256. številka. Ljubljana, v sredo 7. novembra. XXI. leto, 1888. fahaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za Iddon mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljnblj ano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tnje dežele toliko veC, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačnje se od Cetirisfopiie p«tit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jederkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali veCkrat tiska. Dopisi naj se izvole frank i ruti. — Rokopisi se ne vračujo. — Uredništvo in npravništvoje v Gospodskih ulicah št. 12. DpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t j. vse administrativne stvari. Pro domo. i Mučno je govoriti o sebi, osobito o svojih lastnostih, ki naj pričajo o krivici, katero naklada zloben nasprotnik na našo glavo. Ćestokrat bili smo prisiljeni, odbijati neopravičene napade, katerih zlobnost segala je tako daleč, da si je upalo temniti ono, s čimer se more in mora ponašati tudi najbolj ubožen in zaničevan narod: — naše kakor zlato čist o rodoljubje, ki je in ostane naš jedini voditelj v budem boji za naše narodne svetinje. Žalibog, pri vsaki najmanjši opravičeni ali jemišljeni priliki, v vsakem našem dejanji, ki sploh dvojno sodbo le zaradi formalnosti dopušča, dvigne se kakor oblak Časnikarskega prahu na naše glave, da nas sumniči in črni. In kakor rudeča nit se vleče v dolgi vrsti krivičnega in usiljenoga nam boja izraz, ki ustruplja nasprotno nam orožje, beseda „panslavizem". V istini s tem „strahom", ki leži kakor mora na prsih naših nasprotnikov, a nikdar v veke zvestih srcih avstrijskih Slovanov, brati se le ista časnikarska svojat, ki niti pojma nema o duševni svobodi, o naravni simpatiji sorodnih narodov, ki je vzrastla v črni dobi najbolj silnega absolutizma, v katerem so bile celo misli uklenjene v kazenske paragrafe. Najbolj neumevno dozdeva se nam tako črno orožje, ker ga rabijo celo možje, ki trkajo dan na dan na logiko svoje neizmotljive sodbe, ki apelujejo pri vsaki priliki na pravice podeljene ustave in na postavno zagotovljeno svobodo. Posled, kar je najbolj zlobno in žalostno, ker osnovnih postav vsaj na papirji ne izbrišejo sovražni in zavistni klici, poslužuje se nasprotna stranka v boji najbolj podlega in zaničevanega orožja — nesramnega sumuičenja, ki naj nas uniči, saj sumni-čenje ne zahteva dokazov, ono je le kakor krt, ki se boji belega dne in ki skrivaje ostruplja najbolj dišeče rastline. nChe nel pensier rinuova la paura", kar jih plaši v tihi noči, kar razburja v uepresežni daljini njihove ponosne in bolne duhove; „panslavizem" v najbolj grozovitej, akoravno neopravičenej podobi rabi jim v zagrizenem boji proti nam in sicer zaradi tega, ker jim naš čist značaj in naše javno delo ne podaja dejanskega motiva za sumničenje. „Quilibet habetur bonus, doneč probatur malus!" Ta princip pravoslovja, ki je veljaven vsem omikanim narodom, je ničen le onim, ki vidijo v njem svojo lastno senco, a ne pravice svojega soseda. „Le blažji del narodov ima čut za slavo in svobodo, za blago in velike misli, le on žrtvuje poslednjim samega sebe", dejal je Thiers. Slovenci in vsi manjši narodi, ki se ne morejo meriti niti po svoji telesni, niti duševni moči s srečnejimi narodi, morajo in so prisiljeni, ako hočejo, da ne izginejo, kakor posamezna rodbina v zgodovini, asimilovati se večjim sorodnim plemenom. In to približevauje, ta duševna simpatija je samo akademična, le vzgled, kako naj delujejo oni, da ne propadejo pozabljivosti v naročje, ker je stavila osoda skromne meje njihovemu življu. Tako tolmačimo mi Slovenci nam predbacivani panslavizem. Našega sorodstva z močnejimi slovanskimi narodi nam naš največji nasprotnik odrekati ne more, nasprotno dokaže naj nam tudi kdo, da rabimo svoje sorodstvo v kakov drugI namsn, kot v vzbujo In vzgled za duševno delo, o katerem imamo vzvišene dokaze pri svojih sorodnih plemenih. In ako more biti duševna zveza, akademično bratstvo zločin, potem je sploh pregrešna vsaka misel na krasne lastnosti, na umetnijo in vedo, na vse dobro in blago, kjer koli se ono najde. Zloben, neizmerno zloben mora hiti torej Človek, ki obsoja slovansko simpatijo za lepo in blago svojega sorodca Liberius 0 novem vojnem zakonu. Vojni zakon leta 18G8. se bode temeljito premeni! in poostril. Ta zakon že sedaj v celoti ni bil več veljaven. Z raznimi popravki in dostavki se je bil že tako preinenil, da prvotnemu ni bil več podoben. Precej ga je bila premeuila tudi praksa. Deželua hramba, ki je bila sprva določena le za brambo dežel, a se ni mislila rabiti tudi za operacije v sovražnikovi deželi, se je polagoma preme-nila v redno vojsko. Od njene prvotne u.edbe ni druzega ostalo, nego ime. Pozneje se je uvela še črna vojska in tako raztegnila vojna dolžnost ftfe bolj. Pa vse to še ne zadostuje. Nov vojni iakon naložil bode deželam zopet nova bremena. Oboroževanje v vseh evropskih državah sili tudi nas; da ne držimo rok križem, temveč napnemo skrajne moči za varstvo države. Danes ne moremo vseh podrobnosti]' ^navajati, a omenimo le nekatere določbe, s katerimi se bode povtkšalo vojaško breme. Število novincev, ki se ima slednje leto nabrati za redno vojsko v obeh državuih polovicah, se bode povek-Salo za 7626 mož. Poleg tega se bode v tostranski državni polovici nabralo še 10.000, na Ogerskem pa 12.000 mož za deželuo brambo. Dosedaj število uo-viucev za deželno hrambo ni bilo določeno. Poleg tega se bodo pa seveda novinci nabirali tudi za nadomestno reservo. Omeniti je pri tem, da ne bode o.