Andrej Nared ERAZEM (PRED)JAMSKI - SLOVENSKI ROBIN HOOD? * '^I^^^^^^-^^^^^^^^^^^^^^^^^-K^-^r^'^-^-»^^-^^^^^ "Ni banditizma brez legende," pravi Eric J. Hobsbawm, saj mit ustreza željam in pričakova- njem preprostega prebivalstva.1 Ljudska domiš- ljija spleta idealizirane zgodbe o posameznikih, ki so se upali upreti tiranski gospodi in se boriti proti raznovrstnim tlačiteljem, pa čeprav so bile metode tega boja pravzaprav navadni zločini.2 Tudi naši predniki v tem niso bili izjema. Sko- zi stoletja so se izoblikovale številne legende, katerim so bili zgodovinski dogodki le medel zunanji okvir. Med takimi legendami je zgodba o "zadnjem roparskem vitezu na Kranjskem", Erazmu (Pred)jamskem, gotovo ena najbolj znanih, saj najbrž med nami ni nikogar, ki ne bi poznal kakšne pikantnosti iz življenja znameni- Pričujoča razprava je za objavo prirejeno poglavje "Erazem Jamski" iz diplomske nalogo z naslovom K zgodovini poznosrednjeveškega razbojništva na Slo- venskem, ki sem jo pripravil v študijskem letu 1997/98. Za pomoč pri nastajanju diplomske naloge in tudi pri pripravi tega teksta se najlepše zahvaljujem mentorju, doc. dr. Petru Štihu, za dragocene nasvete in pojasnila pa prof. dr. Božu Otorcpcu, ki mije velikodušno dovolil tudi vpogled v svojo zbirko prepisov srednjeveških do- kumentov. Citiram po M. Bcrtoša, Zlikovci i prognanici (Socialno razbojništvo • Istri • 17. i 18. stoljeću), fida 1989, str. 18. Prav tam. str. 215 si. tega klativiteza. Najzaslužnejši za to je prav go- tovo kranjski polihistor Janez Vajkard Valvasor, ki je v svoji Slavi vojvodine Kranjske3 zapisal fa- mozno zgodbo o Erazmovem obleganju in smr- ti, v katero je poleg starejših predlog vpletel ele- mente iz ljudske tradicije ter vse skupaj začinil z njemu lastno duhovitostjo in že kar pretirano domišljijo. "Prav zaradi te zgodbe zavzema Jam- ski grad glede 'romantike' davno minulih dni vi- teštva med slovenskimi gradovi prvo mesto, Erazem pa je postal ena tistih redkih oseb iz na- še srednjeveške zgodovine, ki so zapustile med ljudstvom trajen spomin."4 Iz zgodbe o Erazmu, ki je v poznani obliki plod ljudske domišljije, Valvasorja in pa roman- tičnih pisateljev 19. stoletja, bomo skušali v sle- dečih vrsticah izločiti čim več mitičnih elemen- tov oziroma na podlagi sicer redkih ohranjenih virov sestaviti "novo zgodbo", ki bo manj spek- takularna, a zato bližja "resnici", kar je smoter J. \V. Valvasor, Die Elire des Hertzogthums Crain, Lay- bach 1689, Buch IV., str. 525 si. Zgodba o Erazmu je skoraj v celoti objavljena v prevodu Mirka Rupla, glej J. V. Valvasor, Slava vojvodine Kranjske. Izbrana poglav- ja (izbor in prevod M. Rupel), Ljubljana 1984 (le ena izmed mnogih izdaj), str. 89 si. B. Reisp, Predjama, Kulturnim naravni spomeniki Slo- venije 72, Maribor - Ljubljana 1977, str 18. 6 ZGODOVINA ZA VSE slehernega prizadevanja zgodovinarjev. Za uvod v Erazmovo demitologizacijo pa je vseeno potrebna krajša obnova z domišljijo mnogih prelevasene zgodbe. Erazem Predjamski je bil nadvse pogumen kranjski vitez, ki se je izkazal v mnogih bojih, še posebej s Turki. Bil je mož v najlepših letih in se ni zanimal za kaj drugega kot vojne. Tepel pa se ni rad le z dednimi sovražniki krščanskega ime- na, ampak tudi s plemiči bližnje in daljne okoli- ce, zakaj bil je sila srborit. Njegova junaštva so ga privedla na dvor, kjer je postal stotnik cesar- ske telesne straže. Tako pa se je začela njegova nesreča: ob neki priliki se je spri z maršalom Pappenheimom, ker je ta žalil spomin na njego- vega najboljšega prijatelja, Andreja Baumkirc- herja, nekaj let predtem obglavljenega voditelja štajerskih upornikov. Ker Pappenheim ni hotel preklicati svojih besed, ga je Erazem izzval in v dvoboju ubil. Zato so ga zaprli in obsodili na smrt, vendar mu je uspelo uiti iz ječe in se po dolgem begu (Pappenheima je baje ubil v Frankfurtu) zateči na rodbinski grad Jamo pri Postojni. Medtem ga je zadelo izobčenje in za njim je bila razpisana tiralica, tako da se je bil prisiljen preživljati z ropanjem okoliških prebi- valcev (menda predvsem plemičev) in bogatih trgovcev, ki so po bližnji trgovski poti potovali proti morju. Poleg tega se je povezal s kraljem Matjažem in pomagal njegovi vojski, ki je leta 1483 divjala po Kranjskem in Krasu, ter jo celo privedel do Trsta. Glas o Erazmovih nadaljnjih hudobijah je cesarju Frideriku velel, da je tržaš- kemu glavarju Gašperju Ravbarju ukazal, naj dobi Erazma živega ali mrtvega. Ta je po dalj- šem iskanju odkril vitezovo roparsko gnezdo in ga začel oblegati, da bi Erazma in njegove tolo- vaje lakota prisilila k predaji, zakaj s silo ni bilo moč osvojiti gradu v nedostopni pečini. Lakota pa kar ni zlomila obleganih. Še več! Erazem je dal pozimi Ravbarjevim vreči celega vola s kožo vred, za veliko noč pa še nekaj živih koštrunov. Ravbarja je celo vabil v grad na gostijo, da bi se ta na lastne oči prepričal, kako tam gori nič ne manjka. (Kar je bilo tudi res, saj je iz gradu vodil skrivni rov, ki je omogočal razkošno življenje.) Toda Erazem je sam naredil napako, s katero je zasadil lopato za svoj grob. Glavarju je namreč po svojemu slugi poslal košarico svežega sadja (čemur se spodaj niso mogli načuditi), drugič pa ga je obdaroval z lepimi ribami. Sluga je še večkrat prišel v Ravbarjev tabor in glavar je z bogatimi obljubami naposled uspel kupiti nje- govo zvestobo Erazmu. Ko se je sluga vrnil v grad, je z ruto skrivaj označil mesto, kamor je njegov gospodar vsak večer hodil na potrebo. Tja so oblegovalci namerili svoje kanone in ob dogovorjenem znamenju, ko je namreč sluga posvetil z lučjo, ustrelili. Kamenje, ki ga je od- krušila krogla, je ubilo roparskega viteza. Izda- jalec je odprl vrata v grad in nato zmagovalcem pokazal skrivni prehod, ki je omogočil enolet- no kljubovanje. Okoliški podložniki so pod li- po, ki jo je ob bližnji cerkvici sam zasadil Era- zem, pokopali zadnjega kranjskega roparskega viteza in ducat njemu zvestih mož. Skupaj z Erazmom se je v ljudski spomin usi- dralo tudi ime (žal napačno) njegovega rodu, recimo Erazmov priimek. Erazem je pripadal Jamskim vitezom, kranjski oziroma jamski veji ministerialov goriških grofov in gradiščanov iz Lienza na Tirolskem, ki pa se jih napačno ime- nuje Predjamski.5 Jamski se navajajo kot Burg- grafen von Lueg, kot Lueger, pa tudi Logar in Luogar.6 Za grad Jamo se pojavljajo imena An- trum, Laforam (la forame), Foramen, še sredi 15. stoletja (1456) se v latinskem viru omenja Niko- laj "de Foramine (cioè al Luogar)".7 V nemščini se je grad imenoval Lueg in tudi Valvasor upo- rablja izraz Lueg, "po kranjsko Jamma", pa tudi "Lukna".8 Gradiščan Konrad "de Jama" se ome- nja že leta 1397.9 "Predjamski" se v srednjem ve- ku torej gotovo še ne uporablja (za grad šele od konca 18. stoletja dalje10), kljub temu pa se (je) prav v zvezi z Erazmom (celo kot "Erazem Lue- ger Predjamski") običajno uporablja(l) tako v zgodovinopisju kot tudi sicer. Erazem in njegov rod nikakor niso bili Predjamski, temveč Jamski. Za pisanje mnogih zgodovinarjev o Erazmu Jamskem je v prvi vrsti značilno, da se povečini brez zadržkov opirajo na Valvasorja in ga nekri- tično povzemajo. Pregled zgodovinopisja11 bo- 5 D. Kos, Jamski vitezi, Enciklopedija Slovenije (-ES) 4 (1990), str. 261. 