jf Naj^T^lovensL^e^k" TT' A IT A 'V ^ TT^V A P The largest Slovenian daily 03 111 v Zedinjenih državah III ■ ■ /1 ^^ l%| /1 ■ ^ M M I M A JTL in the United States JJL jfj Velja zaTseTe"... $350 jfi \JTJLJx aO X xXl/\ / l/im R erery day except Sundays » | Zapo! leta......$2.00 U r * W ««1 Holidays. M ^eBo^beSO^eJ__list slovenskih delavcev v AmerikL__Is^ff? Renters B Telephone: CORTLANDT 4687._Entered as Second Class Matter. September 21, 1903, at the Port Office at Kew York, N. Y„ under the Act of Congress of March 3, 1*79. Telephone: 2876 CORTULNDT. NO. 263. — ŠTEV. 263. _ NEW YOBK, FRIDAY, NOVEMBER 8, 1918. — PETEK, 8. NOVEMBRA. 1918. VOLUME XXVI. - LETNIK XXVL NEMŠKO BRODOVJE SE NAHAJA V ROKAH UPORNIKOV Nemški odposlanci pri Fochu NEMŠKI ODPOSLANCI, MED KATERIMI JE TUDI MATIJA ERZBERGER, SE NAHAJAJO SEDAJ NAJBRŽ V GLAVNEM STANU MARŠALA FOCHA. — NEMŠKO BREZŽIČNO SPORO-ClLO DAJE IZRAZA UPANJU, DA SE BO ZAČASNO PRENEHALO S SOVRAŽNOSTMI. Nemka bela zastava, spremljana od delegacije iskalcev premirji si* nahaja sedaj najbrže v glavnem stanu maršala Focha. I>o časa, ko pišemo to, pa ni bilo še ni kakega ofieijelnega potrdila vesti, da se jo premirje podpisalo. nh 11. uri včeraj zvečer je dobila Associated Press iz Pariza brzojavko, v kateri se plaši, da se je sprejelo v zavezniškem glavnem stanu brezžično nemško brzojavko, v kateri se daje izraza upanju, bo sestanek mogoče dovedel do "začasnega prenehanja sovražnosti in v kateri se prosi za prost prehod nemške delegaeije za premi rj». na koje čelu stoji Matija Krzborger, državni tajnik in vodja nemškega centrums, to je katoliške stranke, in sicer na fronti, katero je hil določil maršal Focli. Nemška brzežična brzojavka navaja naslednje kot nemške par-i lamentarje: Matija Krzberger, general Winterfeld. prejšni vojaški atašej v Parizu; grof Alfred von Oberndorff, prejšnji poslanik v Sofiji; ge-f neral Guendell in mornariški kapitan von Sallow. Odposlanci za premirje so naprosili maršala Focha, naj določi j prostor za sestanek. Zavezniški poveljnik je dal povelje, "naj se preneha s streljanjem na fronti ob U. uri popoldne do nadaljnih navodil." Iz besedila brzojavke je razvidno, da se tiče povelje utihnenja topov le fronte, na kateri se bližajo nemški odposlanci. IVtinpedeset minut po sprejemu nemškega sporočila je maršal Foeli otlgovoril, naj se nemška komisija za premirje predstavi fran-! roškim prednjim stražam pri "Chiinav-Fourmiers-La Capelle Guise" cesti, od koder se jo bo povedlo na mesto. določeno za sestanek. Petindvajset minut pozneje se je sprejelo v zavezniškem glavnem stanu nadaljno nemško brezžično brzojavko. Objavljala je. da bo delegacijo spremljata kompanija pionirjev, ki bo popravila La Capelle rest o tako, da bo mogel avtomobil na p ne j. Četrto sporočilo od sovražnika je izjavljalo, da ne bo komisija v st.inu prekoračiti francoske črt«' do časa od 8. do 10. zvečer po pariškem času. Komisija je izjavljala da se bo najbrž predstavila pri Hau-drov, nekoliko več kot eno miljo ter pol milje severoiztočno od Ln ('apel le. Ta brzojavka pojasnuje prezgodnjo sporočilo United Press, katero se je objavilo včeraj popoldne in v katerem se je glasilo, da j-- premirje podpisano in da so sovražnosti prenehale ob 2. uri po pariškem.! času. • e Včeraj opoldne je mornariški cenzor odobril naslednjo brzojavk ) na United Press: Pariz, 7 novembra. — Zavezniki in Nemčija so podpisali premirje oh 11. zjutraj. Sovražnosti so prenehale ob 2. uri popoldne. Amerikanei so zavzeli Sedan še prodno je postalo premirje pra- voniočno. — Ta brzojavka so je z bliskovito naglico razširila po eeli deželi, od , obali do obali. Narod vsepovsod je skoro zblaznel vesel ja. Organiziralo se je improvizirane mirovne proslave in poznejša oicijelna zanikanj:; tega poročila niso bila v stanu ustaviti tega delirija. V odgovor na vprašanja, če je vojni department sprejel kako potrdilo poročila, da je sklonjeno premirje, je odgovoril tajnik Raker:' — Mi nimamo nikakega potrdila. V kolikor je prizadet vojni de-1 parlnu-iit. smo brez vsakega potrdila clede t^ stvari in informacije. J katere imaiuo, javljajo, da se nahajajo komisarji na poti v glavni . stan maršala Koeha. Vsled toga bi bilo komaj vrjetno, da bi se mogel \ršni sestanek ob času. ko se je prvič objavilo vest. Upor v Kielu MORNARJI V KIELU SO SE UPRLI. — UPORNIKOM SO SE PRIDRUŽILI TUDI PODMORSKI ČOLNI. — MNOGO MORNARIŠKIH ČASTNIKOV JE BILO UBITIH. — ARTILERIJSKI BOJ V HAMBURGU. London. Anglija, 7. novembra. — Poročila iz različnih nevtralnih virov naznanjajo, da se nemiri v Kielu in Hamburgu ter v predmestjih zelo širijo. Copenhagen Politiken pravi, da .se vrše po hamburških ulicah artilerijski boji. Kakor poteča Social I>emokra*cn v Stoekholnm. korakajo po berlinskih ulioah LH) tisoč dezorterjev iz nemške armade; nemiri v glavnem mestu se širijo. Kakor poroča Exchange Telegraph iz Kiela v Kodauj. se naha ja \elik tlel in ruske vojne mornarice in velik del Schleswiga v rokah i - vulucijonarjev Vse tovarne so zasedle rdeče čete in v Kielu vlada mornariški, vojaški in delavski svet. Vse črte jtoulične železnice in /elezniee so |»od kotu rolo tega sveta. Iz Haajr* ne poroča. da se je uprla cela nemška vojna mornarb ca. Mornarji so popolni gospodarji Kiela. Wilhelmshafena, Ilelgo-landa. Borkuma in Cuxhafena. V Kiel u ko se delavci pridružili mornarjem in razglasili splošno! stavko. Včeji del posadk podmorskih čolnov v nemških vojnih pristani, šč i h se je pridružil icvolucijonarjem. Ku s o se revoliit ijonarji polastili bojne ladje ''Kaiser" v Kieliv so častniki po*kušali braniti nemško zastavo, pa so bili premagani in I dva med njimi, vključno poveljnika, sta bila ubita, mnogo drugih pa je bilo ranjenih. Tri stotuije pehote, ki so bile jtbslaiie v Kiel, da zopet napravijo mir, so s<» pridružile revoluciji, četrta stotnija pa je bila razorožena. Ponoči pa so mornarji s strojnimi puškami pr© guali huzarje, ki so bili poslani iz Wandsbecka. Lakota in j revščina Umikanje Napoleonovih čet iz Ru- j sije se ne da, niti malo primerjati, z umikanjem avstrijske armade iz Italije. — Ljudje umirajo vsled lakote. — Močni vojaški oddelki so brez častnikov. - . Z italijansko armado v Trenti-j nu, H. novembra. — (Poročilo Ass. Press.) — Ko prodirajo italijan-1 ske čete v osvojeno ozemlje, srečujejo neprestano dolge vrste so-' stradali!h avstrijskih vojakov. C-mikati so se začeli, ko so jih Italijani zajeli jugozapadno od Bolza-* [na. Vsaka pot. ki vtaii proti temu j |mestu, je pokrita z begunci. Ta bejj in to umikanje sta znamenji | uničenja ene najbolj močnih cv-jropskih armad. I Nekateri so mnenja, da se umikanje Napoleonove armade iz Rusije ne more uiti malo primerjati s tem begom in umikanjem. Poročevalec* je videl na svoje o-či. kako so velike mase vojakov , čakale po cele ure. da so za mogle 'napraviti par korakov oziroma1 I par jardov naprej. i Poti si) pokrite s crknjenimi ko-, 'nji, izstrelki, ostinki topov, voz! in strojnih pušk. Ti možje ne pro-klinjajo, ampak molče. Le včasih se izvije iz te tišine tožeča pesem 1 ^^ eliko teh umikajočih umre naj poti. Ne umirajo vsled ran. pač pa vsled lakote. Italjani napravi-' jo vse, kar je v njihovi moči, sa i mo da jih presrkhe s potrebščinami. Kljub naglici in potrebi se pa vse le počasi razvija. Medtem .jedo avstrijski vojaki crknjene konje in drugo mrhovino, ki leži ob poti. Velike skupine avstrijskie armade so brez vsake pomoči. Do pisnik je videl med Verto in j Trentom velikansko kolono voja- 1 kov. Šli so. toda nihče ni vedel, kam gre. Ko jih je častnik, ki je sprem Ijal poročevalca, vprašal, kam gredo, so mu odvrnili: — Mi hočemo hrano. Mi nočemo razen hrane ničesar drugega Mi se ne brigamo več niti za vojno, niti za mir, niti (/.a smrt — naša edina želja je hrana ! Cita bo šla na Češko, j Curih, Švica, 7. novembra. — (Avstrijske cesarica Cita je prosila i praško vlado za dovoljenje, da b: smela s svojimi otroci iti na gra." Brandeis ob Labi. Vlada j« eesari ci dovolila, da sme priti na Češko [kot privatna državljanka. i ——-;-- , \ eliko zgodb pripove luje c 'vračanju italjanskih jetnikov pro ti domu. Nad Trentom je oddelek italijanskih jetnikov pobegnil i/, tabo-|rišča. Jetniki so srečali na cesti j vojaškega šoferja velikega avstrij .