štev. 20.
V Trstu, v torek 15. decembra 1908.
Leto I.
PROSTA
POT K
NAPREDKU
ŽELEZNIČAR
GLASILO SLOVENSKIH ŽELEZNIŠKIH NASTAVUENCEV
l'redi)ištvo .-c nahaja v Trstu illica . Boschetto, 5 - Telefon 1570.
Upravni&tro Dunaj V. Zentagasse
a v Trstu 1 in 15 vsaki mesec
Nefrankirana pisma sc ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročili im za celo leto !>.+() K.
za pol leta 4.70 K.
Po/iime/na štev. 1S vin.
Cjubljanski železničarji,
pozor!
Nikdo in* more dvomiti, da dne 14. decembra, o priliki volitev v kranjski deželni zbor niste storili svoje dolžnosti, ker volili ste kot en mož našega vrlega sodruga
Etbina Kristana.
Zmagali ste slavno v prvi bitki in potrt je Vas sovražnik. Ali čaka Vas se drugi boj, ki se bije v soboto dne IV). decembra in v katerem se konečno odloči, kdo naj zastopa ljubljansko delavstvo in Vas železničarje v kranjskem deželnem zboru.
m carji!
V soboto dno H). decembra bode treba, udariti se z večjo silo na združenega Vašega sovražnika.
Tega dne se vrsi ožja volitev med sodrugom Ktbinom Kristanom in med liberalnim kandidatom Turkom.
Sodrugi! Pripravljajte se na ta boj na vseli straneh, izposlujte si pravočasno dopust in poskrbite za legitimacije in volilne listke. Kdor bi bil tega dne zadržan, priti na volišče, naj se oglasi popreje pri sodrugu Josipu Petriču. Sodrug Petrič Vam bode dal tudi vsa druga potrebna pojasnila. Kdor ne gre volit, ta je izdajalec interesov ljubljanskega proletarijata.
Tovariši! Torej vsi na volišče in oddajte vsi svoje glasove za
Etbina Kristana.
Volitev se vrsi od. 8. ure dop. do !2. ure pop.
Realiziranje koncesij pridobljenih pri zadnjem gibanju na državnih železnicah.
V svojem zadnjem uradnem listu od 15. novembra t. 1. je železniško ministerstvo obelodanilo odloke, s katerimi začenja realiziranje naše zadnje zmage na državnih železnicah. Mi hočemo abjaviti le oni del teh odlokov, ki se tičejo poduradnikov,uslužbencev in delavcev. Državno-železniška uprava je marsikaj izpustila, kar se je o priliki pomirjenja članom eksekutivnega komiteja obljubilo dati železničarjem. Glede rea-liziranja teh izpuščenih koncesij je organizacija že storila svojo dolžnost in je centrala na Du-maju takoj intervenirala pri ministerstvu, ki je obljubilo svoje odloke tudi v smislu danih obljub spopolniti.
Kakor se. čitalci gotovo spominjate, je tudi še nekaj takih končesij, glede katerih se je že-ležniška uprava pridržala konečno sklepati po temeljitem posvetOvovanju s personalno komisijo
in s centralnim delavskim odborom. Take koncesije so na primer one glede zvišanja vožne pristojbine, glede zboljšanja avtomatike, odprav-ijenja avanziranja s križcem glede normiranja mest za poduradnike in uslužbence, nadalje glede skrajšanja delavnega časa. sestave delavnega reda in glede zvišanja mezd i. t. d.
Tekom tega meseca personalna, komisija in centralni delavski odbor, ki se ima na novo izvoliti, stvar gotovo uredita.
Ministerialni odloki, obedodanjeni v uradnem listu železniškega minisierstva od 15. novembra t. 1. in ob jediiem odlok št v. uradnega lista od dne 10. novembra l. 1. ki se tiče skrajšanja delavnega časa v glavnih in obratnih delavniceh, s<> sledeči:
95.
Odlok Železniškega ininisterstva od t. novembru ltMts št v. 57.S1<!, izdan im vse organe delavniške službe in Jicoč se odnicrjcnjii delavnega časa v u:lnvnili in v onili obratnih delavnicah, ki so posebno iinenovane in sicer na podlagi tedenskega .>4 urnega delavniku.
Od dneva tega objavljonja naprej sc, delavni čas ]>o vseli glavnih delavnicah ck, avstrjiskih državnih železliicah, vštevši severno progo, določa na tedenskih :.t ur, ter se ta delavni čas v soboto vsakega tedna skrajša na šest ni' in pol pri čem pa ne sme trpeti tedenski delavnik .">4 ur.
Začetek dnevnega delavnega časa in pa konec istega se določi sporazumno s zastopstvom delavstva za vsako glavno delavnico posebej z ozirom na krajevne razmero, vselej pa tako, da skupni tedenski delavnik znaša 54 ur. Opoldanski odmor se določa m eno uro in pol in se, ta čas more spremeniti le, v izjemnih slučajih.
Sobotih ima šest in pol unii delavnik pričeti ob 7 i url zjutraj.
Ker se tudi e»s-iiffpJaCtrvait^H 111<’*,<i vtvteoiir*. ,	—
lavni čas, ima izplačevanje začeti tako, da je oh 2. uri pop. končano ; nikakor pa se ne sine z izplačevanjem mezd začeti pred 12. uro.
IJo sprejemu svojega zaslužka je vsakemu delavcu prosto, odstraniti se iz delavnice.
Oni uslužbenci, ki so po statusu uvrščeni med delavce, morajo one sobote, kadar nimajo dobiti zaslužka, delati do </,. 2. ure popoldne.
Te določbe, izdane za glavne delavnice, veljajo tudi za one delavnice, ki se v smislu zakona od 28. julija 11)02 drž. zak. štv. loti imajo smatrati za ppmožne zavode železnice in za katere že obstoje primerni od nadzorniške oblasti, t. j. od ck. generalnega nadzor-ništva. avstrijskih železnic odobreni delavni načrti.
Ravnateljstvo ek. severne železnico oziroma ravnateljstva ck. državnih železnic morejo glede drugih večjih delavnic, ki se v smislu citiranega zakona nima o smatrati za pomožne, zavode železnic, staviti primerno motivirane predloge, da se te določbe uveljavijo tudi za take delavnice. Vse glavne in one obratne delavnice, na katere naj se te določbe nanašajo, naj se prijavijo semkaj železniškemu ministerstvu, da jih objavi v svojem uradnem listu.
Ona določila delavnih redov, veljavna za delavnice v področju ck. državno-železniškili ravnateljstev in za ck. obratno vodstvo ernovice, v smislu katerih sc ima na pepelnično sredo, o Vidiki noči, o Binkoštih. o Božiču in o Novem letu delo končati opoldne, in izplačati celodnevna mezda, ostanejo tudi za naprej v veljavi ; vsled tega se ima v ieh dneh, ako slučajno padejo na i soboto, z izplačevanjem mezde pričeti pravočasno, tako, da se z istim konča že ob 12. uri o poludne. V teh dneh se ima vsak delavec, po projetjn svojega plačila zopet podati k svojemu delu in delati naprej do 12. ure.
•lednaka pravica se podeljuje tudi delavcem vseli obratnih delavnic v področju ck. ravnateljstva za severno progo. Kjer pa akordni delavci vsled toga skrajšanja delavnega časa trpijo nekaj na akordnem zaslužku, se jim doda zato poldnevna mezda.
Nadalje se prostost dneva rojstva Njega Veličanstva cesarja, dovoljena v delavnih redih za delavnice v področju ek. državno-železniškili ravnateljstev in ck. obratnega vodstva Černovice daje tudi delavnicam v področju ravnateljstva ck. severne proge, seveda, kakor prvim, tako tudi tem slednjim z izplačilom celodnevne mezde. Pripomniti pa je, da se ima onim delavcem, ki tega dne niso na dopustu ali so odsotni, ali pa v ma-rodnem stanju, izplačati cela dnina in da se ima pod istimi pogoji zaračunati tudi akordnim delavcem povprečni zaslužek jednega delavnika brez vsakega odbitka.
V svrho statistične razdelitve dnin na posamezne dodelane objekte, se ima v glavnih in v onih obratnih delavnicah, za katera veljajo predmetna določila onih prvih t. j. glavnih delavnic, vsaka delavna ura zaračunati za en deveti del dnine.