6 K. Andrejka, Predjamski vitezi, Slovenski biografski lek- sikon (-SBL), 7. zv., Ljubljana 1949, str. 478. 7 A. Hortis, Documenti risguardanti la storia di Trieste e dei Walsee, Arclwogra/o Triestino, Nuova serie IV. (1876-77), str. 275; S. Rutar, Schloss und Herrschaft Lueg, Mittheilungen des Musealvercins für Krain (-MMK) 8 (1895), str. 3 sl.; Reisp, Prcdjama (kot v op. 4), str. 3- 8 Valvasor, Ehre (kot v op. 3) IV, str. 519 sl. 9 K. Trotter, Die Burggrafen von Lienz und zum Lueg, Schiern - Schriften 105, Innsbruck 1954, str. 107. Naj- lepše se zahvaljujem prof. dr. Božu Otorepcu, ki mije to težko dostopno publikacijo prijazno posodil. 10 I. Stopar, Prcdjama, ES 9 (1995), str. 265. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE mo začeli z Augustom Dimitzom, ki sodi v čas začetkov resnega zgodovinopisja pri nas. V svo- ji Zgodovini Kranjske u je povzel Valvasorjevo pripoved, le da je Gašperja Ravbarja napačno zamenjal z Nikolajem Ravbarjem. Podobno se na Valvasorja opre Franc Orožen.13 Nekoliko resneje se je z Jamskimi spoprijel Simon Rutar; razširil je spekter virov (mednje uvrstil tudi Kalchbergovo romantično povest), za katere pa je kaj kmalu ugotovil, da nas glede znamenitega Erazma "pustijo v negotovosti".H Podvomi sicer v Valvasorjevo zgodbo, nikakor pa ne v Eraz- movo razbojništvo. Rodbinske zveze med Jam- skimi mu niso jasne. Alfons Müllner, kustos kranjskega Deželnega muzeja, si je po svojih iz- kopavanjih v Predjami zadal nalogo, preveriti romantično zgodbo, ki obravnava Erazmovo smrt.15 Poleg Valvasorja in Kalchberga je vklju- čil še Bavčerja in Laziusa ter svoja arheološka odkritja. Celotno Müllnerjevo izvajanje odseva željo po iskanju sozvočja med pripovednimi vi- ri in materialnimi ostanki. Na koncu tudi on pretežno potrdi Valvasorjev scenarij, iz katere- ga izloči najbolj absurdne elemente, na primer Erazmovo ježo pred Mali grad.16 Josip Gruden17 primerja Erazma "Logarja" z Baumkircherjem. Kot že njegovi predniki je tudi on živel le za voj- sko in držal s tistim, ki ga je bolje plačal. Vroče- krvnost in sla po bogastvu sta ga pripeljala v spor z oblastjo in okolico, kar je bilo usodno zanj in za njegov rod, saj naj bi bil Erazem zadnji svojega rodu. Dva kasnejša pregleda slovenske zgodovine, Kosova Zgodovina Slovencev in Slovenska zgodovina do razsvetljenstva, imata Erazma za srednjeveškega plemiča, ki je za več- jo vsoto denarja prestopil na stran cesarjevega sovražnika Matije Korvina.18 "Zadnji roparski vitez na Kranjskem, Erazem Predjamski, je to postal zaradi svoje vročekrvne narave, zaradi 11 Andrejka. Predjamski vitezi (kot v op. 6), str. 479; Reisp, Predjama (kot v op. 4), str. 29 si. 12 A. Dimitz, Geschichte Krains von der ältesten Zeit bis auf das Jahr 1813,1. Teil, Laibach 1874, str. 292 sì. 13 F. Orožen, Vojvodina Kranjska, zbirka Slovenska zem- lja, IV. del, LJubljana 1901 (IV/1), str. 198 si.; 1902 (IV/ 2), str. 75. 14 Rutar, Lueg (kot v op. 7), str. 9. 15 A. Milliner, DieFclsenburgLueg in Innerkrain, ARGOI. (1892), str. 14 si, priloge II, III; III. (1894), str. 57 si, 105 si, priloge IV, V, VI. 16 Prav tam, str. 108 si. 17 / Gruden, Zgodovina slovenskega naroda, Celje 1992 (reprintprve izdaje izlet 1910-16), str. 280si. 18 M. Kos, Zgodovina Slovencev: od naselitve do petnajste- ga stoletja, Ljubljana 1955, str. 327; P. Štih - V. Simoniti, Slovenska zgodovina do razsvetljenstva, Celovec - Ljub- ljana 1996, str. 161. katere je neprestano prihajal v konflikte z ob- lastmi." 19 Erazem torej večini piscev velja za ponosne- ga, drznega in samosvojega plemiča, za ropar- skega viteza, pa čeprav je Valvasor edini vir, ki o njem govori kot o roparju. Kako globoko je v slovensko zavest usidrana ta podoba, kaže tudi pred nedavnim izdana knjižica, katere naslov - Erazem in Predjama v pripovedi in resnici20 - res veliko obeta. Kot pripoved je predstavljen ponatis Malavašičeve povesti (glej spodaj), kot resnica pa pisanje, ki se vsebinsko od povesti bistveno ne razlikuje in temelji bolj na ljudskem izročilu kot na iskanju "resnice". Erazem naj bi kot roparski vitez napadal le bogataše in plemi- če, kmetom pa prizanašal. Knjižica iz zbirke Na- še gore list predstavlja plemenitega razbojnika, ki je bil "nekak slovenski Robin Hood".21 Največji prispevek k poznavanju Erazma in Jamskih nasploh je doslej brez dvoma delo Ka- milla Trotterja22, v katerem sicer ni ponujena kaka kritična sinteza, pač pa so zbrani skoraj vsi ohranjeni viri, na podlagi katerih se uspemo dvigniti nad nivo legende. Po kratkem pregledu nekaterih zgodovinskih obravnav (bolj ali manj resnih, upoštevati pa se- veda moramo tudi čas njihovega nastanka in te- danje stanje metodologije) omenimo še nekaj Erazmovih "častilcev" iz literarnih vrst.23 Teh je bilo veliko predvsem v prvih desetletjih 19. sto- letja, v času romantične zagledanosti v naravo in zgodovino, ko je meščanska družba svoj dolgčas preganjala z romantiko davno minulih dni. Romantični avtorji so segali v Valvasorja in v ljudsko izročilo. Prvi je bil štajerski pesnik in pisatelj Johann Kalchberg s povestjo Erasmus Lueger.24 Za razliko od Valvasorja posveti veči- no prostora dogajanju pred obleganjem, se pra- vi Erazmovim neverjetnim junaštvom v vojnah, njegovemu prijateljstvu z Baumkircherjem, dvoboju z maršalom Pappenheimom, sodnemu procesu, begu iz ječe... Samo obleganje opiše v 19 M. Žvanut, Od viteza do gospoda, Ljubljana 1994, str. 54. 20 F. Malavašič - F. Habe - D. Kunaver, Erazem in Predja- ma v pripovedi in resnici, zbirka Naše gore list, Ljublja- na 1997. 21 Prav tam, str. 8, 11. 22 Trotter, Burggrafen (kot v op. 9), zlasti str. 61 si. 23 Prim. Andrejka, Predjamski vitezi (kot v op. 6.), str. 479; Reisp, Predjama (kot v op. 4), str. 27si. 24 J. Kalchberg, Erasmus Lueger, v: Archiv für Geographie, Historie, Staats- und Kriegskunst 5, Wien 1814, str. 91 si, 101 si. VSE ZA ZGODOVINO 8 ZGODOVINA ZA VSE glavnem po Valvasorju. Kalchbergovo zgodbo je povzel Franc Sartori, po katerem je kot izvle- ček nastalo več ponatisov, med katerimi so naj- bolj znane izdaje postojnskega založnika Rihar- da Šeberja25, ki praktično sledijo Kalchbergu (preko Sartorija) in ga večkrat dobesedno citira- jo. Po Valvasorju in nemških predlogah je Franc Malavašič leta 1845 objavil povest Erasem is Ja- me 26, ki je bila brez dvoma bestseller svojega ča- sa, saj je v petdesetih letih, do leta 1896, dožive- la pet izdaj (izdaje 3-5 pod naslovom Erazem Predjamski). V teh povestih je Erazem žrtev spletk, usode, svoje vihrave in brezkompromi- sne narave, svoje časti in prijateljstva do nesreč- nega Andreja Baumkircherja. Med mlajšimi lite- rarnimi upodobitvami omenimo še trilogijo Erazem Predjamski sodobnega slovenskega pi- satelja Saše Vuge. Erazem vsekakor predstavlja fenomen v slo- venski zgodovinski zavesti in ga je zato potreb- no resno obravnavati, toda ne po mitu in pove- stih, ampak po njemu čim bližjih virih. Stanje teh res ni rožnato, a tudi ne tako katastrofalno, da bi se smeli zadovoljiti že z Valvasorjem. Med sodobnimi primarnimi viri je ohranjenih nekaj listin ali njihovih regestov, v katerih se Erazem in njegovi sorodniki pojavljajo kot ude- leženci pravnih dejanj, ki jih listine