Celje - skladišče D-Per 545/1983 1119831012,OKT COBISS o Glasilo OZD STEKLARNE »BORIS KIDRIČ« in STEKLARSKE SOLE Lelo 11___________Rogaška Slatina______________Oktober 1983 Kako poslujemo in gospodarimo steklarji? Prepočasno naraščanje dohodka Dvakrat letno razčlenimo poslovne in gospodarske dosežke naših temeljnih organizacij. Pri tem jih primerjamo z dosežki sorodnih organizacij združenega dela in grupacije, v katero sodi proizvodnja ostalega stekla. To nam tudi omogoča razpoznati nekatere osnovne značilnosti poslovanja te grupacije kot celote. In kaj kažejo podatki za letošnje prvo polletje? Precej neugodno sliko o poslovanju,saj dohodek premalo narašča In zaradi hitrejšega naraščanja inflacije v resnici močno upada. Naše temeljne organizacije so sicer dosegle nekoliko večji dohodek na delavca, kot veljajo povprečni podatki za grupacijo, vendar je ta rast močno pod rastjo inflacije. Zaposlovanje še vedno dinamično Število zaposlenih se je na osnovi podatkov o stanju konec meseca junija v letošnjem letu povečalo v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta za 4%. Dokaj intenzivno so zaposlovali v obratih dislociranih, prostorsko oziroma krajevno izločenih brusilnic. To velja tudi za naša dalmatinska tozda in za tozd v Kozjem, medtem ko so v drugih naših tozdih zaposlovali bolj umirjeno. Sedaj imamo v vseh jugoslovanskih brusilniških tozdih zaposlenih že 4.153 delavcev, od tega 705 v naši delovni organizaciji, v Somboru 403, v tozdih Industrije stekla in kristala Zaječar 2.246 in v tozdih Industrije stalila i staklene vune Skopje 799. To je že kar veliko število; in če upoštevamo, da v povprečju vsak delavec letno obrusi kakšnih 2.000 kosov, pridemo do velike številke, ki presega 8 milijonov obnošenih kosov letno. Teh pa nikakor ni več lahko prodati v Jugoslaviji, ki je po svoji kupni zmožnosti in po kupnih potrebah za takšno množično proizvodnjo že premajhna. Zato je in bo izvoz za tako proizvodnjo vse bolj pomemben ... Za ilustracijo morebiti še podatek, da je bilo pred tremi leti in pol zaposlenih v vseh jugoslovanskih brusilniških tozdih skoraj za polovico manj brusilcev, kot jih je bilo zaposlenih v obdobju januar-junij letos. Hitro naraščanje porabljenih sredstev Iz kolone v tabeli, ki vsebuje podatke o celotnem prihodku v primerjavi s porabljenimi sredstvi, je razvidno, da se je celotni prihodek v primerjavi s porabljenimi sredstvi zmanjšal v grupaciji in v vseh naših tozdih. To pomeni, da je bilo letos porabljenih za enak dohodek kot lani več sredstev, oziroma da se je delež stroškov v celotnem prihodku povečal. Višje cene energije, tako električne kakor predvsem teko- ( ■'l Preberite! Andrej Marinc obiskal steklarno 4 Za izvoz delo tudi v prostih sobotah 4 Resno se moramo zamisliti 5 »Kakšno vlogo ima Steklar?« 7 Predlog delovnega koledarja 8 Kakšne izobraževalne potrebe 9 Pozdravi kijevskih steklarjev 10 V septembru 1442 zaposlenih 11 Vlado Starček 11 Milan Bere 12 Janez Kobula 12 Rubrika za naše vojake 12 Leopold Hribernik 13 Tudi v gasilskem društvu sodelujemo! 14 Prehodni pokal gostom 15 Najboljši iz servisnih dejavnosti 15 Nagradna križanka št. 109 16 čih in plinskih goriv, pa tudi višje stopnje amortizacije ter nenehno naraščanje cen surovin in reprodukcijskih materialov, so naredili svoje. In gotvo gre pri tem tudi za neskladje med ce-' nami vhodnih surovin, repromateria-lov in energije na eni strani ter cenami izhodnih končnih izdelkov na drugi strani. Skratka, dohodek na zaposlenega delavca se je v Jugoslaviji v grupaciji »proizvodnja ostalega stekla« povečal le za en odstotek, kar je povsem zanemarljivo v primerjavi z rastjo inflacije. Pričakovano upadanje dohodka, čistega dohodka in akumulacije Tako skromna rast dohodka in hkratno upadanje njegove realne ali stvarne vrednosti pa pomeni tudi bistveno zmanjšane možnosti za zadovoljevanje skupnih in splošnih potreb In tudi občutno zmanjšanje sredstev za osebne dohodke ter za akumulacijo. Osebni dohodki v svoji stvarni vrednosti upadajo že tretje leto! Čisti dohodek na delavca je bil v letošnjem prvem polletju celo za 3% manjši od čistega dohodka na delavca v enakem obdobju leta 1982. In ker se je zmanjšala tudi stopnja akumulacije v dohodku ter s tem, razumljivo, tudi stopnja dohodkovne učinkovitosti uporabljenih sredstev v poslovnem procesu, z dosežki nikakor ne moremo biti zadovoljni. V povprečju nizki osebni dohodki... Ob opisani nizki rasti dohodka in čistega dohodka oziroma spričo njunega realnega nazadovanja je ostalo tudi premalo manevrskega prostora za osebne dohodke, ki so se v grupaciji v SFRJ povečali le za 13%, medtem ko so se v grupaciji v SR Sloveniji povečali za 16%. Takšna rast pa je nizka, če upoštevamo, da so se v enakem obdobju življenjski stroški povečali za kakšnih 32%, in če upoštevamo še to, da v tej grupaciji osebni dohodki tudi v preteklih letih niso bili visoki. Povprečni mesečni čisti osebni dohodek zaposlenega je bil v naši grupaciji v letošnjem prvem polletju 12.138 dinarjev. In nasploh so v nekaterih tozdih osebni dohodki še zares zelo nizki, medtem ko so v naših tozdih vendarle nekoliko višji. Očitno pa je, da osebnih dohodkov spričo sedanje draginje ne bo več mogoče zadrževati, čeprav vsi prav dobro vemo, da nam njihovo povečanje zagotavlja le večji ustvarjeni dohodek in da je to mogoče sedaj dosegati z večjim izvozom, z večjo produktivnostjo ob skrbni porabi surovin, reprodukcijskih materialov in energije. Vsekakor pa je pri tem pomembna tudi ustrezna politika cen Preglednica s primerjalnimi podatki o uspešnosti poslovanja in gospodarjenja proizvodnih tozdov Steklarne »Boris Kidrič« ter sorodnih temeljnih organizacij iz grupacije »proizvodnja ostalega stekla« -011-210- v prvem polletju 1983 ter v prvem polletju 1982. Podatki so vzeti iz periodičnih obračunov, kakor jih predstavlja Služba družbenega knjigovodstva, izhajajo pa iz določil 140. člena zakona o združenem delu. Povprečno Akumul. in število Dohodek na Akumulac. v amortizac. Temeljne organizacije zaposlenih po stanju konec meseca Indeksi delavca (dinarji) Indeksi dohodku <%) Indeksi glede na na povpr. uporabljena sredstva (%) Indeksi Povprečje grupacije SFRJ , 14.275 104 178.158 101 16,6 72 6,1 82 Povprečje grupacije SR Slovenije 2.691 101 266.856 109 15,6 60 9,1 57 Skupaj proizvodni tozdi I-IV Steklarne »Boris Kidrič« 1.122 - 290.623 - 22,9 - 11,4 - Vsi proizvodni tozdi Steklarne »Boris 10,8 Kidrič« (tudi oba dalmatinska) 1.296 107 259.246 - 17,2 - 13,3 - Tozd Osnovna izdelava 424 102 344.742 108 24,9 79 15,9 68 Tozd Dodelava 167 98 267.433 115 27,5 97 11,5 76 Tozd Kristal 366 101 277.264 116 22,5 86 3,6 64 Tozd Dekor Kozje 165 117 197.948 106 8,3 73 2,7 92 Tozd Dalmacijakristal 92 115 41.711 60 - - 4,2 113 Tozd Tehnokristal 82 174 59.514 67 — — 95 Ročna in polavtomatska predelava stekla Hrastnik 553 101 259.596 105 10,8 40 7,8 49 ISK Zaječar, OOURI. 1.257 107 285.371 119 32,0 103 10,3 134 Kristal Samobor, OOUR Oblikovanje 253 102 176.794 130 5,4 300 2,9 73 OZTISSS Skopje, ručno duvano staklo 342 100 188.462 120 12,4 58 3,1 70 RučnO trgovačko staklo Paračin 1.287 102 90.584 103 - - 1,2 63 Steklo Slovenska Bistrica 349 103 214.239 124 19,6 84 8,6 89 Fabrika stakla Ukras Alibunar 183 98 106.083 108 3,0 55 3,2 65 Fabrika stakla Prokuplje 432 102 161.145 176 16,3 959 8,1 245 Oplemenjivanje Samobor 403 102 188.845 121 12,5 125 7,1 143 ISK Zaječar, OOUR II. 516 65 135.642 130 6,1 36 3,0 19 ISK Zaječar, OOUR Kutina 465 102 99.519 83 1,2 15 2,6 57 ISK Zaječar, OOUR Sokobanja 358 130 123.209 110 3,2 59 3,0 64 ISK Zaječar, OOUR Kladovo 339 96 108.227 90 3,8 62 3,2 91 ISK Zaječar, OOUR Pehčevo 196 105 135.060 141 — 0,2 3 ISK Zaječar, OOUR Preševo 372 - 75.791 - 2,7 - 3,8 - OZT ISSV Kristal, gravura Skopje 160 100 71.623 71 - - 1,1 73 OZT ISSV Kristal, gravura Kratovo 152 152 76.861 86 2,0 22 2,0 21 OZT ISSV Kristal, gravura S. Izvor 201 129 101.765 111 0,5 5 2,3. 34 OZT ISSV Kristal, gravura Kruševo 146 125 133.000 120 ->,7 25 2,3 44 OZT ISSV Kristal, gravura De bar 140 96 121.533 132 - - 0,3 14 izdelkov, saj so bile cene tistih, ki jih delamo steklarji, precej časa nespremenjene. Kako smo letos poslovali v naši steklarni? Ko boste prebrali te vrstice, bodo obravnave devetmesečnega poslovanja in gospodarjenja že za nami. Kljub temu pa je prav, da v tem poročilu spomnimo na glavne značilnosti! Še vedno zaostajamo za izvozom, ki smo ga uspeli uresničiti v lanskem de-vetmesečju. Zaostanek je kar 16,7%. Res pa je, da so še vedno dokaj stvarni izgledi, po katerih bi tudi letos izvozili toliko, kot smo izvozili lani. Zato je delavski svet steklarne sklenil, da bomo do konca leta delali dodatno štiri, sicer dela prosti, sobote. Dohodek je v tretjem četrletju naraščal hitreje, kot je naraščal v prvih šestih mesecih letošnjega leta, vendar je tudi to spričo inflacijske stopnje še vedno premalo. Fizični obseg proizvodnje, merjen v kilogramih, je skoraj za 5% manjši od lanskoletnega v enakem obdobju. Bolniški izostanki z dela so se v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta povečali kar za 28,3%, zato tudi beležimo letos slabšo izkoriščenost delovnega časa. Hkrati z vsem zapisanim pa je treba upoštevati še to, da so bila letos izvozna naročila manjša, da smo delali za nove, zahtevnejše kupce in da so se hkrati tudi zaostrili kakovostni kriteriji. In kaj smemo pričakovati do konca leta? Vsekakor precej večji izvoz kot v enakih mesecih lanskega leta. S tem tudi večji celotni prihodek; ta bo nekoliko večji tudi zaradi višjih cen na domačem tržišču, ki