V SREDIŠČU POZORNOSTI I, torek, 1.6. 1982 CENA 9 din iurednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: v d. Joše Košnjek Št.41 Leto XXXV 35 let GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO ifestival mladih v Kranju testo se je pomladilo j^-Kar nekako opustele so N«, koso iih v nedeljskem ■W zapustili udeleženci 27. d »Bratstva in enotnosti« »Jugoslavije. Pred polnim MStanka Mlakarja je v ne-mtiovo od mesta gostitelja mladih, ki so štiri dni (od [mmaja) preživeli delovno, »*varjalno ... I je takih in podobnih sre-»W] Jugoslaviji. Nimajo le •tirnega značaja, temveč Mino v delu, ustvarjanju, ilaortu in družabnih sreča-*4i srečanja mladi zaključu-ptjsi za spoznanje, da naša tkft generacije nosijo v sebi m bratstvu, enotnosti, Tili kranjsko srečanje, ki je tajade iz Bitole, Bosanskega Gornje Radgone, Nikšiča, tfKine, Reke, Slavonskega fcbotice, Trebinja in Kratio tako. Se dolgo se bodo I domačini spominjali veli-Bnoiične prireditve, ki je v brezskroen, mladosten in igriv vrtinec zajela vse mesto in občino. Na 27. festival »Bratstva in enotnosti« mladine Jugoslavije bo trajno spominjal park z nasadom dvanajstih dreves pred osnovno šolo na Planini. Tako kot se bodo globoko razrasle korenine, tako trdne so bratske, prijateljske' vezi mladih vse Jugoslavije. Novo ime »Bratstvo in enotnost«, ki ga poslej nosi osnovna šola na Planini, (v njej se izobražujejo otroci različnih narodov in narodnosti Jugoslavije), bo prav tako kazalo pot našemu prihodnjemu razvoju. Ples, srečanja pesnikov in pionirjev, izmenjava izkušenj na Kulturnem in političnem področju, rezultati športnih srečanj, delovno tekmovanje, vse to je mlade združilo v njihovi svojski podobi. Zato kranjsko, bratsko srečanje ne bo zatonilo v pozabo. Se dolgo se bo kazalo skozi mnogotere dejavnosti jugoslovanske mladine, ki si je prav s srečanjem v Kranju obogatila izkušnje. Na festival se je Kranj dolgo in zavzeto pripravljal, saj je mladim pobratimom z vseh vetrov naše domovine želel pripraviti resnično enkraten sprejem. Sodeč po zadovoljnih obrazih, navdušenih pripovedih, novo stkanih prijateljstvih in grenkem slovesu, je organizatorjem to tudi uspelo. V nedeljo, ko je proti jugu" in vzhodu odpeljala kolona avtobusov, polna mladih, ki so mahali v slovo, se je mesto izpraznilo in ulice, na katerih je štiri dni vrvelo mladih, so znova tihe. Zadnje zastave so za vihrale v pozdrav, še dolgo po odhodu pa se je razlegala glasba, ki je štiri dni spremljala razgibano festivalsko vzdušje. Prihodnje leto bo velika manifestacija bratstva in enotnosti, veliko doživetje mladosti, v hercegovskem mestecu Trebinju. Mladi so si ob slovesu obljubili prav tako prisrčno in veselo snidenje v osrčju Hercegovine! D. Zlebir Odločilna beseda gospodarstvu Občni zbori osnovnih organizacij sindikata in skupščine občinskih organizacij so mimo, Štiriletni obračun pa je položil tudi medobčinski sindikalni swt za Gorenjsko. Čeprav je bilo pred zasedanjem sveta izrečenih mnogo kritičnih besed na sejah občinskih svetov, pa razprava na medobčinskem svetu ni mogla zaobseči vseh področij. Na programsko volilni seji medobčinskega sveta so se delegati manj dotaknili neposredne vloge tega organa, več pa so govorili o splošni samoupravni podobi Gorenjske. Osrednja točka razprave je bila gospodarjenje v minulih štirih letih, ves čas pa so se delegati sukali tudi okrog tromesečnih rezultatov letošnjega gospodarjenja. Leti so namreč napoved, kaj se obeta do konca leta, in, ali bo družbeni standard delavca kaj manj okrnjen kot je bil preteklo leto. . Ko je bilo govora o minulem obdobju, so razpravljavci poudarjali vsebinsko dozorevanje sindikata, kar pomeni tudi