dokumenti- rajo. Srečamo ga kot prejemnika posesti, kot pričo oziroma poroka, kot sopečatnika, posred- nika v sporu, nosilca kake funkcije. Zastonj pa bi iskali tak vir, ki bi dokumentiral njegova hudo- delstva, recimo kakšno obtožnico ali pa tiralico v smislu: išče se zloglasni Lueger, živ ali mrtev. Na- rava srednjeveških virov nima posluha za taka pričakovanja oziroma se taki viri niso ohranili. Pripovedni viri so bolj zgovorni, zato pa manj zanesljivi. Med tovrstnimi viri je na prvem me- stu Avstrijska kronika Jakoba Unresta, ki je na- stajala v času Erazmove smrti, leta 1499 pa se ne- nadno zaključi (Unrest umre 1500). Kronika je eden najpomembnejših pripovednih virov poz- nega srednjega veka.27 Unrest je srednjeveško izobražen, njegov pogled na svet srednjeveško antropomorfen, kljub temu pa je zanesljiv popi- sovalec svoje zgodovinske sodobnosti s smi- slom za resničnost. V vire za starejša obdobja redko podvomi, do sodobne zgodovine, ki jo tudi sam doživlja, pa je bolj kritičen.28 Veliko vrednost za zgodovino zadnjih rodov Jamskih vitezov ima družinska kronika Herbersteinov, ki jo je okoli leta 1560 napisal znameniti diplo- mat Žiga Herberstein (1486-1566), sicer nečak našega Erazma.29 Jedro knjige je obsežna zgo- dovina njegove družine, vključene pa so tudi rodbinske povezave Herbersteinov s plemiški- mi družinami Štajerske in sosednjih dežel. Kro- niko odlikuje razgledanost in zanesljivost pis- ca.50 Laziusova kronika31 vsebuje seznam gra- diščanov iz Lienza in Jame ("Burggravii de Lvencz et Lveg"). Geneološka razmerja so tu precej pomešana. Vsak poznejši pisec (zgodovinar) je očitno menil, da je k znanemu potrebno še kaj doda- ti.32 V Zgodovini Norika in Furlanije je tako je- zuit Martin Bavčer sredi 17. stoletja zbral "spo- mine in legende... tudi če ne povsem preučene, da bi s tem vsaj delno ostale zapisane potom- cem" in skušal "dobremu bralcu sporočiti, kar smo videli ali brali".33 Poleg opisa Jame (Lueg)3< podaja zgodbo o Erazmu Jamskem35, pri kateri 25 Felsenschloss Lueg und Erasmus Lueger, Adelsberg 1900 (Druck und Verlag von R. Šeber). 26 F. Malavašič, Erasem is Jame. Povest is pctnajstíga sto- letja, Ljubljana 1845. 27 J. Unrest, Österreichische Chronik (Hrsg. • Gros- smann), Monumenta Germaniae Histórica (-MGH), Scriptores rerum Germanicarum, Nova seríes, Tomus XI, Weimar 1957, str. XXVII. 28 Prav tam, str. XI, XXVI; prim tudi A. Lhotsky, Quellen- kunde zur mitteralterlichen Geschichte Österreichs, Mitteilungen des Instituts für österreichische Gesc- hichtsforschung (-MIÖG), Erg. 19, Graz - Köln 1963, str. 405 sl. 29 Das Familienbuch Sigmunds von Herberstein (Nach dem Originale herausgegeben vonj. Zahn)f,ArcliivfUr österreichische Geschichte (-AÖG)39 (1868);str. 293 si. 30 Prav tam, str. 296, 305. 31 W. Lazius, De aliquot gentium migrattonibus, sedibus fixis, reliquiis, Hnguarumquae initiis & immutationi- bus ac dialectis, Libri XII, Basilae 1572, o Jamskih v knjigi VI, str. 252. Del teksta, ki se nanaša na Erazma, navaja tudi Mullner, Felsenburg (kot v op. 15), str. 111. 32 Trotter, Burggrafen (kot v op. 9), str. 61. 33 M. Bauzer, Historia rerum Noricarum et Foroiulien- sium, 1663- Delo se v prepisu Karla Novaka iz leta 1777 nahaja na rokopisnem oddelku NUK-a, kot Ms. 56, tu fol. 2. Na Erazma nanašujoč dol prepisa je obja- vil Müllner, Felsenburg (kot v op. 15), str. 110. Celotno delo pa je izšlo tudi v slovenskem (ne najboljšem) pre- vodu: M. Baucer, Zgodovina Norika in Furlanije, Knjiž- nica Slovenskega bibliofilskoga društva (prev. V. Z. Je- linčič), Ljubljana 1991, tu str. 11. O Bavčerju in njego- vem delu glej B. Marušič, Pater Martin Bavčer (1595- 1668), v: Pater Martin Bavčer. Ob štiristoletnici rojstva (ured. •. Marušič in P. Štih), Nova Gorica - Ljubljana 1995, str. 7sl. 34 Bauzer, Historia (kot v op. 33), Liberi, cap. 23, fol. 37; Baucer, Zgodovina (kot v op. 33), str. 31. 35 Liber VIII, cap. 95, fol. 222; Baucer, Zgodovina (kot v op. 33), str. 376. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 9 se opira na Laziusa, "Labacenses tabulae"56 in na ljudsko izročilo." Valvasorjeva Slava je bila sad 17. stoletja in kot tako jo moramo tudi ocenjeva- ti. Valvasor je bil v metodološkem in nazorskem smislu ujet v duha svojega časa, ujet v barok. Njegovo zgodovinopisje je pripovedujoče in poučno; zdi se, da mu je bil nauk pomembnejši od preverjene informacije. Kjer ni imel na voljo pisnih virov, je segel po ustnem izročilu, če pa ga je tudi to pustilo na cedilu, pa po svoji fanta- ziji. Vilfan ocenjuje uporabnost Valvasorjevih del kot zgodovinskih virov takole: "Glede posa- mičnih dejstev, ki jih je Valvasor poznal iz last- nega opazovanja, je do nasprotnega dokaza za- nesljiv, njegova povzemanja virov in tujih po- datkov pa v splošnem tudi niso izmišljena, pač pa jim v podrobnostih ne smemo pripisovati prav velike dokazne moči."38 Kakorkoli že, v obdobju romantike in realizma, v prvi polovici •i6 Po Müllner/u (Felsenburg (kot v op. 15), str. Ill) so to verjetno anali mesta Ljubljane. •i7 Del teksta, ki govori o obleganju, se namreč začne z be- sedo "ferunt" - govori se, pripovedujejo, baje, kar pome- ni, daje o obleganju izvedel od ljudi; prim Müllner, Fel- senburg (kot v op. 15), str. 111. in sredini 19. stoletja, pa tudi še pozneje, je Val- vasor mnogim veljal za neoporečno zgodovin- sko avtoriteto in so iz njega pogosto nekritično povzemali.M Izmed naštetih pripovednih virov sta zlasti Unrestova in Herbersteinova kronika vredni večje pozornosti. Prva zato, ker je bil njen avtor Erazmov sodobnik, druga pa zaradi logičnega sklepa, da je moral Erazmov nečak dobro poz- nati dogodke, ki so se v družini njegove matere zgodili le par let pred njegovim rojstvom. Obe kroniki sta zanimivi tudi zato, ker so ju doslej le redki'" vključili v svoje pisanje o Erazmu. Preden se osredotočimo na samega Erazma, spoznajmo na kratko še njegovo familijo. Kore- nine Jamskih vitezov segajo v 12. stoletje, saj se že pred letom 1157 omenja Irnfried, prvi po imenu znani član rodbine poznejših gradišča- nov iz Lienza in Jame.11 Ti so v poznem sred- njem veku spadali med najpomembnejše vaza- le Goriških grofov na Koroškem, poleg tega so zaradi obsežne posesti igrali vidno vlogo tudi na Kranjskem. Vitezi so postali leta 1301. Rodbi- na se je od 1388 delila na lienško, ki je izumrla 1475 s 1 Iugom III., in jamsko vejo, ki se je konec 14. stoletja dokončno ustalila na Kranjskem, kjer je imela sedež na gradu Jama (prvič že 1366, nato pa neprekinjeno od 1398 do Eraz- move smrti). V službi Goriških grofov so imeli naslov dednih maršalov grofije Goriške, bili pa so tudi habsburški uradniki, tako na primer Ko- nrad V. (11434) glavar v Trstu (1415-20 in 1432- 34) in kranjski deželni upravnik (1423), njegov brat Pankrac (|1426) pa tržaški glavar v letih 1420-26. Družinsko posest so imeli okoli Lien- za, Ljubljane, Kamnika in Škofje Loke, na Goriš- kem in predvsem na Notranjskem. Najpomembnejši med Jamskimi je bil Nikolaj iL (?