bržkone odklonitev ruskega predloga za zaključitev vzhodno-evropske pogodbe v locarnskem duhu. Govore, da si je poslanik Nadolny za svojega zadnjega kratkega obiska v Berlinu zaman prizadeval izpreminiti stališče nemške vlade. Poslanik Nadolny je svoje mesto nastopil šele pred šestimi meseci. Dvomijo, da bi Nadolny, ki se začasno nahaja oficielno na dopustu, prevzel v kratkem kako odgovorno mesto. Kot najresnejšega kandidata za poslanika v Moskvi smatrajo sedanjega nemškega poslanika v Bukarešti Schulen-burga. Kakor zatrjujejo nadalje v oficielnih krogih, ne bo ostavka Nadolnega ostala osamljena. Tudi nemški poslanik v VVashingtonu, bivši predsednik državne banke dr. Luther, se baje s svojega dopusta ne bo več vrnil v Ameriko. Ime poslanika Nadolnega je postalo v širši javnosti znano ob priliki ženevskih razorožitvenih pogajanj, ko je bil vodja nemške delegacije ob odhodu z razorožitvene konference in izstopu Nemčije iz Društva narodov. V Nemčiji velja Nadolny kot zelo vplivna oseba zaradi svojih prijateljskih zvez s predsednikom Hindenburgom in njegovo okolico, na drugi strani pa zaradi svojih odnošajev z nemškimi industrijskimi krogi. Perzijski šah v Ankari Velike svečanosti v turški prestolnici — Utrditev prijateljstva med Turčijo in Perzijo Ankara, 17. junija. AA. Davi je prispel v Ankaro perzijski šah, ki so ga sprejeli nad vse slovesno. Na železniški postaji so ga sprejeli predsednik vlade, vsi ministri, predsednik parlamenta, generali in drugi dostojanstveniki. Predsednik republike Kemal-paša je prispel pet minut pred prihodom vlaka. Oba državna poglavarja sta se poljubila. Množica je navdušeno pozdravljala šaha, čegar prihod v turško prestolnico je naznanilo 21 topovskih strelov. Ko je šah obšel častno četo, je sedel s predsednikom turške republike v voz, nakar je vsa svečana povorka krenila proti rezidenci Mustafe Kemal-paše. Predsednik republike Kemal-paša je priredil snoči v svojem dvorcu na čast perzijskemu šahu večerjo, na kateri je v svojem govoru naglasil turško-perzijsko prijateljstvo, ki temelji na trajnih in ne-omajanih osnovah. Turčija in Perzija, je nadaljeval Kemal, ne stremita po ničemer drugem, kakor po zagotovitvi miru in napredka. V odgovoru je perzijski šah dejal, da Perzija že dalje časa z občudovanjem zasleduje veliko delo turškega naroda za obnovo in napredek. Na koncu je izrazil željo, da bi mogel kmalu videti Kemala kot svojega gosta v Perziji. Ob 11. dopoldne je sprejel perzijski šah v avdijenci člane tukajšnjega diplomatskega zbora. Po končani avdijenci se je šah udeležil obeda, ki ga je priredil predsednik turške vlade Izmet-paša. Obeda so se tudi udeležili predsednik republike Mustafa Kemal-paša, člani vlade, najvišji državni dostojanstveniki in šaho-vo spremstvo. Mednarodne letalske tekme na Poljskem Varšava, 17. juniija. AA. Doslej se je za mednarodne letalske tekme prijavilo 48 letal, med njimi 15 nemškega aerokluba, 9 francoskih, 7 italijanskih, 13 poljskih in 4 češkoslovaška Tri zmage JNS Pri občinskih volitvah v Tuhinju, Ovsišah in Gotovljah pri Žalcu je priborila JNS lepe zmage Kamnik, 17. junija. V občini Tuhinj so se vršile danes občinske voktve v znamenju nacionalizma in bojevništva. Pred voliščem je bilo zelo živahno. Skupine bojevnikov z bojevniškimi znaki v gumbnJcah so hotele vplivati s svojim številom na odločnost nacionalnih mož. Nacionalisti so se zbrali že zjutraj in samozavestno glasovali za svojo listo z nosilcem g. Burkeljco, tako da je bik) razmerje glasov v prvih urah volitev 109 nacio-nadnih glasov proti 6 opozicije. Največ glasov za nacionalno listo je dala prejšnja občina Zg. Tuhinj. Odlično so nastopili tudi nacionalisti iz bivše občine Cešnjice. V popoldanskih urah je bil izid volitev že viden in zmaga nacionalistov zagotovljena. Rezultat volitev je naslednji: Nacionalna lista g. Antona Burkeljce je dobila 299 glasov, opozicija pa 250. Udeležba volilcev je znašala 89%. Zmaga nacionalistov je med prebivalstvom lepe tuhinjske občine izzvala veliko navdušenje. Prišlo je do velikih manifestacij, pri katerih so vzklikali kralju in nacionalni ideji. Volilcev lepega Tuhinja ni preplašil niti teror, ki so ga izvajali nad njimi punktaši, niti niso imeli uspeha bojevniški demagogi, ki so naše ljudi odvračali od udeležbe in raznašali letake proti JiNS, zlasti pa proti ministru Puclju. Zavednosti naših volilcev tudi bojevniški shod pred enim tednom ni mogel omajati. Zato gre našim zavednim volilcem v Tuhinju splošno priznanje za njihovo delo v prid nacionalni stvari. ★ Podnart, 17. junija. Danes so se vršile občinske volitve v Ovsišah (Podnart). Zmagala je lista JNS. Volilnih upravičencev je bilo 316, volitev pa se je udeležilo 276 volilcev. Lista JNS z nosilcem Cerarjem je dobila 145 glasov, opozicija pa 131. K uspehu zavednim volilcem JNS iskreno čestitamo! * Žalec, 17. junija. Danes so se v novi občini Gotovlje vršile občinske volitve, pri katerih je JNS dosegla zelo Jep uspeh. Za volitve je bila postavljena samo ena kandidatna lista in sicer JNS z nosilcem, prejšnjim županom Andrejem Antlogjo, ki je dobila 143 glasov. Volilnih upravičencev je biio 271. Seveda se predstavniki organizacije bojevnikov niso udeležili volitev, marveč nagovarjali voMlce, naj ne volijo. Njihov uspeh pa je vseeno bil pri naprednih ljudeh neznaten, na svojo stran so dobili le stare klerikalce. Konferenca zastopnikov tiska Male antante Solidarno delo tiska Male antante za medsebojno zbližanje in spoznavanje Bukarešta. 17. junija, d. Konferenca tiska Male antante je bila otvorjena včeraj popoldne v slavnostni dvorani oilcirskega doma. Državni podtajnik v predsedmštvu vlade Savel Radulesca je v otvoritvenem govoru poudarjal prizadevanje tiskovne Male antante za politiko miru, ki jo izvaja Mala antanta. Med drugim je dejal: Vaše prizadevanje je zadosten dokaz solidarnosti, ljsko notranje ministrstvo je razpisalo nagrado 100.000 zlotov za izsleditev atentatorja. Pri zasledovanju atentatorja je va-poslen ves policijski aparat, pa tudi mnoge civilne osebe sodelujejo pri tem delu. Zal niso doslej še ničesar ugotovili, kar bo moglo služiti za njegovo izsleditev. Policija je doslej aretirala v Varšavi 200 ljudi in sicer predvsem v vrstah desničarske opozicije narodno-radikalne stranke. Tuo v bodočnosti največje us- pehe. Zveza se je svojih zastopnikih udeleževala vseh važnih zborovanj združenja gostilničarskih obrti dravske banovine. Zveza je sodelovala tudi pri sestavi seznama zdravilišč in letovišč, ki ga bo izdalo ministrstvo trgovine in industrije. Dajala je tudi mnenje glede avtobusnih voženj, redov in cenikov ter se udeleževala sej posvetovalnega odbora za avtobusne zadeve pri banski upravi. Zveza se je dobro zavedala, da leži bodočnost tujskega prometa v dravski banovini v veliki meri v avtomobilizmu. Avtomobilizem nam prinaša finančno močnejšo publiko in veliko število gostov s pretežno daljšim postankom. Vpošteva-joč to se je predlagalo seveda tudi izboljšanje cesL Po dolgih peripetijah so se merodajni faktorji lani odločili, za zgradbo aerodroma, ki je bil gotov že v teku poletja. S tem je dobila Ljubljana možnost zveze potom letalskega prometa z Evropo. V preteklem letu je Zveza prejemala statistične podatke večji del le od občin. Podatki za leto 1933 so bolj točni kakor oni iz prejšnjih let. Statistika tujskega prometa do konca leta 1933 kaže, da je posetilo naše kraje skupno 129.829 oseb. Ce jo primerjamo z lansko in upoštevamo, da je naše kraje v letu 1932 obiskalo 148.458 oseb, in da je statistika tujskega prometa za preteklo leto sestavljena na podlagi 96 občin, lanska pa na podlagi 56 občin, vidimo, da je tujski promet v letu 1933 le številčno nazadoval in to zaradi poznega početka letne sezone. Nočnin pa je bilo lani 834.482 nasproti predlanskim 652.369. Tako vidimo, da je naš tujski promet pokazal lani vendarle lep napredek in smo z našo tujsko-prometno bilanco lahko prav zadovoljnL Zveza se je potom svojih funkcionarjev udeležila lani številnih konferenc, skupščin in zborovanj. Sodelovala je tudi pri -ustanovitvi jugoslovensko-bolgarske lige v LJubljani, s propagando v Bolgariji pa je pričela že poprej. Zimski šport se je smatral za enega najvažnejših faktorjev, za nekako podaljšanje naše sezone in s tem za pospeševanje tujskega prometa. Kakor vsa leta je Zveza tudi lani po svoji moči podprla zimsko-sportni savez. Iz vseh teh podrobnosti izhaja, da je vršila Zveza res veliko delo. Obstoj Zveze pa je navzlic njeni važnosti odvisen le od raznih subvencij in bi brez njih morala Zveza gotovo prej ali slej likvidirati. Zato je nujno potrebno, da se čimprej zakonito zasigura obstoj naše Zveze in njej sorodnih organizacij. i občinski svet Nakup bivšega Rebekovega posestva — Ustanovitev delavskega azila v Celju — Likvidacija pomožne akcije — Letovanja dece na Pohorju Celje, 16. junija Celjski občinski svet je imel v petek zvečer redno sejo pod predsedstvom župana dr. Goričana, na kateri je bilo rešenih več važnih zadev. Za pravni odsek je poročal obč. odbornik dr. Kalan. V domovinsko zvezo je toilo sprejetih sedem oseb dve prošnji pa sta bili odklonjeni. Sresko načelstvo bo moralo odslej plačevati redilo vodarino. V imenu finančnega odseka je poročal obč. odbornik dr. Vrečko. Mestna občina je pripravljena kupiti od banske uprave bivše Rebekovo posestvo s poslopji vred na Mariborski cesti. Posestvo meri 520U kv. metrov. Občina bi plačala kupnino s hranilno knjižico Hranilnice dravske bano- . vlne. O nakupu bosta odločila finančno-gospodarski in gradileni odsek. Občina je pripravljeni letos zgraditi škarpo ob Koprivnici pri vili konzula g. dr. Antona No-vačaua v Aškerčevi ulici. Stroški bi znašali 42.700 Din. Polovico stroškov bi krila občina, ostanek pa naj bi plačal g. dr. Novačau. Nadzorni odbor celjske ekspoziture javne borze dela je prosil občino, da bi zgradila delavski azil z javno kuhinjo. V poštev bi prišlo stavbišče za staro »Krono« na Vrazovem trgu, za to stavbišče pa se zanima tudi Nabavljalna zadruga drž. uslužbencev, če bi se občina odločila za zgradbo trinadstropmega poslopja, bi dala stavbišče brezplačno na razpolago in prosila centralni odbor borze dela v Beogradu za brezobrestno