s It ■ A L 113. Stev. Paviatol Iranko v cfriavl SNI V Uiibllani, v torek 18. mala 1920. razen ponaeljha Mva po prazniku »■•k dna opoldan. j^cinižtvo je v Ljubljani, frančiškanska ulica it. 6/1., Učiteljska tiskarna. . 8e frankirati in pod-®cer se jih ne pri-wa. Rokopise se ne vrača. i Prostor 1 mm X J®«poK 1-20. Uradni poslano ter no-Jj® isti prostor K 1*60. večjem naročilu popust. AKT Posamezna Stev. 1 kr&no. Leto IV. Telefonska St. 313. Naročnina: Po poiti ali ! * dostavljanjem ua dom za celo leto K 180, za pol jeta K 90, za četrt leta mesec K 15, Glasilo Jugosiov. seclialno-demokratične stranke. 45, za _________ _ t ir» Nemčijo oelo leto K 21Q, ■JB ostalo tujino in Ameriko K 240. P, Reklamacije za list so poštnine proste. 'j' Dpravniltvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št.6/1., Učiteljska tiskarna. S pogodbo na dan! Na naše članke o Auerspergovih odgovarja »Slovenec" z niif nf’ *o- zelo obširno. Cel uvod-viio * • -e Posvetil, v katerem za* m taji m priznava. vari^6 P°8odbe same mu odgo-Dortuu;° Sa™? sledeče: če niso naši Borihl t,resni?ni’ potem objavite po-Doda*t-^er ? ^ot s°dite vi o naših Obiavj! S(xi™° tod* mi o vaših, kdo ni«! P°2otlbo, da bodemo videli, Vzprn trdl reSIlic0-aiČni p?ini0> da so vaši podatki res-8amn rot6m le med našimi in vašimi 2?n!ir«zlika’ da vi trdite, da se °dba na 60.000 kub. metrov letno’.-i1 Pa Smo napisali, da imate sekati 120.000 kub. metrov. mi —ifcu.uvu nuu, jiicuuv. are^?DJSk Dri vsei tej stvari se ne 2a nit r®v,lke v prvi vrsti, temveč trdiwLdruSeSa- Mi smo trdili in še zveza“' se va^a »Gospodarska velekapitalistom, JavorSfmti- Auersi>ergu, Kajfežu, Eadrn^ ' I?ie?8« >• dr. Zatajila je dru?h?!. prmcipe in šta me-flr t>.stva je otvoril podpredsednik ’ ob' 10,30 dopoldne. Ker ni bilo zadostnega števila navzočih poslancev, je sejo zaključil in dotočil prihodnjo sejo na sredo ob 6. popoldne. KUŽNE BOLEZNI V SRBIJI. LDU. Belgrad, 15. Po raznih krajih Srbije so se pojavile med živino kužne bolezni Poljedelsko ministrstvo je ukrenilo vse potrebno, da se bolezni zatro. {Jugoslovanka mirovna DELEGACIJA JE ZAPUSTILA pallanzo. LDU. Trst, 14. *I1 Piccolo« poroča iz Pallanze z dne 13. t. m.: Jutri dopoldne zapusti jugoslovanska delegacija Pallanzo. Gospod Pašič se odpelje v Evian, da nadaljuje tam svoje zdravljenje. Minister dr. Trumbič odide s svojim tajnikom Pavlovičem in z ostalim osobjem delegacije v Pariz. Jugoslovanska delegacija je osia-Ia dva dni v Pallanzi, ker je pričakovala, da se bo italijanska ministrska kriza skoraj rešila in da se bodo nato pogajanja nadaljevala. Ta odhod ne znači nobene izpremembc od strant Jugoslovanov, v kolikor se tiče morebitnega nadaljevanja pogajanj. LDU. Belgrad, 15. Presbiro dc-zuava iz Pariza: Ko se je Scialoja vrnil v Rim je izjavil, da bo sporazum z itieoslovansko delegacijo dosežen v 6—7 dneh, ker sta Pašič in dr. Trumbič prišla s tem namenom, da se jadransko vprašanje reši. BONOMI SFSTAVI NOVO ITALIJANSKO VLADO. LDU. Milan, 15. (D1111KU.) Kakor javljajo listi, ie kralj včeraj poveril Boaiomiju sestavo novega kabineta. Voditeli ljudske stranke. Meda, ie zagotovil, da bo Bonomi našel podporo njegove stranke. STAVKA