Vsled tega se jednote jednournega delavnika za razdelitev zasluženih mezd po statutu uvrščenih delavcev glavnih kakor tudi onih obratnih delavnic, katere pridejo v tem oziru v poštev, še posebej objavijo.
Odnosne spremenitve delavnih redov za one delavnice, ki v smislu zakona od 28 julija 11)02 drž. zak štv. 15« veljajo za pomožne zavode, se imajo predložiti ek. generalnemu nadzorništm avstrijskih železnic, da jih odobri, en oksemplar istih pa se ima semkaj poslati.
Železniško ministerstvo pa se nadeja, da liodo toliko delavci, kakor tudi nadzorniški organi glavnih in onih obratnih delavnic, ki tukaj pridejo v poštev, skrbeli s svojo pridnostjo oziroma z natančnim nadzorstvom dela, uzdržati svoj prejšni uspeli brez vsake po-množitve delavnih močij.
Dirsv/ia ttri.
101.
Odlok ck. železniškega iiiinisterstva od 7. novembra isos štv. 4S2U1 izdan na vse organe kol ('XXXVIII dodatek k odredbi bivšega ck. generalnega ravnateljstva avstrijskih državnih železnic od 14. decembra ls!»4. šiv. ISO, glede odmcrjciijn stanarine in cenitve naturalnih stanovanj.
Vsled sporazuniljeii.ja s ek. finančnim minister-stvom se stanarina \ onih krajih, ki so bili dosedaj uvrščeni v nižje razrede, kakor bi jim tikalo po viso-čini aktivi t, etiiih doklad za državne uradnike, počenši s 1. norrmhrom liMIS primerno zviša.
Obratne postaje oziroma postajališča, ki pridejo tu v poštev se pa razvrstijo tako-le: in sicer pridejo v drugi stanarinski razred s 70 odstotno dunajsko stanarino :
.l.vr/j, v področju pilzenskega, ProHHiiitzv področju olomuškega oziroma severno-želozniškcgii in Hort/akut" v področju lvovskega ravnateljstva.
V tretji stanarinski zagrod s li(l odstotno dunajsko stanarino :
,(Snibmimj v področju državno-železniškega ravnateljstva Inomost. Hovivj in Šibenik v področju tržaškega ravnateljstva, Uirim, Sn/lec, Kuttoiihcii/• in Ttini-HVV.s.v/,/irlilitz pod praškim ravnateljstvom. Osiricrhn r področju ravnateljstva Krakov ziroma v področju ravnateljstva severne železnice, \\'ii‘liczl;« v krakavskem, llrot/i/, Imroroir in ŽolLi<ir v lavoskem, Suit ih/n, Xu-Inczr v Stanislavskem ravnateljskem okraju ih Kantin v področju ravnateljstva severne proge
^ i. odredbe od 14. decembra I81H, šiv. ISO., glede odmerjanja stanarine in cenitve naturalnih stanovanj, uvedene z okrožnico bivšega ck. generalnega ravnateljstva za državne železnice, se ima temu primerno spremenili.
Pri cenitvi naturalnih stanovanj \ zgoraj omenjenih krajih se ima od 1. novembra 11108 uporabiti ona stanarinska jednota. ki odgovarja primerno zvišani 70 oziroma (10 odstotni dunajski stanarini.
JJerurhatki.
102.
Odlok železniškega minisierstva od 10. novembra lttOK, šiv. 51.081, glede n vedenja službenih doklad za uradne predstojnike eksekiitlvne obratne službe in za njih namestnike.
/, ozirom na večjo službeno napornost se uradnim predstojnikom eksekutivno obratne službe in njih namestnikom, sporazumno s e. k. finančnim ministerstvoin dovoljujejo počenši s I. novembrom 1908, v smislu § tiS/ t. odstavek službenega reda, službene, doklade, katere se določajo s sledečimi zneski;
1. za predstojnike obratnih uradov Dunaj I, Dunaj II in Dnnaj-se.vorni kolodvor, letnih (iOO kron:
2. za vse ostale predstojnike obratnih in postajnih uradov, in sicer:
u • za uslužbence V. do Vlil. službenega razreda letnih .'!(>() kron :
h za uslužbenec l.X. in X. službenega razreda letnih 240 kron ;
■'!. za imenovane predstojnikovi* namestnike obratne službe pri obratnih uradih Dunaj I. Dunaj II in Duna.j-severni kolodvor 480 kron :
4. za vse, druge imenovane predstojnikove namestnike v obratnih in postajnih uradih letnih 240 kron ;
o.	za poduradnike, ki so imenovani voditeljem postajnih uradov, in sicer:
a) za postajne mojstre postajne ekspodijente) letnih ISO kron;
IA za namestnike postajnih mojstrov 120 kron. Voditelji obrata in zastopniki komercijelne službe., kakor tudi le-toh imenovani namestniki imajo do te-službene doklade, le, tedaj pravico, ako oni tudi ob jednem opravljajo službo uradnega predstojnika v ek-sekutivnem prometu, oziroma kot njihovi namestniki.
Te službene doklade so izplačujejo v mesečnih naknadnih obrokih ter se imajo pripisati v izplačilu« listo.
V slučajih, kadar je dotičnik službeno zadržan vsled dopusta, bolezni, kontumaeije, vsled orožnih vaj, ali da se ga začasno v porabi za kako drugo službeno opravilo, se ima glede, službenih doklad postopati v smislu S (i8, odstavek 2. službenega reda.
Derschatta.
104.
Odlok železniškega ministerstvu od 10. novembru1 1!)0H štv. 54.514, glede preureditve potnih pavšalov za organe prožnegu nadzorstva in vzdržavnnju proge, ter glede prožnege pavšalu za prožne mojstre.
Za organe eksekutivne nadzorstvene službe in službe za vzdržavanje proge se z veljavo od 1. novembra 1908 potni pavšal za njihova službena potovanja v svojem lastnem področju določajo sledeči letni potovalni pavšali:
«) zu	predstojnika	sekcije	za	vzdrževanje	proge
v	Karlovih	varih	2100	kron x
b) za	predstojnika	sekcije	za	vzdrževanje	proge
Ljubljana II	MM)	kron :
c) za predstojnike sekcije za vzdrževanje proge
Brno, Godili'*', Hradiš, Krakovo.
Lvov I, II, III. IV in V,
Line,
Lundenburg, Moravska - < Istrnvica-Oderfiirth,
< iderbcrg,
Praga I, II, III,
Preran,
Taus,
Dunaj I, II in III,
Dunaj-severna proga....................I.">00 kron :
'/i za predstojnike sekcij za vzdrževtinje proge Bischofshofen,
Zcortkovv,
Feldkireh,
lnomost,
Kirchdorf Kolomea I in 11.
K rems,
Ljubljana L Leobersdorf,
Molk.
Podvvoloczcvska,
Pulj,
Ilakouitz I,
Solnograd,
St. Polten, rl'abor I,
* Tarnopol I,
Trst,
\Vels,
NVeseli-Mezimosti......................I;<20	kron:
za predstojnike vseli drugih progo uzdrzevalnih sekcij in za njih napiestnike.
Brno, (loding, Hradiš,
Ljubljana 11,
Lvov' 1. 11, III, IV in V,
Lundenburg',
Karlovivari,
Krakovo,
Line. Moravska-«»strovica, Oderfurth, Oderberg , Preran,
Praga I, II, UL Dunaj I, II, III.
Dunaj-severna proga....................1-00	Kron	;
/’) /.a namestnike predstojnikov progo vzdrževalnih sekcij:
Bielitz,
Brod.v,
Dzieditz,
Frankstadt,
Friedek,
Gilnserndort',
Kojetein,
Krasna,
Krernzier,
Laa,
Moravska-Belaeerkev,
Nikolsburg,
<>swieezim,
Podwoloczy.sk a,
Schonbnuin,
Strvj,
Tarnopol I,
Tesehen,
Tropa va,
VVadovvice,
VVischau,
Zagorc.