posojilo v znesku 800.000 Din. Občina pa se bavi tudi z mislijo, da bi namestila delavski azil v sedanji mestni ubožnicl v Kapucinski ulici. Ker Je okoliška občina odklonila kritje deficita lanske pomožne akcije v znesku 12.950 Din bo to vsoto plačala mestna občina Članom podmladkov Rdečega kriza v Celju so bile dovoljene ugodnosti glede kopanja v mestnem kadnem kopališču. Obenem so odobrene ugodnosti tudi članom Sokolskega društva v Celju za treninge v kopališču »Diani« na Bregu. Za škropljenje cest v okoliški občini, ki ga opravlja mestna občina, bo morala okoliška občina letos plačati 12.500 Din. Preb^anje mestnega gledališča, ki bi stalo lG.SoT Din je odloženo na prihodnje leto. Za gradbeni odsek je poročal obč. odbornik insp. inž. Marek. Občina je dala strok učitelju Reichmannu stavbno dovoljenje za hišo na hribu sv. Jožefa, k stroškom, ki so jih Uneli stanovalci na tem hribu s popravilom stopnic na »Kalvarijo« pa bo prispevala 1000 Din. Občina bo odslej odklanjala vse prošnje zaradi postavitve kopalnih ut ob Savinji med Savinjskim dvorom in talivom Voglajne. V imenu socialnega odseka je poročal obč. odbornik Marčič. Dosedanje redne podpore iz meščansko-oskrbovainega fonda ostanejo neizpremenjene, nove mesečne podpore pa ne bodo smele presegati 500 Din. Občinski svet je odobril nekaterim prosilcem redno mesečno podporo v znesku 300 in 350 Din. Občina to poslala na svoje stroške devet otrok za štiri tedne na letovanje v počitniški dom kraljice Marije pri Sv. Martinu na Pohorju. V proračunu za l 1935. bo vnešen poseben znesek za letovanje otrok lz Celja. Na predlog dr Kalana je Izrazil občinski svet zahtevo, da bi se obrtni zakon pr! reviziji ne poslabšal v škodo nameščencev in delavcev. Občina namerava premestiti mestno uboi-nico lz dosedanjega poslopja v KapucmsKi ulici na Sp. Lanovž. Občina bo preuredi a poslopje na Sp. Lanovžu odnosno zgradila tam novo stavbo za mestno ubožnico. Zadevo bosta še proučila finančno-gospodar-ski in pravni odsek in predložila svoje predloge občinskemu svetu, ki bo o tem sklepal na prihodnji seji v mesecu juliju. Na predlog obrtnega referenta obč. od- bornika Dobovičinika je občinski svet zanikal krajevno potrebo za buffet, ki ga namerava otvoriti g. Ivan Skale v svoji hiši na Slomškovem trgu. Banska UDrava je nakazala 15.000 Din za ustanovitev Vajeniškega doma v Celju, ki naj bi bil nameščen v Obrtnem domu. Poseben odbor, ki ga bodo tvorili po 2 zastopnika mestne občine in Okrožnega odibora obrtnih združenj ter po 1 zastopnik mestnega in »reškega združenja trgovcev, bo upravljal fond za ustanovitev Vajeniškega doma in zbiral nadaljna denarna sredstva. Za gospodarski odsek je poročal obč. odbornik direktor dr. Mravljak. Kolarsko delavnice, ki jo ima v najemu g. Adolf Krajnc, občina ne bo več dajala v najem, ker namerava tu zgraditi zvezo med Razlago vo in Kocenovo ulico. Občina bo prodala g. Franju Stojanu stavbno parcelo ne vzhodni strani hriba sv. Jožefa, pri prodaji stavbnih parcel pa si bo odslej v vsakem primeru rasigurala predkupno pravico. Občina bo odstopila lazaristom na hribu sv. Jožefa brezplačno 25 kv. metrov sveta pri cerkvi. Prodaja stavbne parcele Josipini Dobrškovi na hribu sv. Jožefa nad vilo g. Žumra je bila odklonjena. Občinski svet je odobril pogodbo, s katero daje mest na občina Glazijo s 1. januarjem 1934 za 25 let v zakup Sokolskemu društvu v Celju in SK Celju proti letni zakupnini 10 dinarjev. Madžarsko legitimistično glasilo ustavljeno Budimpešta, 17. junija, r. Notranji minister ie uetavil izdajanje političnega dnevnika »Fehenvar«, ki ie izhajal v Stolnem Belem gradi, i-n sicer iz razloga, ker je pred tednom dni objavil članek, v katerem ie kritiziral zunanje politične odnošaie Madžarske. Prepovedano glasilo je bilo last madžarskih legitimietov. Prepoved je izzvala v vseh političnih krogih veliko pozornost Pot generala Wevganda v London Pariz, 17. junija r. O potovanju generala Weyganda v London, ki ga je nameraval za prve dni prihodnjega tedna, piše danas »L' Intraneigeant« v zvezi e komentarji loudon-skoga >Daily Heralda«, da so netočne informacije angleškesra lista, češ, da je to potovanje v zvezi z izdelavo vojaškega načrta za evropsko vojno. V dobro poučenih krogih *>e zatrjuje, da je generalovo potovanje brez dvoma v zvezi z zgolj tehnično organizacijo francoeko-ansleškega sodelovanja. Podaljšanje poljsko-ruske pogodbe Varšava, 17. junija AA. Včeraj so izmenjali ratifikacijske listine moskovskega protokola od 5. maja, s katerim se podaljša veljava akta o nenapadanju, sklenjenega med Poljsko in Rusijo. Iz banovinske službe V višjo skupino je napredoval dr. Čer-vinka Milan, vršilec dolžnosti upravnika javne ženske bolnice v Novem mestu. Za banovinskega uradniškega pripravnika VKI. pol. skupine je postavljen inž. Golob Hubert, za banovinskega kmetijskega svetnika V. pol. skupine je postavljen inz. Sadar Vinko, dosedaj banovinski viš. pristav VI. poL skupine, za banovinskega svetnika IV. pol. skupine druge stopnje je postavljen Narte Velikonja, dosedaj banovinski sekretar V. stopnje, vsi pri kraljevski banski upravi v Ljubljani. — Služba je prestala banovinskemu arhivskemu uradniku Vercetu Ivanu. Kronika od sobote do ponedeljka Ljubljana, 17. junija. Po deževnem tedna je današnjo nedeljo vendarle zasijalo tolikanj željno pričakovano solnce in spravilo mlado in staro na noge. Poletje je zadihalo vsem svojim težkim čarom. Drevje je že po-temnelo, zadobilo je tisto mehko, žametasto barvo, ob kateri se spočijejo utrujene oči, utrujeni duh vse preveč resnobnega in prav tako preveč v sebe potopljenega ljubljanskega meščana. Rožnik, Golovec in Tivolski park so bili polni veselega nedeljskega življenja. Pa tudi bolj oddaljeni kraji, Orlje. Iški Vintgar, Kure-šček. Vrhnika. Posavje so bili deležni lepega števila izletnikov. , , • e Kopalna sezona se sicer malo kuja. i>a-va in Ljubljanica kar ne moreta oživeti. Zato se pa mesto ni tako izpraznilo, kakor bi se letnemu času spodobilo. Nič poletna ni bila Ljubljana, ne potopljena v tisti lepi poletni mir, v katerem tujec prav tako kakor samotarski domačin uživa njeno baročno podobo. Ceste so bile polne izprehajalcev, ki se niso vedeli kam vtakniti. Da, da. tudi v žepih m Ljubljančanu kdo ve kako vroče, pa rajši hodi iz ulice v ulico in premišljuje: kaj bo. Hm. Kaj bo? — ln ker na vse zadnje tega »kaj bo« le ne more razrešiti, zavije počasi v krčmo in gleda skozi kako zamrezeno okno poletenski dan, h .^mu^e pa moral poklicati ne le svoj stan »terkeljc«, ampak tudi malo fantazije se jz boljših ^Tdasi na prireditvah precej skromna, je to nedeljo n\ ta aH oni nacm le prišel Vsak na yvoj račun. Zlasti pa tisti, ki ga J!«odba z vrta Narodnega doma pnva-bUa rned naše vrle Sočane, ki so pnredib tam pod lipami veselo vidovdansko proslavo veselo v pomenu krepke vere v bodočnost veselo v pomenu borbenosti m upanja v pravično zmago vsega našega naroda nad tistimi, ki so del njegovega telesa ukleni- II v suženjske verige. Ob 15. uri se je pričel vrt Narodnega doma polniti s Primorci in domačini-Ob 16. so bile že vse mize zasedene. Zbralo se je preko šest sto duš, ki so vneto ma- iv fes tirale za naše Primorje m za našo Koroško med igranjem zelezmcarske godbe »Sloge«. Povsod je bilo čuti spomine na Vipavo, na Gorico, na Trst na Tolmin in na Gospo sveto, na žrtve, ki so padle v delu za svobodo vsega jugoslovenskega °aMalo po 16. nri je stopil na lepo okrašeni oder ljubljanski župan, predsednik »Soče - Matice« g. dr. Dinko Puc Stopil je v sredo deklet in žen, ki so bile v koroških, primorskih in kranjskih narodnih nošah. Očem se je nudil nepričakovano lep prizor. Vse tri noše so se čudovito harmonično družile in dale po svojem bo-gistvu, razkošju barv in okusu slutiti vso narodovo dušo, vse njeno prizadevanje, dati iz sebe čim lepši in čim popolnejši izraz svojega hotenja po lepoti. Pa j'ih ni bilo veliko. Profesor Saša Šantel, ki je imel ves aranžma te prireditve, je poskrbel, da so prišle do veljave le pristne noše, za kar mu gre vsa hvala. Predsednik »Soče« župan g. dr. Dinko Puc je toplo pozdravil vse navzočne, nato pa v zanosnem globoko zasnovanem govoru prikazal Golgoto našega zasužnjenega naroda na severu in jugozapadu, njegovo borbo za človeške in narodnostne pravice. Množica ga je zdaj pa zdaj prekinila. z viharnim odobravanjem. Proti koncu svojega govora je naštel vse številne žrtve, ki so padle od tujega terorja, od požiga Narodnega doma v Trstu do tragične smrti mladega Čotarja. Kosovo še ni maščevano. — Potem je učinkovito nastopil industrijec Batjel v vlogi Vipavca. Tako je ta veselica, ta proslava Vidovega dne bila dejansko eno najlepših kome-morativnih zborovanj. In omenjajoč veselico, je g. župan poudaril, da je prav tako. Veselimo se, ker hočemo plačila za žrtve! Veselimo se, ker verujemo, da pride dan. ko bo odrešena vsa naša domovina. Iz sto in sto grl je sledil tem županovim besedam krepek vzklik, ki je razodel vso voljo, da pridemo res do uresničenja naših teženj. Godba je zaigrala državno himno. Potem se je pa narod predal veselju in zdaj pa zdaj prisluhnil pevskim zborom društev »Tabora«, »Zore«, Kluba koroških Slovencev, »Soče« in njenega okteta. Vmes je bilo nekaj krepkih dekla-macij. Vsa prireditev je dokazala, da dela »Soča« prav na vseh poljih nacionalno prosvetnega udejstvovanja. Med številnimi zastopniki raznih korporacij je CMD zastopal g. Rohrmann, Klub koroških Slovencev državni tožilec g. Fel-lacher, Jadransko stražo industrijalec g. Hribeirnik Mihajlo in g. Kodeli, »Tabor« g. Venturi in Sokola g. Kalin in drugi. Za zabavo, jedačo in pijačo je bilo v vsakem pogledu imenitno poskrbljeno. Veliko pozornosti so vzbudile razglednice slovanskih narodnih noš, delo g. prof. Saše Šantla. Te razglednice bo »Soča« izdala v desetih serijah in tako poskrbela za popoln prikaz, kako se je slovenski človek nekoč oblačil. Na ta način je tudi šaljiva pošta imela lep namen. Srečolov s 600 dobitki je izzval slehernega, da je segel malo v žep. V poznih urah je pa malo, od nočnega hladu se tresoče ude razgrelo kolo. K lepo uspeli prireditvi, ki jo je vodil g. obč. svetnik Čotar z blagajnikom Sfi-ligojem in vsem preizkušenim prireditvenim odsekom, velja »Sočanom« vse priznanje. Javni nastop meščanskega Sokola Popoldne je bil nastop Sokolskega društva v Mostah, ki se je v splošnem obnesel nekoliko slabše od lanskega, vendar to ne gre na rovaš marljivemu vaditeljskemu zboru, temveč nekoliko pretežkim vajam (obojna deca). Nastop sam se je pričel točno ob napovedani uri, kar je hvalevredno, sokolsko. 