škrga tovornega avtomobila in mu J naročili, naj jih odpelje proti domu. Šofer je ubogal in jih odpe ! Ijal. ! Videli so tudi italijanskega jetnika na konju pred avstrijskim 'polkom, ki je ponosno kazal na jljudi za seboj in kričal: — To so moji jetniki. | Iz zanesljivega vira so je dognalo. da je bilo vjetih devet avstrijskih divizij s svojim štabom vred. Hevctintrideset divizij je bilo dis-organiziranih, petnajst se jih jc i pa umikalo pred napredujočimi j Ilalijani. dasiravno so bili v zelo slabem stanju. Te čete, pripravljene na umikanje, so brez častnikov, in blcdij«. naokoli kakor ovce brez pastirj.v j Čuden pogled je na brigado i brez častnikov. Dopisnik je videl Iv Pergire generala šeste avstrijske divizije, ki se je sam vozil v svojem avtomobilu. Rekel je. da je dobil dovoljenje, da sme do-! m o v. Nek drugi častnik je pustil svoj 'avtomobil v malem vrtu ter naročil dvema avstrijskima vojakoma naj ga stražita. Medtem so se pri bližala Italijani. Stražnika sta jim na vprašanja odgovarjala v italijanskem jeziku. Poveljujoči italijanski častnik ju je objel rekoč t Vidva sta iz moje dežele. Italijani U" vojn je jo imperialistične vojne. Ko se je vrnil poročevalce i/ ! višin na Asiaško planoto, jc videl drugačna znamenja vojne. V Asiagu ni ostal od nobene hiše kamen na kamnu. Umikajočo se avstrijsko armado je težko hraniti, toda Italijan': si na t načine prizadevajo, da, bodo rešili svojo težko nalogo v* najpopolnejši meri. Poročevalec) je videl, kako so delili italijanski) vojaki svoj kruh med avstrijske, begunce. I Vojaški >vet je sklenil, da morajo vsi častniki ostati na svojih mestih ter se pokoriti svetu, ki kontrolira živilske zaloge. Na več krajih mesta so postavljene strojne puške. V Cuxhafenu in Wilhelms-jhafeuu vlada mir, dasi se poroča iz Amsterdama, da se vsak čas pričakujejo stavke. Iz Amsterdama se poroča, da so se uporni mornarji: polastili boj-< nih ladij * Kaiser' ni ' Schleswig-Hollstein'. Poroča se tudi da kiel-ska posadka ni hotela iti v pristanišče, da pomiri mornarje in da j« poveljnik pristanišča admiral Souchon privolil v mirovne zahteve u pomikov. Mornarji so stavili naslednje zahteve: Izpust vseh vojaških in političnih kaznjencev; izpuščeni kaznjenci ne sinejo biti kaznovani; častnikom, ki se ravnajo po odredbah sveta je dovoljeno ostati ali pa pustiti službo. Nemške vojaške oblasti so .sklenile zadušiti upor v Kielu in je dobilo več tisoč vojakov v Febmarnu povelje oditi v Kiel. Poročilo iz Haaga pravi, da so se mornarji uprli, ker se je z njimi slabo ravnalo, ker so imeli slabo hrano in ker so bile nemške armade poražene. Uporniki so se polastili brezžinega brzojava in občujejo med seboj. Podmorski čolni na morju ne vedo ničesar o pogajanjih za premirje, ker jim prikrivajo vesti o tem. Vlada je poslala v Kiel državnega tajnika Haussmana in socialističnega državnega poslanca Noske. V mestu pa se že nahajata so-cijalistična voditelja Ilaase in Ledebour, da sestavita krajevni odbor. — Po konferenci med ifaussmannom in Noskejetn ter delavskim in vojaškim svetom je bila izdana naslednja proklamacija: Tovariši: Prvikat je politična oblast v vojaških rokah. Veliko delo leži pred nami. Da se pa to vresniči. je bilo treba organizirati to gibanje. Sestavili smo delavski in vojaški svet. ki bo odgovoren za vzdržavanje reda." Svet je sprejel naslednje točke: 1. Tajnik iiaussmann bo skrbel za to, da bodo zahteve vojaške-' ga m delavskega sveta izročene državnemu zboru, j 2. \ ojaške odredbe, ki so naperjene proti delovanju tega sveta, se morajo takoj preklicati. 3. Mornarici se je zapovedalo. da odpluje iz pristanišča. 4. Zaprti vojaki se morajo izpustiti. Potniki, ki prihajajo v Gedser, poročajo o uporih v mestih po eeli Nemčiji in da je v Hamburgu zastavkalo nad 10 tisoč delavcev. Amerikanei I v boju' --s od Scdana. — Mesto v plamenih. 'J - i' Z ameirsko armado, na fronti r pri Sedanu, (i. novembra. — Po-J^ ročila i/, srede ameriške armade pravijo, da je mesto Mouzoti v|f plamenih in da Sedan gori. ^ Ameriška armada, ki se je trdo ( postavila na vzhodu Mozele, si je priborila pot ob obeh t ranch re < ke, dokler ni prišla sinoči do raz- 1 dalje šest milj od Scdana. < Navzlic temu. da so Nemci po- 1 slali v boj nove divizije. Francozi > in Amerikanei neprestano napredujejo. Danes popoldne so prišli ' v Murva u x. severno od Kreya in 1 vzhodno od Dnu in operacije ir-i ] i višinah vzhodno od Scdana so v 1 teku. Medtem ko Amerikanei prodi- f rajo proti Sedan-Mctz črti, An i gleži pa se nahajajo bolj na zapa- f In štiri milje od črte, ki veže se verno Francijo in Lotarinško, je , nemška sila v nevarnosti, da bo razdeljena na tri zmedene armade s slabimi poti za umikanje. f Ker preti Nemcem na krilih ne \ variost. se naglo umikajo v cen- ( t rumu in zapuščajo topove in mu-nieijo. Francozi so jim naglo sle- j dili in prodrli 7 milj naprej odi Guise do točke, kjer se dotikajo ' Amerikancev zapadno od Mozele. Divizija, ki se bori v centrumu. je danes zajela triindvajset 77- 1 palčnih topov, l»00 strojnih pušk, l.r> za kopnih možnarjev. 200 tisoč j nabojev in mnogo drugega mate-rijala. 1 Prodiranje proti Rauneourt in ' Chemerv se je vršilo proti stroj- ' nini puškam. Nemci so se utrdili v vsaki strelni jami. toda so bili 1 pregnani brez artilerije. To jc bil 1 izključno infanterijski boj. v katerem so se Nemci umikali pred ' naskokujočimi Amerikanei. ; Pri svojem umikanju so Nemci ! uničevali lastnino in sekali ob ee- < i stah drevje. Ameriški letalci so < 'danes poročali, da je cesta od Ste- i nay severno proti Olizv-sur-Chiers i zablokirana s posekanim drevjem. 1 ki leži preko ceste. Močna utrjena črta. pri ka- ] teri sa se Nemci nameravali vsta viti. je bila razrušena, ko so Amerikanei zavzeli Lctannc ob Mozeli • južno od Muzon. i Ta črta je bila del nove obramb- < |nc črte ined Stcnay in Sedanom. Zgrajen je bil močen zakopni si-stem z žičnim omrežjem, betonski- ' mi zakopi in z mnogimi podstavi za težke strojne puške. S francosko armado na front? ( ob Aisne, 6. novembra. — Vsled , dogodkov v zadnjih 48. urah je za Nemce nemogoče, da bi rabili J obrambno črto ob Mozeli, razun za začasen odpor, zato se bodq morali umakniti še bolj proti vzhodu. Ker je Pershingova armadi, razbila črto ob Mozeli. se morajo Nemci umakniti do Rena. Francoska artilerija obvlada važno železniško križišče v Ama gne-Luequy. kjer se odcepi lo> kalna železnica v Mezieres. Francoski pijonirji so sredi sovražnega artilerijskega ognja zgra j dili več mostov čez Aisne in Ar-deiLski kanal. Amerikanei ▼ Sedanu. j 1 Z ameriško armado na front" pri'Sedanj 7. novembra. — Ameriške ete so danes vkorakale v o-ni del Sedana. ki leži na zapad nem bregu Bozele. Most. po katerem se je umaknil bežeči sovražnik, je bil porušen. Dolina reke je preplavljena. t Lahi v Trstu Italjanski vojaški governer je prišel v Trst. — Veličasten sprejem. — Ljudje so potrgali i mornarjem gumbe za spomin. | < | Trst, (i. nov. — Celokupno tr- : žaško prebivalstvo je danes pozdravljalo novega italjanskega go- ' vernerja gen. Petitti di Roreto, ki 5 I je včeraj prišel sem iz Benetk na 'rušilen Audace. Governerja jc • sprejelo veliko število uradnikov. 1 Ko so se izkrcali jih j - množica ' obsipala s cvetjem. To je bil svečan dogodek v zgo 1 dovini Italije in italjanski pesnik ' Benelli je to označil kot ''uresničenje stoletnih sanj in konec ita- ' I jamskih ciljev v vojni proti Av-stro-Ogrski." Ko so bojne ladj" vozile proti Trstu skozi polje min ob obrežju, | kjer je zakopanih mnogo tisoč italjanskih vojakov, so bili vsi n;i i" krovu nestrpni, ko so se bližali , višku italjanskih nad. Ko so za- , gledali tržaško pristanišče, so se vsi na krovu objeli in jokali ve- ] selja. — To je najsrečnejši dogodek \ mojega življenja. — je rekel ge- i neral d i Roreto, ko se je vstavil < Audace pri pomolu. Nad nestom i so križili aeroplani in ok^1! bojne ; ladje so se zbrale manjše ladje, da pozdravijo governerja. Dasiravno se nahaja v mestu o-koli 130 tisoč ljudij, je vendar izgledalo, da je prišlo miljon prebivalcev provineije Julija na po- J mol, na okna in cerkvene zvonike. ] "Viva 1'Italia!" — se je razle- . galo čez modro morje in odmevalo po bližnjih gričih. Genera-lov avtomobil ni mogel naprej. — Jokajoče žene, sivi starci in otroci so objemali generala, katerega so pokrili s cvetjem. Ljudje so mornarjem potrgali gumbe z obleke. da jih shranijo za spomin. Narodni praznik se je obhajal od nedelje zvečer do danes. I Stroga mestna policija je postala bolj popustljiva že nekaj dni proj. predno so italjani zase- ■ dli mesto. 1. novembra se je naročilo avstrijskim oblastim, da iz-roče vse posle odboru za javno ' varnost, kar se je izvršilo popol-noma mirno. Odbor je prevzel pošto, železnico in občinsko upravo. — Avstrijski vojaki, ki so izpre-videli, da je njihova armada na| italjanski fronti poražena, so pri-', čeli odhajati domov in pričela se je splošna demobilizacija. Edini Amerikanec, ki je bil v Trstu, ko so prišli Italjani, je bil A. Baker iz Pittsburglia. — Živeli smo kot jamski ljudje skozi štiri leta. — je rekel časnikarskemu poročevalcu, — nikdar nisem videl prijaznega obraza in sem izdal ves moj zaslužek za hrano. Treba ^e bilo 15 fisoč. dolarjev, da je človek za silo živel. Bilo je čisto navadno, da jo kak bogat človek prosil za hlače svojga prijatelja. Bilo je toliko papirnatega denarja, da je bil' brez veljave. Da si mogel kaj kupiti, si moral najprej najti kako stvar, katero je kdo drugi rabil, potem se je pa napravila kupčija. — Vojaštvo prihaja po bojnih in trgovskih ladjah, železnicah in na vse možne načina. Namen prihajanja vojakov je. dopolniti oku-| pačijo provineije.. ki je bila znana po imenu KRANJSKO in katero so Italijani prekrstili v Julija. Pristanišče, ki je bilo mrtvo od začetka vojne, je zopet oživelo. Takoj spočetka okupacije je bilo mogoče videti v pristanišču 20 velikih italjanskih ladij poleg večjega števla manjših ladij. Oko- Demonstracije Včeraj opoldne se je po New Yorku z bliskovito naglico razširila vest. da je sklenjeno premirje z Nemčijo. Kot poročatio na • drugem mestu, je to novico zujrr«-šila neka časnikarska agent'in. Naenkrat so začele tuliti v—1 Indijske piščalke in vse policijske sirene. Ljudje so se preplašeno «>-zirali v zrak. misleč, da so vi. da jo konec vojne. Tedaj se je pa začelo praznovainje, tak<> praznovanje. kakoršnega še ni videlo največje ameriško mesto. Skoraj vsa podjetja, velika in majhna so poslala svoje uslužbence domov in zaprla vrata. N>w-vorški župan je imel pred mestno hišo govor, v katerem je slavil pomembnost trenutka. Vsi zvonovi |so zvonili, ljudje so pa hodili po ulicah kakor obsedeni, kri. ali ir nazdravljali dni^r drugemu. Ker po pisarnah v spodnjem delu mesta niso mogli drugače dati duška svojemu veselju, so izpraz nili vse staro zaloge papirja, raa. trirali ga na kosce in ga zmetali na cesto. Vsakemu, kdor je pogledal med vrste nebotičnikov, se je zdelo, da pada sneg in sicer v taki množini kot v New Yorku ni navada. Posebno dobro kupčijo so napravile trgovine s konfeti. ki so kipoma razprodale vse svoje za loge. Ljudje so vzeli v službo vsak prazen avtomobil in prisilili šoferja, da jih je vozil po ulicah. Restavranti. hoteli in saloni so bili prazni. Vse je drvelo na cesto, vse se je hotelo pridružiti demonstrant »»m. Zvečer so se začeli ljudje zbirati seveda v salonih in sicer v ta ki mori. da ie mralo veliko spodarjev vsled prevelikega navala zapreti svoje lokale, i Cestni in železniški promet st;i I bila ovirana. Proti večeru so be vse glavne ulice pokrite - papirjem, ki je ležal po več pa!e« v na debelo. Krog četrte ure so izšli e;w»p -i zopet v posebni izdaji in naznanjali, da premirje še ni podpisano. Toda za to novico se ni nih-'e brigal in ji nihče ni hotel vrjeti. Niti oficijelnih brzojavk iz Wasliini" tona niso ljudje vpoštevali. Policija je bila brez moči in ni j mogla niti na najvažnejših križiščih vzdrževati reda. Slavje je trajalo pozno v no--. Španski kabinet je odstopil. Madrid, Španska, 7. novembra. Po dolgi seji je španski ministrski predsednik Antonio Maura šel k kralju Alfonzu in mu podal <> tav-ko celega ministrstva, li pomolov se pomka velika množica ljudij. mahajoč z italjanski mi zastavami. General di Roreto je visoke postave in je eden najsposobnejših italjanskih vojakov. 