so bile nespremenjene skoraj poldrugo leto in s tem neugodno vplivale na rast dohodka, medtem ko so se v istem času nekateri stroški več kot podvojili. Načrtujemo, torej, da bomo za kakšnih deset odstotkov presegli načrtovano rast celotnega prihodka, precej pa bo večja tudi dinamika rasti dohodka. Pri delitvi moramo za reprodukcijo izločiti več sredstev, kot smo jih prvotno načrtovali. In če bodo dosežki v zadnjem tromesečju res takšni, kakor jih načrtujemo in za uresničitev katerih so stvarne možnosti, smemo pričakovati tudi nekoliko večje osebne dohodke, ki so se letos v povprečju povečali le za 16 odstotkov. ZLATKO NOVAK Opombe: Zaporedne številke v rubriki »Mesto v grupaciji« pomenijo zaporedno ali uvrstitveno mesto temeljne organizacije v primerjavi z drugimi temeljnimi organizacijami, pri čemer pomeni A = dohodek na delavca, B = akumulacija proti povprečno uporabljenim poslovnim sredstvom, C = čisti osebni dohodek na delavca in D = uporabljena poslovna sredstva na delavca. Celotni prihodek glede na porabljena sredstva (%) Indeksi Povprečno uporabljena sredstva na delavca (dinarji) Cisti dohodek Indeksi na delavca (dinarji) Indeksi Cisti osebni dohodek na delavca (dinarji) Indeksi 146,3 90 1,018.361 131 121.606 97 12.138 113 159,1 80 801.823 151 174.687 100 14.633 166 235,2 - 728.213 - 199.818 - 14.239 - 230,5 666.571 — 178.251 - 13.523 - 216,6 85 823.614 139 231.972 102 15.510 113 214,7 97 526.831 151 189.792 115 12.163 * 115 255,4 91 616.171 160 193.818 111 13.933 114 287,8 65 912.923 142 136.901 105 13.544 117 219,5 62 322.522 89 26.371 53 8.221 111 296,5 105 177.163 64 43.706 61 9.358 98 157,6 88 627.312 122 158.403 92 14.610 116 156,1 98 1,789.595 116 204.298 118 13.340 113 181,1 102 397.888 154 111.798 121 13.575 100 125,8 98' 1,141.895 126 . 120.728 102 13.160 142 161,1 86 499.069 127 66.857 99 11.275 108 181,3 91 759.238 134 174.628 130 14.474 124 164,9 102 483.346 119 97.245 111 9.677 119 170,0 108 591.717 114 117.396 179 11.112 133 362,5 86 443.511 113 128.998 121 12.064 97 123,4 101 349.243 309 99.368 118 10.803 137 179,6 124 755.196 124 63.590 77 7.511 91 164,2 113 707.881 158 75.727 90 7.785 86 141.0 95 626.502 121 72.808 83 10.215 103 174,3 124 426.219 188 85.706 106 10.138 139 141,4 - 646.337 - 63.651 - 7.730 - 128,8 73 371.233 166 48.041 54 11.379 111 164,8 94 83.789 ■ 91 58.870 81 6.903 101 180,2 120 185.033 106 83.799 108 9.728 124 154.6 101 463.363 124 91.865 109 10.105 134 184.6 102 464.705 290 81.719 120 9.011 120 Mesta v grupaciji po kazalcih A B C D 5. 5. 14. 2. 10. 6. 22. 24. 43. - 41. ' - 17. 14, 8. 12. 25. 19. 24. 22. 37. --- 20. 10. 34. 29. 26. 15. 23. 11. 27. 20. 36. 34. 30. 30. 33. 28. 28. - 39. 32. 40. - 38. 23. 35. 33. 29. 27. 32. - 4. 21. 23. 33. 12. 29. 14. * 18. 43. 43. 41. 45. 8. 27. 15. 8. 13. 40. 17. 14. 28. 34. 10. 22. 39. 35. 29. 31. 24. 38. 30. 42. 46. 23. 44. 25. 34. 28. 36. 39. 45. 26. 26. 41. 47. 47. 38. 44. 37. 37. 42. 36. Pomemben obisk... Andrej Marinc obiskal steklarno V torek, 12. oktobra, se je mudil na delovnem obisku v šmarski dno miselnost in le tako bodo delavci občini predsednik centralnega komiteja ZKS Andrej Marinc, postali resnični gospodarji svojega Spremljala sta ga Ižvršni sekretar v prededstvu CK ZKS Josip dela- Košuta ter sekretar medobčinskega komiteja ZKS Celje Emil Rojc. To priložnost so Izrabili tudi za obisk v naši steklarni. alojz juhart Andrej Marinc se je . s sodelavci v steklarni sestal s člani sekretariatov osnovnih organizacij zveze komunistov, s predsedniki organov samoupravljanja ter družbenopolitičnih organizacij in z vodstvom našega kolektiva. Prisostvovali pa so predsedniki družbenopolitičnih organizacij šmarske občine. V imenu osnovnih organizacij ZKS steklarne je o njihovem delu najprej poročal Franc Jankovič. Poudaril je naša prizadevanja za uresničitev dolgoročnega programa gospodarske ustalitve in o prizadevanjih komunistov steklarne za kar najboljše gospodarjenje. Pri tem je predvsem poudaril, da mora postati gospodarska stabilizacija sestavni del dela slehernega steklarja, seveda pa še zlasti komunistov. Direktor delovne organizacije Jože Pelko je goste seznanil z našimi razvojnimi načrti za naslednja leta ter v zvezi s tem z nekaterimi dilemami in razmišljanji o njih, ki se pojavljajo zlasti pri izbiranju nove tehnologije. Prav sedaj smo, namreč, priče zelo hitremu tehničnemu in tehnološkemu razvoju v steklarstvu, pa se zato dileme toliko bolj povečujejo. Povedal je tudi, kako smo poslovali in gospodarili v letošnjem prvem polletju in kako dajemo prednost izvozu in kako'se moramo zaradi tega spopadati z zahtevami ameriškega tržišča. To pa spričo naše tehnološke opremljenosti ni lahko. Zato je tudi podčrtal, da steklarna izvoz lahko primemo poveča le, če načrtovano naložbo v razširitev naših z glji-vosti čim prej izpeljemo. Zatrem je tudi, ds j za tc povsem stvarne možnosti. Predsednik centralnega komiteja ZKS Andrej Marinc je povedal, da je zadovoljen z našimi izvoznimi prizadevanji. Pri tem pa je poudaril, da moramo hkrati s tehnološkim razvijanjem tovarne skrbeti tudi za razvijanje samoupravnih in dohodkovnih odnosov. Le tako, je še dodal, bomo zmogli preseči še vedno tu in tam prisotno mez- Z--------—----------------------------- \ Soglasen sklep naših delegatov... Za izvoz delo tudi v prostih sobotah Delegati delavskih svetov temeljnih organizacij in delovne skupnosti skupnih služb steklarne so na skupnem zasedanju 10. oktobra sklenili, da delamo štiri, sicer z delovnim koledarjem za letos proste, sobote. Na vsa morebitna vprašanja in razmišljanja v zvezi s takšno odločitvijo je odgovor zelo kratek in jasen: gre za naš izvoz! Živimo, namreč, v času, ko so vsi napori jugoslovanske družbe usmerjeni v ozdravitev našega gospodarstva in v izboljšanje ter ozdravitev naše devizne bilance. Čeprav za naš kolektiv izvoz ne pomeni kakšne posebne novosti, saj smo že dolga leta usmerjali svoje proizvode na zahtevna zahodna tržišča, je tak dodatni napor kljub temu nujen. Nujen tudi zato, ker letos nekoliko zaostajamo za predvidenim obsegom izvoza in ker si obetamo, da bodo štirje dodatni »šihti« naš zaostanek v izvozu znatno popravili. Se bolj pomembna pa je taka odločitev naših delegatov kot potrditev našega odločnega stališča, da si lahko samo s spoštovanjem dobavnih rokov v izvozu učvrstimo težko pridobljeno pozicijo oziroma mesto na svetovnih trgih. Le na tak način, z izpolnjevanjem izvoznih nalogov, lahko ustvarimo dobro startno pozicijo za prihodnje leto. Ne smemo, namreč, pozabiti, da • nas čakajo na tem področju po razširitvi proizvodnje z novo investicijsko naložbo zelo zahtevne naloge. Soglasna podpora vseh delegatov predlogu, da uvedemo delo v prostih sobotah, pa je obenem tudi dokaz enotnosti in pripravljenosti vseh naših delovnih ljudi za uspešno ureditev pomembnega vprašanja. Dodatno delo v poprej načrtovanih prostih sobotah bomo opravili v novembru 19. in v decembru 10. in 17., medtem ko smo eno prosto soboto »obdelali«, kot bi lahko rekli, že v soboto, 18. oktobra. Naštete tri sobote bodo obratovale vse razpoložljive zmogljivosti steklarne, naj bo to v osnovni proizvodnji, dodelavi in grusilnici kakor tudi v j servisnih dejavnostih, da bo proizvodni proces potekal nemoteno in brez zastojev. Tudi delavci delovne skupnosti skupnih služb so oziroma bodo vključeni v skupna prizadevanja na vseh tistih področjih, ki jih zahteva normalen delovni ritem v osnovni proizvodnji, medtem ko bodo delavci iz tozda Družbena prehrana skrbeli za prehrano med delom. Prizadevanja nas vseh bodo usmerjena v to, da bo v skladišču za gotove izdelke kar največ proizvodov, namenjenih tujim kupcem. Seveda pa se moramo zavedati, da je treba izpolnjevati izvozne obveznosti predvsem v sicer razpoložljivem rednem delovnem času. Z dodatnim delom omenjene tri proste sobote bi radi le povečali napore v tej smeri in delovni ritem. Prav vsak.narejen in kvaliteten izdelek več pomeni večji priliv deviz, pomeni večji dohodek in pomeni tudi večje zadovoljstvo. Pri takšni pripravljenosti nam zato ni treba dvomiti v uspeh akcije in v zadovoljive dosežke, ki jih bomo pozneje ugotavljali toliko bolj zadovoljni. MAKS MRCINA, dipl. inž. Analiza kadrov v tozdu Osnovna izdelava narekuje ukrepe... Resno se moramo zamisliti Za tozd Osnovna izdelava že več let vemo, da ima težave zaradi neustrezne kadrovske sestave zaposlenih, na) bo to gledano z vidika njihove šolske izobrazbe, ali naj bo to gledano z vidika njihove usposobljenosti za zahtevna opravila. Steklopihalsko delo in z njim povezana druga dela niso več zanimiva, zato se kljub vsako leto razpisanim štipendijam vpisuje v Steklarsko šolo vse manj štipendistov naše steklarne... Kaj storiti, ko je vendarle že nekaj časa na dlani, da glažarski poklic ni več zanimiv, brez kvalitetnih steklopihalcev pa sl naša steklarna ne more obetati nadaljnjega prodiranja na tuja tržišča ter nadaljevanja tradicije proizvajalca kakovostnega blaga? Ta, s številnimi podatki podkrepljen prikaz, smo pripravili potem, ko eden izmed zadnjih resnih poskusov, da bi naredili nekaj koristnega za izhod iz stiske, ni dobil potrebne podpore. Razburjeni sodelavci... Na podlagi podatkov iz skrbno narejene analize kadrov v tozdu Osnovna izdelava, ki jo v krajši obliki povzemamo v nadaljevanju, ter na zahtevo steklarjev, naj se kadrovske težave v tej temeljni organizaciji vendarle začne razreševati, je strokovni kolegij pripravil dva predloga. Po prvem naj bi steklarji, ki delajo na »fajfi«, dobivali še stimulativni del osebnega dohodka v višini petih