-talo pri sedanji nadomestni reservi, a se bodeta osnovali nadomestni reservi za obe deželni hrambi. Ker se bodo klicali k novačenju še le mladeniči z 21 letom, ki so torej že trdnejši, ker se pri novačenji ne bodo vef: tako izbirali, in bodo oni, ki so doseUaj bili oproščeni vojaške službe, ker morajo skrbeti za svojce, pritegnili se nadomestni reservi, nadeja se vojna uprava, da se bode vsako leto nabralo kacih 150.000 novincev vsega vkupe, dočim se jih je dosedaj le 119.000, torej nad 30.000 več. Dosedaj so le oni, ki so služili v redni vojski, dve leti služili v deželni brambi, dočim pomorščakov ni zadevala podobna dolžnost. Sedaj se bode osnovala pa pomorska hramba, v katero bodo prištevali pomorščake tri leta, ko bodo odslužili pri mornarici. Institucija jednoletnih jnostovoljcev se ni dobro obnesla Računalo se je, da bodo skoro vsi napravili izpit za reservnega častnika, ki odslužijo aktivno leto. Pokazalo se je pa, da temu ni tako. Vsako leto jih mnogo ne napravi izj>ita. Sedaj je že nad 10.000 tacih nerabljivih elementov v reservi. Zato pa hočejo po novem zakonu poostriti določbe za LISTEK. ,-Beatin dnevnik." Roman s tem naslovom znan je našemu čitateljstvu. Spisala ga je dobro poznana pisateljica naša gospa Lujiza Pes j ako v a, katera je pri nas na dobrem glasu v pesniški in pripovedni književnosti. Njeno najnovejše delo „Beatin dnevnik" ocenil je že bil g. C. v »Ljubljanskem Zvonu" in ne bilo bi potreba pisati na novo kritike. A da vender to storimo, uzrok je temu, ker hočemo oceniti drugo stran romana, katere; ni v poštev jemal častiti oce-njevatelj „Zvonov", in ker bi radi opozorili še na nekaj, kar se nam zdi ne malo važno. Velezaslužna pisateljica pa naj bode pri tem uverjena, da radi naših besed ne izgubi roman svoje dejanske, notranje cene. Naša namera je le ta, da se to, kar mislimo omeniti, obrne na bolje. In kdo izmej nas ne hrepeni po napredku, po zboljšanju? Gotovo da je tudi cenjena pisateljica v tej vrsti jiiRateljev, in zato je treba, da se pogovorimo in dogovorimo, in ako mogoče, v svojih mislih združimo. Kakor smo rekli, stvarno oceno priobčil je g. C. v „Ljublj. Zvonu", in ker se ž njo popolnoma strinjamo, ne mislimo istih misli ponavljati in le nekaj bi radi omenili. Odkar nas je g. Stritar opozoril v svojem listu, kako nam je krščevati otroke, našli so njegovi nauki mnogo pristašev in po vsej Sloveniji vzraBli so kot gobe po deževju mali Milani, Cirili, Metodi, Sami, Zorke, v obče slovanska imena, katerih prej nesi nikdar slišal v slovenski obitelji. Slovanski roditelji so uvideli, da je potrebno in spodobno, da slovanskih roditeljev otrok nosi slovansko ime, a ne nemško, katerih se je pri nas toliko zasejalo, da bi človek po njih sodeč moral misliti, da se pod nemškim imenom pretaka tudi nemška kri. Vsakdo nam bode pritrdil, da je zelo važno, s katerim imenom da krstimo otroka. Otrok je ud obitelji, on je torej z obiteljo celota, nekaj individuvalnega. Slo venska obitelj ima svoje slovanske običaje, svoje tradicije, in zato je tudi naravno, da ima nositelj slovanskih običajev in tradicij slovanski naziv. Vse mora biti v harmoniji. V vsaki stvari mora biti skladnost, da refci smemo neki stil, in vsi deli tega stila morajo biti v harmoniji. Da Slovana označimo, moramo mu dati vse znakove slovanskega značaja, in k tem znakovom spada tudi slovansko ime To velja za obitelji in za pisatelje. Pisatelji morali bi se držati načela, da v svojih povestih, novelah in romanih dajejo slovanskim osobain slovanska imena. Hoče li nam slovanski pisatelj narisati v povesti slovanskega junaka, ne bode mu dal imena Siegl'ried in slovanske junakinje ne bode krstil z imenom Kunigunda! Junakinja v gospe Lujize Pesjakove romanu zove se Beata! Sicer lepo ime, ali Slovenka in Beata! Cernu da nosi Slovenka latinsko ime ? Tako je bilo nekdaj, ko 80 ljudje mislili, da ne bodo drugače imenitni, ako se ne po-latinijo. Danes je drugače povsod in tudi pri Slovencih. Na našem slovanskem jugu znano je že dolga stoletja ime Blagota, lepo ime, katero znači toliko, kolikor Beata. In ako izustiš ime Blagota, umeje te vsakdo in vsakdo ve kaj da si s tem imenom označil Slovanko. Lepo je to ime, in v obitelji, v kateri se zove bratec Dragoljob, Milan, Ciril ali Samo, mora se tudi sestrica zvati Zorka, Slavica, Ljudmila ali Blagota. To mora biti tako in v to družbo ne spadajo nikakor Roberti, Arthurji ali