27 dečkov je izvedlo proste vaje za okrožni zlet zelo neskladno. Priporočal bi drugič, da take točke, za katere se lahko že pri skušnjah ugotovi slabo izvajanje, enostavno odpadejo. Obleka tudi ni bila povsem čista in v redu. Nepotrebne so tudi cvetke, s katerimi, so se nekateri »okrasili«. Druga točka: 25 deklic je izvajalo »peričice«, za katere sem siguren, da so bile tokrat vsaj 50ič izvajane po naših javnih nastopih. Izvedba ie -bila prilično dobra, samo prepočasna. 11 dečkov pod vodstvom malega poveljnika je izvedlo vaje z lestuani puSkamt. Ta sestava je bila na zimski akademiji bolje izvajana. Tudi glede telovadne opreme pripominjam, da dečje postavice brez srajc ne napravijo ugodnega vtisa. 41 deklic je nato izvedlo okrožne proste vaje enako kakor dečki v prvi točki. Enako kakor deca bi tudi moški naraščaj mogel svojo točko opustiti, ker je b la zelo neskladno izvajana. Tudi naraščajniki so prišli »okrašeni«. 20 ženskega naraščaja je izvedlo zletne proste vaje skladno in dobro. samo druga sestava je zaradi hitre godbe napravila zmedo, ki bi jo pa sicer vodnica mogla takoj popraviti, pa se ni znašla. Orodna vadba obojne dece je b:la dobra, samo predolgo je trajala, enako kakor tudi naslednja točka* orodna vadba 1 vrste članov, 1 vrste članic in 1 vrste ženskega naraščaja. Pri tem so mi ugajale izvedbe članic na visoki gredi. 20 starejših bratov je nastopilo s prostimi vajami s palicami. Izvedba prav dobra. Grajati pa moram, da morajo imeti"nekateri na slavnostnih krojih razne okraske, kakor verižice, držalce rokavov itd. Pa še nečesa ne razumem: kako more član, ki je komaj dobro prišel od naraščaja, nastopati kot »starejši brat«. In teh je skoraj večina! 22 članic je izvedlo zletne vaje zelo dobro in skladno. Pa tudi ravnanje in kritje je bilo v redu. Zaključno točko je izvedlo 27 članov, tudi z zlet-nimi vajami še zadosti dobro. Motili so samo nekateri, ki vaj niso znali Pri članih ■bi želel v bodoče malo večjo pazljivost glede na snago trikojev. Navedel sem vse, kar se mi zdi potrebno grajati in pohvaliti. Za prihodnje leto upam, da bo prav vse v redu. S. M. Družabni sestanek Maistrovih borcev V soboto zvečer se je vršil »Pri Levu« družabni sestanek naših elitnih in nacijo-nalno zaslužnih Maistrovih bojevnikov, odseka Ljubljana. Predsednik tov. Grač-ner Ivan je otvoril sestanek in poročal o dosedanjem delovanju ljubljanskega odseka. Iz poročila je bilo razvidno, da se je odsek po svojih močeh trudil, da izvede organizacijo, ni pa imel popolnih uspehov, ker osrednji odbor v Mariboru ni pokazal zadostne podjeftnosti m organizatorične zmožnosti. — Ugotovil je, da tudi na tem sestanku udeležba ni taka, kakor je to bilo pričakovati glede na dejstvo, da biva v Ljubljani do 200 bojevnikov, ki so aktivno sodelovali pri zavzetju Maribora in pri obrambi severne meje v najkritičnejših časih. V razgovoru se je ugotovilo, da je med temi zaslužnimi bojevniki mnogo takih, ki le z največjim naporom preživljajo sebe in svoje družine, so pa tudi takšni, ki tavajo brez posla od hiše do hiše in prosijo miloščine. Neverjetno in bridko je bilo slišati pritožbo velezaslužnega bojevnika, odlikovanega s srebrno kolajno za hrabrost, da živi z vso družino z dneva v dan od miloščine dobrih ljudi. Namen odseka je zbrati še vse neprijavljene bojevnike, ugotoviti njih življenjske razmere ter jim nuditi vsestransko moralno in materialno pomoč. Odsek upa, da bo našel v tem svojem prizadevanju pri merodajnih činiteljih popolno razumevanje in podporo. Odsekovi poslovni prostori bodo odslej v pisarni »Slovenija - Transport« na Mi-, klošičevi cesti, kjer bodo dobili Maistrovi bojevniki potrebne informacije pri tov. Šilihu. S pozivom na tovariše, da se prijavijo v čim večjem številu v Zvezo Maistrovih bojevnikov, ter da po svojih močeh sodelujejo pri organizaciji, je tov. predsednik zaključil sestanek. In kar se naposled kronike same tiče, ne more to nedeljo beležiti nobenih pretresljivih dogodkov. Takoj po kosilu se je Ivanček Rozman iz Vodnikove ulice odpravil v Lattermannov drevored obirat lipovo cvetje. Pa je obiral na gibki lipi in sta se zvrnila oba lipa in fant. Seve, lipa ni toliko občutljiva, zato si je pa Ivanček zlomil desno nogo v kolku. Iz Zagorja ob Savi so pripeljali ▼ ljubljansko bolni oo rudarja Franca FTereta. Bil je v soboto zvečer na Hhtu, pa ga je podsulo in je dobil precejšnje notranje poškodbe. Policija je — vsaj do večera — imela mir. Ivan Podrla] in policija Prezaposlena zaradi atentatov uvaja dunajska policija šele zdaj preiskavo proti Ivanu Podržaju Beograd, 17. junija. Kakor poroča »Politika«, je dunajska policija zaključila zasliševanje Ivana Podrža-ja in posrečilo se ji je razkriti marsikaj iz živahne preteklosti živahnega mladega Don Juana. Kakor so ugotovili in kakor je v ostalem sam Podržaj priznal, gre za večkratni zločin bigamije. Po poročilih, ki jih dun. policija pričakuje od polic, uprav v raznih velikih mestih Evrope in Amerike, se bo ugotovilo, ali je morda še kaj, kar bi se moglo Podržaju očitati v greh. Glavna zagonetka je vprašanje usode miss Agneze Tuffwerson, ki jo pogrešajo že precej časa. Podržaj trdi, da se je podala na pot okrog sveta in da morda sedaj biva v Indiji, ni pa izključeno, da je izvršila samomor zaradi nesrečne ljubezni. Vendar pa Podržaj sodi, da je še živa in da se bo čim prej sama javila, nakar bo tudi pojasnila vprašanje njunega zakona in potrdila, da ga je ona pripravila do poroke z zagotovitvijo, da Podržaj tudi po poroki ne bo nikdar vezan na njo. Kakor je dunajska policija mogla doslej ugotoviti, ne pogrešajo oblastva samo gospe Tuffvversonove, marveč je v skrivnostnih okoliščinah izginil tudi prijatelj njegove sedanje žene, Francozinje Margarete Ferran-dove. Margareta je s tem človekom, angleškim rezervnim kapitanom Frederikom De-weyem, živela 10 let v Londonu, v hiši, ki jo je bila dedovala. Pred dvema letoma se je pa Margareta seznanila s Podržajem, nakar je zapustila svojega dotedanjega prijatelja. Dewey je izginil iz Londona in kakorkoli ga poslej iščejo, ni baje za njim najti sle- dov. Iskala so ga angleška oblastva zaradi davkov, potem je vzela vso stvar v roke kriminalna policija. Vse zaman. Morda se bo njegova usoda pojasnila zdaj t celotni preiskavi početja Ivana Podržaja. Kmalu potem, ko je kapitan Dewey izginil, se je Ivan Podržaj vselil ▼ elegantno hišo Margarete Ferrandove y Londonu in se poročil po angleškem pravu, tako da zakon velja na kontinentu samo v primeru, ako se obnovi pri pristojnem angleškem konzulatu. Nadalje preiskuje policija, kaj je Podržaj počel ves čas, odkar prebiva na Dunaju. Po svojem povratku iz Amerike se Podržaj ni dolgo zadrževal ▼ Londonu. Že letos v januarju se je pojavil na Dunaju, kjer se je najprej nastanil v nekem hotelu, nato pa je najel elegantno stanovanje v gosposki četrti Landstrasse. Dunaj je dobro poznal že iz prejšnjiih let, saj je tu bival takoj po vojni, in sicer kot kompanjon takratne tvrd-ke »Jež & Podržaj«, ki je trgovala z električnimi aparati. že takrat Je imel opravka s policijo, tožil se je tudi s svojim kompa-njonom. Vsekakor mu je torej Dunaj res dobro znan. Ko se je letos znova naselil tam, sta on ln žena Margareta razpolagala z 2000 angleškimi funti, v banki pa sta imela še na razpolago 2000 avstrijskih Šilingov. živela sta torej od lastnega denarja in Podržaj se vobče ni brigal za noben posel, pri tem pa je vendarle trdil, da je prišel na Dunaj zato, da proda svoje patentne ključavnice, ki so baje popolnoma varne proti vlomu. Preiskava se nadaljuje. Rezultati ao v glavnem naslednji: Lešnik je po kratki precizno izvedeni igri v 22. potezi prisilil Golca h kapitulaciji, dočim je drugi favorit Kramer zmagal nad dr. Lipajem, ki je imel že dobljeno partijo in ni znal prodreti. Partiji Stupan t Ster-nisa in Ostanek : Lobkov sta se prekinili v nejasnih, potezah. Jutri se bodo srečali Kukovec : Sila, Fišer : Lukež. Stanje po 8. kolu je naslednje: Kukovec 6 (1), Lešnik, Kramer 6, Stupan 4 in pol (1). Ostanek 4 (1), Lipaj 3 in pol, Fišer 3 (1), Lobkov 2 in pol (1) Sila 2 (2), Lukež 2 (1), Goleč 2, Sterniša 1 in pol (1). Prihodnje kolo se bo odigralo v sredo 20. t. m. ob 20. v kavarni »Central«. Dopoldne je bil posvečen med drugim kolesarski dirki za olimpijsko državno prvenstvo, popoldne pa so dali ljubitelji športa dušek kolesarski in motociklistični dirki »Feruna« ter nogometni tekmi med ljubljanskim »Primorjem« in mariborskim »Železničarjem«, dočim se je sokolski ži-velj zlil na proslavo 15 letnice Sokola v Studencih. Že dopoldne so se odeli Studenci v praznično obleko in na hišah so zavihrale državne zastave. Mnoga okna so bila okrašena s cvetjem. Vso pozornost pa je posvetilo temu pomembnemu dogodku sokolsko društvo Maribor-matica, katerega članstvo se je v častnem številu zbralo točno ob napovedani uri pred Narodnim domom in v sprevodu z društvenim praporom ter že-lezničarsko godbo na čelu krenilo proti Studencem. Videli smo v »prevodu celotno društveno upravo matičnega društva in prednjaški 1 zbor, sokolskemu sprevodu pa se je pridružilo tudi članstvo drugih mariborskih sokolskih društev. Na občinski meji je studenški Sokol priredil mariborskim gostom prisrčen sprejem. Starosta studen-škega Sokola Tone Hren je v izbranih besedah nagovoril došle goste, zahvalil pa se mu je starosta mariborskega matičnega društva br. Bureš. Po kratkem presledku se je pričel Jubilejni nastop, ki ga je otvoril naraščaj z letošnjimi žup-nimi prostimi vajami. Sledile so igre z žogo, ki jih je izvajalo sedem društvenih oddelkov« Efektna, skladna in lepa so bila izvajanja prostih vaj članov in članic, veliko zabavo pa so nudile mnogoštevilnemu občinstvu tekme naraščaja in dece. Nastopila je nato gasilska četa delavnic državnih železnic s prostimi vajami s sekiricami. Nastop