1916 se jo bo ril v Trentinu. pozneje je poveljeval v Macedoniji, v juniju pa se je bojeval ob dolenji Pjavi, ko so bile rešena Benetke. Pred krat kiti je bil tudi ranjen. — Nikdar nisem izgubil zaupanja v zmago. — je rekel. — kajti drugače ne bi bilo pravice na zemlji. Ko je Amerika stopila v vojno, sem vedel, da bomo zmagali. Italija je zmagala, ker Bog pomaga onim, ki si sami pomagajo. — General je izdal na pre biva I-► stvo proklamacijo, v kateri po-I živa na red v namenu, da se oži-' vi trgovina v velikem pristani-• ščn. Odprta so bila sodišča. t H T; AS NARODA. 8- NOV. 1918 -OLA8 naroda' •■now Pi« PUBitlSBISe sovrAffi .Sftmotaa Daily.) ' ' />94 tad pobllabeO fey ^Hi 6AJCMB Pr—XtHi_L4JPIB BJW1DII. IWMWI ' A«* of BmImm of the corpora do* ud addrc—aa of tbora sCflcm; «? -rttandt street Bomn^ Manhattan. New York Otty, N Y. —■» 1 is «< ««jf is >—rl|i Za eelo leCo en »eato New lock UN U „ ________...__HJI Za pol lata m aaato New Iork_ LM *> «u . _________LOO 2a fietrt leta aa mesto New rocft LfO •a teu ____________ LOO Za InoacuiaHo aa eelo leto....— UP •il^AP NARODA* lahaja raak daa laraemM nedelj In praznikov_ to L A 8 NARODA" • "Tom at ttia People") •q day except dnndaja aaa aaaaft _Sobecrlptloo yeartj |SJO._ •im. *nt podpiaa 9b oartmoatl aa aa prioNnMa uu aaj aa blagovoli poBljatl po — Money Ordae • - t raja naročnike* prosimo, da ae earn tad! mM MnSfe —da Hitreje naslovnika. 1LII NARODA" w _Hew Teat «» relet on. 287« Gortlandt. m*_ Praznovanje zmage "\Wraj y> prebivalstvo New Yorka in najbrže tudi cele Amerike praznovalo zmago. Slavje se je vršilo nekoliko prezgodaj in sicer po krivdi neko časnikarske agenture, ki prodaja svoje vesti za denar. Pa naj bo že tako ali tako. prebivalstvo je pokazalo, da zna praznovati in tla visoko eeni — MIK. Globoko v srcn je bilo skrito hrepenenje po tistem svečanem trenutku, ko bo prišlo poročilo, da je vsega konec, ko bo naznanjeno. da je človeški rod prestal najhujšo krizo v zgodovini, ko bo razglašeno, da je zmagala pravica nad krivico. Včeraj, ko so mislili ljudje, da je ta dan napočil, smo videli to praznovanje, ta izbruh ljudske duše, videli smo demonstracije, s katerimi se nobena prejšnjih ne more primerjati. Toda naj bo že kakor hoče. ljudje, čeravno o praznovali malo prezgodaj, niso praznovali zastonj. Dan pravične zmage je namreč, blizu. Monla je že današnji dan, morda je jutrišnji. Zastopniki zaveznikov so namreč sestavili pogoje glede premirja v istem gradu, kjer so bili zasanjali nekoč nemški vojaški gospo-dj • o zavojevanju eelega sveta. Zadnja poročila pravijo, da vlada na fronti že delno premirje in da so se že sestali zastopniki Nemčije in zastopniki zaveznikov. Pogajanj sploh ne bo. Zastopniki Nemčije ne bodo mogli ovreči nobene posamezne točke, pač pa sprejeti vse pogoje ali pa vse zavreči. In Nemčija jih bo morala sprejeti, če ni blaxna vsa od prvega do zadnjega moža, ozroma če ji ne vlada popolnoma blazen človek. Preostaja t a ji dve stvari: mir ali nadaljevanje z vojno. Odločila se bo za mr. ker vojne ne more nadaljevati. Zavezniki napredujejo na vseh frontah. Po vseh nemških mestih se vrše nemiri. Nemški mornarji revolucijonirajo in so zavzeli Helgoland. Kielski pr^ kop in vse važnejše nemške mornariške baze. Prepričani samo, da bo še danes dospelo poročilo o uklonit vi Nemčije. Tedaj bo začetek pravega in upravičenega praznovanja. Padec Sedana Vez med Francijo in med nami je zapečatena s krv jo. Vedno se spominjamo Lafavetta in pomoči, ki jo nam je dala Francija v najtežjih dneh mlade republike. Ta spomin ne bo nikdar zamrl, ta luč ne bo nikdar ugasnila. Ta luč je tudi vrgla svoje žarke na čete Združenih držav, ki se nahajajo pod poveljstvom Pershinga na francoskem bojišču. Ta luč pada na čete, ki so v veliki zavezniški ofenzivi prve stopile v — SEDAN. Ni še dolgo teca. ko je govoril Pershing na grobu velikega Francoza. Njegov govor je bil kratek, sestoječ se iz treh besed, v katerih je pa izraženo vse: vsa hvaležnost, vsa požrtvovalnost in vse globoko spoštovanje. Na grobu Lafavetta je namreč rekel: — Prišli smo, Lafayette! Kdo bi si mislil, da bo po tako kratkem času, po oseminštiride-setili letih, zavihrala nad poslopji Sedana ameriška zastava. To je najboljše znamenje, da Ainerikanci poznajo hvaležnost in da z dejanji pomagajo onemu, ki se jih je spomnil v najtežjih časih. Amerikanci so prišli v mesto svečano. Vse drugače kot so prišli Nemci leta 1870. Bitka za Sedan se je začela dne 26. sept ;embra. Veliko so morali prestati Amerikanci. predno so napredovali za štiriintrideset milj Nemci so se silno vstavljali, toda ves odpor jim ni nič pomagal. Ameriška zmaga pomeni prerezanje nemških komunikacijskih črt med Metzom in Belgijo. Leta 1870. je pomenil za Nemčijo padec Sedana popolno zmago. Leta 1918. pomeni padec Sedana za Nemčijo popolen poraz. Amerikanci. ki so prišli preko oceana, so bili orodja Francije. v katerim je dosegla to. po čemur je tako vroče hrepenela. Mack en sen ne sme skozi Ogrsko. Bern, Švica, 7. novembra. — Ogrska vlada je sporočil« nemškemu feldmaraalu Mackcnsenu ki je prosil za dovoljenje, da K njegova armada z Balkana smela iti skozi Ogrsko, da se prošnji u godi le pod pogojem, da vojaštvt odloži orožje, ko stopi na ogrskr tla. Orožje pa se bo pozneje posla Jlo v Nemčijo. SMIVFASKO DELAVSKO PODPORNO DBIŠTVO, INK. V NEW YORRI ;-f-»ru>» vsako druso soboto r mesecu v društveni, riroraul, Kast 4. ulica. Seje pridno točno ob osmi uri zvečer. Namen društva je podpirati člane v slučajih bolezni in v slučaju smrti skrbeti za dostojen pogreb. ODBOR: Predsednik: JOSIP REM S. 2327 Putman A v*.. Brooklyn, N. T. Podpredsednik: JOHN* HABJAN'. 421 East 82nd St.. Nem York, N. T. Tajnik: JANEZ DERČAR, 1135 Park Ave., New York. N. Y. Zapisnikar: VINCENT ŠKRABAR, 1913 Linden St.. Brooklyn. N. Y. Blagajnik: MICHAEL PIRNAT. 660 Seneca Ave., Brooklyn. N. Y. NADZORNIKI: ANTON* PAYLl. 410 East Sth St., New York. N. Y. ANTON POSAVEC. 302 Eart 83 St_ New York. N. Y. JOHN PIRNAT. 319 Eart 24 St., New York. X. Y. Natančneja pojasnila ram dajo posamezni člani ali i« pišite tajniku na sfocnji naslov, _ _ _ . _________.____, Dopisi t Sheboygan, Wis. •< Španska influenca je tudi v na-]1 ši naselbini zahtevala do. danes 4J' novembra 5) slovenskih žrtav. Ime-!i naouuirlih so: Anton Škof, Mar- : tin Zagorec, Frank Aiatevžič, An-r tonija Kajk. Helena Kočevar, Jožef Kočevar, Marija šklender, Jožefa ŽeK*znik in Frank Jermančič.: Veliko Slovencev pa se nahaja še v bolnišnici. Najbolj žalostno je pri nxibini Kočevar, ker sta umrla oče un mati ter pustila 4 male otročiče, za katere nima kdo skrbeti. Isto tako je žalostno pri rodbini Bajk. Oče te družine se je pred nekako dvema leti ubil, ko je padel po stopnicah. Vzrok je bil nesrečni alkohol. Sedaj pa je umrla še* mati. ki zapušča tri nepreskrbljene otroke. Sreča v nesreči je, da je bila po-kojnica zavarovana za 2U00 dolarjev. kar bo vsaj delna pomoč o-srtalim otročieeui za vzgojo. Ravno tako pretresljivo žalosten slučaj je bil pri rodbini Ž'Jezni k, kjer sta mati in hčer ležali mrtvi obe eti dan in bili tudi obe en dan pokopani. Tudi tukaj so ostali neilo-rastli otročiči, katerim pa je ostal vsaj še oče, ki bo skrbel zanje. Pokojni .T. Kočevar ni bil član no-bonega podpornega društva, do-eim je bila njegova žena članica1 K.SKJ., ki ]>a je bila zavarovana !e za malo svoto. Istotako ni bil član nobenega društva umrli Fr. Jermančič. d oči m so ostali vsi pripadali temu ali onemu društvu. Bojaki, zopet je jasen dokaz, kako potrebna so slovenskemu delavstvu podporna društva in jed-' uole. Ne odlašajte, ampak pristopajte k njim ob prvi priliki, ki se vam nudi. Nihče ne ve. kje in kdaj ga /.adene nesreča. Poglejte male ot ročice rodbine Kočevar. Ce bi bila oče in mati zavarovana za večje svotc, bi se gotovo dobili zlahka ljudje, ki bi ji!i pošteno vzgajali, toda sedaj bo le težko1 dobiti človeka, ki bo imel usmiljenje za te male sirote. Delavske razmere v našem me-j stu, kar se dela tiče, so prav po-' voljne. Kar pa se tiče plače, so pa take, da je bogpomagaj! Le naj vam povem. da. se v našem mestu dobijo še ljudje, ki garajo 10 ur na dan za $1-60 ali 16c na uro Skoraj je nevrjetno, pa jc vendar £rola resnica. Tudi je nevrjetno. la, če se