Klementiue in Beate. Ako si pogledamo družbo v gospe Pesjakove romanu, vidimo, de se posli imenujejo Anica, Ivana, Mirko; vse druge osobe pa, ki so kaj bolj imenitnega, imajo imena Roza, Vijola, Dora, Henrik, in celo mož slovenske korenine nosi tuje ime Ribaru* ! Ako je kujeginja Pavlovna ostala Pavlovim, smeli bi pač tudi zahtevati, da Slovenca diči slovensko ime. Grofovska obitelj, pri katerem je bila Beata za guvernanto, recimo da ni bila slovenska, ker takih nemarno, in smemo tudi biti veseli, da jih nemarno jednoletne prostovoljce. Strožje se bode zahteval dokaz potrebnega znanja pri ustopu v jednoletne prostovoljce. Oni, ki so se šolali v inozemstvu ali so napravili le izpit, se bodo le na lastne stroške jemali v jednoletne prostovoljce. Jednoletniun prostovoljcem ne bode več dovoljeno, da bi isto leto, ko službujejo, nadaljevali tudi velikošolske študije, gar-nizije tudi ne bodo smeli več izbirati. Kdor ne bode napravil izpira, služiti bode moral še jedno leto in Še le potem se bode prestavil v reservo. Prvi letnik nadomestue reserve in reserve smel se bode i'.anaprej poklicati, v kolikor bode treba, v aktivno službo. Na ta način .se bode triletna aktivua služba premenila deloma v štiriletno. Take premembe vojnega zakona čutili bodo tudi davkoplačevalci. Povekšali se bodo zopet državni troški iu prebitek, katerega je letos izkazal finančni minister, premenil se bode zopet v pri manjkljej. Naši zastopniki bodo tudi to povišanje bremen dovolili državi. Tu gre za važne državne interese in v tacih slučajih naš državni zastop nema navade ugovarjali. Celo opozicija bode v tem slučaji, kakor čitamo „N. Fr. Pr.tt, glasovala za vlado, četudi bi jo morda lahko vrgla, kajti za nekatere določbe bode Ttreba dvetretjinske večine. Jedino opozicija v ogerskem državnem zboru bode morda ugovarjala nekaterim določbam. Posebno jej ne ugaja, ker se v DivČrtu novega vojnega zakona mnogo govori o ogerski deželni brambi, prav kakor bi bila sestavni del avstro-o^erske skupne vojske. V tem bodo videli onostrau Litve nekateri kračenje avtonomije cgerske države. Ogerska vladna stranka se tudi ne bode ozirala na te ugovore. Glede na kritični sedanji evropski položaj bodeta oba parlamenta hitela, da poprej rešita to zadevo. Do novega leta bode ta zakon gotovo že pod streho. Interpelacija poslanca dr. Dinka Vitezica in drugov. Ko je nedavno vrla „Naša Sloga" imela pravdo pred porotnim sodiščem Tržaškim, prečitalo se je tudi spričevalo Tržaške policije, v katerem se uradno trdi o g. M. M and ići, da je Btrasten panslavist in pristaš vladike Strossmayera. Zaradi tega ten- tli-nciju/.in-mi h'i->«il.i sestavil jo dr. Vitcziić na ministra notranjih zadev naBtopuo interpelacijo: „Na podlagi dopisa z dne 5. januvarja t. I., priobčenega v Tržaški „Naši Slogi", uložila se je proti njenemu uredniku g. Mat. Mandiču in proti dopisniku tega dopisa tožba zaradi razžaljenja časti. Povodom glavne obravnave pri rečenem sodišči pre-čital se je tudi dopis policijskega ravnateljstva v Trstu z dne 17. marca t. 1, št. 449, v katerem se mej drugim pravi tako: ......„On (Mandič) je odgovorni izdajatelj glasilu vladike Strossmayerja, ki zastopa veliko-hrvat8ke aspiracije, in zvest pristaš je vladiki, ki visoko drži Slovanstva prapor, in središče je onemu toku mej narodi avstrijskimi, ki sega čez avstrijske meje in zastopa smotre, ki se ne zlagajo z dualizmom, marveč izmej kojih se nekateri ne strinjajo ali zato imamo slovenske obitelji, in za nje rekla-mujemo slovenska imena. — Toda dosti o tem! Jezik v romanu je lep in pravilen. Roman se čita gladko, le vidi se. da pisateljica hrepeni po nekih posebnostih, in ravno v tem pogledu ni pogodila pravo. Zelo hvaležni bi jej bili, ako bi bila dosledna v oblikah, kar je posebno važno pri sklanjatvi. Zdaj piše namreč: dolzega, velicega, roči, je.dnacim, tanci m, nečem, vsacim, to licih, zdaj pa: dragem, predragim, visoki, nogi. Ni torej doslednosti, ni enotne pisave. Istina je, da se te oblike nahajajo tudi v boljših spisih, ali s tem ni nikakor rečeno, da so te oblike prave in da se jih morajo poprijeti pisatelji. Tudi se ne moremo ogreti za lokale: prj zajutrki, na Bveti, na vrti, na slamniki, in sicer ne zato, ker nahajamo tudi obliko: na vrtu, nego zato, ker mislimo, da bi bilo najbolje, da pišemo „u" namesto „iu in da se tako približujemo Hrvatom. Ne zahtevaj vsakdo za se pisateljske samovolje, ampak pomislimo raje na praktične potrebe, na vzajemne namene, in uverjeni smo, da se bodemo lahko združili tam, kjer ta združitev ne škoduje organizmu slovenskega jezika. To vender mislimo, da nam ne bode nihče hotel dokazovati, da bi slovenski jezik imel več koristi, ako bi pisali „iu, nego ako bi pisali „utt. Nasprotno tudi ne dosežemo ve- z Avstrije velevlaatnin položajem ; za bolgarskih bomatij pokazal se je >ojav, da anganžovani Slovani na poluotoku balkanskem žele prevago Rusije, ne pa Avstrije. Mandič je duhovnik in nema v Trstu druzega posla, nego da vsak din