Zanehtel..................................111,1 Kron ;
<j) za predstojniškega namestnika progo vzdrževalne sekcije
Taus	Kron	;
h za namestnike predstojniško progo-vzdrževal-nih sekcij
Bischofshofen,
Czortkovv,
Feldkircli,
lnomost,
Kirchdorf,
Kolomea I, II,
K rems,
Ljubljana T,
Leobersdorf,
Melk,
Pulj,
Rackonitz I,
Solnograd,
St. Polten,
Tabor L Tarnovv I,
Trst,
\Veseli-Mezimosti.......................720	Kron ;
i za namestnike vseh drugih predstojnikov sekcij za vzdrževanje proge........................ 600	Kroti ;
Razven tega se od 1. novembra H«)« naprej zviša vsiiii prožnim mojstrom prožni pavšal na letnih 180 K.
Predorske in lokalne doklade, ki so jih do sedaj vživali nekateri prožni mojstri, ostanejo nespremenjene.
])crsrh(itt<i.
Odlok železniškega ininisterst vil od 7. novembru 100S, štev. .>4.74(>. glede iioNtrunje preiskave parnih kotlov in slede »vedenju posebne odškodnine za 1o delo.
Glede notranje preiskavo parnih kotlov in glede posebne odškodnine, ki se ima od 1. jonuvarja 1909 za to opravilo izplačevati, se sporazumno s. c. k. finančnim ravnateljstvom določa sledeče;
Notranje preiskave kotlov, ki so se uvedle vsled .strožjega nadzorovanja parnih lokomotivnih in stabilnih kotlov r i/rltmiirtih. se imajo poveriti tehničnim uradnikom, ki imajo v tej stroki že zadostno prakso in ki so si oli jedilom prodohili tudi polno zaupanje.
/.a to notranje pregledovanje kotlov potrebnega uradnika določi za vsako delavnico dotično obratno ravnateljstvo na predlog delavniškega predstojnika.
Vsaki taki preiskavi ima prisostvovati tudi sposoben in v tej stroki zveden delavniški mojster.
Avtorizirani tehnični uradnik ima ob jedncui z delavniškim mojstrom, ki preiskavi prisostvuje, na laneno konstatirati vse poškodbe in' potrebna popravila tako določiti, daje zadoščeno v vsakem pogledu varnosti obrata, kakor tudi varčnemu gospodarstvu in da noben parni kotel vsled popravila ne izostane dalje iz obrata nego je to na vsak način potrebno.
Popravila, katera je tehnični uradnik smatral za potrebna, mora le-ta predložiti pismeno predstojniku de-lavniškega vodstva, da jih le ta odobri in eventualno po temeljitem proitčcnju sporazumno z preiskovalnimi organi spopolni.
/a vsako tako notranjo preiskavo jednega parnega kotla, ki se je izvršila po zgoraj navedenih predpi-
sih. se počeiiši s 1. januarjem IDO!) da posebna odškodnina in sicer tehničnim uradnikom 10 (deset) kron, de-lavniškemu mojstru pa, ki tej preiskan prisostvuje. 8 ■ osimii) kron.
<I tvh odškodninah se na podlagi pismenega sestavka o pogrebnih popravilih napravi izkaz o notranjih preiskavah parnih kotlov, ki so >e izvršile tekom jednega meseca; li izkazi se imajo kot partikurija priključiti prihodui izplačilni listini \ svrho likvidacije.
Likvidirani odškodninski zneski se imajo v kapi-teljii XVI 1. člen 1 zaračunati kot izdatki.
Tozadevne spremonitve določil za poslovanje v progovzdrževalni in delavniški službi obseženih v instruk-ciji štv. XXXVIII. se obelodanijo tudi v novih izdajah omenjene inštrukcije.
l)(irsdialtu.
I Oli.
Odlok železniškega ininisterst va od 10. novembru 1008, šiv. 00.47s, izdan im \se organe, glede zvišanja in proširjenja nočne doklade.
Sporazumno s c. kr. finančnim ministerstvom se določbe tu uradnega odloka od 22. anglista 1898. štv.
2.’>.722 uradni list štev. XLVI. oddelek štv. 85), deloma spremenijo in se pristojbina ter znesek ponočnih doklad počenši s /. ol.ivltroin	določa takole:
1.
Vsi uslužbenci izuzemši vse vožno osobje ni čuvaji skupina III uslužbencov , dobivajo. kadar opravljajo redno nočno službo in ako od 10. ure zvečer do (i. ure zjutraj nimajo najmanj 5 urnega nepretrganega odmora, ti) se-veda v normalnih službenih razmerah izuzemši tudi slučajnosti, za vsaki; v službi prebito noč, doklado.
Pomožni uslužbenci S 2, točka II lit. <i do <•) imajo le tedaj pravico do ponočne doklade, ako so opravljali bodisi stalno ali pa tudi mimogrede službo na kakem normiranem mestu v status kuvrsčcnoga uslužbenca ali pa tudi če opravljajo samostojno službo uslužbenca uvrščenega v status.
Onim uslužbencem, ki svojo normalno dninarsko službo opravljajo' kor postajni, skladišni, prožni, delavniški, kurilniški delavci ali kot nosilci prtljage, kot premogarji i. t. d., bodisi redno ali pa tudi slučajno v nočnem času, ne pritiče nikaka nočna doklada.
Pri izračunan ju časa za odmor onih uslužbencev, ki so v neposredni zvezi s prometom, je važen navadni redni vlakovni promčt po obstoječem vožnem redu brez ozira na zamude, posebne vlake in druge, take slučajnosti; nenavadni redni obrat se vpošteva le tedaj, kadar isti traja več kakor 14 ilnij.
Začetek in pa konec odmora, je razviden iz tabele., ki jo priobčimo tu spodaj.
Oko postaja spada v več vrst navedenih v tej tabeli, tedaj je merodajen najkrajši odmor, ki se pralna temu izračuna.
Cas početka vseh drugih uslužbencev naj se izračuna po razdelitvi njihovih poslov.
4.
Ponočna doklada znaša:
a na iirniliii/ki' /irontrtnc shikho, ki odpravljajo vlake pod svojo lastpo odgovornostjo vlakovni ekspe-dijentje na sledečih dispozicijsjdh postajah po' 2 Kr. in sicer ;
\ področju sevarnoželezniškega ravnateljstva: na postajah Dunaj, Ploridsdorf, Gilnserndnrf, Lundenburg, iluliein. Preran, Brno, Olomuc, Schoubrunn-\Vitko\ itž. Moravska-«Jstravica-Oderfurth, Moravska-« Istrovica-.Mbn-tanska proga. Oderberg, Dzieditz, Bielitz, Osvviecim, Trzebinja. Strasshof iii Krakovo ;
v področju dunajskega državno-železniškeg-a ravnateljstva: Dunaj I tovorni kolodvor. Penzing premi-kalni kolodvor, St. Polton. Amstetten, Dunaj 11 tovorni kolodvor. 1 »unnj-Brigittenau, Sigmundsherbergin«tinund;
v področju držav no - želežniškega ravnateljstva Line: Sv. Valentini Line, \Vels, Attnang-Puchheini, Neumarkt-Kalham in (iaisbach-NVartberg ;
v področ ju dr avno - železniškega ravnati Ijstva lnomost: Solnograd. Bischofshofen, Saalfelden, Landeck Bludene, Feldkircli in l!ri‘genc ;
v področju beljaškega državno-železniškega ravnateljstva: Klein-l!eifiiug, Ilietiau, Selzthal, St. Michael, Zeltvveg, Sv. Vid.na dlani. Beljak drž. kol.), Celovec glavni kolodvor iu Rožnadolinia ; v tržaškem državno-želežniskeni področju : Jesenice, Gorica, Trst drž. kol.. Trst prosta luka državna želez., in Ljubljana drž. kol.: v področju ravnateljstva Pilsen: Budjevice, Stra-konitz, Protivin. Iloraždovvitz-Habin, Marijinivari, Saaz, Eger, Furth i \V. in Ladovicc ;
v področju državno-železniškega ravnateljstva Praga: Praga, Smichnv. Nusle-Bršovvic. Tabor, \Veselv-Mezimosti, Zilitz. Bertuin, Lanu, Briix drž. kol., Kloster-grab,- \Viesa-Oberleitensdorf, Ossegg, Obernitz in lio-detibacli:
v področju državno-železniškega ravnateljstva Olomuc: Moravski-Sčhonberg, llannsdorf, Nieder-Linde-vviese. Niklasdorf, .IHgerndorf, Krbersdorf, Freudenthal, Kriegsdorf in T ropava :
v področju držav no-zeležniškega ravnateljstva Krakovo: Krakovo. Podgorce-Plascovv, Tarnovs', Dobiva, Savbusch-Zvwiec, l!zeszo\v s Itzeszovv-Sfaronisva, Ska-vina, Sucha, NoVi-Sandoc, St rože in .laslo:
v okraju državno železniškega ravnateljstva Lvov: .larosla« . Przomvsl, Lvov, Tarnopol, Pod« olocz.vska, Posada-I lirovv ska. tlirou, Zagorc. Novi-Zagorc, Sambor in Strvj :
v področju državno-železniškega ravnateljstva Stanislav: Stanislavv, Kolomea, Ilodorovv ;
v področju obratnega vodutva Cernovvico:	Cer-
novice in lekanv ;
h za ostale uslužbence prometne službe, ki izv ršujejo odpravljanje na svojo odgovornost (vlakovni ek spedije.ntjei, za kurilniške uslužbence, katerim je poverjeno vodstvo izvrševanja službe, za delavniške n-službence. kadar imajo nočno inšpekcijo, kakor tudi za uslužbence elektrarn in plinarn, ki so po statutu uvrščeni, po 1 Kr. 50 vin.:
r i zn vse druge uslužbence , pa, katerim, v smislu točk I—tiče nočna doklada, pojedini krono.