SODNIH URADNIKOV NA DUNAJU. LDU. Dunai, 15. (DnnKU.) Večerni listi poročajo: Stavka sodnih uradnikov, ki je bila pred kratkim napovedana, je danes resnično izbruhnila. SKLIC 4NJE ČEHOSLOVAŠKE NARODNE SKUPŠČINE. LDU. Praga, 15. (CTU.) Ministrski svet sklicuje vse člane narodne skupščine k ustavodajni seji za 26. maj. Hkrati odreja za 27. maj skupno sejo obeh zbornic v svrho volitve in zaprisege predsednika republike. PROTEST ZOPER NAVAL IMPE-RIJALISTOV V RUSIJO. LDU. Praga, 15. (CTU.) Tukajšnji Rusi privede jutri protestno zborovanje proti poljskemu in japonskemu navalu v Rusijo. OOSPODARSKA ZVEZA ZA ČEHOSLOVAŠKO. LDU. Praga, 14. (CTU.) Danes se je ustanovila gospodarska zveza, ki je polee parlamenta v čehoslova-ški republiki največjega pomena Osnovali so se razni odseki, med $ijimi finančni, ki mu načeluje bivši jgovski minister dr. Fiedler. STAVKA BANČNIH URADNIKOV V BERLINU. LDU. Berlin, 15. (DunKU.) Pogajanja v državnem delovnem ministrstvu, ki se tičejo zahtev bančnih uradnikov, so bila prekinjena. Kakor poročajo listi, so pričeli stavkati bančni uradniki že v mnogih mestih v državi. Baje stavka že nad 50.000 bančnih uradnikov. NEMČIJA SE NE UDELEŽI RAZPRAV V SPAI. LDU. Pariz, 15. maja. Nemški Msti prinašajo vesti iz Berlina, ki javljajo, da je vlada v sredo diskutirala *' 'stri raznih dežel o vprašanjih, $ejo Nemčije in ki bodo tvorila -*~vrrf*et razprav v Spai. Pri tej prl-Ijki je bilo sklenjeno, da nemška vlada ne pošlje svojih zastopnikov niti v Spao, niti na gospela rsko konferenco v Pariz, dokler francoske čete ne izpraznijo Frankfurta in ozemlja ob Meni, ker ni več razloga, da bi bili ti kraji zasedeni. PROLETARSKA SOLIDARNOST. LDU. Amsterdam, 14. (DunKU.) Kakor poroča »TeJegraaf« iz Londona, so londonski pristaniški delavci sklenili, da ne nalože nobene ladje, ki bi vozila vojno gradivo državam, katere so sovražne ruski sovjetski vladi. Opozarjamo na današnji sinfo-nični koncert orkestralnega društva »Glasbene Matice« v t-jubljani, ki sc bo vršil ob 8. uri zvečer v dvorani hotela sUnion«. Novice. Zakai stavkalo deiavd? Na Irskem je stavkalo pred kratkim 300.000 delavcev samo v interesa zaprtih delavcev. Prisilili So vlado, ki je ravnala z zaprtimi kakor z navadnimi zločinci, da je zaprtim priznala vse ugodnosti političnih intet-nirancev, — V Nemčiji je bila splošna stavka delavstva. Ustavil Je delavec delo ter tako strl militaristično gibanje, ki je ogrožalo republiko. — V Združenih državah Amerike je stavka železničarjev. Zahtevajo reorganizacijo železnic. Nočejo, da bi te službe samo kapitalističnim trustom. — V Franciji je stavka železničarjev, ka terim &e pridružijo tudi rudaiji (medtem se je najbrže že razvila v sploš no). V oklicu objavlja »Združni odbor-.: Vse le vedno dražje, vkljub temu nekateribrezmejnobogatijo. Novi davki obremenjujejo reveža enako kakor bogatina. Železnice, rudniki, veleindustrija, vse služi bogatinom, da bogatijo še bolj na račun revežev. Vlada pa nima nobenega programa, da bi to ustavila. Delavski razred pa ima svoj program: Železničarji so postavili kot svojo prvo točko za htev -- socijalizacijo železnic. S tem izločilo vsak osebni interes, vsak