utrditev samoupravnega položaja delavca v združenem delu. Hkrati pa nezavidljiva gospodarska plat združenega dela zadnji di>e leti slabi samoupravno. Prevladovale so besede o izboljšanju preskrbe s surovinami in reprodukcijskimi materiali, temeljitejši in bolj enakopravni vključenosti v mednarodno delitev dela, večjem vplivu na investicije in cenovno politiko, skratka prizadevanja k obrzdanju sedanjega kritičnega gospodarskega položaja. Po eni strani je to kajpak razumljivo, saj brez trdnega gospodarstva ni delavčeve socialne varnosti. In delavca seveda na prvem mestu zanima, ali mu je zagotovljeno delo in s tem dohodek, Čeprav smo v družbi že precej presegli mezdno miselnost, pa JO tako stanje v združenem delu bolj krepi kot odpravlja. Delavci v sindikatu se zavedajo, kako težko je najti zlato srednjo pot, ki bo zadovoljila na eni strani objektivne ekonomske zakonitosti, na drugi pa človeka, delavca, samoupravljavca. Za utrditev gospodarstva je misliti na vse elemente ekonomske politike, a delavec naj pri tem ne bi bil v ozadju. Da v samoupravni rasti ne bi zaostajali, ne gre opuščati važnih vprašanj, ki se tičejo samoupravnega položaja delavca. V razpravi na seji medobčinskega siga t • Poslovno-prireditveni lo8 ^Jaki sejem v Kranju bo m^ junija prizorišče zdaj že Ufae prireditve, sejma opre-'«drtey civilne zaščite. Leti«, ki je deseti zapored, bo 11. uri odprl predsednik 8R Hrvatske Marijan kot edina tovrstna priti domovini od začetka leti doživel velik raz-Jj zgovorno potrjujejo nenehnem povečevanju ivnega prostora in šte-aejma. Leta 1973 je Iti — takrat se je ime-sredstev za obrambo in ivilo svoje izdelke kvadratnih metrih 35 r, pet let pozneje je bilo ratnih metrih že 92 raz-letos pa bo kar 156 prikazalo opremo in Mfflne zaščite na prek 5100 'metrih razstavišča. izdelkov in prikazih uporabe opreme za civilno zaščito, raznih vajah, posvetih o aktualnih vprašanjih civilne zaščite in srečanjih proizvajalcev opreme z uporabniki teh izdelkov tudi vrsto strokovnih seminarjev in literature s stalno uporabno vrednostjo. Od 1974. leta do lani so organizirali kar 11 seminarjev, ki se jih je udeležilo od 320 slušateljev na prvem pa do 1200 strokovnjakov na zadnjem seminarju. Sejem torej nima samo komercialnega pomena, ampak s široko dejavnostjo odigrava informativno-pro-pagandno in didaktično vlogo. Ob prikazu in izmenjavi izkušenj strokovnjakov namreč popularizira civilno zaščito med množicami delovnih ljudi in občanov. Zanimanje prebivalstva za sejem je bilo vedno izredno, zato organiza- torji pričakujejo tudi letos številne obiskovalce. Na razstavišču, kamor je vstop kot vedno prost za vse, si bodo lahko ogledali celoten program opreme in sredstev civilne zaščite domačih proizvajalcev in razstav-ljalcev iz sedmih tujih držav. Med razstavljenimi izdelki bo veliko novosti, ki jih bo pregledala posebna komisija in najuspešnejše nagradila z medaljami; priznanja bodo podelili na današnjem sprejemu za proizvajalce ob 13. uri. Razen tega bodo na sporedu tokratnega sejma trije strokovni seminarji, za katere je prijavljenih prek tisoč udeležencev. Jutri, 2. junija, bo posvet o standardizaciji tehniških sredstev in opreme za civilno zaščito; tega dne ob 11. uri in 30 minut bo na razstavišču tudi večja demonstracija sredstev za radiološko-bio-loško-kemično dekontaminacijo. Od vseh drugih dejavnosti velja omeniti še posebno razstavo oziroma informativno mesto, kjer bodo gojenci vojaških šol in akademij seznanjali zlasti mladino s šolanjem in poklici v naši armadi. S. Saje V praktičnem delu tekmovanja so se vozniki preizkusili v spretnostni vožnji. Vozili so v več skupinah po vrstah vozil: zastavo 