-l481), sin Konrada V.42 Kariero je začel v •5S S. Vilfan. Obljuba varnosti in njen prelom od dogodkov do krajevnega izročila (Pripovedka o Andreju Baum- kirclierju), Traditiones 24 (1995), str. 87. i9 B, Reisp, Kranjski polihistor Janez Vajkard Valvasor. Ljubljana 1983, str. 261 si. 40 Trotter, Burggrafen (kot v op. 9); Li. Otorepec, Erazem Jamski, HS 3 (1989), str. 53 si. 41 Za zgodovino Jamskih glej Trotter, Burggrafen (kot v op. 9); Kos, Jamski vitezi (kot v op. 5), str. 261; za pojem gradiščana D. Kos, Med gradom hi mestom. Odnos kranjskega, slovenjcštajerskega in koroškega plemstva do gradov in meščanskih naselij do začetka 15. stoletja. Zbirka ZRC 1, Ljubljana 1994, str. 147 si. 42 Rutai; Lueg (kot v op. 7), str. 5sl; po Hutarju povzema Gruden, Zgodovina (kot v op. 17), str. 280 si; Trotter, VSE ZA ZGODOVINO 10 ZGODOVINA ZA VSE službi grofov Wallsee kot njihov glavar v Devi- nu (1452-66). Po izumrtju le-teh se že decembra 1466 pojavi kot cesarski glavar v Pordenonu, is- to službo je opravljal tudi v Vipavi (1466-68).43 Februarja 1468 je cesar Friderik III. Nikolaja imenoval za glavarja v Trstu, vendar se ta na tem položaju ni izkazal in je bil zato leta 1472 pre- meščen na mesto glavarja v Devinu (do leta 1478).4i Nikolaj je imel precej posesti na Kranj- skem, v okolici Ljubljane in Škofje Loke, zlasti pa čudi veliko število hiš, ki so jih imeli Jamski v sami Ljubljani.45 V času Nikolaja II. so bili Jam- ski 1463 že kranjski deželani.46 Nikolaj se je pred decembrom 1449 poročil z Margareto, hčerjo Erazma s Kamna (Stein) na Gorenjskem in imel z njo deset otrok:47 sinove Erazma, Juri- ja, Nikolaja in Andreja ter hčere Katarino, Bar- baro, Dorotejo, Uršulo, Agnes in Veroniko. Nikolaja II. je na družinski posesti zamenjal najstarejši sin Erazem IV. ("der elter was genant herr Erasm").48 O času njegovega rojstva lahko le ugibamo, saj se v virih prvič omenja šele leta 1478, po vsej verjetnosti pa je bil rojen med leti 1440 in 1450. Vemo, da je bil poročen s Katari- no, hčerjo koroškega plemiča Krištofa Ungna- da.49 Pri cesarju Frideriku III. je bil dolgo časa do- bro zapisan in je bil z njim očitno precej pogo- sto v stiku. "Her Erasm was an kaiser Fridrichen des driten hof beruempt," piše njegov nečak Ži- Burggrafen (kot v op. 9), zlasti str. 51 si; Kos, Jamski vi- tezi (kot v op. 5), str. 261. 43 Trotter, Burggrafen (kot v op. 9), str. 54. 44 Prav tam, str. 54,57, 59. 45 Fevdna knjiga Jamskih 1453 - 1480, v: B. Otorepec, Gradivo za zgodovino Ljubljane v srednjem veku XI, Ljubljana 1966, št. 44. Gre za seznam posesti in pravic, ki so jih našteti dobili od Jamskih v fevd v Ljubljani in okolici. Vir je objavil že A. Dimitz, Der Lueger "alt Le- henbuch" vom Jahre 1453, MMKl (1866), str. 247 si. 46 A. GloboCnik, Der Adel in Kratn, MMK 12 (1899), str. 11 (napačno navaja letnico 1563); Andrejka, Predjam- ski vitezi (kot v op. 6), str. 478 si; Kos, Jamski vitezi (kot v op. 5), str. 261. 47 Trotter, Burggrafen (kot v op. 9), str. 60 si. in priloga 1; Familienbuch (kot v op. 29), str. 352sl; Unrest (Öster- reichische Chronik (kot v op. 27), str. 147)govori o treh sinovih, Lazius (Gentium migrationibus (kot v op. 31), str 252)pa navaja 11 otrok (odveč je Baltazar) Nikola- ja I/I.(>). 48 Unrest, Österreichische Chronik (kot v op. 27), str. 147. 49 Prav tam; Familienbuch (kot v op. 29), sir. 354; Lazius, Gentium migrationibus (kot v op. 31), str. 252 (pod št. 8). Valvasor (Ehre (kot v op. 3) IV, str. 529) mu pripisu- je Barbaro Črnomaljsko, skatero naj bi se poročil že le- ta 1441, karpa je gotovo daleč od mogočega; prim tudi Rutar, Lueg (kot v op. 7), str. 9- ga Herberstein.50 Lahko da je bil res tako dober vojak, da ga je cesar poklical celo za poveljnika svoje telesne straže, čeprav o tem nimamo no- benih sodobnih poročil, le Lazius ga označi kot dvorjana Friderika III. ("aulicus Friderici ter- tii").51 Junija 1478 je Erazem na svojo prošnjo dobil deželnoknežje fevde, ki jih je predtem imel njegov sorodnik Hugo, gradiščan iz Lien- za.52 Po Trotterju pa naj do dejanskega prevze- ma fevdov ne bi prišlo, ker je medtem Erazmov oče Nikolaj prišel v nemilost pri cesarju in bil začasno (od junija do oktobra 1478) celo za- prt.53 12. avgusta 1479 je Erazem Frideriku III. izdal reverz za grad Kamnik (Stein), katerega mu je bil cesar skupaj s pripadajočimi dohodki predal v oskrbo za letno vsoto 750 ogrskih gol- dinarjev. 54 V letih 1479-82 je bil cesarski oskrb- nik v Kamniku55 in kot tak je moral 1481 po ce- sarjevem naročilu posredovati v sporu med se- kavskim proštom in oskrbnikom Wasserber- ga.56 Erazem je od kamniških trgovcev zahteval plačevanje mitnine na Klancu57, ki pa je bila 50 Familienbuch (kot v op. 29), str. 354. 51 Lazius, Gentium migrationibus (kot v op. 31), str. 252. 52 Niederösterreichisches Landesarchiv (-NLA) Wien, Hs. 17/5 (Avstrijska fevdna knjiga 1470-78), fol. 98v. (po prepisu B. Otorepca, kise nahaja na Zgodovinskem in- štitutu Milka Kosa, ZRCSAZU); G. Göth, Urkunden und Urkunden-Regesten zur Geschichte Krains im Mittelal- ter, Mittheilungen des historischen Vereins für Krain (-MHVK) 17(1862), str. 53- Fevdnopismo iz20. junija 1478, Graz, se glasi: "Bekennen das fur uns konten ist vnnser getrewr lieber Erasem Lu°ger vnnser dienncr vnd bat vnns diemutigklichen das wir im die stukeh vndguter so von ans zu leiten raren vnd weilent Hawg burggraue zu Luentz sein veter innegehabt vnd fur freys aigen verkauft hat geruchen zu uerleihen, wann vns die dadurch ledig worden vnd angeuallen warn, Haben wir angesehen sein vleissig bete auch die willin- gen dinnnst so er vnns ettlich iar her than hat vnd hin- fur tun soll vnd mag (podčrtal A. N). Vnd haben im da- durch vnd von sonndern gnaden die berurten stukeh vnd guter mit ihren zugehorungen verlihen was wir im von rechtens vnd genaden wegen daran verleihen sul- len oder mugen. Also das er vnd sein erben die nu hin- fur von vnns vnd vnnsern erben in lehensweis inneha- ben nutzen vnd niessen sullen vnd mugen als lehens vnd lanndsrecht ist vngeuerdlich... " 53 Trotter, Burggrafen (kot v op. 9), str. 59sl. Tudi Eraz- mov brat Jurij je zapustil službo cesarskega oskrbnika na Kunšperku istočasno s prijetjem njegovega očeta; prav tam, str. 64. 54 Prav tam, str. 61. 55 Otorepec, Erazem Jamski (kot v op. 40), str. 53- 56 Trotter, Burggrafen (kot v op. 9), str. 61. 57 "zu Klanec", ki ga Rutar (Lueg (kot v op. 7), str. 10) in po njem Trotter (Burggrafen (kot v op. 9), str. 62) loka- lizirata blizu Kozine, ne gre pa spregledati, da pozna- mo "Klanec" tudi v Kamniku (M. Kos, Gradivo za histo- rično topografijo Slovenije (za Kranjsko do leta 1500) I. (A -M), Ljubljana 1975, str. 247sl), na katerega bise morda nanašala mitnina. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 11 r77~ "VA'* !"»'• V-•• " "v>t¿c'-"-'."/': '<~*•'/*?&•••"•••••••!7•;•** ,• ••^••, ¿¿tf£b^«&*ui¿,0*¿¿. fi-m •mi-rv-t ewe*: »££« ^^_-w^txt-%tJ---m*S,^3'^^^,t£ ^i^^p^«^*^ - •*£••• •*~4•*£0o-ß+'V', •<-•+*• •i-ùn^tinv •j^r^^TVrÌP^i ¿grti .'..