egoizem, njihov boj služi le skupnosti — In pri nas? Tu se pa morajo boriti še za lastno eksistenco, za skorjo kruha, dočim se tovariši drugod lahko že za vlSle cijfe. ki prinesejo zboljšanje ae samo poedinhn —-staviiujočim — ampak celemu narodu. (H) — Zapravlien denar. Od 1. marca lanskega Jeta pa do danes se }e porabilo za začasno narodno predstavništvo 8,132.000 dinarjev ali 36,528.000 kron Ta cirkus je drag... Pasivna rezistenca v železni* ških delavnicah. V zagrebških želez-iiških delavnicah je začelo strokovno delavstvo izvajati pasivno rezistenco Vlada odpušča vsled tega rezistentne delavce Iz službe In hoče pasivno rezistenco zlomiti. — - Posledice belega terorja, Dne 15. t. m. pop. je bila seja osješkega mestnega zastop., ki so se je udeležili že namestniki 20 razveljavljenih komunističnih mandatov. Komunist Hartel fe začetkom seje “a more kot komunist položiti prisego le s pridržkom. Ker se mu to ni dovolilo, je zapustil zborovalnico. Ostali komunistični zastopniki so prisegi; brez pridržka. Volitev župana se ni mogla izvršiti, ker so oddaji komunisti prazne glasovnice. Zaradi tega je sistirano delovanje mestnega za stopstva. — Samomor vsled stanovanjske bede. Samomor je izvršila v Osjeku neka gospa Majer s tem, da se je obesila, ker ji je stanovanjski urad hotel odpovedati stanovanje, v katerem je stanovala nad 60 let. — Za ustanovitev zveze intelek* tualcev v Jugoslaviji. V Belgradu ustanavljajo zvezo intelektualcev Prdsednik odbora je vseučiliščni profesor Jovan Cvijič. -- Italijanski kapital na Koroškem. lalijani so v Celovcu kupili hotel Grommer, v Beljaku pa »Park • Hotel«. Takisto so pokupili dve tretjini delnic »Alpine Montangesell-schaft«, katere last sta tudi koroška rudokopa Hiittenberg in Lčlling. V nemškem delu Koroške bodo kmalu vsa večja podjetja v italijanskili rokah. — Mednarodna prometna konie- renca, ki se vrši v Oradcu. bo v kratkem zaključena. Uspehi pogajanj so za vse udeležene države povoljni. — Razen že javljenih važnih sklepov, se Je ukrenilo tudi vse potrebno, da 8e odstrani nabiranje in kupičenje blaga, zlsati na obmejnih postajah. Glede colninske službe se ie dosegel z ozirom na železniški blagovni promet sporazum, po katerem se bodo omejile sedaj še česte zakasnitve pri to vornih vlakih. Tarifni odsek je sklenil, Ja se uvedejo direktne tarife med Cehoslovaško, Avstrijo, Jugoslavijo in Italijo, Poštni odsek je postavil norme pisemskega novinskega in zavoj-nega prometa med imenovanimi šti rimi dižavthni. V brzojavnem hi telefonskem odseku so sklenili, da se ima zasebni, brzojavni in telefonski promet med državami, ki se udeležujejo te konference, hitreje razvijati. Dalje §0 bfli Izdani ukrepi, da se olajša transitni, brzojavni in telefonski promet med Cehoslovaško in Nemčijo. —_ Sodrug Peter Cingr, znani zastopnik čeških centralistov v dunajskem parlamentu, je obhajal 12. t. ra. sedemdesetletnico svojega rojstva. Cingr je po poklicu rudar in je vedno zastopal tešinske rudarje v parlamentu. Je eden prsih pionirjev soci-ializma v Cehoslovaški. Čestitkam, ki so mu jih izrekli milijoni češkoslovaškega delavstva, se pridružuje tudi ves jugoslovanski proletarijat in vzklika: „Na mnogaja letal** — Stoletnico rojstva Josefa Ma- nesa, enega najslavnejših in prvih čeških slikarjev, so Čehi 12* t. m. kar najslovesneje praznovali. — Socialistično poljsko glasilo „Naprz6d“ svari Poljake pred vojsko z Rusijo. Pravi, da je to za Pol-sko veliko zlo, in to je treba kar naj-preje končati, sicer bo Poljska težkoi udarjena. „Naprzod“ končuje z be-f sedand: »Nehajte, fantje, slabo se zabavate! C,Pr. L.