delavec požene za malo' boljšo plačo, mu obljubijo zjapor ali pa ga tudi zaprejo. Tudi to jej 4ola resnica. V Shcbovganu je j vse mogoče. Pred nekako petimi meseci se je pričela vstanovljati tukaj strojarska unija, ki je priklopljena American Federation of Labor. Slišati ;te mogli, kako so naši nasprotniki zagnali klic. da je to novovsta-novljena unija Industrial Wor-.ve;.s of World. I>; .s tem ne lodo škodovali uniji, so kmalu iz-prevideli. Zagnali so drugi krik. češ, da je ta unija vstanovljena iz samih sovražnih tujcev, to*je Slovencev in Hrvatov. Kot taki ne vrnejo biti v uniji. Kdor ne odstopi, ta bo zaprt ali pa celo interniran za časa vojne, po vojni pa poslan v Avstrijo. Hvala Bogu. da. .cot vse kaže. Avstrije po vojni več ne bo! Kričali ter dokazovali >o, da ti tuji sovražniki, Slovenci in Hrvati, ne nameravajo nič drugega kot preprečiti le4o v strojar-nah v katerih so baje imeli državna naročila. Taka in enaka porodila so bila poslana v Washington. Na podlagi teh lažnjivih poročil so dosegli toliko, da je vlad« poslala J. E. Ferisa, ki naj zadevo preišče. Ferisu so seveda dali tudi taka poročila, kot so njim ugajala. Posledica Feirisove presskteve je bila. da so zaprli par slovenskih delavcev, ki pa so jih morali z^pet izpustiti, ker jim ni bilo mogoče ničesar nepostavnega dokazati. Nekega rojaka bi bili skoro internirali, da se ni potegnila Wisconsin delavska zveza za njega in dokazala, da je le žrtev kapitala. In vendar kljub vsemu takemu početju se delavstvo ni dalo irstra-šiti, ampak se je še hitreje organiziralo. kar dokazuje, da je delavstvo Čakalo že leta na priliko, ia se organizira. Ta prilika pa se •nu je. žal. ni nudila nikdar poprej. Da bluff in laž ne gre posebno dolgo, se je pokazalo tudi tukaj. Mr. Feris, ki je preiskoval tukajšnje razmere, je bil odšlo v-' Ijen iz državne službe. V mesto je prišel vojni delavski odbor, ki bo! gotovo delal nepristranske in raz-j sodil v vsestransko zadovoljnost.i Pred tem odborom so delavci že tudi izpovedali, da so pripravljeni lelati tudi 12 ali pa 16 ur na dan.] če se gre za pomoč državi. Ni ču- da. ^aj menda vsak zavedni Slo j1 venec ve, da le z zmago Združenih, K dri:v bo tudi slovenskemu naro-du Ih> enkrat z;»sijalo zlaio sohtee 1 svobode. Zato je vsak Slovenec pripravljen pomagtiti državi z x vsemi sredstvi, ki so mu na rati-'' polaeo. kažnjivi okovi naših na- , isprotnikov padajo, na Ttjih mesto " pa stopa resnica in čista delavska . ( resnica, l^a so delodajalci imeli pri tem početju tudi svoje poma- 1 gave, menda id treba št pt«ebej ' povedati. Ampak znečilno je. da 1 sta se pri tem nesramnem početju ' prav posebno odlikovala naš go ' sp<»d župnik in pa dobro poznani ^ Staričič. Še zadnjo uro sta hotela , de!avce prepričati, k ike nežno so koinpanijc ravnale s svojimi zapo- ' slenci nad 70 let. Izpraševali so jih vse križem, koliko denarja imajo na bankah, ali hodijo v zabavne klube, gledališča, piknike itd. Ko so delavci dali odgovore, so jim rekli, naj se podpišejo, pa večina njih niti vedela ni, zakaj ' bi se podpisali, pa so odklonili ysak podpis. Naš gospod župnik « so ravno zadnji teden razposlali neke eirkularje, v katerih zatrju-: jejo svojim faranom. o-i rokah, krstih in pogrebili, čeprav J jim ni treba plačati stanarine.: kurjave, razsvetljave in vode; če-J prav nimajo malih nedorasli i h o-trok, kateri tudi dailies nekaj sta-j lic jo, če jili človek hoče prehra-j niti in snažno obleči. Kako, go-, spod župnik, vam ne zadostuje 66 dolarjev mesečne plače, poleg tega pa še vse prosto? Kaj pa tisti delavec, ki prejema $60 pa ima kopico otročičev, povrhu tega pa mora plačati —18 stanarine,! -.fil za tono premoga. zki vojni minister obvestil tirol j -;ke oblasti, da bo dalo na severno I tirolsko mejo veliko število ba-1 __ i i [g — ig Jugoslovanska Katol, Jednora e = j- ^ Ustanovl-er.a teta 1898 - tnkorporirana leta 1900. Glavni urad v ELY, MINN.j GLAVIil URADNIKI: PredsedDik : MIHAEL KOVANŠEK, box 251. Conemaugh, Pa. Podpredsednik: LOUIS BALANT, box 106, Pearl Ave., Lorain. Ohio. Tajnik: JOSEPH PISHLER. Ely. Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih scirtnin: LOUIS COSTELLO, Salida Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. J. V. GRAHEK, 843 E. Ohio St.. N3. Pittsburgh, Pa. NADZORNIKI: JOITN GOUŽE. Elv, Minn. ANTHONY MOTZ, 9641 Ave *M\ So. Chicago, m. IVAN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pft. POROTNIKI: GREGOR J. PORENTA, box 17G, Black Diamond. Wash. LEONARD SLABODNIK, box 480, Ely, Minn. JOHN KUPNIK, S. R. box 24. Export, Pa. PRAVNI ODBOR: JOSEPH PLAUTZ, Jr. ^32-7th St., Calumet, Mich. JOHN MOVERN, 624-2nd Ave.. Duluth, Minn. MATT POGORELC, 7 AV. Madison St.. Room 605, Chicago, HI ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOLF PERDAN, 6020 St. Clair Ave, N. E. Cleveland, O. FRANK ŠKRABEC, Stk. Yds. Sta box 63. Denver, Colo. GREGOR HREŠČAK, 407 - 8th Ave.. Johnstown, Pa. Jcdnotino Glasilo; GLAS NARODA. Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne pošnjatve naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa ca predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani Članov se ne bode oziralo. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Jednota posluje po*"National Fraternal Congress'' lestvici. V blagajni ima okrog $300 000 (tri-stotisoe dolarjev). Bolniških podpor, poškodnin in smrtnin je že izplačala do .vi.500.000 (en miljon in pol dolarjev). Bolniška podpora jc centralizirana. Vr-a\ opravičen bolnik si je svest da dobi podporo, kadar jo potrebuje. Društva Jednote se nahajajo po rar.oih naprednih slovenskih naselbinah. Tam. kjer j!n še ni, priporočamo vstanovitev novih. Društvo se lahko vstanovi z 8 člani ali članicami. Za nadaljna pojasnila se je obrniti na glavnega tajnika. I jvarskih čet. e nam br> kdo zoperstavil." —--- Naročite hitro SLOVENSKO MERIŠKI KOLEDAR, ki je rav nokar izšel! Poln je informativnega in zabavnega čtiva! ___ i Pri spahr.eniu in ^drobljenju vdrgnitp t.-vtoj e Dr. IUchter-}et rm PAIN-EXPELLER' v r.e_! 5T lft p.l sl.ir*n»k!fc drnilnah in j.ril ijei. Jtot (lo=ut£e aretiit^o. ledina pra^ i s varstveno znamko sidrp ! if.'-, v It-k»rrah in nartvnost ol f. ao. ricuter & co. • 4-8CI tVmihlnir.oo Strgat New Y»n J \ WfitT Boljše zdravljenje za manj denarja. ž |—■■Mill II I I I I NJI II f T" II II \ Profesor Doktor B. F. Muilinž 4 Slovenski zdravnik-špecijalist i 411-4th Avenue, Pittsburgh, Pa. \ (f ( Naspccli (Ura* p»U*. Ct trta p®«'»pit o J SaitMitlJ St, Parile a. n«»i» t n«ji» i»eit»B.> j " " — J*z sem na »ta rej 51 idravctk-Sp®- j i rfft*^^ i! eijallst in Hlorence ▼ Pittshurghn. K \ & ^ j;Zd;Tiviai vt*f kot 38 lot bol D® P 4 JSa^^^^i^7^' ^ 1 m-in n-ke. Ox.lravil sem te oa j j f^SS^^fe^VJ^y* '' ti^'-'e iu tis«N'lf oM?b in morem tudi w. i fifeJ^J ■ vas. V Zdravem ju raznih b<»lcssnl f ? BjT ^^n > Ima .n najve<* Isk'iKnjo. Italdm m- J J ^Ug s fjbfr-Alži r^o najl><»ljisi ssdravila. Imam najbo- P I E^S ljši električni stroj za prei-kavanje, f J PiP^ ' ;«.:»>m katerega se vidi celo vaSe ^ i U j.telo k..t na dlan!. K meul prihajajo j J ■ jhjudje od bllza in daleC, da Jih «lra-J j iivim" ^,,ravitn r5l/Tie bolezni nspeS-f f ijno ,n na>!|0_ govorim Jisto sloven- ? ^ Ipl ---^ iko. Moje r^ne so zmerne. ZnanstT©- i na preiskava zastonj. Pridite k m«ni kot k prijatelju. ^ J Urada« are: od 9. ure zjutraj do 6. zvečer. V netidljo umi od lO. ure zjutraj do Z. popoldne. jjj __________■ . ■ M M M — » M ■ ■ • ■ T I J—------^^ ^ * ^ * | U ■ a* B<»lni( polož.-ij v ledieah s<* prične, ako ltilice i 11 CiCODOSU ne morejo izločiti vode ali pa ako je cevi ne | 1 1* 1 odvajajo več; ali pa. ak<» |k»1c^ i.u?iitka ter ^ V lAffllf**|l* škodljivih stvari zapuščajo tudi drutri d«-li, ki * ,(i morau <)Stati v telesu; vi lahko rečete, da 5 so litliee v nere«-ti ]mo»sti»- 6 krat: če ni voui | trebno zad«jwčenje, s katerim se še o pravem otlstranijo druje | l>oleznL To zdravilo se prijtoroča pri vnetju ledi«: ali mehurja, pri ^ težkem puščanju vode, pri oteklih nogah in bolečinah v hrbtu, kar * Je vse poslcdica nerednosti v iedicah, pri zlateuci in b«»lnim ž»-- j lodcu. Cena 73 centov in ^ ! J —, J -*,— -u- -- — — „ . u-r. čiščenje ran. Za izpiranjetirilix;IIJjr Z)(h> ^ ^raiij«* ali antiMfitii-ii« razkuženje kjerkoli, IwxWsi Zii vbrizga-lije, umivanje se toplo priporoča Severov ,\nti>cpsol (Severa .s Antisepsob. l'o-ku-ite ga. Cena centov. .. moralo biti Zdravilno milo Tsaki f!rtlži. ni. Severovo zdravilno milo (Severn's ii<-»li<-atfl Skin Soa|>t <"-i-^ri. olej>ša in zdravi k<»ž«» in im»-maga pri otročjih in dojenčkovih kop"Iih. Iiobro je tudi r.:i lirltjc in nmivanje. »"i-na ct. t . dohroflošla vsstki Lepa koza skrlmi (1<. bietu in mladeniču. Z»-lo n-žko !«a j*1 olHlrzsitl to lejH.to bn-z lK.iu ,ri »nI zunaj. V ta nam »n prii>ornčacio Se\erovo Crem«* (S«-vera's Fa'-C ('ream t x;t \>ak danjv masiranje, odstranjuje izpu^-aje in Cena .'3 ct. Severova družinska zdravila pe prodajajo povsod v vseh lekarnah. Zahtevajte Rr-verova zdravila; nikdar : sprejmite kakih nadomestkov. Ako vam vaš lekarnar ne mor*- ž njimi "postre-'-i. i*>sljit<» naročilo naravnost i:arn. pridenite pravi znesek in mi bomo poskrbeli, da bodete takoj postreženl. W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa. GlAS "NARODA. 8. NOV. 1918 Jugoslovansko vprašanje ^ Janez Evan«r--li>t Kr.