* ' Detajl iz poglavja Baučarjeve Zgodovine Norika in Furlanije, ki govori o Erazmu (NUK, rokopisna zbirka, foto: M. Štupar) proti starim običajem. Kamničani so se zato pri- tožili cesarju, ki je Erazmu prepovedal nadaljnje pobiranje sporne mitnine.58 Erazem je hotel priti do denarja, pa se mu ni izšlo. Valvasor piše, da je Erazem leta 1482 napadel grad Šteberk bli- zu Loža, last zadnjega Šteberškega, Janeza po imenu. Ta se je hotel pred "zakletim sovražni- kom" skriti na podstrešju, vendar se je pod njim udri pod in Janez se je zadušil z glavo ujet med dve deski.59 Ta zgodba pa je v celoti izmišljena, saj so Šteberški med 1444A6 izgubili habsburš- ki fevd Šteberk, ki je prešel neposredno v roke deželnega kneza, to pa pomeni, da grad Šteberk 5S P. Radies, Die Privilegien der Stadt Stein, ARGO III (1894), str. 71; regest listine z dne 13. avgusta 1482, Wien. Cesar piše Erazmu, da so se Kamničani pritožili, "dass du von jren phenwarten und kaufmannschafton die tnaut, so man an der Gumplphligt zu nemen, erfor- derist" in ob tem dodali, da te mitnine "vormals nie ge- ben haben", ker da je "gegen altes Herkommen". Eraz- mu zato naroča, naj pusti kamniške meščane "un- bekümmert". Prim, še L. Stiasny, Kamnik. Zemljepisni in zgodovinski opis, Ljubljana 1894, str. 49; Trotter, Burggrafen (kot v op. 9), str. 61 si. Valvasor, Ehre (kot v op. 3) XI, str. 557. v osemdesetih letih 15. stoletja ni bil več v rokah rodu, ki se je po njem imenoval.60 Erazma smo doslej srečevali kot dokaj običaj- nega plemiča, ki je normalno posloval, spreje- mal fevde in službe, posredoval v sporih, se v katerega tudi zapletel, nikakor pa mu ne bi mo- gli očitati česa takega, kar niso počeli tudi drugi njegovega stanu. Zakaj in kdaj je potem prišlo do spora z oblastjo? Še v prvi polovici leta 1483 se Erazem skupaj s svojimi brati pogaja z Goriš- kim grofom Lenartom glede nekih posestev. Še več, Erazem je za pomoč prosil celo cesarja, h kateremu je poslal svojega opolnomočenca.61 Na spremenjen odnos do Erazma bi utegnila ka- zati listina z 12. septembra 1483, s katero je nje- gov bratranec Baltazar Jamski od cesarja prejel grad Lubek pri Ljubljani "mit der gewöhnlichen Burghut", v upravo pa posestva, ki jih je dotlej imel Erazem IV.62 Branko Reisp piše, da so imeli 59 60 J. Šumrada, Šteberški in njihova posest v srednjem ve- ku, Notranjski listi III, Cerknica 1986, str. 56. 61 Trotter, Burggrafen (kot v op. 9), str. 62. VSE ZA ZGODOVINO 12 ZGODOVINA ZA VSE nekateri Jamski v vladarjevi službi visoke polo- žaje, pa so se mu zamerili, prišli v spor z njim in z okoliškimi, celo sorodnimi plemiškimi rodbi- nami. "Vzroki so bili seveda politične narave,"•• Kakšen je bil vzrok v primeru Erazma? "Aus was ursach ways ich nicht," pravi Jakob Unrest, na katerega mnenje bi lahko veliko stavili. Po družinski kroniki Herbersteinov je na cesar- skem dvoru ubil maršala Pappenheima61 (težko je reči, če res zato, ker naj bi Pappenheim žalil spomin na Erazmovega prijatelja Andreja Baumkircherja, kot to pripovedujejo povesti in po njih F. Orožen), moral zato zapustiti dvor, nakar je v Ljubljani udaril deželnega upravitelja Krištofa von Theina.65 O uboju Pappenheima govorijo tudi Lazius, Bavčer in Valvasor, ker so pač povzemali eden za drugim. Epizoda z mar- šalom pa je na vsak način ena najbolj verjetnih sestavin v Erazmovi zgodbi. Cesar je dal Erazma in njegovega po starosti najbližjega brata (Juri- ja) prijeti in zapreti na ljubljanskem gradu66, od koder je Erazmu, ni pa jasno, če tudi njegovemu bratu, po daljšem času uspelo pobegniti na svoj grad Jamo, kjer se je tedaj zadrževala njegova žena.67 "Urschach" za prijetje Erazma v Ljubljani je bil torej konflikt s Theinom. Po povedanem bi bil lahko Erazem tudi izobčen zaradi uboja 62 A. Mucliar, Urkunden-Regesten für die Geschichte In- neròsterreichs vom Jahre 1312 bis zum Jahre 1500, Archiv für Kunde österreichischer Geschichts-Quellen (-AKG), II. Bd., Wien 1849, str. 482 si; Trotter, Burggra- fen (kot v op. 9), str. 66. 63 lieisp, Predjama (kot v op. 4), str. 13. 64 Trotter (Burggrafen (kot v op. 9), str. 62, op. 5) domne- va, da je bil to Konrad ali pa Henrik Pappenheim, kista oba umrla že leta 1482(0, bila pa sta v sorodu (stara strica) z Erazmovo ženo Katarino. 65 Familienbuch (kot v op. 29), str. 354: "/Erazem] erstach ainen marschalch von Pappenhaim, must von hof demnach schlueg er ainen verweser zu Laibach... " Glej tudi Die Selbstbiographie Christophs von Titeln 1453 - 1517 (Hrsg. A. Wolf), AÖG 53 (1875), Str. 103 sl, tu 106, 112. 66 Daje bil Erazem res zaprt na ljubljanskem gradu, potr- juje tudi na steni grajske ječe vrisan grb Jamskih, ki so ga odkrili ob prenavljanju gradu; Malavašič • Habe - Kunaver, Erazem (kot v op. 20), str. 93- To mi je januar- ja 1998 potrdil Božo Otorepec, kisi je grbe (ni Slo na- mreč le za jamski grb) v nekdanji plemiški ječi sam og- ledal. 67 Unrest, Österreichische Chronik (kot v op. 27), str. 147: "Aus was ursach ways ich nicht, schlief]der kayser die eitern zwen brueder durch seinen dienner Vilshoffer vahen zw Laybach. Daselbst lagen sy lange zeyt swar- ¡ich in dem turn gevangen. In dem kham herr Erasm aus der vancknus inn sein gschloss zum Lueg."; Fami- lienbuch (kot v op. 29), str, 354, nadaljevanje iz op. 65: "...darumb er gefangen, vnd kam aus..."; Trotter, Burg- grafen (kot v op. 9), str. 62. Pappenheima (dvoboj je bil namreč tedaj for- malno prepovedan) oziroma zato, ker se ni ho- tel zglasiti pred sodiščem. Reakcijo oblasti je lahko sprožilo Erazmovo zadržanje v vojni med Friderikom III. in Matijo Korvinom68, v kateri se j e postavil na Korvinovo stran, menda zato, ker je ta svoje ljudi bolje pla- čeval kot skopuški cesar. Med viri to potrjujeta le Bavčer in Valvasor. Leta 1483 so ogrske čete vdrle na Kranjsko, zasedle grad Klevevž in pro- drle do Ljubljane. Bavčer pravi, da je nato v de- cembru 1483 na Erazmov nasvet čez Kras pred Trst pridrlo 2000 Madžarov, ki pa so bili zaradi hudega odpora Tržačanov prisiljeni k umiku.69 Če so bili politični načrti ogrskega kralja res us- merjeni v izpodrinjenje Habsburžanov med Dunajem in morjem ter njihova nadomestitev z dinastijo Korvinov70, potem mu je Erazem lah- ko prišel prav kot nekakšen most, ki bi mu olaj- šal prehod skozi Postojnska vrata proti morju. Erazmovo ravnanje je bilo ravnanje najemnika, podobno pa sta se po Herbersteinovem vede- nju odločila tudi Erazmova mlajša brata, Andrej in Nikolaj, ki sta se podala v službo h kralju Ma- tiji. 71 Friderik Erazmovega početja seveda ni ra- zumel kot službo drugemu gospodu, ampak kot povezovanje z zunanjim sovražnikom, t.j. veleizdajo. Erazem Jamski je najbolj poznan kot "zadnji roparski vitez na Kranjskem", torej bi morali o njegovih ropih veliko vedeti, kar pa ni primer. Edino Valvasor je o Erazmu vedel, da "ni bil spreten le v ubijanju, temveč, da povemo brez olepšave, tudi v ropanju".72 To ropanje pa nam dokumentira s primerom, ki mu v slogovnem 68 O vojni Kos, Zgodovina Slovencev (kot v op. 18), str. 327; B. Grafenauer, Zgodovina slovenskega naroda III, Ljublana 1956, str. 47si; Štih -Simoniti, Slovenska zgo- dovina (kot v op. 18), str. 161. 69 Bauzer, Historia (kot v op. 33), VlII/95,fol. 222: "Ejus- dem Erasmi impulsu bis mille équités Ungarici ferun- tur (govori se, baje, op. A. N.) superato Carsiae tractu mensi Decembri ad Tergestini oppidi moenia delati, re- jecti vero a civibus Tcrgestlnis ad arma concurrents bus. " V slovenskem prevodu (Baucer, Zgodovina (kot v op. 33), str. 376) se napačno prevaja, da naj bi šlo za "skoraj tisoč ogrskih konjenikov", zanemari pa se tudi besedico "feruntur". Valvasor, Ehre (kot v op. 3) IV, str. 526; Valvasor, Slava (kot v op. 3), str. 90. 