odstotkov (5%), po drugem predlogu pa naj bi vsi delavci, ki delajo po normativih, dobivali stimu- lativni del osebnega dohodka, vendar v različni višini. Tako naj bi steklarji dobivali sedem odstotkov (7%), ostali proizvodni delavci z normativi pa naj bi dobivali štiri odstotke (4%). O obeh predlogih so najprej razpravljali sekretarji osnovnih organizacij zveze komunistov in predsedniki osnovnih organizacij ZSMS ter se zedinili, naj gre v širšo razpravo predlog, po katerem naj bi steklarji dobivali po 5% osebnega dohodka več kot stimulativni del. Ta predlog pa je razburil nekatere delavce v steklarni, predvsem v tozdu Dodelava in v tozdu Kristal, tako da je prišlo na razširjeni seji konference sindikata steklarne (vabljeni so bili člani sekretariatov osnovnih organizacij ZKS, predsedniki delavskih svetov tozdov in predsedniki samoupravnih delavskih kontrol ter vodje tozdov) do ostrih dialogov med nekaterimi udeleženci, ki niso bili naravnani v razreševanje problema, pač pa so bili bolj usmerjeni v ocenjevanje dela, ki ga le-ti v potankostih ne poznajo, oziroma ne obvladajo. Čeprav predlaganih 5% osebnega dohodka več kot stimulacija ni nikakor dokončna rešitev za izhod iz kadrovskih zagat v tozdu Osnovna izdelava, pa vendarle po oceni več delavcev pomeni prvi korak k celovitemu pristopu. Prav gotovo je prvi in najbolj učinkovit korak, da bi naredili nek poklic zanimiv, povečanje osebnih dohodkov oziroma visok osebni dohodek, toda - gledano bolj v prihodnost -treba je izoblikovati tak sistem za pridobivanje steklopihalskih in drugih kadrov za osnovno izdelavo, ki bo slonel ne metodološkem pristopu. Z raznimi oblikami propagiranja zanj že v osnovnih šolah, vendar ne šele v osmem razredu, bo treba prikazovati steklarski poklic z njegove prave plati: da je to dejansko poklic umetnika, ne pa samo težaško delo v vročini. Analiza kadrov v tozdu Osnovna izdelava kaže, kako je kadrovski problem pri peči vedno bolj boleč. Pa ne zaradi števila delavcev, pač pa predvsem zaradi njihove izobrazbe. Ne moremo in ne smemo pristati v dejstvo, da nam ta sedaj upada, saj je po mnenju poznavalcev stvari prav to eden izmed osnovnih vzrokov, zaradi katerih so proizvodni rezultati te temeljne organizacije zadnje čase nekoliko slabši. In prav zaradi tega moramo nujno ukreniti vse, da bomo dobivali štipendiste za Steklarsko šolo in da bo postal steklarski poklic zanimiv tudi odličnjakom, in ne, kot je sedaj, zanimiv samo učencem s prilagojenim programom! Vprašujemo tudi, kaj je nasploh narobe s poklicem steklopihalca, saj vemo za veliko primerov, da starši strašijo svoje sinove nekako takole: »Ce se ne boš učil, boš šel pa za glažarja!« Vse to je le kratek povzetek iz razprav na konferenci in razmišljanj v zvezi z njo. Skoda je, da se nismo mogli v bistvu dogovoriti nič uporabnega, toliko bolj, ker je očitno, da je na njej prevladala misel, kakor da hočejo ste-klobrusilci in drugi delavci iz osnovne izdelave nekaj izsiliti... Zakaj vendar še naprej pred dejstvi mižati, saj tako nič ne spremenimo, v ničemer od odpravljanja neljubih posledic. Sklep, da odgovorni pripravijo, program za razreševanje kadrov, razrešitev problema spet odmika. Nadaljnje razprave pa bodo pokazale, v kolikšni meri se zavedamo, da smo za učinkovito kadrovsko politiko odgovorni prav vsi delavci v steklarni! In na kaj opozarja analiza kadrov v tozdu Osnovna izdelava? Nekatere njene ugotovitve smo že navedli. Za boljše razumevanje že zapisanega pa je treba še marsikaj pripisati! Analiza zajema obdobje od leta 1977 do konca septembra 1983, zato je treba podatke za letošnje leto temu ustrezno vrednotiti. In za to obdobje vemo, da v tozdu Osnovna izdelava svojih proizvodnih zmogljivosti niso povečevali. Število loncev je ostalo nespremenjeno. Do sprememb je prišlo z remonti v obdobju 1978-1980, ko so povečali peči in s tem povečali tudi lonce. Spremenil se je tudi nekoliko sestav brigad, ki so izdelovale kristalin in svinčeni kristal. Kako, to je razvidno iz tabele 1! Tabela 1: Spreminjanje sestavov brigad za izdelavo kristalina in svinčenega stekla Leto Število brigad za kristalin za kristal učnih 1977 19 16 1 1978 20 16 2 1979 20 16 2 1980 18 16 2 1981 19 16 2 1982 16 19 2 1983 15 21 2 Tabela 1 kaže, da se je spreminjalo število brigad za proizvodnjo kristalina in da se je zmanjševalo in povečevalo število brigad za proizvodnjo svinčenega kristala. V take spremembe nas je prisilila potreba po svinčenem gladkem kristalu. Da smo zmogli ohraniti takšno število brigad, smo morali premagati veliko težav pri pridobivanju in izobraževanju steklarjev. Največjo nam je povzročala velika fluktuacija prav tistih kadrov, ki so nosilci steklarskega poklica. Fluktuacija je v odstotkih izražen delež v enem letu (zaradi odhodov delavcev in prihodov novih delavcev) izmenjanih delavcev. Tabela 3: Sestava steklopihalcev v tozdu Osnovna izdelava po njihovi usposobljenosti za opravljanje del in nalog v brigadah Leto Število steklo- pihalcev Mojstri -brigadirji Število delavcev po usposobljenosti Pomoč- niki NabiralciKrogličarji Odnašalci dna Učitelji praktične. pouka 1977 341 41 86 50 91 72 1 1978 330 35 82 44 85 82 2 1979 330 39 80 41 87 81 2 1980 344 38 77 40 90 97 2 1981 351 40 80 45 94 90 2 1982 358 38 77 45 93 105 2 1983 362 36 (1)* 84 (3) 44 88(1) 110(1) 2 Opomba: * Število delavcev, ki so v postopku za prekvalifikacijo! Poleg predstavljene velike fluktua-cije pa nas v steklarni in v tozdu Osnovna izdelava pesti še neugodna sestava zaposlenih po njihovi usposobljenosti za opravljanje del in nalog, nujnih za delo v brigadah. Ta neugodna sestava je razvidna iz tabele 3! Iz tabele 3 je razvidno, da nam struktura steklopihalcev po njihovi usposobljenosti upada. Še zlasti imamo velike težave zaradi upadanja števila kro-gličarjev, nabiralcev dna, pomočnikov in mojstrov-brigadirjev, medtem ko število odnašalcev narašča. V odnašal-cih imamo sicer rezerve za izpopolnjevanje ostalih steklopihalskih profilov. Vendar pa moramo opozoriti, da imamo med odnašalci tudi ženske in invalide od I. do III. stopnje. Koliko je bilo v analiziranih letih v tozdu Osnovna izdelava med odnašalci žensk in koliko invalidov, kaže tabela 4! Tabela 4: Število žensk in invalidov med odnašalci Leto Število Število St. invalid, odnašal. žensk-I., II. in III. odnašalk stopnje 1977 72 6 3 1978 82 8 11 1979 81 11 7 1980 97 14 7 1981 90 10 9 1982 105 6 9 1983 110 5 6 K tabeli 4 moramo še pripomniti, da je v letu 1977 postalo med vsemi odnašalci 12 invalidov I., II. in III. kategorije in da je še konec letošnjega septembra 15 invalidov III. stopnje opravljalo naloge odnašalca oziroma stiskalca... Poleg tega pa precej invalidov v tozdu Osnovna izdelava, ki opravljajo naloge izlagalca stekla, delavca v zmesami ter delavca v Samotami in v lesni strugami. Da bi megli zadržati potrebno število steklopihalcev, smo v septembru 1977 ustanovili učno brigado, katere naloga je iz že zaposlenih odnašalcev, krogličarjev, nabiralcev dna in pomočnikov usposabljati za vse potrebne steklarske poklice. Tako smo do konca septembra 1983 na ta način naučili steklarskega poklica 11 moj strov-briga-dirjev, 39 pomočnikov, 21 nabiralcev dna in 78 krogličarjev. Treba pa je pri tem dodati, da vsi, ki so bili v učni brigadi, steklarskega poklica stoodstotno ne obvladajo. Med učenjem, ki traja od treh do šestih mesecev, se brigadirji naučijo le osnovnih prijemov, piljenja in dokončnega oblikovanja posameznih profilov pa se naučijo šele po nekaj letih dela v rednih brigadah. Zaradi velikega števila novih steklarjev ter zaradi njihove premajhne teoretične podlage o osnovah steklarstva so tudi uspehi temu primerni. Poleg učne brigade, ki usposablja že zaposlene delavce, imamo še učno brigado, ki usposablja steklopihalce, ki se šolajo v Šteklarski šoli. Pri nas se tako praktično usposabljajo naši štipendisti. Zanimivo je pogledati tabelo 5, ki kaže, koliko naših štipendistov se je v preteklih letih vpisalo v Steklarsko šolo, koliko jih je končalo III. letnik ali skrajšan program, koliko izmed njih se jih je zaposlilo v tozdu Osnovna izdelava in koliko jih je tozd pozneje zapustilo! Tabela 2: Fluktuacija kadrov, ki so v tozdu Osnovna izdelava nosilci steklarskega poklica (odnašalci, krogličarji, nabiralci dna, pomočniki in mojstri-brigadirji) Leto Število Število delavcev, ki so Fluktuacija zaposlenih 31. decembra prišli odšli (v %) 1978 330 56 66 16,6 1979 330 80 80 19,5 1980 334 75 61 15,0 1981 351 70 63 15,2 1982 358 69 60 14,2 1983 360 53 47 11,4 Skoraj vsako leto je manj učencev-štipendistov naše steklarne, ki se na Steklarski šoli šolajo za steklarski poklic. Zlasti pa je zanj padlo zanimanje v letošnjem šolskem letu in sicer za tako imenovani srednji program, medtem ko se je vpisalo več učencev v skr. program. In, iz izkušenj s tremi med tistimi, ki so končali skrajšani program, nismo zadovoljni, ker nismo dobili z njimi takšen kader, kakršnega smo pričakovali! 6 Tabela 5: Naši štipendisti, učenci Steklarske šole, in njihovo zaposlovanje v tozdu Osnovna izdelava Šolsko leto Skupaj L letnik n. letnik ra. Skrajšani program Prišli v TOZD Osnovna izdelava Odšli iz TOZD Osnovna izdelava letnik i. n. 1976/77 8 1977/78 8 7 1978/79 25 11 7 7 8 5 1979/80 25 10 8 7 7 2 1980/81 19 3 9 7 7 1 (2)* 1981/82 22 9 2 7 4 7 5* 1982/83 23 8 7 2 3 3 1 (3)** 1983/84 27 1 7 7 9 3 Opombi: ♦Odšli v JLA ** Skrajšani program Tabela 6: Izobrazbeni sestav ■ delavcev temeljne organizacije Osnovna izdelava (po stanju 30. 9. 