(i. .
Tuhclu. po kateri se izručiinu čus za počitek v nočni službi.
/ n <• i-1« k
K o n e c
poe i t k a
l •? ure po prihodu 7.ii(lli.i«'^a vlaku
■') 1 > uro preil odhodom
Posl a j n a v r s f u
s 7
ua svo o zadnjo postajo
~ Jprvrga. ua _ i. : |*oslajo i«ln , pr vi* jih'
«r =
H-.i vlaka iz svojo izhodne - s	postajo
C 7 S‘tl 1 1 liri, 4 h i 2 * ‘jž ♦	1? Sl -> | ?' ~ 7	■g || 5« i ~	it is]ioy.iri,jsk<‘	«4 |j	.cf 1 Sc Jx
Osrednja po- .	___ •	— 1	1		
staja' ...					
1 >ispozicijska					
postaja . 1		l	1	—	
NTadomestna lo-			i		
komotivna po-					
staja ... —	i	l		 j •	i	—
IJrzojavna kon-	•				
trolna postaja		1 1			1
Dijete ali preživnin ne izključujejo pravico nočne doklade.
do
) Xii ono uslužliouoo. Ki razvon olirntnih in hrzojnvnih poslov oskrhujojo iudi izda\anjo lislko\. ali pa odpremo prtljago in vsled \ smislu določi* Iodstavek I iu Ul* odstavek I obratnemu rrda. morajo odpreti osebno blagajno oziroma ono za prtljago pred zgoraj omenjenim easoui. volja kot konec pnritka oni eas. \ katerem ima prieeti izda vanjo voznih listkov oziroma odprema prtljage.
Jlcrac/iiilt«.
107.
Odlok železniškega ininisterstrn od 10. novembra 1008, štv. 01.:I50, izdan ua vse organe glede znvurovanja ostarelih in onemoglih železniških oHcijanllnj.
Naknadno k tuknjšnemu odloku od 22. marca Uio.s, štv . S..",98, glede ureditve mezd in plač mniiipulautinj, ilslužbenih pri ek. avstrijskih državnih železnicah (objav- , Ijeneni v nradnemlistii 1008, XVI. odst., štv. 22 . železniško miuisterstvo glede preskrbe ostarelih in onemoglih železniških oficijanlinj smatra potrebno, z veljavo I. januarja 1008, sledeče odrediti.
1 . vse one uslužbenke, ki so bile imenovane za železniške oticijantinje ek. avstrijskih državnih železnic in o času imonovanja niso še prestopile 55 .let starosti morajo postati članice provizijskega zavoda za uslužbence in pomožne uslužbence. Izuzete so samo one železniške nlici jantinjo, katere železniško miuisterstvo te dolžnosti nit njih prošnjo oprosti.
2 železniške ofieijantinje, kakor tudi nianipulan-tinje pa zainorejo dobiti preskrbnino le za sebe, nikakor pa ne za. svoje može ali otroke,
.'li Doneski za provizijski fond znašajo pri olicijan-tinjah I odstotke njihove letne plače, v katero je vračunati seveda tudi vse one personalne doklade, ki se imajo pri odmerjenju provizije v poštev ati.
1 Provizija železu, oficijantinje znaša po desetletnem dejanskem ali pa samo zaračunanem članstvu 40 odstotkov zadnje letne plače, v stevši one personalne doklade, ki imajo pri odmerjenju provizije priti v poštev.
Ako njena normalna letna provizija ne, znaša 800 kron, tedaj se ima mesto normalne odmeriti izvan-redna provizija v znesku 100 kron.
Sicer pa so ona določila provizijskega statuta, ki veljajo za manipulantinje kot članice provizijskega zavoda, merodajne tudi za železu, oficijantinje.
Spremenitev provizijskega statuta v tem smislu, se pridržuje za poznejši čas.
Diisrhaft/i.
Odlok železniškega ininisterst va od 24. septembra titOS, šiv. 40.282, izdan na vse organe glede razširjenja podlage za odmcrjcnjc provizije dninarjem vsliižhcnim pri ek. državnih železnicah.
V svrho proširjenja podlage, na kateri naj se dninarjem. ki so člani provizijskega zavoda odmerja provizija. kakor se je proširila ta podlaga tudi za definitivne uslužbence ek. avstrijskih železnic, bo železniško luinisterstvo, sporazumno s ek. finančnim ministerstvom in z odborom privizijskega zavoda določilo, da se ta podlaga za dninarje, ki so člani zavoda, od 1. oktobra 1908 naprej zviša od 70 na 85 odstotkov njihove dnevne mezde.
Prama temu se imajo tedaj od 1. oktobra 1908 naprej doneski za provizijski fond od dninarjev pobirati s 85 odstotki njihove normalne dnevne mezde Diurnum, garantirana minimalna dnina nkordantov , ako ta dnevna mezda znaša najmanj 2 kroni ali pa več.
V slučaju, da dnevna mezda ali pa dnevna doklada znaša matij nego 2 kroni, toda najmanj 1 kr.
70 vin, tedaj se imajo doneski izračunati na podlagi dnevne mezde 1 krono 70 vin : v slučaju pa. da taktična dnina znaša manj nego l krona 70 vin., tedaj se imajo i doneski plačevati od celega dnevnega 'zaslužka.
Spremenitev onih določb ^ 8, I. štv. 1 iu 5 provizijskega statuta si' kasneje objavi.
Dn-schutta.
K odloku štv. 9;’>, Id smo g;t zgontj navedli, in ki obsega nove dol or lic glede, skrajšanja delavnega oasa v glavnih in obratnih delavnieah in sicer one, katere so špecijelno tako imenovane, pripomnimo sledeee: železniško miuisterstvo predloži vsled posredovanja centralnega delavskega odbora se/.namek onih delavnic, ki imajo veljati za obratne delavnice.
Tudi način izplačevanja sc za na|>rej vredi prama uvedenju tedenskega izplačila mezd v posameznik delavnicah.
Razven tega se skrajšanje delavnega časa uveljavi tildi za kurilniške delavce in sicer v onih kurilnicah, v katerih je uposlonih 20. ;50 ali več delavcev: delavci, ki so uvrščeni v turnus, so izuzeti. V kratkem se uredi tudi vprašanje glede skrajšanja delavnega časa za stabilne delavniške uslužbence. Kakor smo že spočetka omenili, s® ^ledo koncesije skrajšanja delavnega časa centralni delavski odbor hoče
še potanč.nejše posvetovati; dotične sklepe centralnega delavskega odbora, kakor tudi tozadevna obravnavanja, o priliki pjiobčimo. Stvar je taka, da se absolutno ne more kar na mah rešiti.
2.(>til kron na rente druži-pogrebnih stroškov se je
za avstrijske železničarje.