služi jedno plačano mašo. Dohodki „Naše Sloge" ne morejo biti baš sijajni, radi tega izvestno potiebuje pomoči virov, katerih ne bode teško najti. Sicer pa njegovo obnašanje doslej ni dajalo povoda pritožbam. Trst, dne 7. marca 1888. C. kr. dvorni svetnik iu policiipki ravnatelj : P i c h 1 e r, e. r." „Jasno je, pravi dr. Vitezić, da je vsled znane borbe, obstoječe na Primorskem mej italijanskim in slovanskim prebivalstvom, takšna informacija ob izdajatelji toženega lista morala škodljivo uplivati na obravnave izid, zlasti, ako se pomisli, da je v Trstu vladajoča stranka italijanska in da so vrhu tega porotniki vzeti iz te stranke. In zares bil je Mandič obsojen na 150 gld. globe, eventuvalno na 130 dnij zapora in 60 gld. izgube na kavciji. Trditev o rečeni noti, da je list „Naša Sloga" glasilo vladike Strossmayerja, je popolnoma neosnovana. Kar se tiče teške obdolžitve avstrijskih Slovanov, da njih težnje segajo čez avstrijske meje in da zastopajo cilje, od kojih nekateri ne ugajajo velevlastnemu položaju monarhije, to se mora ta trditev zmatrati za frivolno, popolnoma neopravičeno izzivajoče raz-žaljenje, kakeršnega bi človek jedva pričakoval od c. kr. oblastva, poklicanega, da vzdržuje red in varuje Čast državljanov. Frivolna in neosnovana je tudi druga razžalitev, da izdajatelj uživa subvencijo iz vira, ki ga ni teško najti. S popolno pravico je torej zatoženec tekom razprave to trditev ožigosal z žigom „infamia officiosa". — Mundić je predsednik „SlovenBkemu delavskemu društvu v Trstu" in podpredsednik politiškemu društvu „Edinost" v TrBtu. Obe društvi sta eminentno patrijotični, prvo ima celo čast, da je pod pokroviteljstvom Nj. c. kr. visokosti prestolonaslednika Rudolfa. Ti društvi bi gotovo ne bili izročili teh častnih mest možu, za-stopajočemu nepatrijotične in protiavstrijske cilje. Rečene obdolžitve zadevajo torej ti društvi. Podpisani torej vprašajo Njegovo preuzvišenost: 1. Jo U VoSej prouzvisonnst.i vsebina reče-nega dopisa policijskega ravnateljstva v Trstu z dne 17. marca t. I. št. 449 poznata? 2. Hoče li Vaša preuzvišenost pričeti pre iskavo, na kaka fakta se opira v tej noti izrečena obdolžiti.-v, in ako se pokaže, da je neosnovana 3. kako zadoščenje misli Vaša preuzviše-nost dati možu, ki je vsled te note tako kompro-mitovan ? Politični razgled. Notranja (ležale. V Ljubljani 7. novembia. Gospodska zbornica državnega zbora ima danes sejo. Na dnevnem redu je zakon o pokritji liko, vender pa več, ker bi si s tem postavili in določili načelo jednote, katero je zelo jednostavno, in bi se s tem približali Hrvatom. Iz istega razloga smo proti oblikam: obli čije, usnjije, katere se sicer dado upravičiti s staroslovenskega stališča, ali nemajo pravice danes pri nas. In ako bi ne imeli nobenega drugega razloga mimo tega, da se ognemo zmešnjavi v pisavi, morali bi že iz istega jedinega razloga biti proti tej obliki, ker takih novosti ne potrebujemo, in ako bi vsak slovanski jezik ravnal po tem načelu in tako „bogatil" jezik, potem bi si ustanovili res pestro slovenščino, na katero pa vender ne bi mogli biti ponosni. Neko hre penenje po novosti razodeva pisateljica tudi v tem, da piše besede, katere so sicer slovenske, toda ker so slovenske, zato še jih vender ne smemo pisati v književnem jeziku. V to vrsto spada „antia, kateri živi samo v ustih naroda, živečega po iztočnih straneh slovenskega ozemlja. Ta beseda imela bi pravico do književne rabe le tedaj, ako ne bi imeli nadomestila, k: je obče znano in razširjeno. Nikdo ne misli, da sme v književni jezik presajati vse lokalizme, ki so sicer za jezikoznanstvo neprecenjene vrednosti, kajti književni jezik je umetna sestavina, književni jezik ima natankoj določene meje, katere se ne smejo prekoračevati. Književni jezik ne vspre-jema vase vsega, kar je ustvaril duh našega na- kredita, dovoljenega za vojaške varnostne priprave. Zbornica bode ta zakon vsprejela, v obliki, kakor ga je sklenila zbornica poslancev, da se zraatra ta kredit za dodatek k letošnjemu budgetu. Vsled tega se bode primankljaj letošnjega leta povekšal za nekoliko milijonov. Tako obliko želela je levica, da tako ložje trdi, da Dunajevskega finančna politika ni tako bleščeča, kot trdijo oticijozna glasila. Desnica je v to privolila, ker je samo formalnost in se v istini mora kredit pokriti, naj se uUeva v budget ali pa ne. Mej levičarskimi klubi se pa vrše pogajanja zastran skupnega postopanja. Osnovali bodo eksekutivni odbor in poostrili propise o disciplini. Ne ve se pa, če se bode sporazumela vsa levica. Nemška zveza nič ne mara pod vreči se vodstvu po-židjenega avstro nemškega kluba. — Budgetni odsek je imel v ponedeljek sejo. Pri naslovu „Mini-ster8ki sovet" je poslanec Bareuther interpeloval vlado, kak delokrog bode sedaj imel minister baron Pražak. Taaffe je odgovoril, da je baron Pražak minister brez portfelja, ki pa ima glas in sedež v ministerskem sovetu. Pri naslovu „Upravno sodišče" začela se je debata. Polanec Gnievvosz