1983) Izobrazba Profili delavcev Odnašalci Krogličarji Nabiralci Pomočniki dna Mojstri Skupaj Nedokončana osnovna šola 44 54 39 43 24 204 Osnovna šola 1 65 21 3 9 1 99 Nedokončana poklicna šola 1 1 Skrajšan program Steki, šole 3 3 Poklicna šola 1 10 2 28 11 52 Srednja šola 1 1 Skupaj 110 88 44 82 36 360 Tabela 7; Pregled nad številom zaposlenih v tozdu Osnovna izdelava ter nad nihanjem fluktuacije v njem Število Fluktuacija Zaposlenih - Prišli Odšli (v %) 1978 402 61 71 15,4 1979 400 83 85 17,5 1980 411 82 71 14,7 1981 420 78 72 14,7 1982 431 75 64 12,9 1983* 438 58 51 10,4 Se pomembnejši pa je podatek, da se za poklic steklopihalca prijavljajo učenci s slabim učnim uspehom v osnovni šoli ali pa celo iz šol s prilagojenim programom! Če dodamo k vsemu zapisanemu iz analize še spoznanje, da je resnična strokovna izobraženost naših delavcev v tozdu Osnovna izdelava naravnost porazna, saj ima le eden med 360 zaposlenimi srednješolsko izobrazbo, poklicno šolo le 52, medtem ko jih je kar 204 z nedokončano osnovno šolo, potem je podoba o kadrovski sestavi delavcev te temeljne organizacije dokaj popolna. Zaskrbljenost za nadaljnje dvigovanje kakovosti steklarskega poklica je prav gotovo zelo upravičena saj je iz tabele 6 razvidno zares marsikaj! Dodajmo samo še nekoliko razširjen, že predstavljen podatek, to je fluk-tuacijo, pa je podoba o kadrovskih razmerah v tozdu Osnovna izdelava popoln! Predstavlja ga tabela 7! Iz vsega zapisanega je torej očitno, da glažarski poklic ni več zanimiv, čeprav so možnosti za vpis v druge poklice in za pridobitev višjih štipendij. Zato moramo steklarji narediti vse, da se njegova zanimivost in privlačnost poveča! Opomba: * Stanje 30. 9. 1983! Še enkrat... »Kakšno vlogo ima Steklar?« Vsak polemičen In kritičen prispevek pomeni, da v nekem okolju bralcem vedarle ni vseeno, kakšno je njihovo glasilo, oziroma kakšni prispevki se v njem pojavljajo. In vsak takšen prispevek Je mene, kot nekdanjega urednika Steklarja, vedno spodbudil. Zato čutlmdolžnost,da poskušam strniti nekaj misli v odgovor na sestavek v našem časopisu »Kakšno vlogo ima Steklar?« Rad bi opozoril na dejstvo, da sem se v času, ko sem urejal Steklarja, često ubadal s težavami. Gotovo je ena pomanjkanje prispevkov, pa tudi ustreznost njihove vsebine. Ali ste se morda kdaj vprašali, zakaj se delavci s svojimi prispevki češče ne pojavljajo v glasilu? Ali se boje zamere; je okolica TP nedovzetna, nezrela za kritiko in sa-■ mokri tiko? V vsebinski zasnovi smo med drugim zapisali, da ima Steklar tudi naslednje poslanstvo: »Kot tribuna vseh zaposlenih skrbi za vsestransko medsebojno izmenjavanje mnenj, predlogov in stališč posameznikov, organov in organizacj ter drugih zainteresiranih subjektov, da vzpodbuja osebno prizadevnost članov kolektivov, da razvija in vzpodbuja objektivno kritiko in goji polemiko ter člane delovnih skupnosti mobilizira v iste, skupno določene akcije, katerih uresničitev pelje k začrtanim poslovnim uspehom in k uveljavljanju samoupravnih odnosov v združenem delu.« V kolikšni meri je Steklar opravljal to poslanstvo? Gotovo ne v zadostni, meri, a trudili smo se po svojih močeh! Mogoče je bilo premalo objavljenih besed družbenopolitičnih organizacij, vodstvenih delavcev, predvsem pa neposrednih proizvajalV glavnem so se kot avtorji prispevkov pojavljali skoraj vedno eni in isti; še posebej to velja za dopisnike iz Steklarske šole. Velja nepisano novinarsko pravilo: če vsaj 70 do 80% ljudi najde v časopisu nekaj zase, potem je ta že opravil svoje poslanstvo; nikoli pa ni in ne bo vsem po volji. Drži pa, da je bilo takšnih vročih tem premalo; včasih smo se jim kar nekako izmikali. Še vedno so namreč ljudje, ki menijo, da vse le ne sodi v glasilo, ker to čitajo tudi zunaj kroga delovne organizacije. Moje mnenje oziroma prepričanje pa je prav nasprotno: bolj polemično in kritično kot je neko glasilo, večja verjetnost je, da gre za zdrav in močno samoupraven kolektiv, ki se ne boji pokazati na nepravilnosti in kjer so subjetkvine sile močno prisotne. Oziroma, skrešimo mnenje o določenih pomembnih zadevah; izoblikujmo stališča in bodimo odločni ter enotni v akciji! Avtor prispevka trdi, da je pisanje vodilnih delavcev njihova službena dolžnost. S tem se ne bi popolnoma strinjal, kajti če je nekdo nekaj dolžan storiti, je že vprašljivo ozadje takšnega pisanja. Menim, da bi bila pravšnja drugačna trditev, ki jo je izrekel France Popit: »Tisti vodstveni delavec, ki nima kaj povedati delavcem, je slab!« Med tema dvema opredelitvama pa vidim bistveno vsebinsko razliko. Gotovo si ne želimo glasila, ki bi bilo napisano po službeni dolžnosti in kot tako časopis vodilne strukture. Kar se pa tiče kritike glede prispevka o strojnem steklu, bi rad opozoril, da smo se zavestno odločili, naj gre prispevek v objavo v celoti, takšen kot je, kajti gre za resne zadeve in se prevajalci niso čutili dovolj močne,skrajšati ga in poenostaviti, kajti s tem bi prispevek izgubil tisto, kar smo želeli poudariti. Smo pred pomembnim razvojnimi odločitvami; večji del proizvodnje izvozimo na tržišče ZDA in je izvoz za nas, vse bolj pa tudi za vas, v Steklarski šoli, življenjskega pomena, zato je aluzija na uporabnost kelihov odveč! Tudi karikatura, kljub napaki v podpisu - namesto viti, bi moralo pisati viri, po mnenju bralcev, ki sem jih o tem povprašal, ni bila nerazumljiva. Podrobneje sem prelistal vseh 39 številk Steklarja, katerih urednik sem bil. Zanimivo, da v dveh, tudi v tej kritizirani julijsko-avgustovski, za katero priznavamo, da ni bila takšna, kot si jo želimo, sploh ni bilo prispevkov Steklarske šole. Od vsega števila prispevkov jih je Steklarska šola v tem obdobju objavila 7,6%, večina teh pa se je nanašala na učni uspeh v šoli, na delovanje mladih, na učno-vzgojni proces in usmerjeno izobraževanje, le mali del jih obravnava delovanje proizvodnega dela Steklarske šole, ki vendarle predstavlja pomembnejši del delovne organizacije. No, zanimalo me je tudi, kolikokrat se je avtor prispevka pojavil v tem skoraj štiriletnem obdobju na straneh Steklarja. Naštel sem le štiri njegove prispevke, izmed katerih eden pojasnjuje izplačila osebnih dohodkov, o čemer smo že prej zvedeli iz drugih sredstev javnega obveščanja. V istem obdobju, naj za ilustracijo navedem podatek, pa se je direktor naše delovne organizacije, ki je že nekaj mesecev v pokoju, oglasil kar sedemnajstkrat! Pa še nekaj! Predstavnica Steklarske šole v uredniškem odboru je dokaj često tarnala o tem, da ne more dobiti prispevkov pravočasno in v zadostnem številu, menim pa, da bi nam tudi ona lahko sporočila vaše sugestije in zahteve v zvezi s Steklarjem, saj je vendarle na nek način vaša delegatka. Ostale pripombe so umestne in jih bo uredništvo v bodoče gotovo lahko s pridom uporabilo. Steklar tudi ni več poceni, zato je naloga nas vseh s skupnimi močni narediti vse, da bo v teh težavnih časih odigral svojo vlogo obveščevalca, animatorja, in da bo v največji meri prispeval svoj delež k premagovanju gospodarskih težav. ZLATKO NOVAK Pred vami je... Predlog delovnega koledarja Še nekaj manj kot dva meseca nas ločita od dne, ko bomo stopili v novo, 1984. leto. Zato je prav, da pravočasno sprejmemo tudi delovni koledar zanj, saj si prizadevamo, da bi ga prejel prav vsak član kolektiva pri izplačilu novembrskega osebnega dohodka, to bo sredi decembra. Ker bo prihodnje leto prestopno, načrtujemo v njem en delovni dan več, kot smo si jih predvideli za letos, 22. julija - dneva vstaje slovenskega naroda - ne bomo nadomeščali, saj bo v prihodnjem letu na nedeljo. Tako bo v letu 1984 le devet prazničnih dni, medtem ko načrtujemo delovnih dni Predlog delovnega koledarja Steklarne »Boris Kidrič« za leto 1984 Meseci Število Število rednih delovnih delovnih dni sobot Datumi Število delovnih sobot državnih praz. Skupaj ur Delovnih Plačanih Januar 20 1 7.1. 2 - 168 182 Februar 21 1 + 1* 4. in 11* II. - 176+7 176 Marec 22 1 3.III. - 184 184 April 20 2 7. in 14. IV. 1 176 183 Maj 20 2 5. in 12. V. 2 176 190 Junij 21 2 2. in 9. VI. - 184 184 Julij 21 - - 1 168 175 Avgust 23 - - - 184 184 September 20 2 l.iri 8. IX. - 176 176 Oktober 23 1 6. X. - 192 192 November 19 2 3. in 10. XI. 3 168 189 December 20 2 8. in 15. XII. - 17& 176 Skupaj 250 16+1* 9 2.128+7 2.191 250, rednih delovnih sobot 16 in en solidarnostni delovni dan. Nobene delovne sobote na načrtujemo v obeh poletnih vročih mesecih in ker bomo z delom v sobotah nadomestili delo 30. aprila in 31. decembra, bo prihodnje leto nekoliko več delovnih sobot. Precej dolgi praznični dnevi se nam obetajo od 27. aprila do 2. maja - kar šest dni - in ob dnevu republike -skupaj štiri dni! Na skupni seji delavskih svetov smo o tem predlogu že povedali svoje, sedaj pa s koledarjem v rokah preglejte predlagani delovni koledar, ki je v javni razpravi, da bi ga v začetku novembra potrdil centralni delavski svet! 1. Zvezdica (*) pomeni solidarnostni delovni dan. 2. Za julij in avgust ne načrtujemo nobene delovne sobote. 3. V soboto, 12. maja, bomo delali za ponedeljek, 30. aprila, da bomo imeli za prvomajske praznike skupaj prostih šest dni. 4. V soboto, 15. decembra, bomo delali za ponedeljek, 31. december. 5. 