Kakor posnemamo iz poročila predstoj-ništva poklicne zavarovalnice avstrijskih želez-uičarjev proti nezgodam, je v letu 1907 ta zavod imel ;'.4 članov, železniških podjetej. Vseh zavarovanih oseb je bilo 292.711 in sicer 283.442 možicih in 9209 žensk; 113.900 je bilo stalno nastavljenih uslužbencev, 1,78.745 pa mezdnih -delavcev in mej temi slednjimi 1984 takih, ki radi svoje mladosti še niso dobivali polne plače. Vsi mezdni delavci skupaj so napravili 42,001.208 dnin ali šihtov,-tako da na vsakega nestalnega delavca spada po 238 delavnih dni. Ako vzamemo za vsakega celoletno nepretrgano vpos lenost 300 dnij, tedaj se število teh dalovcev skrči na 142.004 takozvanih popolnih delavcev. Ako tem prištejemo stalno nastavljene uslužbence, tedaj število popolnih delavcev znaša 225.1(70. Skopan zasl a žena mezdna sro/ci, na podlagi katere so se.določili zavarovalni doneski, znaša 335,048.323 kron.
Zavarovalnici je bilo naznanjenih 25.755 nezgod. Le v 20.43 odstotkih vseh teh, to je v 5203 slučajih sc- je zahteva po odškodnini, v .smislu zavarovalnega zakon-, tudi utemeljila. Mej temi utemeljenimi zahtevami je bilo 5012 slučajev takih, v katerih so ponesrečeni postali za delo nezmožni. 251 pa takih, ki so.zahtevali odškodnino za zvoje ponesrečene pokojnike.
\ sled nezgod usmrčeni so zapustili 179 vdov s pravico na odškodnino, 370 otrok, 19 ascendentov t. j. očetov ali mater in 1 vdovca.
V 2243 slučajih, v katerih seje zahtevana odškodnina utemeljila, so ponesrečeni ali njihovi žalujoči svojo odškodnino temeljili na jamstveni zakon od 5. marca 1803, in so bile le-tem v smislu zakona od 20. julija 1894 člen VII. glede proširenja zavarovanja proti nezgodam, pripo-znane zvišane rente.
Na 10000 popolnih delavcev je poprečno došlo 999 prijav in 204 takih nezgod, za katere je odškodninska pravica bila tudi utemeljena. Relativno največ prijav o nezgodah je dobila zavarovalnica ort strojevnega in dela\ niškega osebja in sicer od prvega 2079. od drugega pa 900. Največ takih nezgod, zn katere se je odškodnina priznala, pa je predložilo stro-jevno, spremno in pgroplovitbeno osobje. Teh slednjih slučajev štejemo pri strojevnem 488, pri spremnem 201 in pri paroplovitbenem osobju 239 na vsakih 10000 popolnih delavcev.
Kolektivnih, to je , takih n e z (jod, pri katerih je ponesrečilo več nego 2 osebi, se je pripetilo 42. 1’ri teli nezgodah ji- vsega skupaj ponesrečilo 248 oseb; 7 teh je bilo usmrčenih; .10 nji,h je izgubilo trajno zmožnost za delo, 97 ni j 11 pa le za nekaj časa. O vzrokih nezgod, za katere se je v 5204 slučajih zahtevala odškodnina in se le-ta tudi utemeljila, nam natančneje pojasni sledeči sestavek:
Pri železniškem obratu, to je pri vlakovnem prometu, pri premikanju in pri obavljanju službe v postranskih panogah jih.je ponesrečilo ................................. 2214;
pri nakladanju in razkladanju ter vzdihovanju in prenašanju....................... 960;
vsled p. dca raz lestev, z odrov in v različne globoke prostore ete.................. 020;
pri rabi orodja in drugih jednostavnih
predmetov pri delu.......................... 202:
vsled sesutja stavb .........	287;
pri strojih z obratom na motor ali pa
tudi brez motorja............................ 70:
z različnim vzdigovalnim orodjem . .	10;
pri delu z gorljivimi, strupenimi, žgočimi in razjodljivimi predmeti, ter vsled plinov
in pare..................................... 10U;
pri motorjih............................. 1 :
pri vožnji, jahanju, vsled mrtvouda in
poškodb od strani živali...................... 8;
pri transmisiji .......................... 1;
pri plovitbi in pri prometu na vodi .	4:
vsled eksplozije razstreljivih snovij .	9;
vsled eksplozije in drugih nesreč pri parnih kotlih, parnih odvodnih ceveh in pri parnih kondenzacijskih aparatih . .	0.
Vseh skupaj, ki so tekom leta 1907 vži vali zavarovalno rento, je bilo koncem istega leta 12.038 in mej temi 7484 takih, ki so dobivali zvišano rento.
Kar se tiča (jospordurshe- strani, je zavarovalnica imela leta 1907 19,169.867 kron prijemkov; fondi prejšjnega leta niso vračunani. Od to vsote pripada na zavarovalne doneske 18.890.159 kron. Vsi izdatki skupaj so znašali 11,030.680 kron in sicer se je izplačalo
odškodine 8,351.747, za pokritje upravnih stroškov pa 687.241 kron. Od odškodniških zneskov, izplačanih v upravnem leta 1907 je spadalo 6,843.386 kron na rente, izplačane za delo nezmožnim in 1,47 nam pokojmikov .-izplačalo 16.516 kron. odpravnine pa 19.183 kron. Vse rente, ki so se 31. decembra 1907 še izplačevale, so znašle skupaj letnih 7,175,467 kron, in sicer so od tega dobili za delo nezmožni 5,640.202 kron,' udove 787.774. otroci 703,069, aseendentje pa 44.422 kron.
.lednotna letna trajna renta je znašala povprečno 275 kr. in 20 vin za družinške člane ponesrečencev in 630 kron 76 vin za delo trajno nezmožne.
1'pravni izdatki sb žnašali 687.241 kron t. j. 4-3 odstotke zavarovalnih doneskov in 0*2 odstotkov zavarovane mezdne svotc ali 2 kr. 35 Nin za vsako zavarovano osebo.
Domače stvari.
One 7. decembra t. k je konočno vendar končala pri tukajšni okrajni sodniji za kazenske stvari razprava proti tržaškemu narodnemu tribunu, klovnu, senzaeijonalnemu pretepaču odborniku Narodne Delavske Organizacije i. t. d., i. t. d., kazenska razprava.
Predmet te razprave je železničarjem sicer dobro poznan, ali vendar bodi omenjeno, da se je v tej pravdi postopalo proti Jakliču radi treh prestopkov, katerih dva vsebujeta pretepanje, jeden njih pa razžalenje časti. Slednji prestopek ima sicer na sebi vse znake nevarnega žaganja toraj znake zločina ali ga je sodnija smatrala le kot jednostavno pretenje, ki se kaznuje kot prestopek radi žaljenja časti.
Kakor 'je znano, je namreč Jaklič pretil sodrugu Tomažu Možini, da ga ubije če pride v Rojan. Kljub temu, da ja iz Jakličevega kazenskega izkaza izvira, da je radi nevarne grožnje že presedel jednov leto ječe in vkljub temu, daje bil koznovan že dvakrat in sicer prvič s trimesečnim in drugič s št.irimesečrim zaporom radi zločina težke telesne poškodbe ter v kljub temu, da se je ob jednem obravnavalo tudi v tej kazenski pravdi radi dveh lahkih telesnih poškodb, sodnija vendar ni storila svoje dolžnosti, da odstopi spise državnemu pravdništvu, nego je tozadevni predlog zastopnika državnega pravd-ništva protizakonito odklonila.
Zasebni obtožitelj Tomaž Možina, je proti razsodbi prijavil vsklio radi prenizke kazni. Potrpimo tedaj, da izreče tudi druga instanca svoje mnenje o pretepaču Jakliču, da bodemo potem vedeli razliko nad mnenjem, ki ga imajo o tem individuu sodniki na deželni sodniji in med onim, ki ga je imel o njem slavni prvi sodnik.