gasilcev je bil menda Ervi v mariborski župi in-je zbudil veli-o pozornost in odobravanje. Oživelo je prostorno telovadišče, ko je moška^in ženska deca odplesala tri srbska kola. Tudi ta točka sporeda je zelo ugajala in dosegla popoln efekt. Sledile so simultanke na treh konjih in 4 kozah, ki so jih izvajali naraščajniki in dečki. Pri orodni telovadbi je ena vrsta članov nastopila na krogih, druga na višinski bradlji, nara-ščajnice pa s preskoki čez konja. Krona vsega sporeda pa je bila jubilejna skupina, pri katerih je nastopilo nad 300 telo-vadtčih, velikih in malih. Po končanem sporedu je nastopajoče oddelke nagovoril društveni starosti brat Tone Hren. V na- Mariborski dogodki Maribor, 17. junija. Snoči je zaključila glasbena šola -»Drave« svoje prvo šolsko leto z nastopom gojencev v veliki dvorani Narodnega doma pod vodstvom profesorja Druzoviča. Nastopilo je več vrst gojencev violinskega in kla-vnskega oddelka, posamezniki in v skupinah. Tudi sta nastopila prvič pevska šola in šola orkestra. Lepo uspelo produkcijo so zaključili kitaristi, ki tvorijo v okviru šole poseben oddelek za gojitev glasbe v domačem krogu. Včerajšnja produkcija je pokazala ▼ splošnem izredno velik napredek in talentiranost mladine v glasbi, kakor tudi potrebo in pomembnost take šole. ker je podčrtala popolno upravičenost) njenega obstoja. Žerimo vodji šole prof. Druzoviču še nadaljnje lep« uspehe, ki so mu v ostalem zagotovljeni. Dopoldne se je odigralo v kavarni »Central« osmo kolo tekme za šahovsko prvenstvo v Mariboru. ' ■,n" t* »•*> »■.«■» — govoru je poudarjal potrebo sokolske vzgoje, n»šc sorodno svobodo in trpljenje naroda, preden je raztrgal suženjske verige. Nato je slovesno izročil telovadečira oddelkom dozidani in prenovljeni Sokolski dom. ki je postal društvu že pretesen, ter jih je ob 15 letnem jubileju pozval k nadaljnjemu požrtvovalnemu in nesebičnemu sokolskemu delu. V vznesenih besedah se je spomnil staroste vsega jugoslovenskega Sokolstva prestolonaslednika Petra in njegovega junaškega očeta kralja Aleksandra, ki so jima zaklicali vsi navzoči trikrat: Zdravo! Godba je ob tem zaigrala državno himno. Svečan je bil tudi dogodek, ko je po starostinem nagovoru stopil pred članstvo društveni načelnik br. Ciril Hočevar in izročil bratu Lojzetu Majerju, ki je bil reden telovadec od ustanovitve društva in ni zamudil niti ene telovadne ure, društveno diplomo za vestno izpolnjevanje sokolskih dolžnosti in discipline. Na proslavi je zastopal mariborsko sokolsko društvo poslevodeči podstarosta br. Kranjc, navzoči pa so bili tudi sreski načelnik Makar, prof. Mastnak kot zastopnik ravnatelja klasične gimnazije, ministrski odposlanec pri maturi na klasični gimnaziji višji inšpektor dr. Vrhovnik, načelnik gasilske župe Klemenčič, zastopnik mariborskih gasilcev dr. Kac, sreski šolski nadzornik Močnik in drugi. Da je jubilejna prireditev tako lepo uspeia, je zasluga požrtvovalnega dolgoletnega načelnika Hočevarja, ki je ustanovil društvo in ga vodi že dolgo let ter ga bo s svojo veščo sokolsko roko pri vedel še visoko. Pri tem so mu pridno pomagali prednjaki, med njimi br. Drago Kovačič in br. Fran Vilec, načelnica Milka Močnik in vaditeljica Fanika Zorko. Upravičeno so lahko ponosni Studenčani na naravnost zavidljiv uspeh. Prav gotovo bo prireditev ostala slehernemu, ki se je je udeležil, r neizbrisnem spominu. Velik zbor JNS v Medvodah Zbral o se Je okrog 1500 navdušenih zborovalcev Medvode, 17. junija. Na poziv odbora medvodske občinske organizacije JNS se je danes popoldne ob 15. zbralo pri Toinčtu okrog 1500 ljudi, da so čuli izvajanja o političnem in gospodarskem položaju v državi, zlasti pa tudi o vprašanju tekstilne tovarne, ki jo nameravajo nekateri domača industrijci osnovati v Medvodah. Zborovanje je otvoril predsednik občinske organizaaije Janhar, nakar je prvi izpregovoril poslanec Albin Koman. Govornik je opozoril na važnost dfržav-Ijanske zavesti, zlasti pa še na zgodovinski pomen šestojanuarskega akta. Podčrtal je važnost složnega sodelovanja vseh pozitivnih sil naroda. Preživela so se zastarela načela, ustvariti Je res treba na ruševinah sedanje družbe nekaj boljšega, trajnega. Tu je govornik prešel na važnost kapitala v narodnem gospodarstvu, zavedajoč se, da tzrastki kapitala sami nikakor niso zmožni urediti pravdno stanje v državi. V ta namen je treba složnosti vsega naroda, zlasti še kmeta, delavca in obrtnika. Nadalje je govornik pojasnil razmah na denarnem trgu, opozarjajoč na važnost zadružništva. Apeliral je v prvi vrsti na moralo, saj je ozdravljenje razmer možno v glavnem le z dvigom morale v vsem javnem delovanja. Ko je opisoval državni proračun, je poudaril, da je JNS v najodličnejši meri storila svojo dolžnost Dala je vladi s svojimi nasveti neizčrpen vir za nadaljnje iz- vajanje proračuna na osnovi stroge šted-nje. Seve, vprav zaradi štednje na mogoče vsem težnjam naroda takoj ustreči. Toda počasi bo prišlo vse na vrsto. Nadalje je govornik govoril o ukrepih vladti, ki naj vzdržujejo proračun v ravnotežju in da se nadalje olajšajo narodu bremena- Potem je govoril o vseh novih zakonih in siednjač prešel na gospodarske prilike v dravski banovini, opozarjajoč na važnost industrializacije našega ozemlja. Proti ustanovitvi nove tekstilne tovarne v Medvodah ne more biti nikakega razloga, ne državno-obrambnega, ne nacionalnega, ker je baš pri tem podjetja soudeležen domači kapital v taki meri, kakor sicer nikjer v državi. Vsekakor bo novo podjetje velikega gospodarskega pomena za prostrani medvod-ski okoliš. Poslančeva izvajanja so poslušalci sprejeR z vnetim odobravanjem. Nato je izpregovorS tajnik ljubljanske sreske organizacije JNS g. Borštnik, za njim pa industrijec Medič, ki se je posebno vnemai za to, da se zgradi novo tekstilno podjetje v Medvodah, čeprav so nastopilo težave zaradi nekaternikov, ki skušajo iz nelepih razlogov preprečiti ustanovitev tovarne. Govorili so še gg. Sešek, Janhar, Miklavc In Jenko, nakar je bila sprejeta obširna resolucija. Z navdušenjem je bila odposlana udanostna brzojavka Nj. Ve*, kralju in brzojavni pozdravi ministra De-metroviča. I gnotus: Obletnica ofenzive Sedeli smo na vrtu in hlad prvega poletnega večera je vel okoli nas. Ko je našemu kramljanju zmanjkalo snovi, je posegel v molk naš mladi gost in nekako mimogrede omenil, da je prav te dni obhajal neko čudno obletnico. Prosili smo ga, naj nam jo pove. Spregovoril je in slišali smo iz njegovih ust to-le nenavadno zgodbo. * Bile je med vojno. Po mnogem trudu sem dosegel, da so me odslovili od kom-panije na trimesečni študijski dopust. Slekel sem vojaško suknjo in odpotoval v mesto, kjer sem se bil že pred vojaško službo vpisal na univerzi, čakale so me pa neprijetne težave, že en teden sem iskal strehe, a nisem mogel najti sobice, ki bi bila v skladu z diktatom mojega žepa. Neko jutro sem sedel v kavarni in zopet listal po dnevnikih. Izpisal sem si neki naslov in sklenil, da skočim nemud-no gledat. Na zvonjenje mi je odprla poštama, še čvrsta gospa. Vljudno sem povedal, čemu sem prišel, in njen pogled se je za trenutek zapičil vame. Vtis ni mogel biti slab, kajti povabila me je, naj grem z njo. Stopil sem v majhen, prav prijazen prostor. Okno je držalo na vrt, ki je bil ves v zelenju. Koj mi je bilo jasno, da je ljubki kotiček kakor ustvarjen zame. Zedinila sva se o najemnini in priselil sem se. Gospa Heda ni bila redkobesedna ženska. Gladko ji je tekel jezik in čim malo-pomembnejši je bil kak dogodek, tem manj se je strašila o njem razpravljati Z nekolikim zanimanjem sem poslušal, kadar je omenjala razmere v svoji hiši. Tako sem izvedel, kar sem bil že sam uganil, da je bila vdova, in sicer že dolgo let. Z neko sveto gorečnostjo je govorila o svojem edinem sinu. Bil ji je vse, drugega ni imela na svetu. Mudil se je kot častnik na južnem bojišču. V pismu je bil materi obljubil skorajšnje svidenje in baš tiste dni bi bil moral priti na dopust. Pa je vse splavalo po voidi. Kako ga je pričakovala! Kako si ga je neprestano predstavljala, da bo stopil čez domači prag, krasen v svojih mladih letih... Iznenada je dospelo drugo pismo, da ga ne bo domov. Neki nujni službeni zadržki da so se pojavili Mnoge in prisrčne besede naj bi bile potolažile mater: gotovo napredovanje v službi, odlikovanje in slično. Vedno nanovo mi.je uboga gospa popisovala, kako se ji je takrat uprlo materinsko srce, kako je oporekalo. Naposled je dala sinu namenjeno sobo v liste, ne zavoljo dobička, marveč ker ji je vest tako velela, ko je bilo dan na dan toliko čuti o stanovanjski stiski. Skušal sem gospo tolažiti: »Gotovo imajo vašega sina za tako sposobnega, da ga ne morejo pogrešati. Krožijo govorice, da bo kmalu nova ofenziva.« »To je tisto!« je vzdihovala. »To, prav to! Mar mislite, da mu je dopust kdo vzel? Sam si ga je ukinil!« Sumila ga je radi strastnega častihlepja, ki ga je že vedno slepilo, da je hotel vselej druge prekositi. »Bog«, je tolažila, »nikomur nič ne očitam. Naj vsak ravna po svoji dolžnosti Toda, veste —« in zmajevala je z glavo — »da mu je ljubše tam ostati, nego k meni priti — le zakaj mi to dela?« Naslednji večer sem stopil v kuhinjo prosit tople vode. Seveda ni šlo brez po-menka. Naključje je naneslo, da so prišle v razpravo razmere javne varnosti. Gospa Heda se je kaj bala tatov. Živela je sama, stanovanje je bilo v pritličju, iz kuhinje si stopil samo čez par stop* nic pa si bil na vrtu — koliko spretnosti je bilo treba, če je kdo hotel vdreti v stanovanje? Pokazala mi je, kako se vsak večer zavaruje zoper nezaželjene obiske. »Mislim si pač«, je dejala, »da so tudi tatovi ljudje in da ima tudi zanje strah svojo moč.« Pograbila je dva velika kovinasta pokrova in jih obesila nad zaklenjenimi vrati Napravila je to tako, da sta visela kakor na lasu. Že rahlo tresenje je zadostovalo, da treščita ob tla. Priredila je meni na ljubo poizkus in res moram reči, da je izum gospe Hede dokazal svojo uporabnost z nemalim truščem. Rekli boste, vse skupaj ni vendar nič izrednega. Trdno verujem, da sloni tudi vse nadaljnje na naravnih vzrokih, dasi štejejo slične stvari ne baš med vsakdanje dogodivščine. Neki mnogo rabljeni pojem bo tu kakor nalašč na mestu — naključje! Vendar me je doživljaj ne-čuveno prevzel in niti do danes se nisem zone otresei Neko soboto sem prišel pozno ponoči iz gledališča domov. Vreme, spočetka vedro in brez nakane, se je bilo med predstavo temeljito spremenilo. Zmočen in od mraza drgetaje sem odklenil. Vse je bilo v najglobljem miru, gospodinja je bila Se davno legla. Da ne bi motil, sem stopal oprezno, pa sem se moral ven- DOGODKI PO ŠIRNEM SVETU Izza Jevtičevega obiska v Parizu Uniformirani poslanci Ameriška poslanca Peyser ln Somerts sta predložila ameriškemu parlamentu zakonski načrt, po katerem naj bi poslanci nosOi uniformo, iz katere bi občinstvo pri debatah tudi spoznalo, kdo je poslanec, ki govori, in kateri stranki pripada. Peyser predlaga ko* najenostavnejše številko na hrbtu, kakor jo nosijo jockeyi pri dirkah. Občinstvo bi potem iz liste ugotovilo, kdo je govornik. Somerta pa predlaga, naj bi demokratski poslanci imeli bele uniforme, a republikanci črne. 21* vrtu francoskega zunanjega ministrstva na Qnai