366 dni x 7 ur = 2.562 ur manj 53 dni x 7 ur = 371 ur manj 9 dni x 7 ur = 63 ur - 2.128 delovnih ur. 8 Steklarjeva anketa [Kakšne izobraževalne potrebe V prihodnje bi želeli v Steklarni spodbuditi izobraževalno dejavnost, saj najbrž veste, da je tako imenovana kvalifikacijska struktura ali sestava v našem kolektivu dokaj neustrezna in da se še zdaleč ne približuje zahtevani. Pa tudi sicer vse bolj prodira med nas spoznanje, naj bi se delavec izobraževal vse življenje, naj bo to za izpopolnjevanje njegove strokovne izobrazbe ali za dvigovanje njegove splošne kulturne ravni. Prosimo vas, zato, drage sodelavke in dragi sodelavci, da zagotovo odgovorite na vprašanja, ki so napisana v nadaljevanju! S tem boste pripomogli, da bomo lažje ugotovili, kakšne oblike izobraževanja bi bile v Steklarni najbolj primerne in koristne tako za vse vas oziroma za vse nas in s tem tudi za Steklarno kot celoto. Odgovarjajte tako, da čitljivo s svinčnikom ali peresom izpišete zaželene podatke in obkrožite številke pred izbranim odgovorom za vsako zastavljeno vprašanje. Tako izpolnjen vprašalnik oddajte čim prej svojemu delovodji ali poslovodji ali pa ga oddajte v kadrovski službi! Zelo pomembno je, da bi izpolnil ta vprašalnik prav vsak član našega steklarskega kolektiva, saj bomo le potem dobili zares stvarno sliko o naših izobraževalnih potrebah in željah. 1. Ime in priimek:................................................................................. 2. Rojsni datum (dan, mesec, leto): ............................................................... 3. Kakšno stopnjo izobrazbe imate? 1 - nedokončano osnovno šolo ' 2 - dokončano osnovno šolo 3 - poklicno šolo 4 - srednjo šolo 5 - višjo ali visoko šolo 4. Če bi vam Steklarna krila stroške za izobraževanje in vam zagotovila tudi nekatere ugodnosti (študijski dopust, študijsko literaturo, ipd.), ali bi bili pripravljeni pridobiti višjo stopnjo strokovne izobrazbe? 1 - želel bi dokončati osnovno šolo 2 - želel bi dokončati steklarsko šolo 3 - želel bi dokončati kakšno drugo poklicno šolo (navedite, katero:...........................) 4 - želel bi dokončati srednjo šolo (navedite, katero:.........................................) 5 - želel bi študirati na višji ali visoki šoli (navedite, na kateri: .........................) 6 - želel bi se izobraževati, a tega ne morem zaradi določenih razlogov 7 - ne želim se več izobraževati. 5. Ali bi se bili pripravljeni udeležiti ustreznih seminarjev, tečajev in podobnih izobraževalnih oblik, na katerih bi se seznanili z novostmi na svojem strokovnem področju in dobili dodatne informacije o opravljanju svojega dela, 1 - da 2 - ne 6. Ali opravljate v Steklarni kakšno delegatsko funkcijo? 1 - da 2 - ne 7. Ali bi se bili pripravljeni vključiti med udeležence seminarjev in tečajev, ki bi vas seznanili z načini samoupravnega odločanja, s samoupravnimi pravicami in obveznostmi in nasploh z vključevanjem v samoupravno življenje? 1 - da 2 - ne 8. Ali se zanimate za pridobitev primerne interne kvalifikacije, to je z delom pridobljene delovne zmožnosti in raznih programov usposabljanja z delom ipd.? 1 - da 2 - ne 9. In na koncu vas še prosimo, da čitljivo napišete točen naslov svojega stalnega bivališča! Ta informacija sicer ni v neposredni zvezi s to našo anketo, jo pa potrebujemo, da bi pomagali naši kadrovski službi, ki ima o prebivališčih delavcev Steklarne nepopolne podatke. Zato, prosimo, pripišite še: Ulica s hišno številko:............................................................................' Kraj:.....................................................................'........................ Poštna številka: .................................................................................. Pošta:............................................................................................. Tozd (delovna skupnost):............................................................................. Vtisi iz Kijevske steklarne in z obiska v Sovjetski zvezi Pozdravi kijevskih steklarjev... Desetletje prijateljskih stikov s kijevskimi steklarji je letos »dalo« obisk predstavnikov naše steklarne v Sovjetski zvezi. Kolektiv Kijevske steklarne smo obiskali Franc Županič, Jože Bedenik in Jože Božiček, pisec tega poročila. Prvi kot predstavnik zveze sindikatov, drugi kot predstavnik delavskega sveta in pisec kot predstavnik zveze komunistov. Naša naloga pa je bila ne samo, da obiščemo gostitelje in si ogledamo značilnosti Sovjetske zveze, ampak da poskušamo tudi čim več zvedeti in spoznati s čisto tehničnega področja in uporabne izkušnje prenesti v našo vsakdanjo rabo. Temu sestavku namenjen prostor v »Steklarju« je, seveda, premajhen, da bi mogel opisati vsaj površne vtise, ki smo jih dobili o največji deleži na svetu, o deželi velike oktobrske revolucije, o ruskih velemestih in napregle-dnih krajinah. Pa vseeno poskušam s potovanja in pogovorov ter ogledov na ta način sodelavkam in sodelavcem prenesti vsaj nekaj bežnih vtisov. Kijev je veliko mesto Šestdnevni obisk v Sovjetski zvezi se je začel s poletom z mariborskega letališča, se nadaljeval potem z beograjskega, da smo po dveh urah letenja pristali v Kijevu, drugem največjem mestu Sovjetske zveze in glavnem mestu Ukrajinske sovjetske socialistične republike. Poleta smo se kar malo bali, kot je to v navadi. Pa je bil prav uspešen, saj sicer tega prispevka ne bi mogli brati! Sovjetski posadki smo po pristanku v Kijevu kar zaploskali. Naslednja negotovost je bila, ali nas gostitelj čaka... Carinski pregled na kijevskem letališču ni bil ravno mil in po skoraj enourni kontroli so nas že malo bolele roke od »sporazumevanja« s cariniki. Potem pa smo se le poslovili od teh »ovir« in se znašli v objemu našega prijatelja iz kijevske steklarne tovariša Vasilija. Pričakali so nas še namestnik direktorja steklarne, namestnik partijskega sekretarja in prikupna prevajalka Olja. Za dobrodošlico smo prejeli vsak svoj šopek cvetja. S posebnim avtobusom smo se odpeljali v kijevski hotel »Mir«, ki je bil štiri dni naš dom. Kijev je veliko mesto, polno kulturnih znamenitosti, spomenikov, prelepih muzejev revolucije, športnih objektov itn. Če bi si hoteli vse to dodobra ogledati, bi samo za to potrebovali deset dni. Seveda pa tudi tisti štirje dnevi, ki smo jih preživeli v tem mestu, niso bili malo, saj smo skupaj z gostoljubnim domačinom »delali« od jutra do večera in verjetno pridelali kakšen dan več. Če bi moral izbrati najmočnejše vtise o Kijevu, kar zadeva njegove mestne posebnosti in zanimivosti, potem bi omenil: Leninov muzej, spomenik revolucije »Mati domovina«, podzemlje »Lavra«, Muzej ruske in ukrajinske umetnosti, športni stadioni in še in še! Med dogodke, poleg ogleda steklarne in pogovorov, pa bi uvrstil še nastop gruzijske folklore v veliki dvorani »Ukrajina« in ogled svetovnega prvenstva v rokoborbi v Palači športov. Kaj pa steklarna? Pustimo nekoliko ob strani lepote, s katerimi se Kijevčani posebej ponašajo, in poskušajmo z nekaj besedami orisati obisk in pogovore v kijevski steklarni! Kakor že morebiti nekateri veste, je tamkajšnja steklarna nekoliko večja od naše, saj zaposluje 2200 delavcev. In če bi jo hoteli primerjati po opremljenosti ter njenem delovnem programu z našo, bi jo mogli uvrstiti med steklarne s polavtomatizirano proizvodnjo, ki ima posebne oddelke za izdelavo ekskluzivnih, to je posebne predmete. A, prej, ko skupaj stopimo v proizvodne dvorane kijevskih steklarjev, moram še povedati, kako smo na vsakem koraku med njimi doživljali izredno gostiteljsko pozornost. Zato smo še bolj dobivali vtis, da smo že dolgoletni prijatelji... Če nekoliko bolj poglobimo razmišljanja, ko se sprehajamo med polavtomatskimi linijami pri pečeh ter med diamantnimi linijami brusilnic, obhodimo povezujoče transportne linije, stopimo malo bolj spokojno v veliko vzorčno sobo, ki je že nekakšen mali muzej steklarskih stvaritev, nadaljujemo pot v unikatno graversko delavnico pa v prostor s staro pečjo za prostoročno izdelavo, vidimo vseskozi lastno tehnologijo, ki so jo razvili ruski steklarji v lastnih razvpjnih oddelkih in v sodelovanju s centralnim ruskim inštitutom za steklarstvo. Morebiti bi lahko v zvezi z njihovo tehnologijo pripomnili, da ni za svetovni vrh, da je tu in tam mogoče dobiti vtis o »grobi« izdelavi, vendar je vse skupaj za nas, Jugoslavane, poučno njihovo spoznanje: Nasloniti se na lastno pamet, jo razvijati in ne, kar je bilo še pred nekaj leti navidezno lažje, kupovati tujo pamet! Ko pregledujemo proizvode ruskih kolegov in se mimogrede pogovarjamo o organizaciji, zvemo, da ima kijevska steklarna zaposlenih nič manj kot 20 umetnikov, ki skrbijo za razvoj de-signa, da šteje unikatna delavnica 40 brusilcev-graverjev, da so najboljši mojstri steklopihalci zbrani v posebni delavnici za prostoročne izdelke... Brušenje poteka v celoti na diamantnih brusilnih strojih in seveda tudi z diamantnimi brusilnimi ploščami domače proizvodnje. V dolarjih izražena vrednost letošnje proizvodnje te steklarne bo letos dosegla številko 65 milijonov! Po sovjetskem sistemu graditve socializma nosi prevladujočo funkcijo v nagrajevanju in spodbujanju za delo socialistična vzgoja, ki se pričenja že v otroškem vrtcu. Prvenstveni motivacijski dejavnik je morala in moralno priznanje, drugotnega pomena pa je materialna ali gmotna spodbuda. Naziv, kakršen je na primer, »zaslužni delavec«, je nekaj največjega in najbolj častnega. Tak delavec je deležen večjih bonitet ali prednosti, ki pa se ne kažejo neposredno z denarjem, temveč z nagrado, na primer z brezplačnim letovanjem. Zvedeli smo tudi, da Kijevska steklarna redno izpolnjuje letne državne plane, ki so centralno določeni, in je zato dobila tudi najvišje državno priznanje. Mislim, da je to Leninovo odlikovanje. Slovo, ki so nam ga priredili gostitelji na predvečer našega odhoda v Moskvo, na slavnostni večerji, je bilo popestreno z zdravicami, s pozdravi vsem delavcem kolektiva