omenil je, da se je govorilo, da bi se pomnožilo število svetnikov pri upravnem sodišči. To bi bilo tudi potrebno, ker ima to sodišče vedno več dela. Govornik obžaluje, da so se odpravile kolegijalna posvetovanja pri druzih instancah. Posledica temu je, da je narod zgubil zaupanje v druge instance ter imajo višje instance vsled tega več dela. Taaffe mu je odgovoril, da je vlada že premišljevala, da bi pomnožila število svetnikov pri upravnem sodišči. Kolegijalno obravnuve pri drugih instancah se pa dado izvesti le po legislativnem potu. Menger ni za to, da bi se zopet uvele kolegijalne obravnave pri deželnih političnih oblastvih, kajti potem bi te instance bile poslednje redne instance v mnogih zadevah. Odvzelo bi se mnogo dela ministerstvu notranjih zadev, na upravno sodišče bi pa prihajalo še več pritožeb. On misli, da bi bilo najbolje, da se pri upravnem sodišči uvede praksa, ki velja pri najvišjem sodišči, da se pritožbe kar brez javne obravnave zavrnejo v slučajih, ki so popolnem analogni slučajem, o katerih je že sodišče izreklo svojo sodbo. Jednacih mislij je dr. Meznik. Pri naslovu „Koleki, takse in pristojbine" je poslanec dr. Menger dokazoval, da finančni minister pravilno ne sestavlja budgeta. Pri posvetovanji o dispozicijskem zakladu izrekli se se levičarji, da bodo glasovali proti tej postavki. Vnanje trila odnošaje mej Anglijo in zjedinjenimi državami Če bode voljen Cleveland znova, ne bode več tiral Angliji ugodne carinske politike, če pa zmaga opozicija, tedaj se pa še le začne prava narodnogospodarska borba z Anglijo. Vsekako bode poslanikova lahkomiselnost mnogo škodovala Angliji. Angleške Times so izvedele, kaj je uzrok, da je nakrat nastala taka razburjenost proti Nemcem v v/.lio«luji Afriki. Moštvo neke nemške ladije peljalo je pse v neko mošejo in udrlo v harem ne kega valija. Nemški listi seveda to taje, a vsakemu se bode zdelo verojetuo, če le pozna prevzetnost nemških „kulturtragerjev" po tujih deželah. Dopisi. Iz ftkofjeloke 5. novembra. [Izv. dopis.) Preteklo nedeljo, 4. novembra, napravila je naša čitalnica veselico, pri kateri smo imeli na deskah igro „Mlinar in njegova hči". Dasiravno nemarno dramatične šole, moram vender priznati povoljni uspeh gospodičin igralk in gospodov igralcev. — V prvi vrsti pohvaliti mi je M i c i k o (gospdč. Minko Mohor), kateri lepi in premišljeni nastop napravi na človeka mogočen utis. (Kakor sem poizvedel, iskali so reditelji za to ulogo druge moči v Ljubljani, kar pa se jim ni sponeslo. Uzroka ne vem, pač pa se mi to čudno zdi, ker omenjena gospo-dičina vedno dobro izvršuje svoje naloge, ker je pokazala tudi pri „ Mlinarji", četudi je dobila nalogo šele v četrtek.) Isto tako dobro izvrševala sta gospoda F. Hibler, kot stari mlinar in Sušnik kot Janko svoji ulogi. Vrlo lepo napredujejo tudi vsi predstavljava in upati je, da lahko računimo na prirastek našim igralnim močem. — Grajati pa je prestanek mej posameznimi akti, po 20 minut ali celo cele pol ure za prestavljanje kulis, to je vender nezaslišano. Inspicijent bi pač moral malo bolj paziti, kajti lahko bi se mu primerilo, da zagri-njalo pade celo mej igro, kar je lehko uvidel pri zadnji predstavi, ko Micika niti toliko časa ni imela, da bi bila umrla. — Negalantno je tudi nepremišljeno ravnanje nekaterih gospodov, ki so s tem, da so pušili mej igro v dvorani, pač slabo kazali svojo oliko nasproti damam, katerih je bilo vender večina. — Po igri bil je ples, s katerim se je bila veselica zaključila. — Nadejati se je, da nas čitalnica zopet kmalu oveseli s kako predstavo, pri kateri ne bode opaziti nobenih ne dostatnosti j. Domače stvari. — (Kranjsko deželno posojilo.) Avstro ogerska banka je denarnemu zavodu „Unionbanku je nedovršnik „zagotavljati", kakor od „ponoviti ■ — „ponavljati"; imame tedaj analogije, in vender vidi se, da pisatelji premalo mislijo na to. TakiBto je od glagola „oprostiti" nedo vršnik „opraščati", namestovati — nameščati, zadostiti — zadoščati, kakor: pustiti — puščati, kositi — (pod)kašati. Pri nas je še mnogo pisateljev, kateri majejo z glavami, kadar slišijo ali čitajo take oblike, za katere imamo analogij, teh živih prič v narodu, in ker se ne morejo ž njimi sprijazniti, pišo raje stare napačne oblike. Koliko s tem koristijo razvitku jezika, bode vsak razvidel, in naš trud, da opozarjamo na te napake, ostaje brezuspešen. Po takem ne bodemo z oblikami skoro gotovi in kje so še druge stvari, ki so bolj važne od oblik, kje je sintaksa, kje je stil! Istina je, da so Slovenci in Čehi veliki puristi, gledajo le na besede in njih oblike ter mislijo, da si s tem pridobivajo za jezik neizmernih za slug. Vsekakor je prav, da zametamo oblike: talentiran, moral ičen (tako piše pisateljica), ker nam ni potreba tako pisati. Ali nam bode tudi treba pogledati v jedro jezika, v njega notranjščino, v njega duh, to je v tisto nevidno delarnico, iz katere so prišli vsi izdelki jezika, posebno pa stil. Rusi na primer niso puristi v tem