e streljal nanje iz revolverja. Do zadnjega ga niso mogli ukrotiti m prijeti, šele ko je vila zgorela do tal, so našli v postelji Reichovo zoglenelo truplo. Z vilo vred je zgorelo vse, kar je bilo v nji, tako da ne bodo dobili pokojnikovi upniki niti vinarja odškodnine. Potres na Islandu Iz Rej k ja vika poročajo, da so imeia m zapadu m v severnem delu Islanda precej hud potres. Sunki so trajali sicer samo minuto časa, kljub temu pa so povzročili dovolj veliko gmotno škodo. Prebivalstvo j« takoj pri prvih sunkih zbežalo v paničnem strahu iz hiš. Strokovnjaki menijo, da j« potres v zvezi z erupcijami ognjenika Vatna-Jokull i ii ■ Vohunstvo v južni Franciji V Franciji je zbudila velikansko pozornost nova vohunska afera. V St. Raphaelu so odkrili v vili neke gospe Politisove in v stanovanju majorja kolonijalnih čet Decu-gisa tihotapce opija, ki so vršili obenem vohunsko službo za Italijo. Posebno major-jeva žena je često potovala v Italijo in na teh potovanjih jo je vedno spremljal neki italijanski rezervni častnik. Policija je aretirala majorja in njegovo ženo, vendar pa ju je zopet izpustila na svobodo, preiskava pa se nadaljuje. Ravnateljica ..Comedie Franfaise" Francoska komedija v Parizu je dobila ravnateljico v osebi Marije Bellove, zaradi katere je nastalo v pariških gledaliških krogih ogromno razburjenje Eksplozija v tvomici L G. Farben V tvornici I. G. Farben v Bitterfeldu je v nedeljo eksplodirala neka segrevalna naprava. Eksplozija je bila takšne narave, da si Je še zdaj ne morejo pojasniti. Ubila je nekega kurjača. Gmotno škodo, ki je nastala zaradi nesreče, cenijo na 300.000 mark. Zamudna letalca Te dni sta priletela v Rim prekomorska letalca Pond in Sabelli z letalom inž. Bel-lanze, ki se jima je na poti od škotske obale do Italije večkrat pokvarilo. Zamuda Je bila zaradi tega velika in razočarujoča, tembolj, ker so jima pripravljali v Rimu svečan sprejem, ki se je zdaj zaradi zamude moral opustiti. Pond in Sabelli razmišljata zdaj o tem. če je vredno tvegati po-vratek s takšnim letalom v Ameriko. Codos in Rossi v Kanadi Francoska letalca Codos in Rossi, ki sta dosegla s prekomorskim poletom Evropa-Amerika velikanski uspeh, sta te dni letela dalje po svoji začrtani poti z nekim ameriškim letalom, ker je aeroplan »Jo-seph le Brix« bil prevelik za pristanek na letališču v Quebecu, Velike motociklistične dirke V5erai se *SK Hermes otvoril svoje motociklistično dirkališče z velikimi dirkami, na katerih "e startalo nad 20 vozačev in jih obiskalo do 2500 gledalcev Ljubljana, 17. jimija. Dirkališče ŽSK Hermesa za motorje, ki je bilo že preteklo nedeljo prizorišče napetih kolesarskih in motornih dirk, je imelo danes ob svoji oficijelni otvoritvi še posebno svečano sliko. Prireditelji so okrasili prostor z zastavami, zgradili dve zasilni tribuni za častne goste in sodnike, preskrbeli za ojačeni prenos raznih obvestil in rezultatov ter predvsem krasno uredili dirkalno progo, ki je nudila z visokimi lesenimi barierami skoraj vse okoli sliko dirkališča za motorje, kakršnega v naši ožji domovini še ni mogel postaviti noben klub. Dolžina elipse dirkališča meri 450 metrov, širina proge pa 10 metrov. Zavoji so dvignjeni, tla iz ugaskov, še ne popolnoma utrjena, tako da so se proti koncu dirk pokazale v krivuljah luknje, ki so deloma ovirale tekmovalce. Ne glede na to pa so dirke minile brez vsake nesreče m pokazale tudi razveseljivo stran, da ni bilo nenavadno veliko zanimanje za to prireditev samo med aktivnimi motociklisti, temveč med najširšimi množicami našega občinstva. Vse naokoli dirkališča so stali gledalci v gostih vrstah, preveč jih je bilo celo na igrišču samem, ki ga bo treba v bodoče izprazniti do zadnjega, — z izjemo neobhodno potrebnih funkcijonarjev — in zelo veliko je ostalo tudi takšnih, ki so si omogočili pogled na igrišče z one strani plota. Računamo, da je imelo včeraj igrišče ŽSK Hermesa za gorenjskim kolodvorom rekorden poset od svojega obstoja okoli 2500 gledalcev. Dirke, ki so bile napovedane ob 15., je s skoraj polurno zamudo otvoril s kratkim pozdravnim nagovorom klubov predsednik dr. Mauri, ki je pozdravil zastopnika pokrovitelja bana g. dr. Marušiča, bansk&ga nadsvetnika g. Svetka in mu izrekel zahvalo za podporo in naklonjenost visokega pokrovitelja. G. »adevetnik je sporočil pozdrave g. bana in želel klubu in dirkačem ob otvoritvi te lepe športne naprave čim lepše uspehe. Organizacija prireditve, ki je mestoma imela nekaj preveč odmorov — v ostalem je te odmore zelo prijetno izpopolnjevala prenešena glfisba in »speakerski« talent vrhovnega voditelja dirk — je bila v rokah izkušenih klubovih funkcijonarjev pod vodstvom g. Rupene. Prireditev je obsegala devet točk in je trt jala nad tri ure. Večino točk so dirkači a bsolvirali na 10 krogov (4500 m) razen dirke turističnih motorjev do 1000 ccm, ki 'Je šla na 12 krogov in rekordnih poskusov posameznih vozačev, ki so se vršili na 3 kroge (1350 m). Zmagovalec v vsaki skupini je dobil takoj častni venec in je nato prevozil častni krog. Posebnega odlikovanja je bil deležen dirkač, ki je dosegel najboljši čas dneva, s častnim vencem s trobojnico. Ta čast je danes, kakor se je splošno pričakovalo, zadela odličnega in drznega vozača Hermesa Ludvika Stariča, p. d. »letečega Kranjca«, ki je sedaj po večletnih nastopih po drugih dirkališčih pokazal lahko tudi domačtm ljudem, kalcšne zmožnosti na jeklenem konju se skrivajo v njem. Dirkači so najprej na startno znamenje g. zastopnika pokrovitelja prevozili pozdravni krog, takoj nato pa so šli na leteči start za dirko Juniorjev na športnih motorjih do 250 ccm. StartaE so trije dirkači, 2 Mariborčana in Hermežan Klančnik. Vodstvo je takoj prevzel Mariborčan čančal, ki ga je obdržal do konca. Drugi Mariborčan Weg-schneider je prišel na cilj okrog 50 m za njim. Klančnik (Hermes) je po petih krogih opustil. Dirka juniorjev na športnih motorjih do 1000 ccm. Ker se je za to točko prijavilo večje število tekmovalcev, so bile potrebne tri izločilne dirke, v katerih so se po ostri konkurenci in neznatnem karambolu dveh dirkačev v prvi izločilni dirki, plasirali za glavno dirko: Sternad Ciril (MK Ilirija) v 4:18 (na 10 krogov), Stepančič Stane (Hermes) v 2:12 2/5 (na 5 krogov) ter Kranjčan Holi v 2:19 1/5 (na 5 krogov). V glavni dirki iste kategorije (na 10 krogov, so startaJi prej omenjeni izločen-ci, med katerimi je takoj prevzel vodstvo Sternad, medtem ko sta ostala dva tekmovalca vozila precej časa skupaj, pozneje pa je Stepančič ušel in se plasiral precej pred Holega. Zmagal je Hermežan Ciril Sternad v easn 4:21 3/5. Dirka športnih motorjev do 250 ecm. Ta točka, pri kateri so bili na startu zopet samo trije Mariborčani, je bila prva, ki je izzvala med občinstvom prvo večje navdušenje. Med dirkači se je pojavil inž. Lotz iz Maribora, ki je prvi vozil z večjo tehniko in tud" sicer daleč prekašal oba tekmovalca. Dosegel je povprečno brzino 62.8 km na uro. Vrstni red na cilju je bil naslednji: 1. Ing. Rudolf Lotz 4:18 1/5, 2. Wegschneider Valter 4:28 1/5, 3. Čančal Jurij 4:33. Dirka športnih motorjev do 350 ccm. Tudi v tej točki so nastopili trije tekmovalci, med njimi favorit ing. Lotz, ki je spet sigurno zmagal in samo še stopnjeval brzino na 63.4 km na uro. Vrstni red je bil naslednji: 1. Ing. Rudolf Lotz (Maribor) 4:17 4/5.- 2. Stepančič Stane (Hermes) 4:23 4/5. 3. Jelovčan Bajko (Hermes) 4:39 3/5. Dirka turističnih motorjev do 1000 ccm. Za to točko, ki je šla na 12 krogov, so nastopili štirje dirkači. Po dvakratnem startu so se vozači razdelili v dve skupini, in sicer v vodilno s Cančalom in Ster-nadom ter slabšo s Poljšakom in Sev-nigom. Sternad je že po tretjem krogu prehitel čančala in je nato ostal do konca v vodstvu. Tik pred ciljem je imel zadnjega vozača že skoraj za cel krog. Končni izidi so bili: 1. Sternad Ciril (MK Ilirija) 5:13 1/5. 