Steklarne »Boris Kidrič« in s sklepno željo, naj bi mesebojno sodelovanje razširili na raven večjega proizvodnotehničnega sodelovanja. Predlagali so, naj bi steklarni izmenjavali vsako leto skupini delavcev - brigad steklarjev in brusilcev, da bi na ta način še bolj obojestransko izkoristili znanje in izkušnje. Kakor je pri njih v navadi, ni mogoče veseljačiti pozno v noč ter se opijati 1A v javnih lokalnih čez mero. Zato j{ž v |U Interhotelu glasbe konec ob pol enajstih zvečer. Tako smo še imeli čas po moskovskem televizijskem programu v športnem pregledu zvedeti, da je zagrebški Dinamo izgubil s Portom. Vendar smo žalostno vest lažje prenesli, saj je izpadel iz tekmovanja tudi kijevski Dinamo, saj smo se vsi skupaj »razžalostili«. Ne vem, ali sem bil uspešen v tem potopisu? Poudariti pa moram še enkrat, da smo dobili posebno naročilo, naj iskreno pozdravimo vse naše delovne ljudi. Odhajali smo, a še nismo uredili v svojih glavah vseh vtisov, ki jih človek dobi potem, ko se sreča z deželo, o kateri sicer le bere v časopisih in knjigah. Ostala je menda le prevladujoč Kadrovske zanimivosti vtis: ruska mesta so izredno, izredno čista, ruski državljani se zdravo hranijo, jedo malo mesa in več zelenjave, pijejo zmerno, vozijo se v glavnem z javnimi prevoznimi sredstvi, ki so poceni, njihovi otroci se šolajo zastonj, veliko vsi obiskujejo kulturne in zgodovinske spomenike, hodijo na razne kulturne in umetniške prireditve, na športne prireditve, veliko berejo in gledajo televizijo... To bi veljaljo za mesto in okolico! Vrste v trgovinah sicer so, a jih je treba jemati po mojem mnenju kot odraz privzgojene kulture, ker »svobodne« gneče, kakršno smo doživeli ob vračanju na beograjskem letališču, v Rusiji res ni. Po triurnem mirnem poletu iz Moskve v Beograd s tupoljevim je naša »od- prava« pristala na trdnih tleh pri kar za 18 stopinj Celzija višji zunanji temperaturi, saj je bilo v Moskvi že hladno, komaj 10 stopinj, medtem ko jih je toplomer v Beogradu kazal kar 28 stopinj. Mislim, da smem v Francijevem in Jožetovem imenu reči, da je bila naša pot lepa in zanimiva in da smo se vrnili bogatejši za vse tisto, kar smo videli, slišali in doživeli v Sovjetski zvezi. Naša obveznost pa je tudi, da na primernem sestanku v okviru tehničnega sektorja povemo tudi tiste, čisto strokovne ugotovitve, ki bi morebiti koristile tudi našemu delu v proizvodnji in razvoju. JOŽE BOŽIČEK V septembru 1442 zaposlenih Konec septembra letos je bilo zaposlenih v naši steklarni 1.442 delavk in delavcev, od tega 438 v tozdu Osnovna izdelava, 164 v tozdu Dodelava, 375 v tozdu Kristal, 173 v tozdu Dekor, 75 v tozdu Servisne dejavnosti, 22 v tozdu Delavska restavracija, 12 v tozdu Naše staklo in 183 v delovni skupnosti skupnih služb. V septembru je prišlo med nas 26 novih sodelavcev, 8 sodelavcev pa nas je zapustilo. Prišli V septembru so prišli v steklarno - v tozd Osnovna izdelavaiza krogličarje Franjo Djurovič, Miroslav Jurak, Josip Korbar in Maksmiljan Mikša, za odnašalce Slavko Barič, Adalbert Kr kleč, Branko Mlinar in Srečko Plav-čak, za pomočnika Dragutin Bukov-šek, v tozd Dodelava: za brisalko stekla Anica Prijatelj in za brusilca I v grobi brusilnici Adolf Peer; v tozd Kristal: za steklobrusilce I Marjan Kranjec, Milan Repinc, Dragica Pešič, Branko Posilovič in Janko Škorc; v tozd Dekor: za steklobrusilce I. delovnega področja Danica Ferlin, Jelka Kovačič, Anton Križnik in Tonica Zo-renč, za steklobrusilki II. delovnega področja Štefica Halužan in Dragica Topolovec, za steklobrusilca III. delovnega področja Ivan Sikošek in za steklobrusilca IV. delovnega področja Radomir Tutnjevič; v tozd Servisne dejavnosti za elektrikara II Ivan Žgajner ter v delovno skupnost skupnih služb za čistilko pisarn Marija Djuraše-vič. Vsem novim sodelavcem želimo mnogo delovnih uspehov in da bi se v našem kolektivu dobro počutili! Odšli V septembru so nas zapustili - iz tozda Osnovna izdelava: krogličarja Ladislav Starček, ki se je starostno upokojil, in Avgust Podhraški, ki je bil izključen, ter odnašalec Friderih Jurak zaradi odpovedi; iz tozda Dodelava brusilec I v grobi brusilnici Janez Kobula, ki se je invalidsko upokojil; iz tozda Kristal steklobrusilki I Josipa Horvat in Anica Šurbek zaradi odpovedi; iz tozda Dekor elektrikar-vzdrževalec Vilijem Plevnik zaradi odpovedi; iz tozda Servisne dejavnosti skupi-novodja zidarjev Milan Bere, ki se je invalidsko upokojil. Rodili so se V septembru so se rodili našim sodelavkam in sodelavcem: Jožica Debelak - Milenina hči, Nataša Klevže -Marinkina hči, Valerija Kokol - Jožičina hči, Monika Planinc - Antonova hči, Toni Posavec - Nevenkina hči in Tomislav Tepeš - Antunov sin Staršem čestitamo za prijeten dogodek, novorojenčkom pa želimo mnogo dobrega v življenju! Poročile so se v septembru so se poročile tele naše sodelavke: Marija Jug - poročena Krivec, Olga Fuher - poročena Hemavs, Vlasta Per - poročena šopek in Ruža Špoljar - poročena Ahec. Vsem novoporočenkam želimo mnogo prijetnega na novi življenjski poti! ZDENKA SITER Upokojili so se... Vlado Starček Tudi krogličar Vlado Starček je izpolnil tista delovna leta, ki so mu 9. septembra omogočila, da se je redno upokojil. Vlado Starček se je rodil 17. aprila 1933 v Poredju. Kot petnajstletni mladenič se je zaposlil v steklarni Straža in delal tam od leta 1948 do leta 1950. Potem je delal še v rudniku Mali Tabor, dokler v letu 1953 ni odšel k vojakom. Po odsluženju vojaške obveznosti pa se je zaposlil kot stiskalec v Steklarni »Boris Kidrič.« Dobro se je priučeval in kmalu postal krogličar. Delo je opravljal vestno vse do svoje, upokojitve. Za Vlada moramo zapisati, da je bil dober delavec in pravi prijatelj, ki mu ni bilo težko pomagati sodelavcem v stiski ali pa človeka v težkih trenutkih vsaj spraviti v dobro voljo. Svojemu nekdanjemu sodelavcu in še vedno prijatelju želimo, da bi v krogu svoje družine in svojih prijateljev užival še mnogo let v polnem zdravju! SODELAVCI Milan Bere V septembru se je zaradi invalidske upokojitve poslovil od sodelavcev vodja zidarske skupine v tozdu Servisne dejavnosti Milan Bere. Milan se je rodil leta 1932 na Humu. Ker je v bližini steklarna Straža, je šel v letu 1948 v uk za zidarja. Takrat je prvič videl steklarske peči, a še na misel mu ni prišlo, da ga bodo pozneje spremljale vsa njegova delovna leta. Med delom si je bogatil spoznanja, preizkušal materiale in si pridobil kvalifikacijo za Samotnega, zidarja. Po osmih letih dela v Straži se je zaposlil v takratnem SGP Rogaška Slatina. Tudi tam je ostal zvest svojemu poklicu. Po- ( : ' • n Pozdravi sodelavcev, ki služijo vojaški rok... Rubrika za naše vojake Na naslov uredništva »Steklarja« večkrat prispe kakšna razglednica ali krajše pismo izpod peresa kakšnega našega sodelavca, ki služi vojaški rok. Na kratko napišejo, kje služijo rok, kako se imajo tam in še kaj. V njih so tudi pozdravi za sodelavce ter najrazličnejše želje, da bi steklarna kar najboljše poslovala... In prav je, da se javljajo, saj so naši delavci! Zato jim uredništvo tudi pošilja »Steklarja«, čim zvemo za njihovo poštno številko. Tako vez med delovno organizacijo in sodelavci, ki so pri vojakih, le ni povsem prekinjena. Da bi tudi sodelavci in prijatelji vedeli, kaj so naši fantje napisali in kje služijo kadrovski rok, bomo odslej redno objavljali njihove pozdrave. Tokrat predstavljamo tisto, kar se je zadnje čase nabralo. Seveda, prevedeno v slovenščino! Zdravo'. Vsem skupaj prav lepe pozdrave od Vojaka Josipa iz umrle Andrijevice. Sedaj sem zamenjal VP in se vam oglašam, da mi niste pošiljali Steklarja. ■ Vojaške pozdrave vsem sodelavcem! Vaš sodelavec Josip Zagorščak Prejmite prav lepe pozdrave od sodelavca Jožeta, ki je na odsluženju vojaškega roka. Prosim vas, da mi pošiljate Steklarja! Hvala! Jože Drifenik iz Kumanova Lep pozdrav pošilja vsem skupaj vojak Marijan iz Čapljine. Adijo! Marijan Kranjec Prejmite veliko pozdravov od vojaka Mladena Hereka iz Pančeva! Zdravo! Prejmite lepe in prisrčne pozdrave od vašega sodelavca Stjepana iz Murske Sobote, kjer sem na odsluženju vojaškega roka. Kakor sem vam obljubil, se vam javljam in vas lepo pozdravljam ter vam želim veliko uspehov pri delu. Prosim vas, da bi mi še naprej pošiljali Steklarja, ki ga rad preberem, saj je resnično zanimiv! Čakam vašo naslednjo številko! Zdravo! Stjepan Droždan V uredništvu bi radi, da bi nam vsi sodelavci, ki služijo vojaški rok, čim prej pisali ter nam sporočili svoje naslove, ker brez tega jim Steklarja kljub najboljši volji ne moremo pošiljati. Veseli bomo vsakega pisma, pozdrava, še zlasti pa bi radi, da nam opišete, kakšno je vaše vojaško življenje oziroma doživljanje tega zrelostnega izpita! UREDNIŠTVO v ______________________ ___________________________________/ tem pa je prišel med nas, v rogaško steklarno. Od leta 1960 je sodeloval pri vseh remontih in graditvah steklarskih peči, prav tako pa je delal taka dela tudi v Slovenski Bistrici in v Steklarski šoli. Delo Samotnega zidarja je težko, saj Samot, vročino in vse druge tegobe, povezane s takim delom, človek težko prenaša. Zato tudi Milanu ni bilo prizaneseno. Navkljub prizadevanjem, da bi vzdržal, je bolezen naredila svoje. Vzdržal je do letošnje jeseni, ko se je vendarle moral invalidsko upokojiti. Milana Berca poznamo ne samo kot dobrega, vestnega delavca ampak tudi kot dobrega tovariša, ki je vedno pripravljen pomagati, če je kdo v zagati. Svojemu dolgoletnemu sodelavcu želimo predvsem zdravja, da bo mogel še dolga leta uživati, kar si je z marljivim delom zaslužil. In veseli bomo, če se bo večkrat oglasil v steklarni, v kateri je preživel lep del svojega življenja! SODELAVCI Janez Kobula Predčasno, zaradi bolezni, se je devetnajstega septembra poslovil od sodelavcev iz grobe brusilnice brusilec I Janez Kobula. Moral se je invalidsko upokojiti... Janez Kobula se je rodil 14. januarja 1937 v vasi Ceste. O svojem delu v naši steklarni pa je povedal tole: »Ker starša nista bila zaposlena, smo sodili v revno kmečko družino. In za- V septembru seje invalidsko upokojil vodja zidarske skupine v tozdu Servisne dejavnosti Milan Bere radi tega mi ni kazalo drugače, kot da sem se že zgodaj v svojih mladih letih zaposlil. Tako sem kot štirinajstletni deček prišel v steklarno. In ko se sedaj spomnim, kako sem leta 1951 z maminimi čevlji na nogah prišel v steklarno, se mi zdi smešno, a bilo je to tudi silno žalostno... Takrat sem podpisal pogodbo, da bom zvesto delal v grobi brusilnici vsaj tri leta. In zares težka so bila ta leta, saj smo takrat še delali v neugodnih delovnih razmerah, nadurno delo pa se je venomer ponavljalo. A, kljub različnim težavam, ki so nas spremljale v tovarni, sem rad prihajal sem. Ne pretiravam, če rečem, da sem bil v steklarni prav tako rad, kakor sem bil rad doma! In vseh svojih sodelavcev ter prijateljev se bom vseskozi spominjal.