zmislu, kakor Slovenci. Njih jezik se je razvijal v drugih odnošajih, nego naš. Na ruski jezik niso namreč toliko uplivali vtuji na Dunaji naznanila, daje veliki svet avstro ogerske banke v seji dne 11. oktobra 1888 sklenil, da se 4% obligacije deželnega posojila vojvodine Kranjske pri vseh glavnih in podružnih zavodih avstro-ogerske banke smejo v zalogo jemati, oziroma na nje poso-sojila dajati do 75°/0 njihove vsakdanje tržne vrednosti po predpisih, kateri veljajo pri tej banki pri obrtniji s pogojevanjem denarjev. — („Revue bleu",) v Parizu izhajajoč in upliven list, ima v številki z dne 20. m. m. na prvem mestu obširen članek z naslovom „L' incident Strossmaver", v katerem jako laskavo piše o Dja-kovskem vladiki in narodu hrvatskem. Mej drugim pravi, da seGladstone in Castelar zmatrata srečna, da moreta ž njim dopisovati . . . — (Imenovanjein premeščenje.) Davčni nadzornik gosp. Fran Tavčar imenovan je davčnim višjim nadzornikom v območji finančnega ravnateljstva v Ljubljani. — Okrajni sodnik Oton pl. Fla-dung premeščen je iz Šniarija v Maribor na Drave levi breg, sodnijski pristav J. Nedog z Brda v Brežice. Dr. Ignacij Pevetz, pristav pri okrožnem sodišči v Celji imenovan je okrajnim sodnikom v Ormoži, avskultant g. Makso V i d i c sodnijskiin pristavom na Brdu. — (Odlikovanje domače obrtni je.) Brata Zupan, znana izdelovatelja orgel v Kamni-gorici, dobda sta na mejnarodni razstavi v Bruslji za svoje orgle bronasto svetinjo in diplomo. — (Die al ler deutsches te Frau Lai-bach's) je gospa Knappitsch, katera ima ne po svoji volji očeta Čeha, ki razumeva na ime Črny, in mater Ljubljančanko z imenom Ramuta. — Res lahko so ponosni „Ljubljanski Nemci" na takov prirastek „nltra Germanije". — (Vabilo.) Dne 14. novembra t. 1. priredi podružnica sv. Cirila in Metoda za Celovec in okolico v dvorani družbe katoliške rokodelskih pomočnikov slav n ost v proslavo 40letnega vladanja Nj. Velečastva našega presvetlega cesarja Frana Jožef a I. Spored: a) Slavnostni govor, b) Deklamacije, c) Petje, d) Komični prizori itd. — Po sporedu prosta zabava, govori in napitnice. Začetek slavnosti je ob 7. uri zvečer. Ravno ta dan (v sredo 14. novembra) popoludne ob 4. uri raz krije slovesno tudi družba sv. Mohora na Št. Rupertekem pokopali šfci spomenik pokojnemu msgr. Andreju Einspielerju združeno s cerkveno slavnostjo po naslednjem sporeda: 1. V Št. Rupertski cerkvi: Bilije: Officium defunctovum I. Noct. et Laudes. 2. Na grobu: a) „Libera." b) Pesem žalostinka. c) Govor, d) Odkritje spomenika, e) Nagrobna pesem Pri slavnosti, kakor tudi pri slovesnem razkritji nagrobnega spomenika sodeluje iz posebne prijaznosti oktet slavnoznanih pevcev Ljubljanske čitalnice. Podpisani slavnostni odbor dovoljuje si tedaj k udeležbi te slavnosti najuljudneje vabiti. V Ce-lovci, dne 4. novembra 1888. Združeni slavnostni odbor „Ciril-Metovove podružnice" in „Družbe sv. Mohora.* jeziki, in zato je notranji organizem ruskega jezika ostal slovanski. Pri nas pa je bilo Čisto drugače, V notranjščino našega jezika prodrla je preveč tuj-ščina, in zdaj, ko smo to jeli čutiti, branimo se tega upliva na vse pretege ter hočemo ta tuji upliv izbrisati, to je nadomestiti ga s slovanščino. Vse to je hvale vredno in naša dolžnost je opozarjati naše pisatelje, od kod naj zajemajo ona sintaktiška svojstva, katera nam je zatrl tuji upliv, in se le čudimo, da nas kdo pri tem delu obdolžuje, ako smo kaj „zajmali" od Hrvatov, da gojimo „pausla-vistične" težnje. Srbi in Rusi imajo čisto slovansko sintakso, katere se moramo od njih učiti, ker le tako bomo izpodrinili po nemškem duhu zasukane stavke v slovenskem jeziku. Drugače si ne moremo pomagati. Samo ob sebi se umeje, da danes ne smemo pisati „ma-lati-1, kakor piše čostita pisateljica „Đeatinega dnevnika" ; tudi „ta mala" [je nemškuta, ker slovenski jezik nema Člana. No, ne poštevajmo tega in vrnimo se k prejšnjemu premišljevanju. Rekli smo, da nam je treba gojiti sintakso, katera je dokaj važnejša od oblik. V rečenem romanu čitamo: razcvetena deva, up ade no lice, vsi zasop-ljeni itd., in moramo koj omeniti, da to niso neznatne napake, kakor mnogi mislijo. Slovenski neprehodni glagoli nimajo deležnika preteklega časa, in to kar Nemec izraža s tem deležnikom, izraža — (Klub s 1 o ve n s ki h bic i k 1 i s to v ) ima jutri 8. t. m. v gostilni „pri Slonu" svoj prvi zabavni večer v tej sezoni. — (V Celji) umrla je v pondeljek gospa Hermina L a n g e, rojena Ahlicb, soproga odvetnika dr. Langerja in soposeslnica Rimskih Toplic. — (V Zagrebu) so jutri dopolnilne volitve za deželni zbor. Prvi in drugi okraj volita po jed-nega poslanca. Opozicija se volitve ne bode udeležila, ker volilna svoboda ni taka, da bi se na volišči moglo pokazati volilcev pravo mnenje. — (Sneg.) Preteklo noč pobelil je sneg in danes ves dan sneži. Snežna odeja sicer še ni debela, a toliko je vender, da nam bode sv. Martin prijahal na belem konji. — (V Vitanji) na Štajerskem otvoril seje dne 