70 V tem smislu Kos, Zgodovina Slovencev (kot v op. 18), str. 327. 71 Familienbuch (kot v op. 29), str. 354: "Andre vnd Nielas seine geprueder ergabn sich zu kung Mathias gen Vngern in dienst. " 72 Valvasor, Slava (kot v op. 3), str. 89; Valvasor, Ehre (kot v op. 3) IV, str. 525. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 13 smislu ni para: "Gospoda barona Rossettija oče blagega spomina je večkrat pravil, da je govoril s starim kmetom, ki mu je dostikrat omenil, da je njegov (kmetov) oče, ko je bil še fantek, videl, kako je gospod Predjamski njegovemu očetu, namreč dedu mladega kmečkega fanta, pri ora- nju dal izpreči in odpeljati par volov."73 Naš zgodovinarski očak je res znal zavintati zgodbo in ob tem servirati "prepričljiv" dokaz. Baron Rossetti se nam predstavi kot prenašalec ljud- skega izročila. Človeška domišljija pa v vitezu kaj rada vidi roparja in nasilneža, ujedo, ki kali mir v deželi, še posebej, če le-ta živi v takem gnezdu, kot je (bila) Jama.74 Trditve, da se je Erazem po sporu s cesarjem razvil "v pravega roparskega viteza ter napadal in plenil trgovske tovore, ki so šli čez Kras v Trst in istrska me- sta" 75, sicer ni mogoče stoodstotno ovreči, lah- ko pa se jo precej zanemari, saj viri, na katerih skušamo tu sestaviti "novo zgodbo", o tem mol- čijo. Karkoli je že izbilo sodu dno, je moralo biti dovolj resno, da je upravičilo tako dolgo oble- ganje. Na cesarjevo povelje sta torej kranjski deželni glavar Viljem Turjaški in deželni upravitelj Kri- štof von Thein s pomočjo kranjskih deželanov in nekaterih služabnikov začela oblegati grad Jamo.76 To se je verjetno zgodilo proti koncu le- ta 1483 ali v začetku naslednjega. Splošno je si- 73 Prav tam, str. 89sl.; 525 si. 74 Prim. \V. Rösener, Zur Problematik des spätmittelalter- lichen Raubrittertums, v: Festschrift für Bereut Schwi- nekbpcr zu seinem siebzigsten Geburtstag (Hrsg. H. Maurer undH. Patze), Sigmaringen 1982, str. 469. 75 Andrcjka, Predjamski vitezi (kot v op. 6), str. 478; po- dobno vsa starejša literatura. 76 Unrest, österreichische Chronik (kot v op. 27), str. 147: "Do schließ der kayser mit seinem hawbtman zw Lay- bach, herm Wllhalm Awerspcrger, das er mit der lanndtschafft von Krayn und mit etlichen dinstlewtwn das gschloss zum Lucg belegt und veldt machet. Das gcscliach und lagen davor ••• lange zcyt." Prisotnost Krištofa Tlieina dokumentira njegova avtobiografija (Selbstbiographie (kot v op. 65), str. 113), kjer pravi: "Einsmals lag ich mit her, vndt was obristcr haubtman, weil ich landesverweser ivas, Im fürstentliumb vor ein schloß, hetst Lug am Stadt Karst gelegen, vndt halt drei grossepuchsen. dofiir, da ichsgewan, schenket mir sein kay. may. 200 fi. vngerisch. " Na tem mestu še nekaj be- sed o samem gradu. Današnjo podobo je Predjamski grad dobil med leti 1570 tu 1583, prvotni grad Jama, v virih prvič omenjen leta 1274 kot del oglejske gastaldi- je. ki jo je patriarh podeljeval v fevd, pa je imel pestro (stavbno) zgodovino, ki še nt dokončno raziskana. Leta 1368 so ga kupili Habsburžanl, ki so ga kot vrhovni lastniki podeljevali v fevd ali zastavljali. Konec 14. sto- cer znano, da je Erazma oblegal tržaški glavar Gašper Ravbar77, ker je pač tako pisal Valvasor in pred njim Bavčer. Ponovno pa poudarimo, da je Bavčer zgodbo o obleganju povzel po pri- povedovanju.78 Lazius pravi, da je bil Erazem oblegan "od cesarskih" (a Caesarianis), Herber- stein pa oblegovalcev ne imenuje. Mogoče je, da so se zaradi dolgotrajnega obleganja povelj- niki izmenjavali oziroma da jih je bilo več (tržaš- ki glavar ter kranjski deželni glavar in njegov namestnik, pri čemer zanesljivejša vira - Unrest in Thein - favorizirata kranjska oblastnika).79 Po Valvasorju je Ravbar "Predjamskega po- vsod zasledoval, ni ga pa mogel nikoli najti", ker "še ni vedel za njegovo roparsko gnezdo".80 Era- zem naj bi šel zato kar sam do Ravbarjevega gra- letja so ga za daljši čas dobiligradiščani iz Lienza, ki so grajsko ime povzeli v poimenovanje. Prvotni romanski grad je bil verjetno sezidan v drugi polovici 12. stoletja inje sprva obsegal le klet in stanovanjsko etažo. Iz naj- starejše gradbene faze, ki jo lokacijsko predstavlja seda- nji osrednji del, se je grad nato širil najprej v višino, v zadnji fazi pa v širino. V13- stoletju so ga prvič, vlS.pa še drugič nadzidali, hkrati pa v votlini za njim uredili pribežališče (refugij), t.i. Erazmov grad, kije do nedav- nega veljalo za prvotni grad Jamo, novejše raziskave paga uvrščajo v drugo polovico 15. stoletja. Prim. Trot- ter, Burggrafen (kot v op. 9), str. 106 si; Kos, Med gra- dom in mestom (kot v op. 41), str. 22 si; Müllner, Felsen- burg (kot v op. 15), str. 14 si., priloge II, III; str. 57 si, priloge IV, V, VI; po njem povzema Retsp, Prcdjama (kot v op. 4), str. 10 si; novejša spoznanja o stavbni zgodovi- ni pa prinašajo: I. Stopar, Gradovi na Slovenskem, Ljubljana 1986, str. 333; Stopar, Prcdjama (kot v op. 10), str. 265; T. Šajn, Predjamski grad, Slovenski kole- dar 1992, str. 6 si. 77 V literaturi (npr. Dimitz, Geschichte Krains 1. (kot v op. 12), str. 292; Rutar, Lucg (kot v op. 7), str. 10; Gruden, Zgodovina (kot v op. 17), str. 282) se kot oblegovalca zasledi celo Nikolaja Ravbarja, ki naj bi bil Gašperjev stric;prim, tudi S. Rutar, Samosvoje mesto Trst in mejna grofija Istra, Slovenska zemlja, II. del, Ljubljana 1896/ 97, str. 210; R. Andrejka, Ravbar, SBL, 9- za, Ljubljana 1960, str. 36; B. Otorepcc, Ravbar, ES 10 (1996), str. 96. Nikolaj je bil tržaški glavar v letih 1478-82, njemu paje na tem položaju sledil Gašper oz. Gašpar. Ker sta bila oba Ravbarja poročena z Erazmovima sestrama (Niko- laj z Dorotejo, Gašper s Katarino), torej sta bila z Eraz- mom v svaštvu, se zdi verjetneje, da sta bila brata, kar potrjuje tudi njun sorodnik Žiga Herberstein (Fami- lienbuch (kot v op. 29), str. 358sl.): "Her Niclaus Rauber her Casparn brueder... " 78 Bauzer, Historia (kot v op. 33), VIlI/95, fol. 222: "Fe- runt exinde memoratimi Erasmum in suo Lugeo castro impcratoris mandato obsessum fuisse a Gaspero Rau- bero Tcrgestino praeside, et Caesarcis copiis, adempio Uli omni potente cxltu. "; Baucer, Zgodovina (kot v op. 33), str. 376, prevod brez "govori se". 79 Prim, tudi Selbstbiographie (kot v op. 65), str. 106. 