Pred tukajšnim deželnim sodiščem je 7. t. m. končala tudi razprava proti Josipu Vogl, skla-dišneinu pisarju na tukajšni postaji c. kr. državne železnice pri sv. Andreju. Bilje obdolžen tatvine na škodo državne železnice ter poneverjen ja na škodo nekaterih privatnih oseb. Možje bil oproščen vsake krivde. Karakteristično je pa to. da je državni pravdnik odstopil od vseh točk obtožbe, ker so zaslišane priče dokazale, da ji1 bila vsa obtožba le izmišljotina nekega jako proslulega policijskega uradnika na komisarijat.it pri sv. Andreju. Ta uradnik ima tudi ono lastnost ruskih ali mažarskih mogotcev, da hoče človeka, ki mu ni simpatičen ali, «ki se mu je zameril radi par funtov masla* uničiti za vsako ceno, bodisi tudi z najzlobnejšim obrekovanjem. V' pravdi zaslišane priče so potrdile, da se je obtožba proti Voglu vzdržala jedino le z nasiljem tega uradnika, ker so oni absolutno zanikali, da bi bil Vogl, kedaj zakrivil kako dejanje, ki bi moglo imeti sploh najmanjši znak kake tatvine zakrvene na škodo železnice. Tudi zasebna oškodovanca, katerima bi bil Vogl poneveril kak denar, sta. to izrecno zanikala in nasprotno potrdila v tem pogledu Voglovo popolno nedolžnost.
Absolutizmu policijskega komisarijata na postaji pri sv. Andreju se teda ni posrečilo, kljub vsem spletkam, uničiti nedolžnega železniškega uslužbenca in njegovo celo družino, seveda gotovo le samo radi tega, ker pripada socijalno - demokratični železničarski organizaciji.
Razne vesti.
Rezultat dežolnozborskih volitev v Ljubljani. Pri
deželnozborskili volitvah v Ljubljani je dobil Etbin Kristan 1119, Turk 1097 in Maver 287 glasov. Ožja volitev mej Kristanom in Turkom se vrši v soboto dne 19. decembra t. 1.
Pri volitvah v penzijski sklad za južnoželezniške uslužbence in poduradnike so prodrli vsi naši kan-datje z ogromno večino. Kamlidatje nasprotnikov so dobili tako malo glasov, da so se z njimi samo osmešili.
Najnoveji uspeh naše organizacije. Že precej časa sem se je naša organizacija potegovala za poldrugokratno vračunanje službene dobe spremnega Dsobja pri odmerjanj a provizije. V svoji seji dne 26. oktobra je pa odbor izvoljenih členov provizijskega sklada avstrijskih državnih železnic javil, da je železniško ministerstvo tej zahtevi vendar udovoljilo in da ta določba stopi v veljavo z mesecem januvarjem 1908. Spremno osobje je do sedaj plačevalo v pro-vizijski sklad 5 odstotkov svoje plače in pa 4 odstotke od stanarine. Ti odstotki se od 1. jami varja sem zvišajo in sicer pri plači na 7-4, pri stanarini pa na 6*4 odstotkov. Tudi glede dni/nnjrr se je sklenilo nekaj jako važnega. A 'jim sr bodi> r raim na ra la r provizijo po S.~> ods/o/Inn' plače, brez da sr jim zvišajo odnosni prispevki. Do sedaj so dobivali Ir 70 . odstotkov. Visti seji je odbor izvoljenih členov nrc/iral tudi rršilrv zahteve. ki interesira vse železniško osobje, namreč znižanje službene dobi’ od il~> na HO lel.
In še je takih ljudij, da. celo v organizaciji sami, ki imajo korajžo reči : kaj pa imam od organizacije? Dan za dnevom jim poročamo
0 novih vspehih, o novih pridobitvah, ki so naravnost življenske važnosti, a nič se jih ne prime. Najbrže poslušajo glasila naših nasprotnikov, ki tudi vedno kričijo, da socialni demokratje ničesar ne storijo za svojce, da le izdajajo njihove koristi in da so vse pridobitve le uspehi meščanskih klerikalnih ali takozvanih liberalnih strank. Kdor je pošten, ako ni popolnoma bedast, mora pritrditi, da so uspehi naše organizacije taki, s kakoršnimi se ne more ponašati nobena druga- organizacija v Avstriji.
Koncesije delavcem na c. kr. državnih železnicah. A’ tabelah, ki smo jih priobčili v zadnji štv. našega glasila, smo navedli.samo one uspehe, ki se tičejo poduradnikov in uslužbencev. Mezdnim delavcem se je nekako čudno zdelo, da smo jih prezrli. (1 lede njih do danes še nismo mogli poročati potanuneje, ker ima vso stvar v ro-kak še centralni delavski odbor in je njegova dolžnost, da izjavi svoje mnenje. Takoj, ko centralni odbor odobri od svoje strani to, kar imajo mezdni dolavci dobiti, tedaj objavimo tudi natančno poročilo o onih uspehih, katere so v zadnjem gibanju dosegli tudi mezdni delavci na c. kr. državnih železnicah. Tudi o uspehih pri vseh privatnih železnicah hočemo svoje-časno natančno poročati in objaviti slične tabele.
Podržavljenje prog tlržavno-železniške družbe. 23. oktobra je vlada, sklenila z Državno-želez-nisko družbo pogodbo, s katero je prevzela v svojo upravo vse njene železnice. Vlada je prevzela tudi vsa njena posestva, razven premogovnih rudnikov, industrijalnih podjetej na
1 eškem in razven strojne tovarne na Dunaju.
Nova popravljaluico in pa personalna poslopja bode železniška uprava gradila v Celovcu. Razven popravljalniee se bode zidala tudi kurilnica. Celovška občina, da za to potrebni svet zastonj in sicer v neposredni bližini državnega kolodvora. Za stavbe same bo železniška u-prava potrebovala okoli 2 milijona kron. Nadalje se zgradi tudi jedna delavnica v Beljaku. Kaj pa Ljubljančanom ? ... Nič !
,,Krvava“ statistika nemških železnic. Na nemških železnicah je v pretečenem upravnem letu smrtno ponesrečilo 1914 ljudij. (ilasom poročila druživa nemških železniških uprav, ki je bilo pred kratkem izdano, bilo je na nemških železnicah v upravnem letu 1906 8100 obratnih nezgod. V tem letu se. je konstatiralo 947 trčenj in poročilo beleži 1346 slučajev zdrsnenj Drugih nesreč je bilo 5807. Če primerjamo te številke s številkami iz poročila 1896, vidimo, da se nezgode na železnicah vedno množijo. Tega leta je bilo vseh nezgod pri obratu le 6430. Trčenj je bilo skoro polovico manj, namreč le 519, vlak je skočil s tira 946 krat, drugih nesreč pri obratu pa je bilo 6330. Tako je leta 1896 došlo na kilometer obratne dolžine 7*85 odstotkov nesreč, v letu 1906 pa za dva odstotka več, nego pred 10 leti, to je 8,05- odstotkov. Pri teh nezgodah je bilo leta 1906 ubitih 165 potnikov. 1003 Službujoči železniški uradniki in 746 tujih oseb, vštevši železniško osobje izven službe. Ranjenih je bilo 1121 potnikov. 3225 službujočih uradnikov in pa 796 tujih oseb. število usmrčenih in ranjenih je iznašalo leta 1906 7056. pred 10 leti t. j. 1896 pa 5134.
Denuncijantje v Nemčiji so že izgubili kredit.' Tamošnjim železniškim upravam si* je le malo čudno zdelo, da dobivajo vedno toliko anonimnih ovadb. Prepričale so se, da je to le korupcija mej železniškimi Uslužbenci, kateri je treba
priti vokom. Berolinsko kraljevo železniško ravnateljstvo je zato izdalo posebno določbo, v kateri obsoja denuucijante, ki v brezimnili o-vadbah črnijo svoje tovariše, in jih kar naravnost imenuje podle ljudi. Nadalje tudi pravi ta odločba, da se vsaka anonimna ovadba vrže takoj v koš, ker sejo smatra za podlo dejanje.
Drugače je v lem pogledu pri nas v Avstriji. Denuneijanstvo se goji prav v veliki meri in se ne smemo nadejati, da ta osat kaj kmalu iztrebimo iz našega železniškega življenja.