4. t. m. brzojavni urad z omejeno dnevno službo. — (Opuščene trdnjave.) Kakor javlja vojaški naredbenik, se bodo trdnjave Jožefovo, Te-rezin in Olumuc opustile. Prvi dve trdnjavi itak nesta bili važni in se je že dolgo pričakovalo, da da se opustita. Olumuc pa je bil izmej največjih trdnjav, a izgubil je sedaj važnost, ko sta gotovi veliki trdnjavi v Krakovem in Przemyslu. — (Iz Ljutomera) se nam piše: „Bratva" v tukajšnjih goricah je končana, pa je žalibože Blaba. — Vina je letos povsem polovico menj, kakor lani, sladorja kaže 12 do 16°, cena mu je zdaj 60 do 80 gld. za štrtinjak brez posode. — Zunanjih kupcev malo prihaja in še tisti , ki pridejo, malokaj kupijo. — Lanskega vina je še tudi mnogo na prodaj in se isto dobiva liter po 12 do 16 kr. — (Zlati orehi. Slovenskej mladini v Bpornin".) Pod tem naslovom natisnila in založila je tiskarna Miličeva drugi predelani in popravljeni natis 126 str. obsežne naši mladini namenjene knjižice, katero je spisal vedno marljivi pisatelj gosp. Ivan Tomšič, ki je slovenski mladini zares pravi prijatelj. Lična knjižica priporoča se po prikladni vnanji obliki in po primerni s podobami okrašeni vsebini, Cena broširanemu iz-tisu 35 kr., po pošti 40 kr., trdo in lepo vezanemu za darilce 50 kr., po pošti 55 kr. Dobiva se v vseh knjigarnah. — (Grahovska čitalni ca) napravi v spomin štiridesetletnega vladanja Nj. Vel. Frana Josipa I. veselico v nedeljo dne 11. t. m. v prostorih g. A. Muravca s sledečim vsporedom: 1. Govor. 2. Pesen „Kantata". 3. Deklamacija: „Hajdukova oporoka". 4. Pesen: „Naprej zastave Slave". 5. Igra: „Pravo junaštvo". 6. Pesen: „Slovenec sem". 7. Deklamacija: „Župan". 8. Pesen: „Ustaj rode". 9. Igra: „Sam ne ve, kaj hoče". 10. Pesen: „Jaz sem Slovan". Pričetek točno ob 6. uri zvečer. Ustopniua 15 kr. Posebna vabila se ne pošiljajo. K obilni udeležbi vabi odbor. — (Razpisana) je služba učitelja in vodje na jednorazrednici v Ljubnem na Gorenjskem. Prošnje do 30. t. m. Slovenec s tvornim deležnikom, kateri označuje v slovenščini trpno stanje. Zategadelj treba pisati: raze vela deva, upalo lice itd. TakiBto treba pisati: mi smo osupli (a ne: osupljeni), odreveneli, travniki so ozeleneli itd. V takih slučajih tedaj ni dovolj, da pisatelj piše pravilne oblike, kajti „upa-den" je gotovo pravilno narejena oblika, toda Juh jezika ne more je rabiti, in to obliko nareja le tisti, kdor misli po nemški. Ker smo že pri oblikah in sintaktiški uporabi glagolov, bodi nam dovoljeno, da še opozorimo na nekatere stavke, katere je treba iztrebiti iz književnega jezika. Naša pisateljica piše: .Tukaj bode skoraj stanovala teta Pavlovna, v meč se iz Nizze". Nedovršni glagoli nemajo tvornega deležnika v zdanjem času. Ne moremo tedaj govoriti: premisleč. preberoč, če tudi imamo izjeme (n. pr. rekoč) Namesto: „vrnoč se" treba pisati „vruivši se" toda v rečeuem stavku pa le: „ko se povrne", zakaj tako, to vsakdo lahko poBname iz zmisla. „Vrnivši se" znači, da se je teta vrnila iz Nizze; ali ona se še ni vrnila, nego se bode še vrnila. Takih stavkov je več (n. pr. po k Ion eč se z duhom in telesom Vaši postrežbi) in mislimo, da nam jih ni potreba navajati, saj se že iz tega vidi jasno kaj smo hoteli povedati in poudariti in zato konečno še le želimo, naj bi naši dobrovoljni nasveti ne bili brezuspešni. Anton Tratenj a k. Telegrami ..Slovenskemu Narodu": Nizza 6. novembra. Govori se, da so zopet zasledili tri nemške vohune. Dva sta ubežala, tretjega prijeli so v hotelu. Imel je pri sebi več patron in Leb lovo puško. Bern 6. novembra. Danes zjutraj počil je reservoir električne železnice Vivis-Chillon. Več hiš zrušenih. Osem osob je nekda ubitih. Skladišča v Vernex-u so pod vodo. Promet na zapadni železnici mej Clarensom in Montreuxorn je pretrgan. Pulj 7. novembra. „11 Diritto Croato" zopet zaplenjen. Dunaj 7. novembra. Zjedinenje nemško-avstrijskega kluba in nemškega kluba pod imenom „Združena nemška levica" zvršilo se na nastopni podlagi: Celokupnost države, varstvo nemštva in opravičenega stališča Nemcev v Avstriji in ohranitev razvoja svobodnih ustavnih načel. Berolin 7. novembra. Izmej 433 volitev 429 znanih. Izvoljenih 133 konservativcev, 64 svobodno - konservativcev , 98 članov centralna, 87 narodno-liberalcev, 29 svobodno-miselnih, 13 Poljakov. Poslano. Neustein-ove posladkorjene kri čisteče pile svete Elizabete, sknSeno in od znamenitih zdravnikov priporočano sredstvo proti zanašanju. — 1 škatljica h 15 pil 15 kr, 1 zavoj = 120 pil 1 J.i n. v. — I*re«l pomire j »njeni Ne julto ■vari. — Pristne so samo, če ima vsaka akatljiea rndečo tiskano naSo protokolovano varstveno znamko ,,Nveti Leopold4* in našo firmo lekitron ».»pri hv. I.«o-poldu", DuimJ, iiie»to, i.«-k«- «ler fcplegol- un«l Plnnk( Tem-j ^ sevanja V~?Z£*{ peratura Vetrovi Nebo Mokri na v mm. >" 7. zjutraj 737 0 -um 8 2. popol. ! 