1/5, 2. čančal Jurij (Maribor) 5:16 1/5, 3. Poljšak Tone (MK Ljubljana) 5:35, 4. Sevnig Stane (Hermes) 5:35 4/5. Po 10-minutnem odmdru je prišla B največjo napetostjo pričakovana točka glavna dirka Športnih motorjev do 500 ccm. Na startu so bili trije, med njimi najboljša vozača dneva, Starič in ing. Lotz. Favorita sta kar od starta pognala s peklenskim tempom in Lotz je bil nekaj časa v vodstvu, dokler ga ni Starič v krivulji divje prehitel in nato stalno povečava! razdaljo. V osmem krogu je prehitel Starič še tretjega tekmovalca in pri-vozil v krasnem finishu v cilj. Dosegel je povprečno brzino 67.7 km. Podrobno BO bili časi tile: 1. Starič Ludvik (Hermes) 3:59 4/5, 2. Ing. Lotz Rudolf (Maribor) 4:07, 3. čančal Jurij (Maribor) 4:31 1/5. V naslednji točki so bili na sporedu rekordni poSkuM vozačev, za katere se je prijavilo 5 kandidatov. Ing. Lotz je v krivulji lahko padel in odstopil, za njim pa je šel Starič, ki je prevozil krog v času 23.8 in dosegel povprečno hitrost 68.1 km na uro. To je bil najboljši čas dneva. Za njim so poskusili srečo še Sternad, čančal in Stepančič, ki pa so vsi prišli le na 26 sekund in petinke več. V končni dirki športnih motorjev do 1000 ccm je bil vrstni red na cilju tale: 1. Starič Ludvik 4:05^, 2. čančal Jurij 4:22.9, 3. Stepančič Stane 4:23.5. Otvoritvene motociklistične dirke ŽSK Hermesa so bile manifestacija za razvoj naše motociklistike to je treba čestitati agilnemu železničarskemu klubu Hermesu in njegovim požrtvovalnim delavcem, da so zasadili lopato v to že skoraj preraslo ledino v slovenskem športu, še letos nam Hermes obeta več motociklističnih dirk, na katere hoče povabiti še bolj znane Jugoslovenske dirkače, tako da smemo upati da bo Ljubljana tudi v motociklistiki kmalu dosegla višino, kakor jo ima v drugih športnih panogah. Savezno olimpijsko prvenstvo kolesarjev Maribor, 17. junija. Pod vodstvom mariborskega kolesarskega podsaveza je priredil danes kotu-raški savez Jugoslavije kolesarsko dirko za olimpijsko savezno prvenstvo na 100 km dolgi progi Maribor—Dravograd—Maribor. Start in cilj sta bila na Vodnikovem trgu, in sicer ob 7. zjutraj, tako da so prvi dirkači prišli na cilj okoli 10. dopoldne. Za prvenstveno dirko so prijavili svoje dirkače skoraj vsi kolesarski klubi iz države, tako da je bilo na startu 23 dirkačev, med njimi 4 Primorjaši, 5 vozačev Gradjanskega iz Zagreba, po 2 vozača Hermesa, marib. Maratona, ptujske Drave, HKB in Orao iz Zagreba ter po 1 vozač železničarjev iz Zagreba, Maribora, Edelweissa iz Maribora itd. Na cilj je privozil kot prvi Zagrebčan Grgac nato član Ljubljanice Gartner, nato pa so sledili Zagrebčan Košek, Mariborčan Rozman, Zagrebčan Piketar itd. Končni izidi prvenstvene dirke so bili naslednji: 1. Grgac Stjepan (HKB, Zagreb) 3'03 19 ° 2. Košek N. (Gradjanski, Zagreb) 3:08.26. 3. Abulnar Stane (Hermes, LJubljana) 3:11.16, 4. Gartner Franc (Ljubljanica) 3:12.14. 5. Ivkovič Drago 3:14.12, 6. Brozovič Stjepan (oba Gradjanski, Zagreb) 3:15.20, 7. Da vido vič Drago (Orao, Zagreb) 3:15.27, 8. Pavličič Matija (Drava, Ptuj) 3:16.17, 9. Gregorič Janko (Primorje, Ljubljana) 3:16.54, 10. Piketar Rudolf (Gradjanski, Zagreb) 3:18.17. Po končani dirki je bila v hotelu Orel razdelitev nagrad, nato pa družabni sestanek vseh sodelujočih. Organizacija dirke je bila brezhibna in so skoraj vsi vozači prispeli na cilj. Med dvema diskvalifici-ranima je tudi Mariborčan Rozman. Stari tekmeci kot prijatelji Včeraj je elita naših nogometnih enajstoric odigrala dve prijateljski tekmi, ki so obe izgubili Mariborčani Ljubljana, 17. junija. Za Rapidov nastop v Ljubljani je bilo dovolj zanimanja. Pet do šest sto gledalcev se je zbralo v ogromnem prostoru Stadiona, kar je bilo spričo močne konkurence na Hermesovem igrišču več kot dovolj. Rapidovci so v ostalem v zadnjih časih zaradi športno - političnih dogodkov v ospredju zanimanja, tudi so oili še v jeseni zelo resni kompetenti za prvo mesto v podsaveznem prvenstvu; vendar jim je dolgo počivanje gotovo bolj škodilo kot koristilo. * Ilirija : Rapid 7:3 (5:1) Pred glavno tekmo sta bili še dve uvodni tekmi. V prvi je doživel Slovan nepričakovan poraz od Grafike, ki ga je odpravila s 3:2 (3:1), v drugi predtekmi pa je ilirijanska druga garnitura imela opravka z Amaterjem iz Trbovelj; rezultat je bil 7:0 (3:0) za Ilirijo. Prvo tekmo je sodil g. Pevalek, drugo pa g. Mrdjen. Sledila je glavna borba, h kateri sta nastopili moštvi tako: Ilirija: Rožič—Svetic, Berglez—Bogme, Sočan, Pogačnik—Ice, Lah, Zupančič, Lu-ce, Doberlet. Rapid: Kosem — Barlovič, Antolilčlč— Fučkar, Seifert, Golinar—Heller, Baumel, Prinčič, Pischof, Vidovič. Igra ni potekla v velikem stilu. Bila je na trenutke tudi zanimiva, toda teh trenutkov ni bilo preveč. Zlasti je bila v prvem polčasu zelo enostranska, saj je Rapid v tem delu igre napravil vtis malo boljšega drugorazrednega moštva, čeprav je Ilirija imela v tem razdobju igro po večini krepko v rokah in prišla celo v visoko vodstvo, je vendar glede kakovosti igre še daleč v zaostanku. Ne sme se prezreti, da je bila velika razlika golov dosežena v borbi z inferiornim nasprotnikom, ki je, posebno v obrambi, dajal komaj občutljiv odpor. Po odmoru se je igra sicer bolj uravnala, nekaj je Ilirija popustila, nekaj se je Rapid popravil, nivo igre pa s tem ni nič pridobil. Posebno v tem delu igre se je pokazalo, kako sta bili prav za prav obe obrambi zelo šibki in nezanesljivi. Deset golov je število, ki samo govori v slabo obrambnih formacij, če se upošteva, da bi jih lahko Dilo še nekaj na obeh straneh, gre to sicer na rovaš neodločnosti napadalcev, branilcem se pa tega ne more šteti v dobro. Ilirijani so zmagali predvsem z boljšo srednjo vrsto in Lahovo odločnostjo pred golom. Dočim so imeli belo-zeleni (v belo-rdečih dresih) v Lahu dobro razpoloženega strelca, niso Rapidovci premogli v svojem napadu nobenega človeka, ki bi bil znal izkoristiti tistih nekaj lepih položajev. Pischof je v prvem polčasu udaril edini strel na gol, in še ta je postal žrtev Rožičeve čuječnosti. S kombinacijami so izsilili svoj tretji gol, prva dva pa sta re-zultirala iz — Barlovičevih prostih srelov. Razmeroma dobro igro je v ilirijan-skem moštvu pokazala desna stran napada, v srednji vrsti je ostal do konca dober Bogme, Sočan je samo prvi polčas zadovoljil, nekaj potez je pokazal še Doberlet na krilu. Rapidovci so si opomogli šele v drugem delu igre, tedaj je iz skupne Igre med Seifertom in notranjim trijom izšlo nekaj kombinacij kratkih pasov, ki jih je na bekovski črti običajno zaustavil krepak start. Še malo o poteku igre. V 3. min. strelja Ice kot, zelo lepo, Lah je prost in z glavo pošlje neubranljivo v mrežo. V odprti igri Ilirija lepše m nevarnejše pridobiva na terenu, prilike pa ne kažejo na uspeh. V 15. min. se odloči Sočan na strel iz znatne razdalje, Kosem se prepozno vrže in žoga obtiči v mreži, Ilirija je v vodstvu z 2:0. Nekaj minut pozneje zagreši Svetic foul, prosti strel izvaja Barlovič in žoga gre tik stative neubranljivo v mrežo. V sledeči živahnejši igri je Ilirija stalno pred Rapidovim golom in Lah zabije v 22. in 24. min. nadaljnja dva gola. Odslej se Rapid le mimogrede prebija v nasprotno polovico, v glavnem valovi igra pred njegovim golom in v 43. min. zaključi Lah lepo kombinacijo z bombo, ki obtiči. V drugem delu je igra bolj izravnana. V 9. min. se Svetic da zopet zapeljati v foul, neizogibni Barlovič izvaja prosti strel, ki ga Pischof prestreže in neubranljivo pretvori. Po 20. min. se Ilirija osvobodi pritiska in preide v protinapade, šele v 30. se pojavi prvi uspeh: Ice potegne, sicer iz offsidea, in lepo centrira. Kosem nerodno brani in Zupančič pošlje izpod njega preko črte, 6:2 za I. Od sredine potegnejo nato Rapidovci naprej in uprizo-re lep napad, ki ga Pischof zaključi z bombo pod prečko in zmanjša na 6:3. V zadnjih potezah je zopet Ilirija v premoči, Lahova bomba se odbije od prečke in prilika je zamujena, toda tik pred koncem lepa kombinacija na desni strani iliriji-nega napada in Pikič pošlje neubranljivo bombo v mrežo, najlepši gol dneva! Sodil je g. Deržaj, ki je imel slab dan. Igra mu je kmalu zdrknila iz rok, nakar se je spuščal v koncesije na vse strani. Primorje : Železničar 3:2 (1:2) Maribor, 17. Junija. Na igrišču železničarja je bila danes prijateljska tekma med Primorjem in železničarji. Publike je bilo okoli 900. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: Primorje: Logar, Hasl, Bertoncelj, Zem-ljak, Boncelj, Prevolnik, šlamberger, Janežič, Jež, Bertoncelj, Zemljič. železničar: Mahajnc, Frangeš m., Vagner, Ronjak, Frangeš I., škof, Lado, Pezdiček, Eferl, Pavlin, Habiht. Današnja tekma je bila za spremembo na nekoliko višjem nivoju kot vse letošnje. Odigrala se je v živahnem tempu in je bila ves čas zelo zanimiva in napeta. Primorje z današnjim nastopom nI izpolnilo pričakovanj, ker se je splošno računalo, da bo njegova zmaga izdatna. Gostje pa morajo biti prav zadovoljni, da so odnesli vsaj tesno zmago, ki jo pa po poteku igre niso niti popolnoma zaslužili. Moštvo se je v glavnem odlikovalo s hitrimi pasi. V napadalni vrsti je bila prav dobra samo leva stran, od koder so prišle tudi vse napadalne akcije. Med krilci ni bilo vse in ves čas v redu. V prvem polčasu so bili preveč defenzivni, kar velja zlasti za oba stranska. Prav dober pa je bil Boncelj v sredini, ki je neumorno pošiljal napadu lepe žoge. Med branilci je bil boljši Bertoncelj, vratar pa ni bil preveč siguren. Primorje je bilo slabo v startu, zato pa je pokazalo nekaj tehnike, toda ne toliko, kot bi jo moralo. Železničarji so zaigrali najboljše v začetku in na koncu, sredi tekme pa so al privoščili nekaj to- žernejše igre, Id je tudi odločila tekmo. Najboljši del moštvo je imela enajstorica v zadnjih formacijah, pa tudi napad je bil danes izredno dobro razpoložen, zlasti notranji trio. Domači so imeli ves čas pobudo v svojih rokah in so pridno napadali, toda obramba Primorja j« bila trdnjava, ki se ni dala premagati. Zato ja moštvo moralo igrišče zapustiti poraženo. Goli so padli v 3. min. po Paulinu, v 12. po Pezdičku, v 14. po Prevolnlku ter po odmoru v 6. in 28. min. po Janežiču. Tekmo Je sodil g. Vesnaver. V predtekmi je rezerva železničarjev zmagala nad rezervo Maribora i 2:0. Nogomet v Celja Celje, 17. junija. Danes dopoldne Je bila na Glaziji pred 350 gledalci finalna prvenstvena tekma n. razreda med mariborsko Svobodo m celjskim Olimpom z rezultatom 2:1 (2:0) za Svobodo. Mariborčani so zmago zaslužfH. Igra je bila po večini izenačena ter zaprta in ostra. Svoboda je pokazala dovolj tehnike in elana; Olimpijci so se morali v drugi polovici drugega polčasa boriti samo z 10 možmi, v splošnem pa so bili prepočasni v napadu. Po en gol na vsaki strani je padel iz enajstmetrovk. Tekmo je sodil g. Ochs. V predtekmi sta igrali rezervi Celja in Olimpa neodločeno 0:0. Dopoldne je bila tekma med Triglavom iz štor in mladinskim moštvom Celja tudi neodločna 0:0. Kombinirano moštvo Jugoslavije je zmagalo nad old boy moštvom SK Celja s 3:1 (1:1). Tekme za srednjeevropski pokal Dunaj, 17. junija. Razen včerajšnje tekme za srednjeevrop- ski pokal med Ujpestom iz Budimpešte in domačo Avstrijo, ki se je končala z zmag« Madžarov m o kateri smo poročali že včeraj, je bila v soboto v Budimpešti tekma a enakim naslovom med Sparto in Hungari-jo, v kateri so zmagali Pražani a 5:4 (4:3). Sparta je bila ▼ veliki premo«, toda imela je slabega vratarja, tako ga gre tesni rezultat samo na njegov