80 Valvasor, Slava (kot v op. 3), str. 90; Valvasor, Ehre (kot v op. 3) IV, str. 526. VSE ZA ZGODOVINO 14 ZGODOVINA ZA VSE du Mali grad (Kleinhäusel) pri Planini, da bi mu pokazal pot do svojega kvartirja.81 Valvasor je res imel nabrite ideje! Müllner pravi, da ta stori- ja "romantično zveni" in ne verjame, da bi bil lahko grad neznan, saj je v njem živel zloglasni klativitez, poleg tega pa je bil le 2 km oddaljen od trgovske ceste proti Trstu. Tak grad da bi bil neznan okolišnjemu oropanemu prebivals- tvu?82 Grad Jama je bil vendar center gospostva in hkrati rodbinski grad znanih vitezov, ki so bi- li tedaj tudi že kranjski deželani. Poleg tega smo lahko prepričani, da je Ravbar vedel za grad, iz katerega je dobil nevesto. Kar pa se tiče Ravbar- jevega gradu pri Planini naj pripomnimo, da pozna Majda Smole med gospostvi Ravbarjev v 15. stoletju le Kravjek na Dolenjskem.83 Nave- deno dovolj pove o Valvasorjevi zanesljivosti v primeru Erazma Jamskega. Prigode iz samega obleganja so v precejšnji meri poznane, na kratko pa smo jih nakazali na začetku pričujočega sestavka in jih tu nima smi- sla preveč pogrevati. Vsekakor se je obleganje precej zavleklo (po Unrestu "eyn lange zeyt"), saj so oblegani imeli preko skrivnega rova stik z zunanjim svetom, se pravi z živežem. Ta rov je dolg okoli 40 m, širok 1-2 m, na piano pa pride v kraški vrtači komaj 25 m od roba pečine.81 Rov jim je omogočal kljubovanje obleganju, nikakor pa ne takega razkošja, da bi "prijateljem" metali vole in koštrune. Slednje poskuša Müllner raz- ložiti z željo oblegancev, da bi z norčevanjem v obliki pošiljanja (in metanja) darov oblegoval- cem demonstrirali nepremagljivost gradu.85 Jeseni 1484 je bil Erazem ubit s topovskim strelom skozi grajsko okno.86 Da ga je smrt do- 81 Prav tam. 82 Müllner, Felsenburg (kot v op. 15), str. 108 si. 8i M. Smole, Graščine na nekdanjem Kranjskem, Ljublja- na 1982, str. 40, prim, še str. 347, 669- 84 Rcisp, Predjama (kot v op. 4), str. 5, 11; Malavašič • Ha- be - Kunavcr, Erazem (kot v op. 20), str. 10. Po Valvasor- ju in Bavčerju naj bi bil ta rov precej daljši, po Bavčerju kakih tisoč korakov in naj bi izstopil v gozdovih Hruši- ce; Bauzer, Historia (kot v op. 33), 1/23, fol. 37: "Specus inde in angustimi collecta tractum, sub ipso monte per vito prope milila passum porrigitur exitum sortito in medio Burni saltu. "; Baucer, Zgodovina (kot v op. 33), str. 31. 85 Müllner, Felsenburg (kot v op. 15), str. 112 si. 86 Unrest, Österreichische Chronik (kot v op. 27), str. 147: "Do wardt herr Erasmus mit ainer hanndtpuchsen durch ein venster erschossen. "; Familienbuch (kor v op. 29), str. 354, nadaljevanje iz op. 67: "... ward zu Lueg belegen vnd darin erschossen. "; Lazius, Gentium mi- grationibus (kot v op. 31), str. 252: "... idu tormenti op- petiit. ";Haus-, Hof- und Staatsarchiv Wien (-HHStAW), letela pri opravilu, "ki ga celo turški cesar ne more opraviti po kakem odposlancu ali veli- kem vezirju"87, se ne da preveriti88, element iz- daje pa je gotovo izmišljen oziroma prevzet iz tradicije. Zločinca ni bilo težko spremeniti v junaka, saj je bil upornik, svobodnjak v neki družbi, ki je nesvobodne izkoriščala. Bil je puntar zoper po- stavo in moralo.89 Čeprav so srednjeveški ropar- ski vitezi morda res imeli nekaj lastnosti, ki so jim jih pripisali kasneje (zlasti v obdobju ro- mantike na prelomu 18. v 19. stoletje), pa so- dobnikom gotovo niso kazali junaškega oblič- ja.90 Ljudsko domišljijo je od nekdaj bolj mamil izobčenec kot predstavnik veljavnega reda in zato se je pojavil Robin Hood, ki predstavlja "mednarodno paradigmo socialnega banditiz- ma" (Hobsbawm) in "kult plemenitega razboj- nika", ki jemlje bogatim in daje revnim.91 Med Robinom Hoodom in legendo o Erazmu najde- mo več stičnih točk. Oba sta se sprla z oblastjo in zato dobila status preganjanca, "volčje glave", ki je trofeja razglasov in tiralic. Enega varuje temni gozd, drugega nedostopni grad; živita od ropanja trgovcev in bogatih popotnikov. Umre- ta zaradi podkupljivega izdajstva, njuna podoba pa se nesmrtno zasidra v ljudskem izročilu. Ško- da, da je bila narava Erazmove smrti taka, da ni utegnil izstreliti poslednje puščice, s katero bi določil mesto zadnjega počitka, kot je to storil umirajoči Robin. Pa saj vemo, kam bi se puščica zarila - pod lipo ob cerkvici pod gradom. Mnogi tovrstni elementi, zlasti pa izdaja, so značilni za "plemenitega hudodelca".92 Etiketa junaka se je Erazma še toliko lažje prijela, ker je bil na isti strani z opevanim "kraljem Matjažem". Bavčer rep. 1, listina 27. november 1485, s. 1. (prepis B. Otorcp- ca, hranjen v Centralni kartoteki srednjeveških listin na ZI Milka Kosa, ZRC SAZU); iz citirano listine, ki jo navaja tudi Trotter (Burggrafen (kot v op. 9), str. 63, op. 1), izhaja, daje bil Erazem ubit jeseni 1484; Otore- pec, Erazem Jamski (kot v op. 40), str. 53 si. 87 Valvasor, Slava (kot v op. 3), str. 92; Valvasor, Ehre (kot v op. 3) IV, str. 529; po Orožmt (Vojvodina Kranjska (kot v op. 13) IV/2, str. 73) je bilo to opravilo pravza- prav spanje. (Tudi to je težko poveriti komu drugemu.') 88 Müllner (Felsenburg (kot v op. 15), str. 15, 113 si.) me- ni, daje bil Erazem verjetno ubit ob obisku pri stražar- ju, kar po njegovem potrjujejo tudi materialni ostanki, ki jih je našel ob izkopavanjih. 89 C. Hlbbert, Zgodovina zločinstva in kazni (prev. B. Ver- bič), Ljubljana 1965, str. 288. 90 Prav tam, str. 282. 91 Bertoša, Zlikovci (kot v op. 1), str. 215; E. Kaufmann, Raub, Handwörterbuch zur deutschon Rechtsgeschich- te (-HRG)IV. (1990), str. 185. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 15 in Valvasor, pri katerih je Erazem umrl zaradi iz- dajstva svojih ljudi (pri Valvasorju je to komorni strežaj in pisar, v romantičnih povestih, ki so te- meljile na Valvasorju, pa je ta judež znan celo po imenu, "Knapp Franz" je bil), sta črpala iz ljudstva. Noben starejši vir izdaje ne omenja, še več, Unrestu se zdi nenavadno, da so uspeli v gradu nekaj dni prikrivati gospodarjevo smrt in da sta Erazmov brat in njegova vdova predala grad, ki je bil še vedno branjen.93 To pa seveda dokončno podre zgodbo o tem, kako je Eraz- mov sluga po usodnem strelu, ko so vsi hiteli k truplu, spustil oblegovalce v grad in jim nato (po- tem ko so obračunali z zmedenimi branilci) na njihovo veliko začudenje pokazal skrivni izhod. Erazem je bil verjetno zadet povsem slučajno. Cesar je odvzel grad in gospostvo Jamo ter vse druge Erazmove fevde.9< Erazem IV. Jamski ni imel otrok ("hat kain kind gehabt")93, kar pa ne pomeni, da je z njim izumrla familija Jamskih, kot trdi Valvasor, ki poleg tega navaja fiktivne Erazmove sorodnike.96 Od sinov Nikolaja II. je imel otroke le Jurij (t 1496/1507) in sicer hčer Lucijo.97 Nikolaj IV. in Andrej II., ki sta bila v službi madžarskega kralja98, sta umrla (oba 1491/92) neporočena in brez otrok.99 Moških potomcev Erazmovi bratje torej res niso imeli. Izmed Erazmovih sestra 10° sta omembe vredni predvsem Barbara, poročena z Lenartom Her- bersteinom, in Doroteja, žena Nikolaja Ravbar- ja. Prva sta med drugimi imela sina Žiga (Sigi- smunda), ki smo ga večkrat omenili in citirali, 92 Bertoša, Zlikovci (kot v op. 1), str, 215 si; Malavašič - Habe - Kunavcr, Erazem (kot v op. 20), str. 8, 11. 93 Unrest, Österreichische Chronik (kot v op. 27), str. 147: "Den behyelten sy etlich tag todten ¡Erazma] bey imi in dem gschloss. Darnach gab sein brueder, der nicht ge- vangen was [Andrej ali Nikolaj?], und herrén Erasm ivittib das gschloss, das doch albeg geschützt was - es war ungewondlich. Das gescliehcn 1400 und in dem 84." 9-1 Prim. Gôth, Urkunden-Kegestcn (kot v op. 52), str. 54, kjer se trije regesti iz junija 1485 tičejo podelitve nek- daj jamskih fevdov v okolici Škofje Loke; glej tudi Trot- ter, Burggrafen (kot v op. 9), str. 63, op. 2. 95 Familienbuch (kot v op. 29), str. 354; Lazius mu sicer pripisuje trt otroke, Nikolaja, Erazma in Andreja, ki so zbežali h kralju Matiji, vendar temu podatku ni verjeti. 96 Valvasor, Ehre (kot v op. 3) IV, str. 529. 97 Familienbuch (kot v op. 29), str. 354; Trotter, Burggra- fen (kot v op. 9), str. 63 si; priloga t. 98 Najbrž ima ta dva v mislih Lazius, ko govori o Erazmo- vih sinovih; prim. op. 95. 