Kaliko nesreč se je pripetilo v letu 1907 na Angleškem ? Kakor povsod, se nezgode tudi na angležkih železnicah množijo od leta do leta. Posebno v zadnjih treh letih je njih število jako poskočilo. Leta 1904 so ta mošnja železniška podjeta imela 581.(364 uslužbencev. Do konca leta 1907 jo to število poskočilo za 40.000 oseb (za 6'8 odstotkov), tako, da je bilo vseh skupaj « mil.341. In sicer so se pomnožili profesijonisti i za 9304, delavuiški delavci drugih vrst za 5000, uradniki za 4000, vratarji za 3400, strojevodje : za 3000, in kurjači za 23.000, za ostalo število pa drugo vlakovno osobje. Pa tudi nezgode so se pomonžile. Doč.im jih je bilo leta 190(1 438, jih je bilo pretečenega leta 454. Nesreč pa, j ki niso zahtevale smrtnih žrtev in tudi ne j sploh telesnih poškodb, je bilo lanskega leta ; 5813 nasproti letu 190(3, v katerem jih je bilo j 43(55. V sled trčenja vlakov je bilo ubitih 13 us- ! lužbencev, 23(1 pa telesno poškodvanih; leta 190(3, je bilo telesno poškodvanih vsled te vrste nezgod 140, Pri premikanju ter pri odpenjanju in zapenjanju je bilo usmrčenih 441, tolesno po- j škodovanih 5377, d oči m jih je zgubilo na ta l način svoje življenje leta 190(5 425, poškodovanih pa je bilo 4225.
Ako vse te nesreče in nezgore razdelimo na posamezne kategoriji; uslužbencev, tedaj se ! nam prikazanje sledeča slika :
ubitih poškodovanih
strojevodij .............................3(3	dliy
kurjačev.................................23	881
vlakovodij pri osebnim prometu ....	10	203
vlakovnih spremljevalcev in zaviračev .	43	11	Oh
prožnih čuvajev...........................89	17«>
od premikaškega osobja ..................89	997
vratarjev.................................55	590
delavcev................................. 52	218
uslužbencev drugih branž.................103	995
Delavska plesna šola se je otvorila v Ljubljani v hotelu »Iliriji*. Sodrugi železničarji se opozarjajo na to šolo. Pristop imajo le organizirani delavci.
Odborniki privizijskega sklada c. k. državnih železnic.
Lenpohl Lonj/, sVetilniški mojster, Dunaj IX 4, Althangasse 5; 1. nadstropje vrata 23. *
Konstantni Kneidinger,Dunaj, IX 4, Frnn:-.-./osč/š-Bahnhof, Altes Heizhaus.
Karol S/rassrr. sprevodnik, Dunaj, XIV 1, Nobilegasse 28, 5 stopnice, 1. nadstropje, vrata 9.
Rudolf Liha predi/, strojevodja, Dunaj X111/4, ilackingerstras.se 39, ParterrC, vrata 3.
Troti or Sro, ključavničar, Dunaj, XIV 1 Nobilegasse 2(5-30, 4. stopnice, L nadstopje, vrata (5.
.Ivan .lilke, strojevodni namestnik, Dunaj, XIX/2, Heiligenstadterstrassc 172 vrata 4.
Eberhardt Heider, ključavničar, Dunaj, XXI, Kuenburggasse 4, 2. nadstropje, vrata 1(3.
France Orammel, mizar, Dunaj III/2, Adam-gasse 9, 2. nadstropje.
Karol Ilofbauer, prožni delavec, Dunaj, Wertheimsteingasse 20, 2. nadstropje vrata, 23.
Josip Schnobrich, bločni sluga, Dunaj, ; XIII 2, Fenzlgasse 33, vrata 9.
Poduradniki in uslužbenci južne železnice, pozor!
Tovariši, sodraf/i!
Itn'/.pisane so nove volitve, r.a personalno komisijo, j 'Poduradniki kakor uslužbenci volijo vsak v potili sku- 1 pinah in sicer jedni in drugi po dva člana in po dva i namestnika.
Volilno pravico imajo vsi uslužbenci v dotični sekciji ali skupini, bodisi da so nastavljeni z dekretom ali pa ne, in ne glede nato jeli so provizorični ali pa definitivni.
Izvoljen pa ga more biti vsak z dekretom nameščeni uslužbenec, naj pripada kojisibodi skupini.
Južni železničarij vseh kategorij ! Uprava južno železnice jo v smislu točke 2 cirkulara štev. 385 predložila članom personalne komisijo, načrt za nove statute personalne komisije in za disciplinarno postopanje.
V proučenje tega načrta je bil iz vrste članov personalno komisije izvoljen redakcijski odbor, ki je načrt natančno preglodal in tudi smatral za potrebno, da sc v marsičem spremenit Posebno važno je omeniti intervencijsko pravico. Ta pravica izvoljenih članov personalne komisije, j obstoji v tem, da jih železniška uprava smatra za ofici-jelno problaščene, zaupnike želeniškega osobja in da jih zato vsi službeni predstojniki tudi kot take spoštujejo. Nadale naj ta intervencijska pravica vsebuje tudi mož- [ nost, da izvoljeni člani personalne komisijo vsakokrat, j kadar se gre. za varovanje interesov njihovih varovancev, uslužbencev, brez vsake zapreke, stopijo pred dotičnega službenega predstojnika ali tudi pred generalnega rav- i natelja samega, da jim osebno predložijo ali potožijo dogodiv.še se krivice ; tudi se jim mora dati za to po- J trebili dopust.
.lužnoželezniška uprava se je tej zahtevi odločno uprla in je izjavila, da take pravice izvoljenim članom
personalni' komisije absolutno ne more dati, češ da se mora ozirati na statut, kakoršen obstoji pri c. k. avstrijskih državnih železnicah in ker imajo člani personalno komisije že itak vsaj deloma slično pravico zajamčeno v § (I. današnjih “tatutov.
Vsa pogajanja redakcijskega odbora z upravo južne železnice so ostala brezuspešna in tako je ostal st :.ri statut od Ki. novembra 1899. leta š,> naprej v veljavi. Na podlagi tega statuta so razpisane tilde nove volitve članov personalne komisije.
Kandidatna lista, ki je bila sestavljena dne 15. avgusta t. 1. v Mariboru, na konferenci delegatov, je obsegala število kandidatov, kakor se je namerovalo določiti po novem statutu. In sicer je to število manjše, kakor je določeno po starem statutu. Vsled tega se je tedaj lista morala spopolniti s tolikimi kandidati, kolikor jih zahteva stari statut.
Dunajski zaupniki sb1 imeli dne 2(1. novembra shod,
11 a katerem so sklenili, v smislu mariborske konference priporočati sledeče kandidate :
ti) /u sekcijo podiicavnikov, in sicer voli:
Skupina i, rožno osobje pri prometu (vlakovni revizorji in nadsprevodniki):
člane :
Huberta Seherba mn, nadsprevodnik v .Matzleinsdorfu. Viljema Sclieibein, nadsprevodnik v Inomostu.
Josipa Škorjanci■, nadsprevodnik v Ljubljani.
namestnike :
Stefana Sterbinšek, nadsprervoduik na Dunaju. Aleksandra Stecher, nadpsprev oilnik v Gracu. Franceta Majcvitscli, nadsprevodnik v Mariboru.
Skupina II, ostalo obratno osobje (postajni vodje, postajni ekspedijenlje, postajni, brzojavni, preuiikalni in skladišni mojstri):
člnne :
Otona Ott, skladišni mojster v Gradcu.
Karola Schronuna, brzojavni mojster v Meidlingu. t .era ltiener-ja, postajni nadzornik v Khrenburgu.
namestnike :
Josipa lle.dnar, postajni ekspedijent, Matzleinsdorfu. J rana, Tiebe.r, postaj ni mojster, v Inzersdorfu. Leopolda Kraft, preuiikalni mojster v Matzleinsdorfu.
Skupina III, strojevno in vlakovno pospeševalno osobje (strojevodje, kurilniniški in lokomolivni nadzorniki, de-lavniški vodje, vozovni mojstri i. t. d.):
člane i
l.udovika Iteer, strojevodja v Miirzzilschlagu. Franceta Haumgartner, strojevodja na Dunaju. Franceta Siegelbauer, vozovni mojster na Dunaju.
unmestnike:
Josipa 11 'ales, delavuiški vodja v Mariboru.
Franceta Xtre.uk, strojevodja v Mariboru.
Adalberta Mandler, strojevodja v Inomostu.
Skupina IV, progovzdrževaJno osobje (prožni mojstri in drugi poduradniki):
• člane :
Ignaca Fraz, prožni mojster v Liebohu.
Ivana Fuchs, prožni mojster v Graeu.
Adolfa Xejep.su, prožni' mojster v Meidlingu. ■namestnike :
Ferdinanda lterzop, centralno ogibni mojster v nun. Novemmestu.
Irana kcrjanc, prožni mojster v Ljubljani.