račun. Danes je bila na Dunaju odigrana tekma med Admiro ta Napolijem, ki se je končala neodločeno 0:0. Obe enajstorici sta igrali zelo slabo. Domačini se sploh niso mogli prilagoditi taktiki Italijanov. Kljub temu, da so bili stalno v premoči, niso mogli doseči nobenega številčnega uspeha- Gledalcev je bilo 20.000. Ostale današnje tekme tega naslova so se končale takole: v Budimpešti: Ferenczvaros s FAO (Dunaj 8-0! _ , . v Turinn: Jnventnrs : Teplitzer FC 4:3, v Bol ogni: FC Bologna : Bocskay 2:0, v Kladnu: Ambrosiana : SK Kladno 1:1» Ostale nogometne tekme Zagreb: Gradjanski : Bask 2:0 (2:0)'. Split: Hajduk : BSK 0:0. Tekma je bila v 40. min prvega polčasa zaradi splošnega pretepa prekinjena. Povod za izgrede je dal srednji krilec BSK Stevovič, ki je »foulal« Bakotiča, zanj pa se je revan-žiral branilec Hajduka Mikakič, ki se je dejansko lotil Stevoviča. Vsi so bCi Izključeni ln še Tirnanič, ki je žalil sodnika Krausa. BSK je zapustil igrišče in se kljub posredovanju funkcijonarjev Haj- ■ doka in podsaveza ni hotel vrniti na ( igrišče. Beograd: Jugoslavija : Concordia 3 rž ! (2*1). Leipzig: I. FC Nllrnberg : Vlctoria (Ber- | lin) 2:1. Mannheim: Južna Nemčija : Pariš 4A 5,07 m; 3. Ghišič (I.) 4,99 m. Stftoo vst slabi; oba zmagovalca sta se uveljavila, le zaradi hitrosti. Juniorski miting Ilirije Na starem igrišču je bil v soboto uspel lahkoatletski miting za ftoš-orje, ki je spet odkril nekaj novih mladih talentov V soboto popoldne je Ilirija na svojem starem igrišču priredila juniorski propagandni miting; naprave niso nudile možnosti organizacije preko površnosti. Kvarno je vplivalo na udeležbo, da je prireditev bila razpisana na hitro, tako da ni bilo na startu mnogih odličnih juniorjev obeh klubov, med njimi Primorjašev, odličnih skakačev Tršarja, Malnariča, metalca Kajfeža ta srednjeprogaša Svetine. škoda, da se prireditev ni vršila na boljšem prostoru, zlasti z boljšimi skakalnicami, ker bi bili rezultati nedvomno znatno boljši. Vsekakor pa je prireditev pokazala, da je v mladini stalen dotok nadarjenih sil za lahko atletiko. Živi priči sta odkritje jun. sprinterja Primorja šu-šteršiča v začetku sezone, sedaj pa drugega talenta, skakača in metalca Grgiča. Priporočali bi pa obema ljubljanskima kluboma, da bi v bodoče posvečali več pozornosti in organizacijske resnosti juni-orskim prireditvam, ker je treba prav naraščaj od vsega začetka privaditi na resnost tekmovaja ta temeljna načela udejstvovanja v tej športni panogi. Tek 60 m: L jun. kat. A. (12—14 let) 4 tekm.): 1. Zaje (I.) 8, 9; 2. Bergant (I.) 9, 8. U. jun. kat. B (14—16 let) (8 tekm.): 1. predtek: L Glušič (I.) 8, 3; 2. Pucikar (I.) 9, 3; 2. predtek: 1. Jaklič (Javornik, Rakek) 8, 1; 2. Bergar (I.) 8, 2; IM. jun. kat. c (16—18 let) (8 tekm): 1. predtek: 1. šušteršič (Pr.) 7, 3; 2. Bezovičar (I) 7, 9; 2. predtek: 1. Grzinift Leo (L) 8, 2; 2. Glušič Edvard (I.) 8, 3. Finale: I. jun. kat. B: 1. Jaklič (Javornik, Rakek) 8, 1; 2. Glušič (L) 8, 3; 3. Bergar (L); 4. Pucikar (L) H. jun.kat. C: 1. šušteršič (Pr.) 7.6; 2. Bezovičar (I.) 8, 0; 3. Glušič (L); 4. Gerzinič Leo (L) Met krogle 4 kg: L Jun. kat. B (14 do 16 let) (7 tekm): 1. Jaklič (Javornik, Rakek) 11, 22 m; 2. Kroupa (I.) 10, 72 m; 3. Vahtar (brez kluba) 9, 60 m. Met krogle 5 kg: H. jun. kat. O (16 do 18 let) (10 tekm.): 1. Grgič Svetozar (Pr.) 13, 70 m; 2. Stadler (L) 13,03 m; 3. švigelj (Pr.) 12,12 m. V tekih je prednjačil že znani talentirani junior Primorja šušteršič, ki razvija sredi proge veliko hitrost, zelo pomanjkljiv je pri startu ta v razvijanju stila v teku. Ugajal je v njegovi kategoriji tudi Ilirijan Bezovičar, v kategoriji jun. B pa Jaklič, član Javornika, ki kažeta dober naraven talent za sprinterja. V zmagovalcu 8 kroglo Grgičem je Primorje dobilo izrazit talent za višeboj, čegar domena bodo predvsem skoki ta meti. T™» dober končni sunek v metanju z obratom pa je še zelo pomanjkljiv, toda poboljšljiv. Vsi ostali metalci delajo z naravno silo. Skok z zaletom: A. Jim. kat. A (12 do 14 Vet) (2 tekm.): 1. Rogelj (I.) 1,15 m; 2. Pucikar LL (L) 1,05 m. B. jim. ka*. B (14—16 let) (6 tekm.): L Jaklič (Javornik, Rakek) 1,40 m; 2. Nabernik (I.) 1,35 m; 3. Vahtar (brez kluba) 1.30 m. C. jun. kat. (16—18 let) (5 tekm.): 1. Grgič (Pr.) 1,65 m; 2. Stadler (L) 1,56 m; 3. Grztalč Leo (L) 1,45 m. Grgičev veliki talent je v te j disciplini prišel do polne veljave! Njegov svojstveni stil bo treba zelo popraviti, potem pa se bo v kratkem uvrstil med naše najboljše skakače. Višino 1.70 m je podrl zaradi zelo slabega zaletišča. Ostali skakači so pokazali običajen skok brez tehnike. Med njimi so najbolj talentirani Stadler ta Grzinič v kategoriji C, med mlajšimi pa Jaklič z Rakeka. Met diska jun. kat. O (16—18 let) (5 tekm): 1. Grgič (Pr.) 37,71 m; 2. Stadler (L) 34,00; 3. Glušič (I.) 31,79 m; Kar smo povedali za Grgiča pri metu krogle, velja tudi za met diska. Dober končni sunek, obrat zelo slab, toda talent! Tek 1000 m Jun. kat. C: (16—18 let) (9 tekm.): 1. Tavčar (L) 3:00,6; 2. Me-gušar (L) 8:02,6; S. Glavnik m. (L) 3:07,4. Dober čas juniorjev, če se upoštevajo ostre krivulje, kratka runda ta slab teren. Met kopja Jim. kat O (16—18 let) (4 tekm.): 1. Grgič (Pr.) 41,91 m; 2. Raič m. (Pr.) 36,64 m; 3. Bizovičar (I.) 36.05 m Grgič spet izbor en; stilno še okoren, to zdi se, da mu je juniorsko kopje že prelahko! Skok v daljino Jon. kat. b (14—16 let) (6 tekm.): 1. Jaklič (Javornik) 5,03 m; 2. Berger (L) 4,95 m, 3. Kroupa (L) 4 77 m Jun*. kat. O (16—18 let) (4 tekm.): 1. šušteršič (Pr.) 5,60 m, 2. Grztaič (L) Državno prvenstvo v desetoboju. V boto in včeraj se je vršilo v Zagrebu tekmovanje za državno prvenstvo v desetoboju, na katerem sta startala tudi Ilirijan Neli Zupančič in Primorjaš Putinja. Po končanih petih disciplinah v soboto je bilo stanje točk naslednje: 1. dr. Buratovič (Concordia) 3.431, 2. Zupančič (Ilirija) 3.294 in 3. Ferkovič (Hašk) 3.116. O končnih izidih bomo poročali. Plavalni miting Hafcoafi Dunaj, 17. junija. Drugi dan mednarodnih plavalnih tekem, na katerih so razen ostalih inozem-cev startali tudi trije Jugoslovani, je prinesel naslednje odlične rezultate: V seniorskih konkurencah: 200 m prsno: 1. Helzl 2:57, 2. Jahn (efea Avstrija) 2:49. 100 m prosto: 1. Csik (Budimpešta* 1:00.2, 2. Klapek (A.) 1:05. 200 m prosto: Lengvel (Madžarska) 2:25.2, 2. Costoli (It-) 2:27.8. 3X100 m mešano: 1. ENVASK B 3:41.4, 2. EWASK A 3:47.8. V damskih konkurencah. 100 m hrbtno: 1. Timmermann (Holand-ska) 1:25, 2. Freund (CSR) 1:26.4 (čsL rekord); 100 m prsno: Wertheimer (Hakoahl 1:29.7, 2. Seebock (Danubia) 1:30.7. 200 m prosto: 1. Den Ouden (Holand-ska) 2:30.4, 2. Sramek (Brno) 2:47.8 (čsU rekord). Jugoslovenski tekmovalci se mso plasirali. Nogometaši, pozor! V sredo 20. t. m. ob pol 19. uri se spoprimeta na igrišču S. K. Primorja nogometni moštvi policijskih uslužbencev in mestnih dohodarstvenih nameščencev, že lani v avgustu so -»e borili. Tedaj so odnesli zmago baje po zaslugi »drukarjev« dohodarstveni nameščenci. Letos pa bo borba hujša, ker obe moštvi skrivaj prav pridno trenirata. Dobiček prireditve gre v dobrodelne namene, zato se udeležite te tekme polnoštevitao. Na izredni skupščini JSŽS, ki je bila v soboto v Zagrebu, je bila po precej burni debati izvoljena skoraj vsa dosedanja uprava, razen dveh dosedanjih članov, ki sta ju zasedla Ante Schneller (Ljubljana) ta. Mažuran (Brod). Upajmo, da bo zdaj konec notranjih sporov ta bo novi odbor spet lahko posvetil vse svoje sile razmahu ženskih športov. SK Ilirija (hazenska sekcija). Popoldne ob 13.30 na starem igrišču fotografiranje vseh, ki nimajo še slik. Vse točno ta sigurno. Gospod Habič sigurno. Ob 18. Je za vse strogo obvezen trening. — Lahko-atletska sekcija. Drevi ob 20.30 redna seja sekcijskega načelstva. Člani sekcijskega načelstva se opozarjajo, da se bodo vrS-le odslej redne seje vsak ponedeljek in ne več ob četrtkih. Seje bodo vedno ▼ klu-bovi sobi kavarne Evropa. Posaarska plebiscitna komisija ženeva, 17. junija. w. Tajništvo Društva narodov objavlja oficielno, da je bila imenovana komisija za glasovanje v Posaarju. Na predlog odbora treh je predsednik sveta Društva narodov po prejšnjem sporazumu z ostalimi člani sveta imenoval v komisijo naslednje osebnosti: Švicarja Viktorja Henrya Heigha, Ho-landca de Jong-Jonaha, bivšega železniškega inženjerja ta župana v Samarangu na Javi ta Šveda Allana Rhodea, guvernerja v provinci Gottland. Obenem je imenoval kot tehničnega strokovnjaka komisije Američanko miss Sarah VVambraugh, ki bo mogla po potrebi zastopati tudi kateregakoli člana komisije. Miss Wambraugh je bila zastopnica perujske vlade pri pripravah za glasovanje v Tac hi ta Aricni. Bolgarska vlada hi nradništvo Sofija, 17. junija. AA. Vlada je izdala uredbo o takojšnjih in strogih sankcijah Eroti tistim državnim uradnikom, ki ne i v redu izpolnjevali dolžnosti do občinstva. Naročite — čitajte „LJUBLJANSKI ZVON" Pisan smo zadnjič o novem polarnem titanu »Iglu«, bi ga bomo v kratkem videli tudi r Ljubljani. Filmi je izvrstno uspel in bo prav gotovo tudi za naše občinstvo, ki mu moramo priznati še prav posebno zanimanje za priročne pojave in ljubezen do prirode, posebna atr&Kcija. Nadalje smo o*menili_ da je tudi sloviti športnik Luis Tremker dovršil svoj film iz polarnih krajev — skratka, abeta se nam za lertošnjo seizano čisto posebna polarna moda, kar pa je treba le pozdraviti, saj je Arktida za današnji svet še ogromna zakladnica neodkritih lepot in skrivnosti prirode. dr. Rnnd Rasmnssen (na levi ob kapitanu) po svojem povratku z raziskovanja po Grenlandu V Berlinu pa &o pravKaor — pretekli petek, 8. t. m — toieM veliko premdero polarnega filma »Palo ln njegovo svatbeno potovanje«. Premiera Je bila v bhoskopeki palači Ufe, »brana je bila vsa elita, slavnostni predgovor je tanel danski poslanik, ekscelenca Zahle, ki se Je zlasti toplo spominjal slavnega raziskovalca, pokojnega dr. Knuda Rasmussena. Mogočni fiim je posvečen njegovemu spominu in kaskor trdijo berlinski dnevnini, ne more zanj biti lepšega spomenika, kakor ta fifcm, M bo šel preko vsega sveta in bo spominjal na svojega stvaritelja. Ko bo na kane« predstave na platmi še enkrat zasijala