99 Familienbuch (kot v op. 29), str. 354: "Sein auch on ivcib und kind gestorben. Ligen zu Pctaw im obern do- sier. "; Trotter, Burggrafen (kot v op. 9), str. 64. 100 Glej Trotter, Burggrafen (kot v op. 9), str 64 si drugima pa se je leta 1466 rodil sin Krištof, poz- nejši sekavski in drugi ljubljanski škof.101 Med brati Nikolaja II. je imel otroke samo Andrej L, čigar vnuk Franc je bil zadnji moški član Jam- skih vitezov in obeh vej. Umrl je nasilne smrti septembra 1552 v Kamniku, potem ko je zaradi dolgov razprodal vso koroško-tirolsko in kranj- sko posest.• Sprejem zgodovinskih oseb v ljudsko pripo- vedno izročilo ni redek pojav. Pred nekaj leti je zato Sergij Vilfan obdelal pripovedko o Andreju Baumkircherju, ki je bil zaradi upora (pravza- prav fajde) proti cesarju leta 1471 obglavljen v Gradcu.105 Vilfan sledi poltisočletni poti od de- janskih dogodkov do ljudskega izročila in pri tem ugotavlja, da je "zgodovinski dogodek iz 15. stoletja prešel v zgodovinska dela (Valva- sor), nato v leposlovje in od tod med ljudstvo, ki je temeljni motiv opremilo še z mnogimi dodat- ki". wi Pri Erazmovi zgodbi lahko ugotovimo, da je imelo "ljudstvo" pomembno vlogo tudi že pri nastajanju zgodovinskih del (Bavčerja in Valva- sorja), v obeh primerih pa se jasno vidi, kako ljudsko izročilo odvzema in dodaja, skratka spreminja prvotno, recimo ji, resnično zgodbo. Zlasti pade v oči, da je bil tudi pri književni ob- delavi Baumkircherjeve zgodbe prvi nam že znani Johann Kalchberg (1792), ki se v glavnem inspirira ob Valvasorjevi pripovedi, ki je bila in ostaja "splošno dostopni in pogostoma uporab- ljeni kamnolom za gradivo" (E. Kaiser).105 Sledi- li so še avtorji v 19. in 20. stoletju, ki so dogodek z Baumkircherjem popačili in ga tudi politično obarvali.106 Zaključimo. "Zgodovina je kraljica. Kraljica subjektivnosti, domišljije in spremenljivosti in- terpretacij. Preteklosti ne moremo stoodstotno in enakozvočno razložiti, zato pa je na srečo tu- di ne moremo spremeniti."107 V gornjem raz- mišljanju smo hoteli pojasniti preteklost Eraz- ma Jamskega, ne da bi jo ob tem spremenili. To smo hoteli narediti na podlagi ohranjenih virov in ne po legendi, čeprav je res, da je v vsaki le- 101 Familienbuch (kot v op. 29), str. 314 si, 359; Otorepec, Ravbar (kot v op. 77), str. 96. 102 Familienbuch (kot v op. 29), str. 354; Lazius, Gentium mígrationibus (kot v op. 31), str. 252, št. 14; Trotter, Burggrafen (kot v op. 9), str. 66 si; Kos, Jamski vitezi (kot v op. 5), str. 261. 103 Vilfan, Obljuba varnosti (kot v op. 38), str. 85 si. ,£M Prav tam, str. 85,93- 105 pmv •• str. 89 si. 106 Prav tam. VSE ZA ZGODOVINO 16 ZGODOVINA ZA VSE gendi tudi zrno resnice, kar z nekaj zrni dokazu- je tudi naš primer. Miti in legende so sicer se- stavni del kulture vsakega naroda ter kažejo na njeno bogastvo in ustvarjalnost. Z miti ni nič na- robe, celo dobrodošli so, če prinašajo cekine, kot je to v primeru Predjamskega gradu, a eno je turizem, drugo pa znanost, v kateri mitom ni mesta. Mit nastopi tam, kjer znanost odpove; je njen antipod. Naše razmišljanje gotovo ne daje dokončnega odgovora in ga tudi noče dati, je pa prispevek k znanstveni obravnavi konkret- nega problema. Erazmova zgodba je tako ali tako dovolj poseb- na, privlačna in skrivnostna, tudi brez ježe pred Mali grad, brez na štiri dele razsekanega vola s kožo, brez koštrunov, vipavskih češenj in najlep- ših rib, pa tudi brez opravila v zvezi s sultanom. Zusammenfassung Erazem (Pred)jamski - ein slowenischer Robin Hood? "Es gibt kein Banditentum ohne Legende" (E. J. Hobsbawm), denn der Mythos entspricht den Wünschen und Erwartungen der einfachen Be- völkerung, die sich immer wieder idealisierte Helden erschafft, die aber in ihrem Lebensstil alles andere als ideal sind. Ein solcher Held ist auch der Krainer Ritter Erazem Jamski (Eras- mus Lueger), der noch heute in einer Legende weiterlebt, die durch Jahrhunderte und in mehr- eren Sprachen geformt wurde. Durch einen Vergleich mit historischen Quellen kann diese Legende auf realere Grundlagen gestellt werden. Erazem gehörte zu den Lueger Rittern, dem Krainer Zweig der Ministerialen der Grafen von Görz und der Hauptleute aus Lienz in Tirol, die fälschlicherweise Predjamski genannt werden. Im 15. Jahrhundert hatte das Geschlecht seinen Sitz in der Burg Jama bei Postojna. Erazem gilt als der letzte Krainer Raubritter. Die slowe- nische Historiographie festigte dieses Bild seit dem Ende des 19. Jahrhunderts unter Berufung auf Valvasor, noch stärker aber wurde es im Volk durch romantisch inspirierte Erzählungen verbreitet, bei denen man sich des Eindrucks nicht erwehren kann, daß man es mit einer Krainer Version des Geächteten von Sherwood zu tun hat. Erazem taucht in den erhaltenen Quellen, besonders den zeitgenössischen, nur selten auf, daher können wir ihn vor allem aufgrund von Berichten späterer Chronisten zu neuem Leben erwecken. Erazem IV. Jamski (1440/50 - 1484) war der älteste Sohn des weniger berühmten, doch historisch bedeutenderen Nikolaj II. Das erste Mal wird er im Jahr 1478 in den Quellen greifbar, als er für treue Dienste landesfürst- liche Lehen bekam. Er wird auch im Gefolge Friedrichs III. erwähnt; mehrere Urkunden siegelte er als Zeuge oder Bürge. In den Jahren 1479 - 1482 war er Verwalter in Kamnik und kam dabei wegen Einhebung unerlaubter Maut in Konflikt mit der Bevölkerung von Kamnik, die sich beim Kaiser beschwerte. Im Jahr 1483 muß es zu einem noch gravierenderen Konflikt mit der Obrigkeit gekommen sein, denn Ende des Jahres belagerte die krainerisch-kaiserliche Armee bereits Erazems Burg. Dafür gab es mehrere Gründe: am Hof tötete Erazem Mar- schall Pappenheim, in Laibach schlug er den Landesverwalter Thein und wurde deshalb in der Laibacher Burg eingesperrt, von wo ihm aber die Flucht in seine eigene Burg gelang. Vielleicht wurde Erazem damals auch von der weltlichen Obrigkeit geächtet. Außerdem störte Kaiser Friedrich Erazems Liebäugeln mit dem ungarischen König Matthias Corvinus. Die be- kannteste Schandtat Erazems ist das Banditen- tum, d.h. das Ausrauben der Umwohner (nur der reichen, wie die Volksstimme sagt) und rei- sender Händler. Doch stehen diese Vorwürfe (von Valvasor) auf recht tönernen Füßen. Die Belagerung der Burg Jama ist der interessan- teste, mit vielen Geschichten ausgeschmückte Teil der Legende. Die Belagerten konnten sich durch einen geheimen Gang versorgen und trotzten bis zum Herbst 1484, als Erazem durch einen Kanonenschuß starb. Sein Tod (auf der Toilette?) war aber sicher nicht die Folge eines Verrats durch einen bestochenen Kämmerer. Wir haben es also mit zwei Erazems zu tun: Der erste ist ein kühner Ritter-Vagabund, der sich nicht um langweilige eingebürgerte Gesell- schaftsnormen kümmert - ein "ehrenhafter Räu- ber", eine Art slowenischer Robin Hood. Der zweite ist ein recht gewöhnlicher Adeliger des späten Mittelalters, der sich wegen schwacher Nerven und den Verlockungen des Geldes den kaiserlichen Unmut zuzog. Der Leser möge nun selber wählen. 707 D. Kos, Uvod, v: Turnirska knjiga Gašperja Lamberger- ja, Ljubljana 1997, str. VII. VSE ZA ZGODOVINO