-k j«; malo preri ^ jdjp* - svojo smrtjo priobčil v '"Sueddeiitehe' / jijf Moi'.iiatshefte"* elawk «rb'de vpra-1 ^ - "aIlJa To bil najbrž^ zadnji e'anek, ki f: »i jra je pisal pokojnik. ^ J • Članek so jrlasi takole: /^v" — Jugoslovan >«• zemljepisni pojem, j (M Karnijskih in Julijskih Alp . troje verstev ^ (katoliško, pravoslavno in moha-medansko". Prišla je balkanska vojna. V bukareškem miru so biii vsi -.Slovani odlotV-ni od turško drža- ] w ttr zvezani z Bolgarijo. Srl»i- i jo. tb-loma tudi z Rumunijo 'Do- < brud/a in (Ireijo f Solun z zale- i djciu torej zop tna raztrpa-nost. In s.-daj svetovna vojna: — Dobmdža j.* zopet zasedena od 1 Bolparov. Sr bija in ('rna pora sta ( v rokah zaveznikov; ilrugo je o- , stalo pri starem. Kosna in H« reetrovina. Hrvatska in Slavonija t<-r sedmero imenovanih avstrijskih dežela — vse to je, kakor je bilo. Jugoslovansko vprašanje je bolj per«*e. ne«ro k-tlaj poprej in ^ ni pa mogoet* rešiti s formulo, pri ^ ljubljeno zbop njene enostavno- ] sti. da ne r*eetn pri prost ost i. in ki se plaši: status tpio. Na kratko podajamo tri načine rešitve juyo.sl. vprašanja v njetro-vem najvažnejšem razvojnem stadiju. seveda popolnoma ve zavedajo«*, da stališee Jiipošlovanov za rešitev ipra malo vlogo, mar-v»'č ila mora le prepričanje mo-rodajnih aktorjev voditi k cilju: to vprašanje treba rešiti na teme-j lju narodnega zedinjenja. Mi Jugoslovani moremo zado-voljive rešitve danes le želeti, ne pa izsiliti. Monarhija j" pred po-j dobnimi vprašanji z odrom naj Jugoslovane stala že začetkom 19. j stoletja, ko je Srbija iskala svoje j rešitve v zvezi z monarhijo, dalje z ozirom na nemško in italjanskoj vprašanje. - 1 Ta vprašanja pa so bila rešena j brez monarhije, da. deloma celo proti nj-j. Z rešitvijo juposl* vprašanja —. brez monarhije in proti njej stre-( mi velikosrbska ideja, ki v svoji ( zlastj izza balkanske vojne izraze-; ni obliki zahteva državno aedinje-j vseh Srbov, Hrvatov in Slo vencev pod žezlom dinastije Ka-ragjorpjevičev z glavnim mestom Belpradom. Ta ideja je obvladala politično? življenje Srbije ter od tatu sku-. šala Hrvate in Slovenec pridobiti zase. V svojem bistvu j-- stremita j za svetovno vojno, ki naj bi razbila habsburško monarhijo in posredno tudi nje nemškega zavez-« nika. ker si je nemogoče misliti, da bi monarhija kedaj mirnim po j torn odstopila Bosno in Hercegovino. Hrvatsko, Slavonijo, Dalmacijo. Istro in slovenske dežvle ter si s tem zaprla pot k morju.' in ker je na drugi strani nemogo-1 , če, da bi Srbija z lastno silo mo-! gla poraziti monarhijo, V tem oziru gotovo neoporečna priča. Anglež K. \V. Setou "Watson čisto pravilno ugotavlja, da i do najnovejšega časa pri Hrvatih in skoro pri izobraženih Srbih ni izzvala nobenega, odmeva. Tudi . zanje bi bil pomenil triumf veli-kosrbske ideje triumf vzhodne ( kulture nad zapadno. ( Vojni dopodki so dali za to ne-., zipodbitnih. s krvjo pisanih dokazov. Ni pa mogoče tajiti, tla je;] bodisi zunanja, bodisi noitanja , politika monarhije dajala pobude " za poglobitev in razvoj veliko-srbske ideje. Carinska vojna luonarhje s Si*- ; bijo, ki s eje počela leta 190"»., je , okrepila šovinizem ter polagoma ; prisilila k molku hladno računa- j jo« e realne politike. ki so dobro j poznali gospodarsko odvisnost ; SHiije od monarhije. Ta carin- i ska vojna je dala povod za resna ] pogajanja med Srbijo in Bolgarijo o carinski uniji, ki jo je bolgarsko sobranje leta 1906. for- . malno že sprejelo, srbska skupšei-! ] na je pa ni potrdila. Bolgarija je torej šla tedaj dalj i nepo Srbija. Imamo povoda za tr- i ditev. da so se pogajanja o ca- 1 rinski uniji v politični smeri plet-la dalje t-r se končala z balkansko ] zvezo, ki je imela izrazito naper- » jeno ost proti monarhiji. Učimo se iz t epa : • • Država, ki hoče voditi balkansko politiko, mora z vsemi balkanskimi državami živeti v prijateljstvu *er zato pojiti in čuvati njihovo medsebojno prijateljstvo ' ali pa odporne dele auektirati i'i ' asimilirati. Prof. dr. Redlich piše v svojem j najnovejšem delu O.-U. als , < i rt»ssmaeht* *: — C e hočemo razvoj ali življen-ski pokret kakega naroda pravil- | no razumeti, ne smemo pri nepristranskem presojanju smatrati do- ( stikrat od ulučaja postavljenih političnih meja kot zapreko, ki bi jo tudi duševno oko ne moglo;, obvladati. (*e si hočemo ogledati !kak narod, se ne smemo ustaviti ! pri državah ali deželah. S tega ■ stališča nam je treba motriti z 'enim pogb-dom prebivalstvo Srbi-j je. Črne pore. Bosne. Dalmacije in j Hrvatske. Če pa motrimo Srbe v j j njihovi naro<]ni skupnosti, uvidi-: :ao, da so jadranski narod. — i Ta izjava nemško-avstrijskegai učenjaka jasno osvetljuje zvezo-med zunanjo ]>olitiko monarhij.*! ter med vedno rastočim sovra- j .štvom Srbije. -Mi mora monarhija ,ki naj brezpogojno čuva svoje J stališče ob vzhodni Adriji. Srbe smatrati kot jadranski narod ter! to spra\iti v sklad s svojimi osta-1 limi interesi, kar pa je možno le. če jih popolnoma priključi nase:! ,ali pa se mora sprijazniti z never t nost jo neprestanih sovražnosti, potom katerih 1m» Srbija iskala ,pota tlo — Adrij". i Da bi podrobneje razpravljali o notranji politiki monarhije z o-'ziroin na Hrvate in Slovence, to Siam prepoveduje takt pa vojno jstanjc. Opominjamo le. tla je agi-jtaeiia za idejo združenja z državno samostojnimi krvnimi sorodniki. kakor jo ^ zapričelo vele-, srbsko gibanje, toliko težja, koli-j jkor manj snovi v notranjih raz-! • merah nudi za osvobodilno akei-j Srbija in Črna gora ležita premagani na tleh. Je li premagana tudi velesrbsk« ideja? Pustimo iz nje dinastijo : Karagjorgjevičev in Be!grad. o ' staneta nam še dva bistvena dela : narodno edinstvo Slovencev. Hrvatov in Srbov ter stremljenje temu edinstvu dati izraza v lastni državnosti. Ta dva bistvena d. b nista mrtva, živita celo silno krepko življenje ter se bosta razvijala v oni smeri, ki jo jima da monarhija. V monarhiji živeči Jugoslovani , žele bolj ko kedaj, naj bi ta razvoj okrepil skupno državo. Misle-či in proračunajoei duh pa tudi ve. tla občutje sedanje generat-3 je ni merodajno za bodočnost ter da ideje, ki so od njih zavisui eksistenčni popoji kakega na rot in. j ne umro. marvet* korakajo s s»*bi lastno silo do uresničenja. V okviru monarhije ni omejeno na Jugoslovane, ki imajo tu- i k:.j svoj doni: hoče rešiti jnErosi » • vansko vprašanje hrvatsko držav- i no pravo. Temelji na tem. * da je; Hrvatska najstarejša kraljevina' meti kraljevinami v okvirju mo-' narhijr> (od leta 92.">.) ter da jej leta 1102.. ko j«- izumrla domača' dinastija, ogrski kralj Koloman sicer zasetlel hrvatski prestol, da pa je zveza z Ogrsko pomenila — personalno unijo, kar posebno dokazuje dvojo zgodovinskih dej-; stev: Po smrti Ladislava II.. ki j" leta 1126. padel pri Mohaču v boju proti Turkom. izvolil hrvat-. ski sabor na Cetinju dne 1. januar-j a 1"»27 soglasno Habsburžana F rdinanda za kralja ter potrdu f dedno pravo njegovih dedičev. — ! Oirrska je bila razcepljena in je i tlo 16S7 ostala volilno kraljestvo.; Tudi pragmatično sankcijo Kar l;i VI., ki določa, dedno pravo mostojno sprefe1} pred Oirri leta 1712. ' Državrr pre.vno spada k Hrvatski tudi Dalmacija, dejansko rf; k avstrijski polovici. Svoje poslanec pošil.vi na Dunaj in n^ v Zagreb. Zg< iov ltsko je b>la izza najstarejših čuscv s^stii\en tlel Hrvatske. Na pejlagi zart»-lt»vin-skih . so vendar Slovenci in Hrvatje živeli vedno v živahnih kulturnih ter gospodarskih odnosa j ili. ki so krepili v ljudskih masah zavest edinstva slov.-hrv. naroda ter razvili v njih srcu idejo drž. zedinjenja kot j) red pogoj narodnega obstanka. — 1 Dne 19. in 20. oktobra 1. 1912. so zborovali v Ljubljani zastopniki slov.-hrv. naroda (deželni Ju državni poslanci) ter so izvršili oil Ijndsva z navdušenjem pozdravljeni sklep: — Izjavljamo, da Hrvatje in Slovenci tvorimo narodno enoto. Zato hočemo skupno delati za e-dinstvo. pravice in svobodni razvoj hrvatsko-sloven. naroda. Zavedamo se. da so lirv.-slov. dežele odločilnega pomena za stališee j monarhije kot velevlasti, in kakor se zavedamo svojih dolžnosti, tako odločno zahtevamo in pričakujemo, tla se tudi monarhija zave svojih dolžnosti napram naše-imu narodu. — V vsakem popledu in ne v zadnji vrsti zato, ker so Slovenci in Hrvatje po svojem katoliškem docela navezani na zapadnu kulturo ter se z ozirom na pravoslav-je in bizantinstvo izpopolnjujejo medseboj. je ne le inteligenci. — marveč tudi ljudstvu Čisto jasno, tla bi morala in slovenski in hrvatski del naroda brez svojega zedinjenja narodno shirati. Tudi ta ideja ne more umreti, in bila bi neizmerna škoda, ko bi v bodončosti morala živeti -^nasprotju z vodilnimi idejami mo-1 > narhije. Saj gre za narod, ki čuva > Adrijo ter tvori proti Italiji ne-1 ■ nadmestiv branik. Uresnienju hrvatske drž. ideje • bi ne sledilo le združenje v monarhiji živečih Jugoslovanov, tem j j več tudi njihova državna samostojnost. Ne dotikamo se pri tem! j usode Srbije in Črne gore, če-. | prav moramo bra. ovinkov j>riz-1 Naj vam pokažemo JSaf!^ Električni vacuum čistilnik zbira 1 smeti v vrečo, iz katere ne more ^^^^ \l prab, namesto da bi pometali na (tj, | kup kot z metlo. flOBMB^^Ha Hiša, ki se čisti z Vacuum čistilnikom, osta je daUe £ist:». Lujti ni prabu. da l»i le^el na iKihiilvo. Tudi je j., i ročno in lažje čistiti z Varuurn čistilnikt^m U«>t i>a s staromodno metlo. iMvolite. tla vam pokažemo. kakt> >kozi in skozi modem je tri čistilnik. Vsi čistilniki so na pregled v našem iz loži >e-nem oknu. kjt-r se InHiti na željo dra^e volje jmkazalL The New York Edison Company At Your Serx-ice General Office-: Irving Place arui 15:h Street Branch Office Show Rooms for the Convenience of the Public Voi^nTr^«^ i iM E/r^oL^ SO« lO l.»i..£ I .*ce , | Tremor.t & Mo&te.