« Za Janeza smemo zapisati, da je bil marljiv in vesten delavec ter dober prijatelj. Pestile so ga domače težave, saj je moral biti zaradi obolelih staršev kar precej let družinski steber. Vemo tudi, kako si je želel dočakati redno upokojitev, vendar je bila bolezen močnejša od njegove volje. V svoji delovni dobi, ki jo je v celoti zapisal steklarni, je v delu napredoval do brusilca I v grobi brusilnici. Sodelavci želimo Janezu, naj bi se mu zdravje izboljšalo in da bi še dolgo užival sadove minulega dela! Leopold Hribernik S 1. julijem se je letos upokojil vodja prodaje Hribernik, kakor smo ga vsi klicali, saj nas je bilo malo takih, ki V septembru se je poslovil od sodelavcev zaradi invalidske upokojitve brusilec v grobi brusilnici Janez Kobula smo mu rekli Poldi. V njegovi delavski knjižici je napisano vse o njegovem delu, seštete številke pa so se ustavile pri štiriinštirideset. Toliko let je, namreč, delal. In v tako dolgem času se je nabralo v Poldijevih spominih veliko lepih in tudi trpkih spoznanj o sebi in o ljudeh, med katerimi in s katerimi človek dela... Velikokrat sva se pogovarjala. Več o njegovem delu zunaj našega kolektiva, nemalokrat pa tudi o delu v steklarni in v oddelku, kjer nas je delo samo sililo v vsakdanje stike, pogovore in nas zbliževalo. Leopold Hribernik se je rodil 12. oktobra 1919 v Prevaljah na Koroškem. Spominja se težkih časov pred svetovno krizo. Mati, ki je bila šivilja, in oče, ki je upravljal lokomotivo pri knapih v mežiškem rudniku, sta z veliko težavo vzdrževala šest otrok. Delo in življenje je bilo takrat v revirju zelo težko. »Oče mi je umrl, ko sem bil star dve leti,« pripoveduje Poldi, tako je ostalo vse breme na materi. Ko sem končal šesti razred osnovne šole, smo se preselili v Šmarje pri Jelšah, kjer je bilo življenje nekoliko boljše. Po končani osnovni šoli sem hodil v meščansko šoloV Celje, leta 1934 pa sem se odšel učiti trgovinsko obrt v .Grenialno šolo1 v Maribor in opravljal prakso v Selnici ob Dravi. V letih pred vojno sem delal pri Delavskem konzumnem društvu v Ljubljani in opravljal delovne dolžnosti v poslovalnicah v Škofji Loki, Kranju, Poljčanah in Makolah. To so bili lepi časi, ker sem imel kot začetnik lepo plačo.« Potem so Poldija vpoklicali k vojakom. Služil je kot mornar in tako dočakal okupacijo. Vojno je preživel v Gra-zu, najprej v svojem poklicu, potem na prisilnem delu. Pred koncem vojne je bil mobiliziran in potem osvobojen po V zasluženi pokoj je odšel sredi septembra krogličar Vlado Starček Rdeči armadi. Po osvoboditvi je delal najprej v Šmarju in sodeloval pri organiziranju trgovinskega podjetja Na-vod, pozneje preseljeno v Celje in sedaj poznano kot Veleprodaja. Potem je delal v kmetijski zadrugi Šmarje ter pozneje služboval v Celju. Leta 1954 pa je prišel Poldi v Steklarno in bil do leta 1960 šef skladišča, potem je bil prodajni referent, nato pa je postal vodja prodaje. To delo je opravljal vse do svoje upokojitve. Ko sem Poldiju svetoval, naj bi kaj povedal tudi o svojem delu v steklarni, se je obotavljal: »Ne vem, kako naj začnem...? Če boš pisal o meni, upam, da boš vnesel malo poezije, saj veš, kako je! Povedal bom pač po svoje, kakor mislim in kakor čutim.« Po tehtnem molku in z nekoliko ovlaženimi očmi je svojo pripoved strnil takole: »Nočem se hvaliti, vendar je res, da imam fabriko skoraj vsak dan v mislih. Vprašujem se, ali imamo delo, ali ga nimamo? Veš, taka steklarna, kot je naša, mora dobro trgovati in mora biti uspešna. V redu se mi zdi, da smo prebrodili krizo v vodstvu. Čutim, da imajo ljudje zaupanje v novega direktorja in v sedanje pomlajeno vodstvo. Veš, ko greš mimo fabrike, mi je, pravzaprav, hudo, ker je le lepo, če človek nima več vsakdanjih delovnih obveznosti, kakršne sem imel prej. Veš, mladim bi rad povedal, da ste lahko srečni, ker delate v svetovno znani steklarni. Zavedati se morate, da je to velika stvar! Vi, mlajši, uživate sadove naših, včasih zelo resnih in težkih časov. To so rezultati trdega dela. In tega ne smete zapraviti! Tudi sam sem, skupaj z drugimi delavci, prispeval svoje. Pravzaprav je bilo bolj malo Leopold Hribernik, vodja prodaje, seje upokojil letos poleti s štiriinštiridesetimi leti delovne dobe lepih časov v tej moji službi prav zaradi resnosti poklica in delovnega mesta. Morda pa sem si za to kar sam kriv? Ker sem bil preveč zavzet, da bi bilo delo vestno in pravočasno opravljeno?!« Potem me je povprašal Poldi, ali sem bil na izletu skupaj z drugimi delavci ... Odgovoril sem, da ne, ker smo imeli tisto soboto na obisku v steklarni zastopnike firme J. C. Penney iz Združenih držav Amerike. »Vidiš,« je vzkliknil, »meni se je dogajalo isto! Bili so časi, ko sem prihajal v fabriko in sploh nisem vedel natanko, kaj in kje naj bi se dela lotil. Najbolj hudo je bilo konec meseca, za praznike, ob sobotah in včasih tudi ob nedeljah. Spominjam se, kako smo imeli obveznost skoraj vsak dan od-premiti vagon blaga na Rijeko. Ure in čas niso bili zame tako pomembni; vedno je bilo najvažnejše, da smo delo dobro, temeljito opravili. To pa je mogoče doseči le, če človek svoj poklic spoštuje in če se hkrati zaveda, od česa prejema svoj vsakdanji kruh. In treba je tudi spoštovati sebe skozi svoj poklic in delovno organizacijo, v kateri delaš in s katero živiš. Morda bo nepoučeni vprašal, zakaj pa je toliko delal? Res, mnogi v kolektivu tega ne razumejo, kako zelo mora biti delavec prisoten v našem prodajnem poslu. To še zlasti ugotavljam se- daj, ko iščem po spominu prosti čas in lepe dogodke. Izpolnjena načrtovana realizacija mi je bilo resnično edino veliko zadovoljstvo. Porajala je nekakšno ugodje, saj sem opravil svoje delo. Ni me bilo treba priganjati, je pa bila to neke vrste prisila, ki se je vedno valila po hierarhični lestvici navzdol ... Vesel sem, da smo zadnje čase bolj poskrbeli za kadre v prodaji. Nekdaj so se mladi često menjali in navsezadnje je človek ostajal spet sam. Sedanja delitev dela je boljša in razmere so bolj umirjene... No, napiši še to, da želim kolektivu vse najboljše in da bi vse svoje načrte, investicije in povečanje fabrike uspešno izpeljali kljub težavam, s katerimi se sedaj ubada ves svet!« Na vprašanje Poldiju, če mu je kaj dolgčas, je odvrnil: »Pravzaprav ne! No, malo že po sodelavcih in po delu, sicer pa ne! Nekih posebnih hobijev sicer nimam, rad pa se ukvarjam z vnuki. Rad pridem tudi k vam v komercialo in vesel sem, da smo končno le dobili nove cene. Čeprav vem, da se ne živi samo od domačega trga in da je pomemben tudi izvoz!... No, rad bi se že preselil, pa mi nagaja streha. Pa tudi nov avto sem naročil in sedaj čakam, da ga dobim...« Še sva kramljala s Poldijem Hribernikom o tem in onem, o njegovem vrtu, pa o sladkorni, o načrtih in še o marsičem. Svojo izpoved je sklenil skromno, kakor se je od nas poslovil. Čeprav je bil zelo zavzet in marljiv delavec vse življenje. Kako tudi ne, sicer ne bi ob delu dokončal v letih od 1960 do 1963 ekonomsko večerno šolo...! Pravzaprav pa je bilo vse Poldijevo življenje ena sama velika šola. Svoje delo je opravljal uspešno, četudi je bilo naporno in zahtevno. In, kar je tudi treba zapisati, bil je dober sotovariš. Iskreno ti želimo, Poldi, zdravja in sreče! FRANC JANKOVIČ Zahvala Ob nenadomestljivi in prerani izgubi dragega moža, očeta, sina in brata Zorana Korbarja se v globoki žalosti iskreno zahvaljujemo vsem za izraze sožalja, za darovano cvetje in za tako številno spremljanje na njegovi zadnji poti! Žalujoči: žena Ivanka s hčerko Ines, starši in drugo sorodstvo Ali veste, kaj delajo pionirji? Tudi v gasilskem društvu sodelujemo! Dragi bralci Steklarja! Tokrat se vam predstavljamo pionirji TIGD, to je tovarniškega industrijskega gasilskega društva. Naše vrste štejejo 41 članov in smo porazdeljeni v tri desetine, v najmlajši smo stari med sedmimi in desetimi leti, v drugih dveh pa smo nekoliko starejši, med desetimi in štirinajstimi leti. In naša prva naloga je, da bi kar se da dobro posnemali svoje starejše vrstnike - članice in člane našega društva! Pred več leti je delovala v Steklarni pionirska desetina, vendar je njena dejavnost po nekaj letih uspešnega dela prenehala. Potem pa sta se pojavila dva zagnanca v gasilstvu - Franc Colnarič in Jože