“ — Da je vojska Poljske proti Rusije — naroden samovar Poljske, pravi angleški general Thomson v,| listu „Daily Herald“. Zelo slabo sodj! o poljskih »uspehih** in pravi, da so le krvav in žalosten dovtip, ki no more imeti trajnega uspeha. Prej ali slej bodo Rusi s Poljaki obračunali, Kijev bo zopet v ruskih rokah in pri-1 šlo bo to, čemur se pravi enfemisti-čno (z boljšimi besedami) »strategi«1. 6ni urnik**. Pred tem bo pa, kot na-! vadno, plenjenje in mor enje. A ko; dela poljska vlada vsled lastnih na« j gibov, prepustimo jo svoii usodi; akoi sta Jo pa res Anglija in Francija nahujskali, pa tega ne moremo dovolj ostro obsoditi. Končno bodo pa Poljaki tepeni kot Judenič, Denikin in Kolčak. Število izdanih knjig je padfo. med vojno- v Nemčiji od 35.000 n«r 14.700 (v 1.1913. in 1918.); v Araerik{,J od 9000 na 7700: na Angleškem od j 12.400 na 7700; v Franciji od 11 60-1 na 4500. Pri vsem tem pa trdi še sta-, tistika, da se število izišlih slabili! knjig v splošnem ni zmanjšalo. Kara plove svet? (H) , — Rumunska se pogaja s Škodo- vlml tovarnami za zgradbo 1000 novih lokomotiv in za popravo 2000 poškodovanih. Rumunska rabi 4000; lokomotiv, ima jih pa le nekaj nad) 1500. Dolžina prog Rumunske znaša1 danes 14.000 km v primeri s 3600 km pred vojsko. — Francoska misiia v Pragi se bo, razpustila m preosnovala v poslani-*, štvo. Dosedanji poslanik v Mehiki Louget, postane srancoski poslanik Pragi. Sirile I =T NAPREJ = •dlnl socljallst. dn«vnik slovenski. Dnevne vesti. Klerikalna vlada preganja tudi Kmetsko-delavsko zvezo. Po deželi hodijo na povelje okrajnih glavarstev orožniki in preganjajo1 člane in zaupnike »Kmetsko- delavske zveze«, dajejo jih brez vzroka; pod policijsko nadzorstvo, jim groze’ z aretacijami in sodnijo. Ljudje, ki sa‘ povsem nedolžni vprašujejo, zakaj vse to. »BoljŠeviki« odgovarjajo? orožniki. Strahovlada belega terorja }e vsak dan neznosnejša. Odločno protestiramo proti takemu gazenju državljanskih pravic. Zlasti v krškem okraju se grozi in terorizira, da je groza. V Št. Rupertu orožniki hodijo po hišah in vrše preiskave brez povoda. Ljudstvo hočejo ostrašiti, da se odvrne od organizacije in stopi zopet nazaj v klerikalni tabor. Seda--njo deželno vlado delamo odgovorno ne samo politično, ampak tudi osebno za vse nepostavnosti, ki se danes gode v deželi. Stran 8. NAPREJ. Sis\. 