-cr tin VarčmlH in vqM-Tarttnhe nuke u prWij t th Miih artdik. I 'nati. da vsebuje hrv. tlržavna ide- j ija tlovolj prostora tudi za rešitev ,te«ra vprašanja na potllag^i narod 'nega edinstva Srbov, Hrvatov in ; Slovencev. Popolnoma izvedena hrv. država 1>1 imefa v monarhiji isto samo stalnost ko Odrska ali Avstrija. Trijalizem... Vprašanje, ali in kako naj bi se skupne stvari obravnavale v centralnem parlamentu, ne spada sem. Smemo pa opomniti, da bi se vprašanje een-;tralnc«ra parlamenta ter obravnavanje skupnih stvari v trializmu tdalo mnogo lažje rešiti nepo v du-,alizmu. Potom trializma bi se tudi najbolje rešilo ne le vprašanje, kaj naj bo z Bosno in Hercegovino. marveč tudi gospodarska skup nost Dalmacije z zaledjem, v sled česar bi se živahno dvignila ta čudovita. prekrasna a iz državno-pravnih razlogov doslej tako za-i nemarjena dežela. Zanimivo je. kako so razni politiki. tudi nemški, trudijo, tla bi opravičili trialistično misel ter preokreniLi mišljenje med Nemci in Madžari, ki doslej še nasprotujejo. Proti bojazni, da bi nova i država zaprla Nemcem pot do A-tlrije, predlagajo na pr., naj •»i! plaviif Inke ( Tr.st. Reka, morda I tudi Sibenik. Kotor) ter tja vo-j tleče glavne proge bile neposred- i no državne. Pri te pa pozabljajo.! tla občutja ni mogoče premeniti z j — dokazi. Impresija, ki je dajala tvarine proti okupaciji Bosne in Hercegovine. — naj se monarhija vedno varuje kakoršnekoli pomnožit ve Slovanov v svoji notranjosti — še vedno traja. Popolnoma je napačna ter za monarhijo, njeno bal kan sko politiko ter njeno pomorsko i oblast naravnost katastrofalna. --Toda obstoja in ž njo moramo računati. Vprašanje je le. če k novi ori-j elite i ji ne bo edina pot ta. da se uresniči ideja, ki vzbuja bojazen. Ozirov naše politike napram Ita-lij. razumljivi vsled zveznega razmerja ter vsled njih Jugoslovanom neprijaznih vladnih metod je konec, kakor upamo. Potreba, — Bolgarijo ohraniti na strani zaveznikov, se ne da tajiti. Pomisliti je pri tem, da je Bolgarija že doslej pazno zasledovala usodo Jugoslovanov v monarhiji ter da nikakor ni tako izključeno, da sčasom Sofija postane privlačna točka za vse Jugoslovane. Svobodni slovensko-lirv.-srbski narod v monarhiji bi S' držal svojega Zagreba in Ljubljane. Na veli smo že dosti razlogov za njihovo zed in jen je. Ni zadnji ra.> lojr. ki fra ugotavljamo, ta, da danes iz teh blagoslovljenih dežel monarhije več nejro 500 tisoč oseb išče kruha onkraj oceana t-r d i je število analfabetov ponekod še — giozno. Redlich pravi v svojem zgoraj omenjenem delu o ruskih narodnostih z nenavadno širokim vp°" gledom: _Ko te narodnosti nek^jia dne v- svojih širokih masah začutijo potrebo po večji samostojnosti in kulturni svobodi, zadosti njihovim željam avtonomija. In brez dvoma bližajoča se liberalna Rusija bo s tem težko varčevala. — Potem pa se razmere v Rusiji ur«1 !de mnogo lažje In enostavneje nego pa se je na primer to v zadnjem Stoletju godilo v Avstriji. Liberalna, demokratična Rnsi- ja j - ... Bali so se panrusizma. lzvirajo-Ičega iz earistične Rusije, tudi ozirom na Jugoslovane. Jedi ta nevafnost danes manj ( nT .... 1 Med severnimi in južnimi SIo- j vani prebivajo Nemci, Madjari in -Rumimi. Ni li v njihovem najbolj iveui interesu, da ustvarijo razmere, ki jim zagotavljajo — mirno žvljenje s severom in ju gom T Cleveiandske vesti Prva zlata zve/.da v službeno| zastavo v postnem uradu je bila dejana v pt;ndeljek 28. okt. kot znak junaške smrti našega rojaka James Ž-iitlar?:«!. ki je stanoval na li'OI Norwood Roail ia ki je ŠPANSKA INFLUENCA. V setlajijem času razŠrjanja i kužne bolest španske influence morali bi zelo paziti, da se je obvarujete. Kadarkoli opazite vnetje oči, tok nosnic, bolečine v hrbtu. »rlavobol, bol udov. mrzlico, vročico in splošno oslablost, priporočamo vam sledeča navodila kot najboljše sredstvo za obvarovanje proi tej bolezni: Grganje [ in izpiranje prrla ter nosa s Seve-jrovini AntisepsoJom, kateri naj se i uporablja raztopljen; vzemite po fen del tejra zdravila na tri dele j jrorke vode. Ke poeutite mrzlico j ali takoj za pričetkom kihanja, j vzemite takoj eno ali dve Severo-, 've tableti za prehlad in gripo ter j ponovite vsake tri ure, dokler vaša čreva ne pričnejo dobro delati. Ako se vas prime kašelj, tedtij vzemite kakšno gorko pjačo, da se dobro spotite. Ce se pa še ne čutite boljše, potem pa hitro po-' kličite zdravnika in naredite vse. kar vam on svetuje. Gore navede-I na zdravila bodo veliko pomagala. da se obvarujete proti influen-ei, zatorej je zelo umestno, da ima te vedno omenjane zdravila pri rokah doma. Prodajajo se v lekarnah po sledečih cenah: Severa's Antsepsol 35c.. Severa's Cold and Grip Tablets 30c.? in Severa *s Balsam for Lunjrs 25 in 50c. Ako vam jc nemogoče dobili ta zdravila v vaši domači lekarni, potem jih naročite naravnost od W. F. Severa, Cedar Rapid, Iowa. (Adv.) Cenik Knjig katere Ima r zalogi SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 83 Corttandt St, New York, N. ¥. POUČNE KNJIGE: Ahaov nemško-angL tolmač vezan =—.80 Domači sdravnlk mall f—.25 Hitri raCnaar (nemSko-ancL) vezan f-JH) Poljedeljstro —.50 Sadjereja v pogovorih r—J2S Wot. angl. In angL »lor. rionr fl.50 Veliki sIot. ang. tolmač $2.50' ZABAVNE IN RAZNE DBUGE KNJIGE: Hlpnotlzem >-J| Dve fialoigrl: "Carlljeva Benltov" in "Trije Ženini" i—.28 Postrežba bolnikom .—JS0 Trtna uS ln trtorej —.50 Vojna na Balkua 13 srem. HJB RAZGLEDNICI Newyorfike, božične, velikonočna ln novoletno komad po •—.08 ducat __e^-25 ZEMLJEVIDI: Arstro-Italljanska vojna mapa f—-28 Avstro-ogrski, veliki vezan -<—J® j Celi svet mali >—.10 j Celi sret veliki t-J8 Evropo vezan *—JBO Vojna steuka —pa fS.00 Vojni atlaz f—.28 Vojni atlas maw »-J0 Zemljevidi: Ala^ Ariz^ CoIol« CaL itd. po f—JS t ZdroCcnih drtsv nsli f—J«! Bdm—m driav veliki —M Cdnfcfttlk Mit sttssks »spa. na drugI strani pa cril «m I8.W t t SLOV. DELAVSKA f!g| PODPORNA ZVEZA Ustanovljena dna 16. avgusta ; ^Khv^^T Inkorpoiirana 22. apriU 1909 ^^ ▼ državi P«na^ . , J Sedež: Johnstown, Pa« ! GLAVNI URADNIKI: Predsednik: IVAN PROSTOR, 1008 Norwood lt d. Cleveland. Ohio. Podpredsednik: JOSIP ZOBKO, R. P. D. '2. B«»x 113, West Newton, Pa. Glavni tajnik: BLAŽ NOVAK. 634 Main St.. Johnstown. Pa. 1. Pom. tajnik: FRANK PAVLOVČlO, 634 Main St., Johnstown, Pa. 2. Pom. tajnik: ANDREJ V1DRICH, -*0 Main Street, Conemangh, Pa. Blagajnik: JOSIP ŽELE. 6502 SL Clair Ave.. Cleveland, Ohio. Pom. blagajnik: ANTON HOC'EVAR, R. F. I>. 2, Box 27, Bridgeport, Ohio. NADZORNI ODBOR: Predsednik nadzor. odln.ra : JOSIP PETERXEL. Box 95. Willock. Pa. 1. nadzornik : .NIKOLAJ POVŠE, 1 Grah St., Numrey Hill. N. S. Pitts- burgh. Pa. 2. nadzornik: IVAN GROŠELJ, SS3 E. 137th St., Cleveland, Ohio. POROTNI ODBOR: Prvdsednik pt>n»t. odbora: MARTIN OBERŽAN, Box 72. East Mineral. Kan s. 1. iK»rotnik: FRANC TEROPČIČ, R. F. D. 3. Box 140, Fort Smith. Ark. 2. porotnik: JOSIP OOLOB, 1»16 So. 14th St.. Springfield, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSIP V. URAHKK. M3 E. Ohio St.. Pittsburgh. Pa. Glavni urad: 634 Main St.. Johnstown. Pa. URADNO GLASILO: "GLAS NARODA", 82 Cortlandt Sm-rt. New York City. Onjena društva, oziroma njih uradniki nljuilno prošeni, pošiljati vso «],,i>is«> naravnost na pl?ivn«>jra tajnika In niko~nr orot'ilom na naslov gl. tajnika. V slučaju, tla opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo uradu glavnega tajnika, tla se v prihodnje ]*>pravi. bil uslužen na ptršii. pr"'lno je 'Kisel k vojakom. V tej službeni zastavi jo sedaj lil' zviztl. "Ohlast je vstavila nadaljno » h;-.vo slailkorja L-roeeristu Stanle> MaLinovskeimi 7^»"- Aetna Rtuitl. ker je napaeiit) poročal <> zalogi slatlkorja. rrt*iskov.i!ei m> našli v! njetrovi kleti 22lX) funtov slatlkor-j v njegovi reuiizi "arajjej p;> funtov. •>hosil se j - Anton t»«»riup. >uiv •!."» let. na svojem domu Eas4. Si. i'eter Kal-ioski.. star -i0 lot. jil uhit <"1 A. li. ik a iv a Hmaii-' na v in ( Ave. Zopet je od] >a t le l en list otl v.ge' najstarejših sl-»v:Mi?»kih i»a-«dj.;i-j 'tev v Ameriki iii vzeli suh* slovo (iti enesra i'h!<-l naših s!.tvtM^'::iJ k<»reiiin, moža tiduejr.i, prijaznega znsieaja. 1'nul je mož, ki .je znanj ■ skt.ro bi rekli, vsenf Slovence u jmi! Ameriki, ki je imel prijatelja vsakoimif, ki je imel ž nj:m pii-' lik o občevati — aru rl j>. Joku M'>-die. Pokojni je 1 >i 1 star 47 l»-l. tio-i nia je bil iz Volejega i n i lilokab. Pred leti je prišel v Ameriko.' i Sedem ! t je vodil {arosiiltio na Lakeside Ave., nato ]> i >»• je podal v sume ter otal ontHt-eliii l»j let. Bil je za sup«M-intendenta pri raz-' i nili kompanijab in znan penn- Ivanskib Avt^stviryriuskih in mi-.cliioanslxih tro«dih. Preti devetimi leti pa se je vrnil v fievtdaiul ter je odpj-1 y'tii-rt'liiu na vogalu in St. Clair eeste. K.tujki j" bil elan KSKJ. eeliii dvajset let in j«- pripadal k dništvu sv. Vida štev. J."i. nadalje k društvu !>i»sluz» ne.-v. vir. L«.-si;.) I>r»lina. dr. sv. Alojzija vio\. pev. dr. Lira i:i «lr. sv. Xi!;o-le NliZ. Zajutšea tlevet t?tn»k : pel biimv in -tiri lieere, katerih najstarejši je omožoiia > t ryoveem F. I tola jem. Hanjki 31odie je I > i 1 mož prave trdne korenine slovens.-ce. ki je ohranil trdno, 'živo vero >vo-jih očetov, llil je pravi tip dobro-1 voljnesra Votnrnjea. ki se ni zlepa zameril: bil je nsiniljentva srca. ki je stori! marsikomu dobro bodisi na ta ali oni način. V c-leve-landvki naselbini je "imel veliko prijateljev, ki ni!o-z«n pljučnica in to tako hitro, v osmih dneh. Ko ie videl, da ni več jresitve zanj. se je vdal v božjo .voljo. \ ztd lepo -slovo