glava Knuda Rasmussejva, bodo tisoči in tisoči hvaležni za lepi doživljaj. Dogajanje v tem filmu se da .povedati s kratkimi besedami. Dva moža tekmujeta sa lepo žensko in dobi jo mlajši, ljubeznir vejši. Po starem eski/msKam običaju se popelje s svojim kajakom na razburkano morje, daleč tja na drugo obrežje po svojo nevesto. Prečudno je to svatbeno potovanje. ženin priveže nevesto na površje svojega ozkega kajaka. Tako je ona že na tej vožnji navezana na moža za življenje ki smrt. Pretresljiv simbol. življenje Eskimov je posneto prepričevalno, učinkovito. Režiser Dalsheim ven- dar enkrat ni prezirljivo gledal na te borce s prirodo ni jim s centimetrom in s knjigo o bontonu meril kulture itn civilizacije, nisogar noče osmešiti, vse nam predstavlja takšne, kakršni so; še rajši je izrezal kaj nevšečnega. Vendar pa spoštovanje tihega dostojanstva teh ljudi nikakor ni na škodo resničnosti. Eskimi tudi pred našimi očmi uživajo sirovo mesovje in ribe in v zimskih kolibah spijo vsi nagi, kakor to vemo že od nekdaj. Čudovito so zlasti uspeli posnetki oftrok. Eskimčki so menda filmski igralci po samem instinktu. Kako vam samo oponašajo misterioizen obredni ples! Kadar boste film videli, jih skusite posnemati! Pokrajine in živalstvo seveda samo posredujejo dogajanje. Videli bomo lov na losose, harpun itran je, metanje sulic m še kaj, prirejen pa je tudi lov, in to hudo nevaren lov na severnega medveda. Imena glavnih igralcev niso nikjer zapisana. Kaj naj bi tudi pomenila! Toda. po •predstavi se toono še dolgo spominjali lepe neveste Navarane in pogumnega ženina Pala. Kdo bi vedel, — saj pri današnji podjetnosti filmskih magnatov ni izključeno, da bo eskimska zvezda Navara-ma prej ali slej zasenčila marsikatero princeso berlinskih salonskih filmov... Nemška cenzura, ki je dovolj stroga, je priznala to delo za odličen kulturni film in ga je zato dovolila tudi za mladino. Fiim taa devet dejanj in je dolg 2389 m. Ženska lepota ne Izumira! Vsakoletna tekmovanja v lepoti nam pričajo, da ženske postajajo prav za prav vedno lepše. Predstavljamo vam lepotno kraljico iz Hondorasa, gdč. Ido Valenzuela. Pravijo, da pojde k filmu. Ali — za film je sama lepota premalo, mnogo premalo Ni lepa, ne mlada — pa je vendar slavna! — To je Marija Dresslerjeva, ld Je preživela že nad 60 pomladi, pa je Se vedno ena najbolj priljubljenih »zvezdnic« v Ameriki. »Prinčev adjutant" Ljubljano zopet zabava film s čehoelo-vaškim zvezdnikom Vlasbo Burianom, ki g* naše občinstvo pozna kot komika že {z Številnih njegovih filmov. Tudi ta film, »Prinčev adjutant«, je ves prepleten s komičnimi zapletki, ki jim la Burian Se paseben pouiarek. tako da gledalci splob n>-> pri lf-jo iz smeha Z Burianom i?'« Cri-tl Ibei-nierjsva, ki je med našim občinstvom tudi pr:l:ubijeta kot ljubezniva ia sprotia igralka Režiral je film Mac FnČ. a glasbo k d-»-hi je skomponiral Fiala. V Zagrebu so »adjutantu« že ponižak) šaržo in je v Ljubljano prišel kot »Carjev adjutant« — sam Bog vedi, zakaj — ali to ne more menjati vsebine, kl je v glavnih obrisih naslednja: >Popwfi.ii Pate« je ljubezniv "Hovek. Ne kič se noTa dwobojevati n»m<»«tu n.0cgi svojega tovariša. Njegov arotivnik je poročnik K?i zel. Dvoboji pa »o v tem mest j prepovedani. Vsi se iz ie afere nekako zrna-žejo, samo Patero prime policija. Istega dne je bil poklican na raport, kjer mj namestu odmerjenja kazni sporoče, da je imenovan za adjutanta princa Evgena. Princ je pred poroko s princeso Ano Lušzo, dasi gori njegovo sree za prodajalko kravat Pe nih ateljejih v Berlinu vrteti nov zvočni film »Igra z ognjem«. V glavnih vlogah so zaposleni Truda M ar len, ELga Brinck in Pavel Horbiger. R. A. Robert&a poznamo is mnogih smešnih filmov, večinoma nas je vselej Izvrstno zabaval z grimasami blaziranega aristokrata ali zakonca v zadregi. Po zgledu mnogih drugih izkušenih igralcev se je zdaj Lotil režije ki prav gotovo bo tudi tu imel lep uspeh, saj ima polno vrečo pTakse ne samo kot filmski igralec, temveč tudi kot eden najuspešnejših berlinskih gledaliških ravnateljev. Mednarodni filmski dnevi na Dunaju so se pričeli v soboto 16. t. m. in bodo trajali do 2. julija. Na sporedu so zborovanja, ogledi predstave, akademije, skratka vse, kar more zanimati ljudi, vnete za fi}m Udeležba filmskih prominentov % vsega sveta je zadovoljiva. Iz Amerike je prišel poleg Brnsta Lubitscha tndi najslavnejši sodobni režiser Cecil B. de Mille. O televiziji zadnji čas sicer ne čujemo dosti, s čimer pa ni rečeno, da se prizadevanja za gledanje na daljavo ne bo amotreno tn vsestransko nadaljevala. Nikakor ni izključeno, da bomo v prav doglednem času doživeli takšno presenečenje, kakor evojčas * zvočnim filmom, ki ee je tndi po veliki tišini nenadno pojavil v izredno veliki začetni dovršenosti. Pravkar čitamo, da sta se združili Mar-conijeva družba in londonska Electric & Musical Industries Ltd. pod imenom »Mar-ooni E. M. i. Television Co. Ltd. Izključni naanen nove družbe je: izpopolnjevanje televizije, gledanja na daljavo. Mladi talenti se v filmski industriji vendarle sproti upoštevajo. Velika ameriška filmska industrija M. G. M. bo ustvarila filan »David OopperfieM« po znanem deln Charlesa Dickensa. Glavno vlogo bo igral čisto mlad gojenec kr. angleške akademije za drannatsko umetnost. Ime bodočega zvezdnika še ni mano. Leto« »praznujemo« dvajseto obletnico priče tka svetovne vojne in filmski ljudje seveda tudi ne bodo šli molče preko tega. Pravkar čitamo, da bo Gustav Frohlich ustvaril prvi lastni film, katerega dejanje se odigrava v avgustovih dneh 1914. Ma-nuskript mu je napisal Hans Martin Cre-mer. Afrika ali črni kontinent, kakor JI pravijo, Je še vedno obljubljena dežela za filmske ekspedlcije. Na zapadnih afriških obalah v španski Guineji se pravkar mudi ekspedicija, ki hoče ustvariti veliki film: »Badinga, kralj med gorilami.« — Druga nemška ekspedicija pa se je odpravila v nekdanje nemško kolonijal.no območje v f«ho «niiwH ©eni. Ko£a.rioe in stojal-6ka sa noSna W«. »» cvetlice, aa kroi ta papir. roioe » k-opalD« bor-biee, rrtoe stoJe. »s na balkon aX ▼•eraiaio ttd. — Naprodaj Je tod« dobro ohranjen — globek otroški voziček m dTojSc«. Faar Patft. Ra-tnanjfi! ronot 13 Dtn. Vrtnar s K3«to« prakao. • Aoeri-roi apriieTaii, ižfee ai«i+K> ta takoj. Ponudbe na ogl. oddelek >Ja*ra< pod šifro »Vrtaarc. 1*347-2 Rckzno tseeeaa l Um aavek 2 Din. za Slfro aU dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Telefon 2059 ^ Premog ^T^ Rarbopakete y( drva ln koks * N nudi POGAČNIK Bohoričeva ulica 5. KOSE srpi, garantirani W e c k o v i kozarci in aparati za vkuha-vanje sadja in sočivja so najboljši. Prodaja JOS. JAGODIC Celje, Glavni trg in Gubčeva ulica Urejuje Davorin fi&rtjea. Izdaja sa fcmzercij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot ttekaraarja Franc Jezer&ek. Za toaeratnl del Je odgovoren Alojs Novak. Vd * ljubljani. Zgoraj: TTfa pripravlja ropet večje Merilo dobrih knltnnft fOma Eden Je bil pravkar dovršen bi Ima naslov: »Iz življenja gamsov ln kozorogov«. Kapitalnega kozoroga, kl M Ml v čast Bornovl koloniji nad Tržičem, predstavlja naša slika Jtn lervf: PaveJ HSrMger se pripravlja doma sa aastop v w vem filmu »Igra z ognjem«, M Jo režira Ralph Artur Sobote Patera izve. da bo premeščen v maJo mesto Mnuk. V neki gostilni se poslavlja od svojega novega prijatelja. Mnuk je zavrženo gnezdo. Po sedmih letih, preživljenih v t?m mestu, odpotuje Patera na Dunaj. Toda ubožec je čisto izpremenjen. V Mnu-ku je tako reko{ čisto podivjal in Je videti tako divji, da se ca vsi izogibljejo. Ne kaže mu druso, kakor da se vrne v Mnuk. Žalosten sedi spet v tisti gostilni in ee na svoie največje veselje sestane s starim prijateljem — princem, čicar pravega položaja še vedno ne pozna. Eve en prosi pri tej priliki Patero za majhno uslugo, odide naj k Pepci v trgovino in ji odkrpi vso zalogo kravat. Ker pa ima Petera smolo, seveda naiprei kupi zalogo loncev in šele po tem intermezzu prinese princu kravati. Zdaj mu pove princ, kdo je. Paieri ni treba več nazaj v Mnuk, neeo pcetane prinčev adjutant-« Ke Patera odfevSga dogovorjene takte, se prikaOs namestu Pepce ta dama, U na Pa-terar poziv brez nadaljnjega stopi v nt. Tako odvede Patera »ljubico« svojega ne-poaMnBga gospodarja v Belvedere. Tam ea neenanka prav dobro počuti. Patera ji naroča najdražje jedi in pijač«, da ai skrajša čas čakanja na princa. Medtem pa princesa Ana Luiza rare od šefa policije, ki mu je poverjena osebna zaščite princa, da se Evgen namerava sestati s Pepeo. Odide torej tudi v Belvederi, kjer v svoje največje zadovoljstvo najde prriooa samega turobno sedečem za mizo, m Patera ee veselo zaba«va z dekletom. Vinjen počenja razne smešne reči in oblečen v žensko obleko nastopi kot violinistka ▼ ženskem orkestra. V teku večera se spoprijatelji s princem, ne da bi drug drugega spoznala. Kratko ime, mnogo povči Francis Dee f Lidija Potechina Mogim morda ta naslov ne bo dosti povedal, ker igralke tega imena niso poznali. Tistim pa, ki so doživljali zgodovino filma od njegovih otroških, nerodno smešnih začetkov, bo oživel in ugasnil lep, topel spomin. Te dni je umrla v Berlinu. V ena tn petdesetem letu. Iskal sem po starih filmskih analih, ker sem mislil, da bo o njej kaj pisalo. Saj je bila v časih nemega filma priljubljena vesela igralka. Toda ▼ biografijah ni bilo ničesar, ali prav malo. Umetnica je živela skromno, sama zase. In prav tako tiho se je zdaj ločila od življenja. Bila je Rusinja. Vzgojili so jo v samostanu in poročila se je s častnikom carjeve garde. Vse izglede za lepo bodočnost v družbi je imela, toda šla je rajši k gledališču. V Moskvi, Petrogradu, Kijevu, Varšavi in Odesi je igrala. Dokler ni revolucija pometla s carstvom. Potechina je dobila zavetje tn delo v Nemčiji. Tam se je Iz-nova zakoreninila v življenje. V neštetih filmih je igrala. Po vsem svetu jo je ponesla pot. Se v Južni Afriki so delali enega izmed njenih filmov. Ko je prišel zvočni fikn, Je bflo njene kariere konec. Umakniti se je morala kakor nešteto drugih velikih umetnic. Skromno je živela v Berlinu in zdaj jo je zadela smrt, daleč, daleč od domovine... TEDEN DNI FILMA Film kot spomenik dr. Knuda Rasmussena