Verk, ki sta spet pričela zbirati okrog sebe mlade iz Rogaške ter jih navduševati za gasilstvo. Ponovno sta ustanovila pionirske desetine. Začela sta znova; vsak začetek pa je težak, predvsem glede opreme. Prvo leto smo začeli s tekmovanji kar brez uniform, potem pa smo si počasi začeli nabavljati opremo in sedaj smo zagotovo najboljše opremljeni in uniformirani v šmarski občini! Z razvijanjem našega samoupravljanja pa smo tudi mi ubrali ustrezno pot in ustanovili pionirski upravni odbor. V njem se samoupravno dogovarjamo o naših ciljih in nalogah. Tako se tudi v tej obliki seznanjamo, kaj je samoupravljanje in kako je treba samoupravno ravnati. Kdor hoče sodelovati v naših vrstah, mora imeti za to dovoljenje staršev. Najprej ga seznanimo z našim delom in z disciplino pri tem. Zavedamo se, da med nami ni prostora za razgrajače. Naša naloga je spoznavanje gasilske tehnike in rokovanje z njo. S pridobljenim znanjem potem vadimo za tekmovanja. Vsako leto se udeležimo občinskega tekmovanja, in ponavadi smo pri samem vrhu. Sodelujemo tudi z drugimi društvi v Sloveniji in onkraj Sotle. Tako se redno udeležujemo srečanja slovensko-hrvatskih pionirjev. Letos smo bili še posebej delovni. Najprej smo sodelovali s tremi desetinami na občinskem tekmovanju in se z eno desetino uvrstili na republiško tekmovanje. In ta je dosegla zelo lep uspeh, saj je dobila med šestdesetimi ekipami srebrno plaketo. Potem smo se udeležili srečanja slovensko-hrva- ških pionirjev v Ludbergu, kjer je bilo veliko naših vrstnikov, saj se je tekmovanja udeležilo kakšnih 1.500 pionirjev. Spet smo sodelovali s tremi desetinami. Naša dejavnost pa ni samo neposredno gasilsko delo. Poleg tega, da vadimo v gasilskih veščinah in tekmujemo, pomagamo tudi pri urejanju gasilskega doma. Vemo, da ste večkrat vprašali, kam spet gredo, ko ste nas videli koračiti skozi tovarno. Šli smo na usposabljanje... Na občnih zborih društva sodelujemo pionirji z recitali, posegamo pa tudi v razprave. Organiziramo tudi letovanje pionirjev na morju. V šoli imamo veliko obveznosti, vendar še vseeno najdemo čas za vadbo, česar se lotevamo z velikim veseljem. Saj se vendar usposabljamo za pomembno in humano veščino - preprečevati in gasiti požare ter s tem pomagati sebi, drugim ljudem in vsej naši družbi. Zato priporočamo staršem, ki prebirate te vrstice, da svetujejo svojim otrokom vključitev v naše vrste. Boljše bo, če bodo med nami, kot da bi bil kdo prepuščen cesti! Toliko tokrat! V naslednji izdaji Steklarja pa boste prebrali o nas še kaj... Tito je ob neki priložnosti rekel: »Gasilstvo brez mladine je kot drevo brez korenine!« UPRAVNI ODBOR PIONIRJEV TIGD Športno srečanje s Steklarno Hrastnik Prehodni pokal gostom Komisija za šport in rekreacijo Steklarne »Boris Kidrič« je pripravila in izvedla 24. septembra letos športno srečanje delavcev naše in hrastniške steklarne. To srečanje smo pripravili na pobudo delavcev obeh delovnih organizacij. Pri tem so se zlasti izkazali gostje, ki so prišli v Rogaško v polnem številu, medtem ko za nas, domačine, tega ni mogoče trditi. Zato so gostje tudi premočno zmagali ter osvojili prehodni pokal! Srečanje je potekalo v izrednem prijateljskem vzdušju. Vse je prevevala zavest, da športni rezultati sploh niso v prvem planu, pač pa je pomembno tovarištvo, medsebojno spoznavanje delavcev iste stroke in v tem smislu tudi izmenjavanje delovnih izkušenj. Kot gostitelji prav gotovo ne moremo soditi, kako uspešni smo bili pri organizaciji srečanja. Moramo pa pograjati tiste člane našega kolektiva, ki so krivi, da nismo mogli nastopiti v vseh dogovorjenih športnih panogah, na primer v namiznem tenisu pri ženskah in moških ter v streljanju pri ženskah. Pa tudi za druge ekipe si upam trditi, da so bile po kakovosti slabše sestavljene, kot bi sicer lahko bile. V tekmovanjih so se kot posamezniki najbolje izkazale: v pikadu pri mo- ških Anton Rajher iz naše steklarne s 158 točkami, in pri ženskah Tanja Hafner iz Ste&lame Hrastnik s 74 točkami; v streljanju pri moških Ivo Delpin iz Steklarne Hrastnik s 174 krogi in pri ženskah Ida Vrtačnik iz Steklarne Hrastnik s 160 krogi; v ribolovu pa je zmagal Anton Jug iz naše steklarne. Sicer pa so bili izidi posameznih srečanj naslednji: V velikem nogometu zmaga Hrastničanov z 9:7 po streljanju enajstmetrovk. V streljanju moških zmaga Hrastničanov s 640 krogi proti 537 krogi, medtem ko so njihove strelke dosegle 556 krogov, dočim naše sploh niso nastopile. V ribolovu so zmagali naši z razmerjem točk 4.722:3.464. V balinanju so bili boljši Hrastničani in zmagali z 2:1. V košarki so nam gostje naložili kar 80 košev, medtem ko so naši dosegli le 18 košev. V šahu smo izgubili kar s 4:0. V moškem pikadu smo domačini zmagali s 398:365, pri ženskah pa se je ponovila slika iz streljanja; gostje so zbrale 285 točk, naše pa nobene, ker niso nastopile. V kegljanju so nam pri moških Hrastničani dali lekcijo, saj so podrli 531 kegljev, dočim so jih naši podrli 421. Pri ženskah pa so bila naša dekleta boljša in zmagala z razmerjem v podrtih kegljih 148:118. Po končanem tekmovanju smo se vsi udeleženci srečanja zbrali na tovariškem srečanju v jedilnici delavske restavracije, podelili najboljšim diplome za prva in druga mesta, vse sodelujoče pa je v imenu steklarne pozdravil Maks Mrcina in pri tem poudaril, naj bi postala taka srečanja tradicionalna. Po zahvali gostiteljev vsem za sodelovanje in z obljubo, da bo organizacija na osnovi pridobljenih izkušenj na naslednjem srečanju še boljša, smo vsi skupaj zapeli pesem »Jugoslavijo«. In razšli smo se z čvrstno obljubo gostov, da bo naslednje srečanje v septembru prihodnje leto v Hrastniku. STIPE PEŠIČ Športno rekreacijsko tekmovanje med tozdi v pikadu Najboljši iz servisnih dejavnosti Po začrtanem programu komisije za šport in rekreacijo smo izpeljali v steklarni tudi posamično in ekipno tekmovanje med tozdi v pikadu. Tekmovali so med malico in treba je povedati, da je bilo med delavci za tekmovanje dovolj zanimanja. Sodelovali so tekmovalci iz vseh proizvodnih tozdov ter iz tozda za vzdrževanje, medtem ko se iz delovne skupnosti skupnih služb nihče ni oflločil za sodelovanje. Nekateri tozdi so prijavili celo več ekip. Med moškimi je sodelovalo 30 tekmovalcev, med ženskami pa jih je sodelovalo le pet. Pri ženskah je bila najboljša Branka Gluhak pred Zvezdano Dangubič, medtem ko je zmagal pri moških An- ton Mikša pred Antonom Rajherjem. V ekipni konkurenci so se tozdi zvrstili takole: 1. tozd Vzdrževanje 444 točk, 2. tozd Osnovna izdelava 396, 3. tozd Kristal 294 in 4. tozd Dodelava 234 točk. Ekipe in posamezniki so prejeli za prva mesta pokale in za druga mesta diplome. STIPE PEŠIČ . 1 | J t| GRAM MEDMET KRAT7CA SOVJET A6E/VC/- JE OKOLICA vom OKRAS V PARKU/ /VEKDAN-JE /ME ZA OTOK V/S /VAM TAVČAR PRED- TpM/A ČRKA D&ECEDE DRuž/me SČ/MKAV- CEV madal- JEVAMJa GESLA §§ jrJ ► l 1 M : i MOČ, JAČ/M4 ČRKI /VESTRO- KO/M/ak > f 1 e j ' 1 SLOV. PESKIK (J4MEZ) surovima ?A STEKLC A L Samska Aeaias-EMOTA li VRSTA PREPROG VAR/AK- TA Ž/EPLO UPOR- KEz, TRMOGLA- VEC HAKE-ČO/JSKO M- /At£ ML £ £ 'M/ IZDELEK Sfi££>/3č£ MOIOAV/- Ž > ME /z&aapja MUZM OGMJE- M/SKO ŽREL O SEZMAM /ME/J /točno RAZSTRE- LIVO LETM/ PR/OE- LEK SMOLA /a/O/JSjV/d FIGOV- CEV MEMČ/JR /F PEVKA JR/TA) JOŽA// SADEŽ TRAVA ČRUGE kosmje AM V/HA- -V* AFRIŠKA DRŽAVA 'Povork/k, MAS A valuta iTKAMICk LEPA// eozbP/ POSEK TR/MOG, MAŠIL -MEŽ X/MA SO/y— A//CA trČem/e MAX6DOH. POL/T/etJA AčUAVKA aIžmade 6 SOVJET. JAu/sr JEDRSKA ELEEJ^P- /JAJMAaU-či ČEL/o saiovi AMERdJ Mzi/Č- a/a SOGtAS- MKA GORA J Jt/L/JCU/ OSE&AH /TAL/JR K/s/K MALEP- K4 K/P KRILATE- GA ČEČKA Nagradna križanka št. 109 Med rescvon.^ ..ogradne križanke št. 109 bomo z žrebom razdelili za 490 dinarjev nagrad in sicer prvo nagrado 200 dinarjev, drugo nagrado 160 dinarjev in tretjo nagrado 130 dinarjev. Prosimo pa reševalce, naj vsakdo odda le po eno rešitev! , Rešitve nagradne križanke pošljite na naslov: uredništvo časopisa »Steklar«, Steklarna »Boris Kidrič«, 63250 Rogaška Slatina, Ulica talcev 1 ali pa jih oddajte v skrinjico za časopis »Steklar« pri vhodu v steklarno. Pri tem ne pozabite pripisati na ovojnico: ZA NAGRADNO KRIŽANKO ŠT. 109! Pri žrebanju bomo upoštevali le pravilne rešitve, ki bodo prispele na naslov uredništva časopisa »Steklar« ali ki bodo oddane v skrinjico za časopis najpoznejeido 15. novembra letos. Za nagradno križanko št. 108 je žreb namenil prvo nagrado 200 dinarjev Mariji Sprajc, drugo nagrado 160 dinarjev Vlasti Per in tretjo nagrado 130 dinarjev Mili Mašera. Nagrajenkam čestitamo! Vsem sodelavcem pa svetujemo, naj se poskusijo v reševanju naših domačih tematskih križank, čeprav nagrade niso najbolj vabljive. Rešitev križanke št. 108 vodoravno: DONAČKA GO(ra), časnikar, trg, rida, P, ritem, em, Aragon, Lastovo, naloga, jokavec, oliva, Ra, ve, R, Get, laik, bet, akademik, A var, matica, kolerik, Avon, plamenica, Arafat, acetat. UREDNIŠTVO Glasilo -Steklar« ureja uredniški odbor: Zvezdana Dangubič, Boris Firer, Anton Jošt, Magda Jurjec, Zlatko Novak, Franc Vehovar in Franc Zupanič. Predsednik izdajateljskega sveta Alojz Juhart. Predsednik uredniškega odbora Boris Firer. Glavni in odgovorni urednik Franc Vehovar. Tajnica uredništva Vida Juhart - Likovna zasnova in oblikovanje Aljoša Rebolj - Uredništvo »Steklarja«: Steklarna »Boris Kidrič« 63250 Rogaška Slatina, Ulica talcev 1, telefon (063) 811-611 - Glasilo izdajata steklarna »Boris Kidrič« in Steklarska šola - Rokopisov in fotografij uredništvo ne vrača - Naklada 1800 izvodov - Tiska ČGP »Delo«, Ljubljana