(dinšek, (frank llanzeli- in Kdvatd -li b^nič. j '27. okt. sle i'V-i; Mdvard < ►•rrizek iS jinko -j »ia i/. Pivače. Henrik Žele. star s let in 1 mesece. ! Jožefa Lunaf-ek. stara let. Fi-aiieiška Slibadolnik. staJ-a .12 : h *. do;:-a iz Žleinču. župnija Kib-|Uie:i. .Jožef \ ovk, star 2 dni. .\larija Lukck, stara "J7 let. do-i ma iz Koba. .Marija Delist, stara 24 lit. tlo-uia i/. Fnea pri liakeku. Anton ji!ed<'iit star 21 let. j John K. Progan. st:ir {li let. i -John Kerl.in, star dO let Anton Darovce. star >d let. tio-.Ma i/. Praproee žnptiija Vavta va:-. )>i haej l.avrie. -t;,, dl let. doiha iz Smihela t>i i Žužemberku, i 1 ; Kristina Urečnik. st r.-' 1 leto. I Lovrenc Vadnal, star >2 let, doma iz Studenca, župnija Slavina. Jožef (itirenčič, star 11 iet. do-1 n:a iz Stavče vasi pri Žužemberku, j .Anton Zadnik, slar 12 let. oljah. Jo/"f Opara. star d'2 let. doma iz l>anT župnija Ilodik. f Miroslav Fe.snik, at ar 1 leto in j? mese<-a. Jožef Ambrož, star let. doma j r/ Dra?;e pri Kt>eevju. i Doroteja Krekov, st,"ra leta. Anton Kerher. star 27 let. loma iz Savinske doline. (Nadaljevanje na 6. strani.) Ali ste bolni? Ako taurte kako bolesen, ne glede na to, kako dolgo ln ne oslraja •e na to, kateri sdravnlk raa nI mogel ozdraviti, pridite k nenL VrmB ran bo rate tdravje, n Oddaljenost ali pa pomanjkanje denarja naj ras ne zadržuje. Vse zdravim enako: bogata ta revne. Jaz sem v Plttsburghu najboljši Ipecljallzt za moSks ln sem nastanjen ie mnogo let. Imam najbolje opremljen urad, tudi stroj za Z-žarke, • katerimi morem videti skozi vas, kakor zkozi steklo. Tfn.im bvoJo lastno lekarno, v kateri m nahajajo vse vrste domačih ln imo rti ranih zdravil. Ne bodite boječi in pridite k »eni kot k prijatelja. Govorim v TaSem jezika. En obilk vas bo preprt-Cal. kaj morem za vas storiti. * t Imam Erlichov sloviti 606 aa krvna bolezni in oadravim bolezni v nekaj d neb. Ozdravil sem ti-•oCs slaSaJev oslabelosti, koine bolezni, rermatizma, BelodBna In Jetrne »wJ*«*, srbenje, mozole in vse kronične bolest Prof. Dr. H. *G. BAER.l tli smnnriKLD n* pittsbukgh, pa. v rAžm^Mrm to te prlneal s seboj. GLAS NARODA, 8. NOV. 1918 Kadiii rodbine MMtMier * __ Spisal Jean Ramcau. — Za "Glas Naroda" priredil J. T. / 3 (Nadaljevanje.) ! i — Dovolj, iluvolj — je vzkliknila Nina ircvoljito. — Nikar me i 'ne zaničuj ' — T »h In moj ljubi otrok. |>re|>ri«"-iiua bodi. 0 popolnoma i strinjam s teboj. Sicer >e pa ne smeš juxlceujevati. — In vrjameš mi. oa si lepa. Tako lepe oči imaš kot vila. — Da. re> je, moja ljuba Ni- ; neta. — vem. kiij te vzneiuira. — Tvoja uopra. kaj ne? — Toda' noga bo vedno boljša. Po preteku tlveh let ne boš nič več šepala. ] — Nič več? — Ne. tej»a pa nočem — je oil vrnila deklica pol v .smeliii pol v joku. — Meni j«- vseeno, simo, da me ljubi gospod Sa-verne. , 1'rav imaš. samo o tem -o moraš še pr»-j prepričati. — O. ore. kaj če bi jra šla obiskat? — Saj dobro veš. da tnu dol-prujeva obisk. — Zakaj pa ? — Km »cm omedlela, so me prene>li v njegovo hišo. Na vsak na- , in -e mu morava zahvaliti za trud. ki so » j - vendar jasno. — Danes popoldne *ra še ni doma, toda z\ečer bo prišel, .lutri se lahko sc^tanemo /.njim. — To bi bilo malo prezgodaj. Na vsak način bi >e mu čudno , zdelo. — Ne, ne, mi>lil bo, da je to samo iz hvaležnosti. — Ali hočeš, oče? — l'r<»im te. sprejmi me jutri tja! Staii grof j« bil v»-> ginjen vsled tc>> lepili sanj. Njegove oči so se zagledale v pohišivo šestnajstega stoletja, v starinske slike in , preproge. V »t« to lahko r<*ši. če sc njegova hči poroči z bogatim mo-iem. Poskušati je treba, ker j • tudi Nina zadovoljna. — Dobro — je rrkrl m v.stai. — -Jutri bova šla — Hvala, hvala, dragi oče! je vzkliknila dekliea in veselo zaplesala. — l*o>rečilo se bo. — .laz sem merjena, da se bo posrečilo. Skoda, da m m tako neizkušena v teh stvareh. — Toda, kar se tega' t iče.... — Le brez >krbi hodi, v>c bo šlo posreči. Priučena stvar ni nikoli nič prida. -- Toliko boljše. — Jutri bom sla k prvi maši in prosila Boga. naj mi stoji ob strani. Očetovo dovoljenje je vlilo Nini novega upanja v srce. Smejala S<^ je lepim sanjam, o katerih je bila prepričana, da se ji bodo uresničilo. Njeno srce je gorelo nestrpnosti, da bi se čimprej vrgla temu neznanemu rešilen v naročje. — Nečesa sem se spomnila — je Vzkliknila veselo ter zaploskala z rokama. — <.«osjmm1 je gotovo ugleden človek in vsled tega najbrže tudi list Snint-Amaiid* kaj piše o njem. — Poglejva prejšnje številke. 1— Ali hočeš? Ker je hotel na vsak način ugoditi svoji hčeri, je vzel iz predala* par zadnjih številk. j — Nove turbine! — je vzkliknila Nina. ki je čitala samo naslove. Da, tukaj l»o nekaj je odvrnil grof zadovoljen. Dekliea je čitala naglas, grof je pa vedno bolj odpiral oči in se čudil. Časopis je namreč pisal sledeče: ' — V mlinu pri prekopu so ravnokar postavili dve mogočni tur-t >ni. S tem je postal mlin eden najznamenitejših v celi zapadni 1 raneiji. Vodstvo "Saverne & Co." je ravokar dobilo iz Južne Amerike 700 ton žita. — Kaj piaviš. oče 1 — ga je vprašala Nina veselo. _ 7(X) ton žita! - Dve turbini! — Najuglednejši mlin v zapadnein delu Fran «-ije. - ebn , navdušen. - Morda je pa njegov družabnik bogat ne pa on ? Ta opomba je napravila na Nino zelo velik upliv. Oh. oče. nikar ne hodi malodušcii. Ti ne veš. kako bi želela, da bi bil bogat, zelo bogat. — Ta ko ? — j*"- ^aj je — je odvrnila deklica, in oči -o ji zažarele. _ Prečita j vendar to! — je v/kliknila in pokazala na drugo mesto ^ časopisu. — Kot -Vimo je čifal Ninin oče naprej — ni gospod Saverne sj-iiio ravnat"ij svojega mlina, pač pa tudi znan starinoslovec. Pre veliko vrednost. Go*pod Saverne ira namerava podati muzeju v Luvru. K.ij sem ti rekla' — je vzkliknila dekliea in zaploskala z ro-kama. — Pet.iescttisoč frankov za majhen kip! In še celo muzeju -a ho»-e podariti. Zatem sta začela prelistovati druge števike. pa nista našla ni-česar več. — Čakaj, nečesa s. m se spomnila — je vzkliknila. — Ali ni eden naših najemnikov doma iz Saint-Amanda T — Da — je odrnil grof. — Kateri pat — Bertraud. — Hertrand le Manehot. — On gotovo pozna gosp(»da Saverna. — Najbrže ga po/.na. 1 — Pojdiva k Itertrandii. — Ali hočeš? Po tem predlogu sta se odpravila k najemniku Hertrandu le Manehutii, ki ni dab č stanoval. — V kratkem času sta bila pri njem ' liertrainl. ki je prav dobro poznal tovarnarja, je rekel: — Lep mož je on, gospod grof. _ /..j,, iep mnL _ I(J jj^j«, >n v njegovi službi, morajo delati Bil je pri kirazirjih. Ni bil za stonj vojak. — Pri kirazirjih je služil. -- Pri kirazirjih? — se je začudila Nina. _ Koliko je pa star! — je vprašala. — llm, koliko bi bil star? — Petinštirideset. — Več jih ni. — Ne ve*? — se je začudila Nina in zardela. — R0!j bi ji u~a J"Io. ee bi b.l nekoliko starejši. — On je mlad. lep i„ bogat in"je veliko vprašanje. če bi se zmenil zanjo. — Čisto vseeno bi bilo, če bi bil star m ce bi nosi] lasuljo. Tudi za pokojno pospo je vprašala Nina. — Najemnik ji je povedal. da je h sla suha in plavolasa, kar je Nini zelo ugajalo sebi ~ S 1J'" St'[" Jl IM,i^'"oma podobna — je pomislila sama pri val TofXU JC imCl ?0>IKHl kaj 0tn,k s svoJ° Prro ženo? — je vpra?e- (Dalje prihodnjič.) LISTNICA UREDNIŠTVA. A. Š., Cairnbrook, Pa. — O Vili if ni njegovih mehikanskih pristaših se nič ne sliši, zato tudi ne moremo ničesar poročati. — Brazilija je dala zaveznikom na razpolago ladje. — Grenlandija je le' malo obljudena; le m nekaterih polarnih otokih živi nekaj Eskimov, večinoma pa so zapuščeni. P. S., Pittsburgh, Pa. — Vaša l>esem ni zrela, da bi jo natisnili. Pozdrav 1 I Kdo je zakrivil' vojno, ki divja že peto leto? — To vam pove princ Lichnowski, kojega spomini so objavljeni v Slovensko-ameri-.škem Koledarju za leto 1919. Naročite ga hitro! -- Naročite hitro SLOVENSKO-MEHIŠKI KOLEDAR, ki je rav. nokar izšel! Poln je informativnega in srt*vnega čtival Clevelandske vesta John Modic. star 47 left, doma n i: vasi Volčje, župnija Bloke. t-ljal domov. Na 1 e**^ii pa sta ga voznik in še -1 neki drugi moški, ki ie bil v vozu 1 i oropala za 1 nakar sta zbeža la Kno ttro kasneje pa s«i jti že pripeljali na poiieijs'vo j»ostajo in ^ Skapiu j«* dobil denar nazaj. J s Iz Newbnrgha. | Naše novi-e so le inuialjevanje 1 i prejšnjih. Tudi sedaj imamo poro-, čati le žalostne novice. Bolezen še vedno razsaja in vzame tu enoj tam drutro žrtev. Mtnl temi pa je ' tudi več ljudi, ki s»> bili v najbolj-! 5ih letih. j' Tako na primer je umrl Peter . Hren, mož močne in korenjaške J. postave. Prijela ga je ]»ljučniea tako močno, da jc po kratki bolezni že moral iti v večnost, star komaj i>.$ let. je bil dober in skrben oče ter ljubeči soprog. Za 5 njim žaluje žena in 4 nodorastli 1 otroei. J s V -petek 25. <»kt. je zatisnil š /a vselej na tem svetu Miha Turk i v ;t>. letu svoje starosti. Tudi nje-j ga je podrla jdjučaiiea, združena z iufluem-o. Kol an je bil istotakoj le nekaj dni iu kljub vsemu pri- -I zadevanju (zdravnika ni mogel - zmagati bolezni. Turk je bil pri- j ljubljen pri vseh, ki so «ra poznali J ■ T a j zatpušča ženo in b nedorast- ] lih otrok. Težko bo ženi preživeti * toliko otrok, vendar pa ima ono > /elo dobro hust uost in to je, da iina'< pogum. Nekaj bo dobila od dru-j c rabi za otroke njdi dedšC-ina, ko bodo voliki, bodo že preživeli, takrat jim ni "ila imeti dediščine, sedaj pa je. torej sedaj naj se rabi. i Kti drrn kot Turi: je umrla .Ma- j rija Žnitiriršič. soproga Mihaela ^ Žnidaišič i/. P. irke St. Ni nam tr«-ba govoriti o bolezni, danes iro- »dari med nami »»Ijučniea, ka- ' i t«-rt predhodniea je navadno in-' fluenea. Pokojna ni imela svojih 1 liLstnih otr-d:. Pač i»a i.