Josipa Deretto, prožni mojster v Sv. Miheli.
Škapina V. osobje ostalih službenih panog, (poduradniki pri upravi materijalu in drugi): člane :
Irana /nceržina, pisarniški ekspedijent v Gracu. Maksa Hans. pisarniški ekspedijent v Mariboru. Josipa Mari/.', pisarniški ekspedijent v Mariboru, namestnike:
Organizacija ni nikukemu postavila, h) Za sekcijo uslužbencev in sicer:
Skupina I, Vožno osobje pri prometu (vlakovodje in sprevodniki) : člane :
Andreja lump, sprevodnik vlakovodja'na Dunaju. Leopolda Anint/cr, sprevodnik-vlakovodja v Beljaku. Ferdinanda Lakner, sprevodnik-vlakovodja v Linču.
namestnike:
Irana Krepek, sprevodnik-vlakovodja v Mariboru. Maksa S/irkl, sprevodnik-vlakovodja na Dunaju. Ignacija Kasperbauer, sperodnik-vlakovodja v Miirz-zusehlagu.
Skupina li, ostalo prometno osobje (skladišni, postajni in premikalni nadzorniki, vratarji (pisarniški singe, ogibni čuvaji in drugi uslužbenci):
člane :
Franceta It 'en del, skladišni nadzornik v Gracu. Josipa IVagner, ogibni čuvaj v Matzleinsdorfu. Josipa Osmetz, vratar V llocnu.
namestnike:
Ivana Tollermann, latnpist-klepar v Dunajskem-
Novemmestu.
Ignaca Lapuch, ogibni čuvaj v Matzleinsdorfu. Leopolda Jlossmann, postajni nadzornik v Kiitsehu.
Skupina lil, osobje strojevne in vlakovne povspcševalne službe (strojevodjev! namestniki, strojni kurjači, vozni nadzorniki in drugi uslužbenci): člane :
Franceta Hužič.ka, strojevodja v Beljaku.
Leopolda Opilčnik, strojevodni namestnik v Gradcu. Adolfa Rega, vozovni nadzornik na Dunaju.
namestniki:
Franceta Falk, strojevodja v Trstu.
Ludovik Vreglhof, vozni nadzornik v Matzleinsdorfu. Ivana Hutter, strojevodjevi namestnik v Beljaku.
Skupina IV, osobje za vzdrževanje proge (prožni čuvaji, pisarniški sluge in drugi nastavljene!): člane :
Franceta Jlereig, bločni čuvaj v Meidlingu. Franceta Fastl, bločni čuvaj v Oisnitzu.
Josipa Strockinger, prožni čuvaj v Celovcu.
namestniki:
Andreja Schedtč, prožni čuvaj v Dostojni. Jimmunda Luckner, prožni čuvaj v Oberdrauburgn. Franceta Wieser, bločni čuva,j v' Atzersdorfu.
Skupina V, osobje drugih službenih panog (uradni sluge
ravnateljstev upravništev za materija!) : člane :
Adama Mager, pisarniški sluga na Dunaju.
Mihaela Stefaner, pisarniški sluga v Dunajske’ -Noveniinestii.
Irana II’ohlmuth, pisarniški sluga na Dunaju.
unmest nike :
Organizacije ni nikakih postav ila.
Pri valitvi sumi je paziti posebno na sledeče!
Glasovnice posameznih skupin in sekcij naj se ne vi-nib.šavajo: imena in priimke kandidatov, kakor tudi njihov poklic in bivališče je v rubrikah, ki so na glasovnici za to določene, natančno izpolniti, ker »o glasovnice z nejasnimi imeni kandidatov in ako nisi v redu izpolnjene, neveljavne. Vsak delinitvni ali provi-zorčni uslužbenec ima dobiti stoj volilni listek. Le ga. slučajno ni dobil, naj se obrne takoj do svojega službenega predstojnika, kateremu jih je ravnateljstvo poslal«* za vse njemu podrejene uslužbence. Volilnih listkov ni treba podpisovati, ker je volitev tajna; vsak volni naj git. zapečati v kovert in ga tako izroči službenemu pieij I stojuiku, pri katerem podpiše svoje ime na poKebao polo. s čemur potrdi, (la je oddal svojo glasovnico.
Tudi ni umestno, volilne listke zganjevati in jih skupaj' lepiti, ker se pri tem lahko raztrgajo, ali pa se ne more čitati pisave,, vsled česar jo glasovnica neveljavna. Vsako zlorabljanje, pri razdelitv i in pri pobiranju volilnih listkov i. t. d. naj se takoj naznani po pošti svoječasnim članom personalne komisije, da se vse nepravilnosti morejo o priliki skrutinija naznaniti. Dolžnost vsakega južnega železničarja je, skrbeti zato, da se ta kandidatna lista razdeli čimpreje mej vse uslužbence, la imajo volilno pravico, in da jo dobi v rok c. tudi uslužbenci znajzapuščenejše postaje.
Tovariši, sodrugi, storite svojo dolžnost!
Eksekutiva organizaranih avstrijskih železničarjev.
Xa Dunaju, novembra 1908.
Izjava,
Y kandidatno listo za nove volitve upravnega odbora obeli penzijskih zavodov južne železnice, ki jo je izdala takozvana državna zveza avstrijskih železničarjev, smo tudi mi podpisani predlagani kot kandidatje. Dolžnost nam je izjaviti, da si' je to zgodilo brez naši-red nos/1 /n hrttč rsti/iet/ti nttšecjtt doro/jeeja ter je imenovana zveza storila kaj .taeega popolnoma na svojo pest.
Karl Adler, vlakovni revisor; .Ivan L -;-ina postajni ekspedijent, Karl Sirt/e/lmn, premikaški mojster; Fran limit) bločni čuva,;; Anton Mn j/er prožni mojster; Adolf Seje psu. prožni mojster.
Listnica upravništva
Sledeče krajevne skupine in vplaeevalnice so z mesečnimi obračuni do dne 27. novembra 1908 zaostale. Vsled tega jih prosimo, da sv e dolg nemudoma poravnajo, in sicer: '
Postojna z;i julij,' 'avgust, ' september • oktober, Jesenice za oktober, Krmin za maj, junij, julij, avgust, september in oktober; Dorica I za september in oktober; Opčina za oktober.
Ker se leto bliža koncu prosimo vsa p. t. vodstva krajevnih skupin in vplačevalnic, da obračune in doneske inkasirane za mesec november, prav gotovo vpošljejo centrali do 27. decembra, da jih ista vsaj do 31. decembra prejme in da jih more priobčiti še v letnem poročilu za 1908.
Oni zneski, ki bodo poslani centrali po 31. decembru se v letnem poročilu za leto 1908 ne morejo več objaviti. To pa povzroči, da se letni račun centrale ne slaga z računi posameznih krajevnih skupin in vplačevalnic in vsled te nemarnosti ima centrala tudi vsako leto opraviti z velikim številom nepotrebnih reklamacij.
Tudi denar za prodane koledarje naj se pošlje pravočasno še pred 31. decembrom.
Okrajna organizacija
jugoslovanske soc. demokratične stranke v Trstu
vabi
slovenske delavce, prijatelje in znance na
Velik Silvestrov večer
ki ga priredi dne
3f. decembra 1908 ob '/2 9 uri zvečer
v obeh dvoranah
DELAVSKEGA DOMA
v ulici Boschetto štev. 5.
PROGRAM:
1. »Delavski pozdrav*, poje možki /-bor.
II. «Bob iz Kranja*, šaljiva igra v 1 dejanju.
III. »Pesem o delu*, poje možki zbor.
IV. »šaljivi kljukec*, samospev.
V. »Ena se mora omožiti*, veseloigra v 1 dejanju.
VI. »Rdeči prapor*, poje možhi zbor.
VII. 'Humoresk;!*, solospev.
VIII. »Oblaku*, dvospev.
IX. »Murseljeza*, poje možki zbor.
(I polnoči pozdrav Noveva leta. i Nato velika tombola s krasnimi darili, šaljiva | pošta, ples v kamniti dvorani sč sodelovanjem
dernih sodnikov" in prosta zabava.
Vstopnina 50 vin. Otroci so vstopnine prosti.
Za mnogobrojen obisk se priporoča
Veselični odbor-
Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Kopač.
i	1 Tiska Dragotin Prioni v Kopru.