113, »Večernemu Listu« v odgovor. V vašem listu št. 107 z 11.mala me pozivate, da naj se nekoliko poglobim v duh krščanstva. Namesto da b: ti poštenjaki odgovorili na to.kar smo Jih pozvale, da nam povedo, kje so zakoni, ki bi ščitili in varovali žer.c in zakaj nas imenujejo prostitutke in vlačuge zato, ker se borimo za pravice, katere bi nam morale biti pj božji pravici že zagotovljene, ko bi bili kdal vladali llndie, ki bi imeli le drobtinico tistega krščanstva v src«, kolikor ga hnajo v ustih. Povejte rale* ali je nekrščansko, boriti se za pravice, ki sem o njih pisala v 108 štev. »Napreja«, za katere se borimo me proletarske žene z vsemi silami? — Povejte tudi, aii je krščansko, da nas imenujete zato prostitutke in vlačuge? ... Da. da, krščanstvo je prav lepo Ali, dokler bodo taki krščanski list!, kakor so vaši, izlivali tako nekrščansko gnojnico na krščanski narod, tako dolgo ne bo krščanska misel obvladala posameznikov, še manj pa ves narod. To bodi moi odgovor na vaše napade in moje prepričanje. Žena-proletarka. Žrtve za slovensko kulturo. Tako se nazivljejo knjigotržd h Slovenije sami v članku, ki ga je objavil »Slovenec« v svoji sobotni številki, in v katerem hočejo te »žrtve« Opravičiti svode navijanje cen knjigam, katero je »Naprej« ugotovil. Mi pa vprašamo »Jugoslovansko knjigarno«. če je morala za tisk knjige »Veriga« doplačati sedaj tiskarni razliko, ki je nastala od natiska knjige do danes vsled draginje v tiskarski stroki? Mi vemo, da ne, ter da knjige, ki se danes natisnejo, ne prodajajo knjigarne v zgubo in se krijejo le razlike s poviškom cen prej natisnjenih knjig. To raziiko spravijo gg. knjigotržd v svoj žep. Izgovor o taračunavanju v lirah pa je tudi zeio čuden, ker Je bila založba v Trstu in Gorici sploh zmirom bolj majhna, a le to je »Jugoslovanska knjigarna« V večini pokupila takoj v začetku vojne z Italijo, in je gotovo račune vsled razpoložljivega denarja tako] aH pa vsaj do koncem 1918 leta po-ofatčala. Ta zagovor knjigotržcev je zelo slab in ga ne upoštevamo. Najbolj sramotno pa Je, kako tl groba* ksopi slovenske kulture končajo svoj zagovor. Evo ga: »Predolgo bi bilo spuščati se v razne podrobnosti, povemo pa slovenski Javnosti samo to, £la naj bo previdna v postopanju proti slovenskim kulturnim delavcem, pisateljem (tl stradajo 1 op. ur.) kot knSgotržcem, ker res ne ve kaj delal Slovenski knjigotržd, na čelu jim Jngoslovanska knjigarna, ne bodo tms prepričali o svojih vzvišenih tdeafih in ciljih, ker jih nimajo. Ampak kšeft Je kSeftl Na državnem zavodu ca gluhoneme v l Jubllami bodo sprejeli za Sol jeto 1920/21. vnovič gojence in gojenke. Prošnje za sprejem Je vložiti prt zavodnem kuratoriju do 10. junija 1.1 Pogoji sprejema so razvidni Iz razglasa v Uradnem listu od lt. maja 1.1, št. 56, na katerega opozarjamo prosilce. Redna javna seja občnskega sve-m ljubljanskega bo v torek, dne 18. maja ob petih popoldne v mestni dvoran!. »Slovensko zidarsko In tesarsko društvo«. Prejeli smo: Drušivo ime{ novano v naslovu. Je vabilo dne 11 t m. v »Jugoslaviji« vse polirje. preddelavce in delavce stavbene stroke na sestanek z dne 13. t. m. v gostilno g. Turka v Streliško ulico. Radove den sem tudi laz šel tja ob določeni uri, sedela pa le tam le ena oseba, nakar so prišli še trije moji prijatelji. Na sestanku le bilo vsega skupaj pet ljudi. Sedaj pa pametno besedo vodi teljem tega društva l Ko bi se bilo sestanek naznanilo v »Napreju« »Delavcu« In ne v meščanskih listih, s katerimi nima stavbinsko delavstvo nobenega stika, bi bil sestanek vse drngačenl Delavstvo namreč v,e kam da kot zavedno delavstvo spa da! i.Q. Vsi posestniki, id imajo v občini Vič oddeljene ceste, se pozvljajo, da tekom tega meseca gotovo nasujejo te ceste, ker bi v nasprotnem slučaju sicer to storila občina Vič na stroške prizadetih. Nadalje morajo vsi oni posestniki, ki imajo svoj svet ob ce I. pl. 7ajc: Zrinjsko Frankopana, 3.) A. Haldrih- Slabo sveča (e brlela. 