* ni matere. • . . . i ki i.i bolje in bo! j veistno skrbela 1 za svoje otroke, kakor jo ona za otroke svt»jega moža., ki i.m jih .le zapustili prva žena. Bila, je ob-1 ene ii dobra gospodinja in vzorlji- | vzgoj:te!jji-a otrok ni gle- , dala ^amo iu» t»-lo. |>a<" ]»a. ira sr<-e,l dušo in t«-lo. Trije dobi i mladeniči ] — John, do^epli in Krai — so lokaz njeneir i blagega in jh»!io>,-nc-ga srea. Pokojua j>- bila tudi \ ' ir.aterineui društvu pre-v. Režnje- ■ ga Telesa, in sicer \ za\aroval-\ nem od !e!ku ? 1'akoj dri; m dan je že zoj».-t n-i-Zitanjal mrtvaški zvon. da je že , ■zopet pt»«eg!a smrt po enem fara-nu. 1'niil je bil Krat.k Papež, ož.e-l njen in -e vidi. lcr»kor !.i jih tudi smrt pr>bira-| la samo od 151_ do leta Možje ' in žene v mrjlx*ljših letih se morajo odzovati temu kli-.-u iu se prav nič ne irleda. ali je oženjen ah ne. Sploh izven otrok so do sedaj pri nas ž'!i pobrani samo oženjeni. Papež je eden tistih. Zapustil je ženo in otroka ravno ko' je šele dobro napravil načrte za prihodnjost. Oženjen je bil samo par let in lepa bodoči »ost se mu jc ka/ala. 7>il je priden, delaven in varčen ter bi bil enkrat gotovo kak večji |rt*>estnik, ako bi bil ostal. Pa I»og ima včasih druge •lačrte kakor mi. Pokojni zapušča poleg dn»2e žlahte žalujočo mlado s«»progo in otroka. V sredo 'i0. okt. je bil pokopan Louis Papež, star 36 let. Ranjki j«? pred malo več kot enim letoiu prišel z družino iz Colorade. Tukaj je še nek i j časa bolehal, nazaduje pa je prišel k moči ter za- ; čel delati. Družina bi si bila že opomogla, da ga ni zgrabila pljuč-; niea. ki mu je tudi pretrgala nit i življenja. Tudi on »»pušča ženo in četvero otrok, kakor tudi več bratov in eno sestro tukaj. Zelo velika žalost pa je prišla v 1 hišo Mlakar na 82. cesti, kjer je ! v nedeljo 27. okt .po sprejetih sv. zakramentih umrla soproga Anto- na Mlakar Terezija. Težko je gledati otroka stati poleg krste svojega oče t.a. A ni ga pa bolj v tree segajočega prizora, kakor jokajoči mali ottoci okoli materine krste. Poko jna M hi kar je iz dobro poznane rod nim* P.latnik. katerih ie tukaj 1 i!o sed<-m. Za njo žalu-jejo poleg onlu mali otročiči in st»p!'tig. ' A" sredo -10 okt. je šel iz te doline so!' 1 J«»l)ii Kramar. >T.ir oU let. Pokojni je nival tukaj več let h> je bii zaposltu v tukajšnjih tovarnah. Prehladil pa se j .' bil pred nekaj dnevi tako močno, via se ga je prijela pljučnica, ki mu je tudi preirgala nit življenja. Kramar je bii tiiot'an in č v rvt. a Jii pomagalo. Ti-li močni ljudje so naenkrat brez moči :iko jih prime ta hud:! bolezen. Finlt on z::pušča za 'seboj ženo iu male otroke. | Ta s\et -o zapu>t.ii tudi sledeči mali: Stanisl.iv ('me. Frank lilat-nik. divsetth jlodič in llenrv llro-! vat. | liog tolaži vse žalnjoee, umrlim pa naj sveti večna luč! ! Poročila >ta se v jnuidoljek JS J<»kt. Anton Furlan in Ana ^Irvar. 'oba iz okoliee Womlland. Želimo jima srečno }»«»t skozi novo življenje. Kdo je zakrivil vojno, ki divja že peto leto? — To vam povo princ Lichnowski, kojega spomin: j so objavljeni v Slovensko-ameri-škem Koledarju za leto 1919. Na rodite ga hitro! j IŠČEMO f4 zanesljive osebe za državo IVnn-svhanijo; mora položiti jamče\i-no ter tudi biti pripraven jhuo-j v;nti po državi. Delo je stalno; plača na teden in initini otroški. I e take osebe naj se gla-i sijo. katere res mislijo prevzeti 1 delo. Pišite na: Mr. -I. .1. Uahorieh j 1211 liakewell P.Id g., P:tt-tar«>»?i 2*.j let. Ranjki je bil bojni 7 dni na tej grtJaii bolezni španski iufluenei, kakor suio bili t".di vsi bolni, koliko nas ie v družini. ali nam vsem je prizanesla za enkrat ta kuga. tla ni nobenega pobrala, razen ljubegu sina. ki se j»* preselil v boljše življenje nad e/daiui. kjer ima že dva bratca, setlai >»ik j-.ri Boju. leni ?M.ti.m se srčno zahvaljujem vsem onim. ki nam pomagali v bolezni in ob smrti ljubega «ina. Prav lepo se zahvaiijn v imeli:: cele družine botru in stricu raujketra Stanislava Franku >7a-uode. ki ie nam toliko dobrega storil. Nadalje se srčno zahvaljujem Franku Kogovšek in njegovi soprogi, ki sta toliko pomagala nam vsem. Hvala vam še enkrat, doln i ljudje, vas ne bomo nikdar pozabili. Ti pa. ljubi, nepo abljeni Stanislav. prosi 1 Joga za vse dobrotnike in z;i nas ter veselo poj s svojimi angelci nad zvezdami Veliko si mučil, predno si izdihnil svojo mlado dušico, sedaj si pa rešen vsi ga tri jen ja. Lahka ti bodi svobodna žemljica, v miru počivaj! Žalujoči ostali: Louis in Anna Supančič, stariši. John in Rudolph, brata. Anna in Pauline, sestri. Export, Pa.. r>. novembra 191S (8-11—11) r^ PRIUČITE SE DO-MACE GA ZDRAVILSTVA Xjirstva njun daje 111110^0 rastlin, s katerimi je mogoče zdraviti razne 1»«»-Iezni. Jaz imam v zalogi. i»r«N|ajam n-r razi>ošiljam mziiovrstne sutie rsisr-liiu>. «-vetja. k..r<-niiif in jagmle. take. ki izvirajo iz vs«»h delov sveta. Pišite 1«. no ij lirezplaeni eeiiik. 1'ri meni , •>**»•« indi knji-a "Mali domaei /dravnik". Ista «il»širno opisuje veliki« -i.-vito rastlin In daje nasvet, za ka-t.-re I h •Jezni in kako naj se rabijo. Za samo J.1 eentov v poštnih znamkah lalik«» osreeite saiae^ra sel»e in svojo družino s to poneljivo knjigrt. MATH. PEZDIR P. O. Box 772, City Hall Sta., New York, N. Y. Kje je ANTON VI DR IH in družina: Doma je iz Trnja pri št. Petru na Krasu. Preti 4. leti so bili v Martin, Pa., kje se se«laj nahajajo, mi ni znano. Prosim cenjene rojake, ako jim je znan njih naslov, da mi blagovolijo naznaniti, ali pa naj se santi 11 ji-bovemu nečaku: Anton .špehar, 1 -I'M F. 47 St.. C leveland, OLio. (7-!»—11 > Iše.ni svojega brata FRANKA CLOHOCXIK, svaka M1HAE-1 A in KARLA M O I,T ter IA-XFZA iu FLORIJANA OSEL. \"si >o doma iz vasi Vojrlje fara •v, nt 4ur pri Kranju. Mihael in Karol M olj sta bila ujeta začet-1 kom vojne v Srbiji. Mihael je bil tudi ran j (vi. Drugi so bili ujeti brž ras na Ruskem ali j>a ino^rore t,i/!i v Italiji. Povedati jim imain to in ono t*'r bi nul dopisoval z njimi. — Ales <»lo-boenik. K. 1St., Cleveland. Ohio, V. S. America. (7-l»—11) Kje je me; prijatelj FRANK 1 VAN'""K" ' Doma je iz Naklepa pri Diva-'-i 11a Primorskem. Pred 4. nieseei je f»d.sol v West Virjrinijo. kje se f>a sedaj nahaja. mi ni znano. Prosim eenjene rojake, ako ve kdo za njegov na 2. uri pop. smo peljali e-no družino ~rr. Pekasoinra v bolnišnico in zve-eer je žena JOSIPINA KAROŠIC v mini zaspala za večino. Zapušča soproga -Josipa Karoxie petero otrok: Josipa. Franka. Johna. I\Ia-rijo in Josipino ter b»ati' .b.lnia l jeie. Vsi ti še bolehajo, tako da niso moiili za posrrebom. Pokopali «1110 jo na katoliško pokopališke v Norris. Pa. Pre videna bila pravočasno. Na tem mestu se prav to]>lo za- ; hvalim vsem tistim, ki mi k;ii pomagali. |»osebno pa Franku in Jožefu Tavželj. Franku ilelavec. Antonu Pus/elj. Antonu Verh in Jožetu Klanear, ki so jo spremili do arroba. Podi ji lahka žemljica, v miru naj počiva! Frank Tavželj. Ilollidavsburjr. Pa.. R. 2. (7-8—11) ! T NAZNANILO IN ZAHVALA. Nazuiaujam vsem sorodnikom prijateljem in znaneem žalostno vest. da je nemila smrt pobrala mojega strniea JANEZA VERTEL. Preminul je v starosti 2-! let 2■!. oktobra po dolgotrajni bolezni; bolehal jo namree eno leto in po! in v bolnišnici v Kane, Pa., je bil I samo dva dni. Ranjki je bil doma iz iN^lyjrsi.i pri Ilirski Itistriei ni Notmnj-sUeni. Doma zapuš«'a ženo, enega otroka, recta in sestro, Inkaj j)a vr • sorodnikov. 'I fin potom s«> lepo zahvaljujem vsem onim. ki so kaj dar<»vali. ot«»m našo na.rpri-l srčnejšo zahvalo nji-*_r«»viiii starim prijateljem. «iru;tvu' " Sl.,venija"* v Neiv Vorku. *"u NarcKla"' ter gg. Dolinar. f)j.stcr in Pes tot-»lik v New Vorku. kiteri so ira spremili k zadnjemu počitku. i (»reemvieh, < 'onn.. (>. listoj»ada If'ls. Helena Zelene, soproga. Frank in Mike Zelene, sina. Had bi izvedel za. naslov svojih dveh prijateljev FRANKA* PROSKN in ANDREJA ŽE j I If I M. Doma sta i/ Trnčen r»ri Ilirski flistrici na Notranjskem.1 Prosim eenjene rojake, če kate-| ri ve za njun naslov, naj mi ira1 naznani, ali naj se pa sama ja-i vita svojemu prijatelju: Frank štefančič. 2^1 Cor. Pu.tltr and ."»7. Stx., Pittsburgh, Pa. rs-ii—u) Nova moč, novo zdravje nova čista kri, tri cente. Ako Imate slabe živce, imate bolečine v želodcu in v led i«-ah. ako ste slabi. Izčrpani, ne morete spati, ako se vam ^ zapira, nimate dobrega teka, ako tr-. pite zaradi neprebave, ako imate bole-1 čine v križu, ako vas pogosto boli plava. ako je vaša kri pokvarjena, nečista, l nikar ne trosite denarja za zdravila, kateri ne poznate, temveč pošljite nam znamko za 3 cente v pismu, naslov in mi vam bomo z obrano poŠto povsem zastonj in brez vsake obveznosti od vaše strani poslali naše popolno iz čl-I stih, zdravilnih trav sestavljeno pri-roduo zdravila JUVITO Naslov: JUVITO LABORATORY. South Hill Branch 5, PITTSBURGH, PA. t NAZNANILO IN ZAHVALA. ružnim srečni naznanjamo sorodnikom. prijateljem iu znancem žalost-no \c.->t. tin sta nam za, veiimi [/.asi. ali preljubi jeni iieeri, oziroma j sestri ROSE in FRANCES /.n boleznijo int'luenco in pl.pn"*ui-co. Prva je umrla flue "jr». okt. v starosti 1 leta in IS I laal t grlo, izpadanje laz, bolečine r koeteb, stare rane, PtCb« » Mešat oe>abelost. bolezni e mehurju, ledlcah, jetrah ta ielodsa, j m cmenlco, rermatisem. katar, zlato ftiio, navdubo itd. I I SV Uradne are se: ▼ ponedeljkih, čredah ln petkih od t. ar« i sjntraj do s. popoldan. v torkih, četrtkih ln sobotah od 9. ara i sjntraj do & are zvečer, ob nedeljah pa do 2. are popoldne. —. Pa I Mitt ae sdrarim. Pridite ooebno. Ne pozabite Ime ln naslov: t Dr. L0RENZ, 644 Penn ate., Pittsburgh, Pa. I Nekateri draal sdramlkl rabijo tolmačo, da vas raaamaja. I laa saa hrvatska h ta starega kraja, sate vas Uh adraria^