787*0 mm. ,4 M. zvečer 736 5 mm. 0 4" € hI. vah. obl. 0 <5n C si. vzh. obl. 18° Osi. vzh. obl. 2*8 mm. emega. Srednja temperatur.. C'6°, za 54" pod oormalom. f JJIIMMI IW h«. »J i (331—256) I za vse leto aSd. 4,60 ; za pol ieta II gld. 2.30; za četrt leta yld 1.15. i BO Z 71 z ~ r~~ fflr JL -v" Al 'v.*—%■•■.»«> .J—l!' W Jk "I* s.oieu-ijaie srt'i'lt*'! 3. novembra. V Line i : 63, 36, 20, 47, 17. T ulj ol 6. novembra: Pri RMlieil Krujać s Pariza. — Steiner, Schweiz-burger, Haiisner, Stnger, Feigel, Lebnr in (roldmanii z Dii- H)-u.:n.eLjsl£Sc borza dne 7 novembra t. i. (Izvirno telegrafićno poročilo.) včeraj — Papirna renta '.»•.. gld. 82'30 — gld Srebrna renta.....„ 82 70 — „ Zlata renta......,109 65 — , f> marčna renta . ■ * 9 • '80 — „ Akcije narodne banke. . . „ 876*— — „ Kreditne akcije..... , 310-20 — „ London....., . . g 121-55 — „ Srebro , . . . ; . . . H —"— — n NapOl.......... 9-64«/, - , C. kr. cekini...... , 5-77 — „ Memfike marke..... , 59 57«/» — ■ 4/, državne srečke iz 1. 1864 250 gld. 133 gld. Državne srefike iz 1. 1864 100 , 173 „ Ogerska zlata renta 4°/0 . . ... 101 „ ©gerska papirna renta 5'/B • ... 92 „ 5u/0 Štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . 104 „ Ihinavu reg. srečke 5°/fl . . 100 gld. 121 Zemlj. obč. avstr. 4l/s°/0 zlati zast. listi . 122 „ Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice — „ Prioi*. oblig Ferdinandove sev. železnice 99 „ Kreditne srečke.....100 gld. 182 „ Rudolfove srečke..... 10 ,, 19 „ Akcije anglo-avstr. banke 120 „ 113 ,, Trammway-drnšt. velj. 17() gld. a. v. 225 „ danes 82-15 82-65 109-60 97-70 878-— 308-7(1 12P65 9-64 5-77 59-65 75 kr. 50 55 75 80 60 75 50 Izvrsten brinjevec in borovničar, kuj dobro HredMtvo zoper grižo, sadjevec in hruševec prodaja (751—2) M. ,\T. lf,nil ▼ Polhovem <* i ,«i_____i^v-,-!^ EH r—I CS3 "FksffE***- !*■-<* !«--.<► a-j i e. kr. klinike mi I»unuji. profesor Orunelie, profesor Mclinitzler. poli. prolVsor Oppol/.er. kakor tudi ŽJssP*' več ilruzlli Nlovt-, sull;{ IllomllM »'OholjSa, ž njo si vsak sum l/l . I <..|J|I .* AUUUa |»H!IUIid lahko zamaši votlo zobe. \)r Pnhli-n '/^liiŠL^nn mil,, Pfoti spuiesjem vsake vrste in po« 1/1. rUJIJI fl /.MJIMJIH III 11 ^ s„i)I10 priporočljivo za kopelji. Cena: Auatberin ustna voda v dvojno povekšanih Btoklenioah po 50 kr., gld. I,— in gld. 1.40. — Anatlieriu zolma pastu v puščicah po gld. 1.22. — Aroiiiutieua zoltun pasla a 35 kr. — Kobni prašek v Škatljicab po b'3 kr. — Zobna plomba \ etuiji gld. 1. — . — Xel|išen<> milo a 80 kr. Qsy l*red knpovaiijeni ponarejene Auullieriu listne vode. ki |e po analizi 1«» i/, kislin napravi jeni pre paral, s katerim s«* /.obje pr«-/.godaj uuU-ijo. se izreeno svari. 'W (615_8) Dr. J. 6. POPP, Wien, L, Bognergasse Nr. 2. Dobiva se t Ljubljani pri lekaijib J. S\voboda, V. Mayr, U. pl. Trnkoczy, E. Ilir-schitz, (i. Piccoli, dalje pri trgovcih C. Karinger, Vaso Petričič, Edvard Mahr Peter Lassnik, bratje Krisper; v Postojhi i: Vr. Haccarieh, lekar; na Krškem 1- 1 '.. . i . . . 1 , . . 1 . . 1 .. i ■ \t l'.f..'.J...r..i- f * \ i i i ■ i BI i f ■ i ! ■ i t . t . ■ r i i «. I; i i DOMAČIH ZDRAVIL kakor jih rabi slovenski narod. S poljudnim opisom človeškega telesa. Izdal in založil Dragotin Hribar. Odobril br. Edvard Benedičič, nadzdravnik usmiljenih bratov v Št. Vidu na Koroškenii Ta slovcnskemti narodu zelo koristna knjižica dobiti je v „Narodni TISKARNI'4 v Ljubljani, Gospodske ulice st. 12. — Stane 40 kr., po posti 45 kr. Najboljši in najpripravnejši način hranjevanja j€3 gOtOVO zavarovanje življenja. Zavarovanje življenja koristno je vsakemu, neobhodno potrebno pa onim, ki imajo skrbeti za rodbine. Naše življenje odvisno je od tolikerih slučajnosti, da DO smemo nikdar puščati iz oči bodočnosti onih, ki so nam dragi in za katere skrbeti smo obvezani. Najboljši pripomoček za to je zavarovanje življenja, katero je urejeno tako, da daje priliko vsakemu udeleževati se njegovih dobrot. Za neznaten denar more se zavarovati kapital, ki se izplača po smrti preostale] rodbini, ali dota, ki se izplača otroku, kedar doživi 18., 20. ali 24. leto. Poslednje zavarovanje važno je zato, ker se zavarovana dota izplača tudi tedaj, ko bi oni, ki jo je zavaroval, umrl takoj potem, ko je uplačal prvi obrok, in ker se vsa uplačana premija vrne, ko bi zavarovani otrok umrl pred dogovorjeno starostjo. More se pa tudi zavarovati kapital, ki se izplača zavarovancu samemu o dogovorjenej starosti (n. pr. v 40., 50. ali 60. letu), ali pa njegovim dedičem, ko bi utegnil umreti prej Vse t« načine zavarovanja upeljane ima vzajemno zavarovalna han a „SLiLVIJiL" v l*ragi* katere prednost je še to. da je pri njej vsak člen brez kaceaa posebnega priplačila deležen vsega čistega dobička, ki je leta 1887. iznašal 10%, v prejšnjih letih pa tudi že po 20%, 25%, celo 48%-- Konci leta 1886. bilo je pri banki BSLAVIJIa za življenje zavarovanih 40.497 osob za 22,835.193 goldinarjev. Vsa pojasnila daje brezplačno (SJ88—64) glavni zastop banke „SLMIJE" y Ljubljani, v lastnej hiši (Gospodske ulice 12). Izdajatelj in odgovorih urednik: Dragotin Hribar. Lastuina in tisk „Narodne Tiskarne".