4.) Pod oknom. 5.) V sladkih sanjah, 6.» Adrijansko morje Izdaia drugih prt-Ijubjenih moških zborov sledi. Pevska društva in pevci nai pridno seželo po okusni in ceni izdaji, izvod stane je k l —, 11 izvodov K 10.—. Dobiva se Mala Pesmarica v Zvezni knj;-garni, Marijin trg, Ljubljana. »Društvo zasebnega uradnlštva Slovenije«, Strok, skupina uradništva zavarovalnic naznanja: Z ozirom na vedno zavlačevanje upravičenih zahtev celokupnega uradništva s strani vodstev zavarovalnic, kojim Je bil 14 dnevni rok za rešitev spomenice glede zboljšanja težkega, gmotnega položaja uradništvti, ter Je bil vnovič podaljšan za tri tedne. Je uradništvo zavarovalnic sprevidelo, da se z zopetnim podaljšanjem roka, katerega vodstva zavarovalnic ponovno zahtevajo, hočejo rešitev tega perečega vprašanja le zavlačevati. Zategadelj Je na svojem sestanku dne 12. maja t. L sklenilo, da vstopi z dnem 17. maia 1.1. v pasivno rezistenco. k. cev in vpokojencev. 1. odborova seja cnv in vpokojencev. 1. odborova seja v pondeljek 17. t. m. ob 8. uri zvečer v običajnem lokalu. Gg. odbornik', polnoštevilno! Važno in nujno! -Predsedstvo. k. Zgubil se Je 14. 5. i L v mesta majhen otročji beli triko površnik. - -Proti nagradi 100 K oddati pri državni policiji. k. Vse one gospe in gospodične, k\ so. bile naprošene za sodelovanje pri veselici org. voj. invalidov, se vljudno naprošajo, da se udeleže sestanka veseličnega odseka v sredo 19. t. m. ob 5. uri pop. Gosposka ul. 3, društvena pisarna na dvorišču. — Splošna org. voj. inv. Veselični odsek. k. Iz Slovenije. Radeče pri Zidanem mostu. (N a-ivnost radeške gospode.) Ko so prišli dne 30. pr. m. v Radečt vojaki, je v trgovini g. P. bil zanimiv pogovor, ki kaže vso naivnost naše »boljše« gospode, kar se tiče delavstva. Pogovor v trgovini se je suka* okrog neumne govorice, češ, da pridejo na dan prvega maja v Radeče železničarji skupno z drugimi delavci ropat trgovine in razbijat, vsled če sar da je prišlo vojaštvo stražit. Da radeška gospoda kaj takega govoriči o delavstvu, ki ga smatra še vedno za neizobražene ljudi In divjake, ni oič čudnega. Čudno se nam pa zdi, da ta naša gospoda še sedaj ne izprevidi da je odebelila in obogatela od delav skih grošev J Loka pri Zužmu. Za delavsko slogo m delavčeve pravice.) Že dolgo nismo ničesar poročali, čita-telji bodo gotovo mislili, da nam dobro gre Ali motili bi se. Kakor povsod, tako so tudi tu ljudje, ki mrze delavsko Ribanje. K tem ljudem se nagiba tudi neki A. Ni zanj značilno samo to. da ie nekoč skočil na nekeea delavca O., ki ga je pretepal, pobil na tla in hodil po njem. (Obrtniško nadzor-ništvo in merodajne oblasti ter vodstvo tovarne kopit naj nemudoma store potrebne korake proti tem j vročekrvnežu, ker je to njegovo postopanje protizakonito!) Omenimo naj povrh tega tudi še, da je ta go spod A. organizaciji delavstva zet j nenaklonjen in tudi intrigira proti njej. Ko smo delali za podporo padlim delavskim žrtvam z dne 24. aprila, je nastopal zoper ta sklep organiziranega delavstva Mi delavci pa se prav dobro zavedamo, da s! bomo vedno in povsod mogli pomagati te potom svoje organizacije in zato jo bomo še podpirali in izpopolnjevali Organizacija je delavčevo zavetišče- S Sklad za svojce padlih žrtev. Dc sedaj izkazana darila K 10.898.05; nadalje so darovali: Sulgaj Josip K 50.—, OrobolŠek Anton K 50.—, Perovšek Jože K 15.—. J. Pr K 10. Osobje pisarne konsumnega društva v Ljubljani K 780.—, Orel Alojzij K 30.—, Stortnšek Martin K 30.- , Černe Alojzij K 30.—, Šekorajna Ignac K 30.—, Oašparič Anton K 30. Branisel Franc K 30.—, Boštjančič Jožef K 30—, v skupnem zneska K 12.093.05.______________________________ Izdajatelj Ivan Mlinar. Odgovorni urednik: Jak. Vehovec. Tisk »Učit. tiskarne« v Ljubljani. Ne morete spati? Niti delati? Imate nervozne bolečine? Občutek zadovoljstva doprinese Vam Feller-Jev Dravi Elza-fluid. 6 dvojnatih ali 2 veliki špecijalni steklenici 36 K. Trpite na počasni prebavi? Zaprtju? To zlo se odstrani s pravimi Fellerjeviml Elza - krogljicaml. 6 škatljlc 18 K. — Želodec okrepča-Joča švedska tinktura 1 steklenica 15 K. — Omot in poštnina posebej, a najceneje. Eugen V. Feller, Stupic* donja, Elzatrg št. 252, (Hrvatsko). —D— 930 Zahvala. Ob bridki, nenadomeitni Izgubi drage soproge in matere Jožefe Jarc roj. Ham se čutim dolžnega zahvala vsem, ki so 8 tolažilno besedo lajšali gorje v času bolezni in smrti. Iskrena zahvala vsem darovalcem vencev, pevcem pevskega druStva Krakovo-Tmovo za ganljivi žalostinkl in ostalemu občinstvu za obilno zadnje spremstvo. Ljubljana, UL maja 1920. Žalujoči soprog: Ivan Jarc. UMU. MM DLO SIEI. I = KGBTKUM ZMBBfiE Z OMEJENO ŽIVEŽU. =>=— TISKOVINE ZA SOLE, ŽUPANSTVA IN URADE. NAJMODERNEJŠE PLAKATE IN VABILA ZA SNODE IN VESELICE .S LETNE ZAKLJUČKE NAJMODERNEJŠA UREDBA ZA TISKANJE ČASOPISOV, KNJIG, BROŠUR ITD. STEREOTIPIJA. LITOGRAFIJA* Hočeš postati govornik? naroči „ Kočni *plsovnik“, primeren za obrtnika, trgovca, uradnika, delavca, rokodelca, kmeta, vojaka in za vsako gospodinjo. Cena K 20-—. Na* daije se dobi knblčua knjlia za vsakovrsten les, okrogel in rezan. Dobi se v vsaki knjigarni ali pa pri založniku VIUGM POŽGAJ, Kranj »L 2. Slamnike barva v vseh niansah in čisti tovarna JOS. REICH. •a k _ novih raznovritt- <■3103(9 nlh dvokoles x najboljšo pnevmatiko, posebej piaSIe, zračna Čreva In vsako* vrstni deli sa dvokolesa In rasne stroje. — Vzamejo se tudi stara dvokolesa in stroji v račun. 623 F. l trgovina z raznimi stroji, LJUBLJANA, Stari trg 28. za parni stroi se sprejme pri i imi |V-;; ? ’'.'" i ' i'* .... Levstikova 11 ' ' '-.'V v- ' ; 'i * t ' .v- ' '. ■ * = NaJvetJa zaloga raznovrstnih finih moških oblek, površnikov, modnih in športnih hlai Iz pristno angleškega blaga. Eleganten kroJI Solidno delol Izdelki prve domača oblat. Industrije na debelo i sl Hune % MaŽek G . sptOBku li la S6e». V, Prodaja s LJUBLJANA ~1 rr. besjbs I Aleiksai na drobno i Ma€@k ksnndrova c«sto M. S, . . S -.-i