640, tam 5000, mercedes 1213 in avtobus z več kot 32 sedeži. Po skupnem seštevku doseženih točk se je v skupini zastava 640 na prvo mesto uvrstil Dušan Fern iz Kranjskih mlekarn, na drugo mesto Janez Eržen iz kranjskega Merkurja in na tretje mesto Peter Špelič iz tozda Transport Železarne Jesenice. Povejmo da je Dušan Fern zmagal tudi na lanskem tekmovanju v Kranju. Med vozniki Tam-a 5000 je bil najboljši Anton Cetinski, član Združenja šoferjev in avtomehanikov Jesenice, na drugo mesto se je uvrstil Milorad Kiejič iz Alpetoura Skofja Loka, na tretje Jože Sušnik, član ZSAM Jesenice. Med vozniki mercedesa 1213 se |e na prvo mesto uvrstil Drago Kobal iz Gozdnega gospodarstva Bled, na drugo Silvo Rekar iz Integrala, na Silvo Hafner iz Alpetoura Kranj, na drugo mesto se je uvrstil Janez Jamar iz Gozdnega gospodarstva Bled in na tretje Tone Zakelj iz Alpetoura Kranj. Pri dieselskih motorjih pa je bil najboljši Drago Kolenc iz Integrala Jesenice, na drugo mesto se je uvrstil Janez Prevodnik iz Alpetoura Skofja Loka, na tretje Jože Gašperšič iz Alpetoura Kranj. Med avtoelektrikarji, ki so v praktičnem delu tekmovanja prav tako morali opraviti popravilo avtoelek-trike, je bil najboljši Filip Frantar, z enakim številom točk pa sta se na drugo in tretje mesto uvrstila Maks Božnar in Niko Plaznik. M.Volčjak kranj'82 SEJB41 OPREME SREDSTEV CIVILNE Z4SCITE kranj 1.-5.6.'82 GLA82 STRAN NOTRANJA POLITIKA, SAMOUPRAVLJANJE TOREK, 1. JUNU* PO JUGOSLAVIJI OBSEŽNO DELO ZVEZNE SKUPŠČINE Na sestankih predsednikov zveznega zbora in zbora republik in pokrajin z vodji in pooblaščenci delegacij ter predsedniki delovnih teles zvezne skupščine so se dogovorili o začetku delovanja. Do konca julija čaka skupščino obsežno delo, ki se bo nemara nadaljevalo, saj doslej še niso omenili, da bi delo prekinili zaradi letnih dopustov. Prvi delovni seji junija bosta obravnavali »Izhodišča dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije« in uresničevanje resolucije za letos. TEKMOVANJE MLADIH ČEBELARJEV Na 5. republiškem tekmovanju mladih čebelarjev, članov čebelarskih krožkov na osnovnih in srednjih šolah, kije bilo v nedeljo v Novem mestu, je nastopilo 84 ekip. Tekmovanje je pripravilo čebelarsko društvo iz novomeške tovarne zdravil Krka, pokrovitelj tega zanimivega tekmomnja pa je bil delovni kolektiv Krke. Največ znanja so pokazali mladi čebelarji iz Maribora in Lenarta. TEKMOVANJE PIONIRJEV - GASILCEV Več kot dva tisoč pionirjev gasilcev iz tridesetih slovenskih in hrvatskih občin je v Žalcu pomerilo svoje sposobnosti v gasilskih veščinah. To petnajsto srečanje najmlajših gasilcev je bilo posvečeno 40-letnici ustanovitve pionirske organizacije Jugoslavije, 90-letnici rojstva maršala Tita in 800-letnici Žalca. SREČANJE DELAVK OBMEJNIH KOLEKTIVOV Blizu sto delavk iz podjetij in tovarn v Zalaegersegu v sosednji madžarski županiji Zala in lendavskih in ljutomerskih delovnih organizacij se ie v soboto pomerilo v številnih športnih in družabnih igrah. Srečanje so pripravili v okviru sodelovanja sindikatov obmejnih občin. KONČAL SE JE KONGRES ZK SRBIJE Po treh dneh z zaključno besedo Dušana Ckrebiča, se je v soboto v kongresnem centru Sava končal 9. kongres ZK Srbije. Takoj po končanem kongresu je bila prva seja novoizvoljenega centralnega komiteja. Za predsednika z enoletnim mandatom so izvolili Dušana Ckrebiča, za sekretarja predsedsti>a z dveletnim mandatom pa Radiša Gačića. Na začetku sobotne plenarne seje so. delegati in gostje najprej poslušali in sprejeli poročila o delu štirih kongresnih komisij, potem so sprejeli poročili o delu CK ZK Srbije med osmim in devetim kongresom, poročilo komisije za statutarna vprašanja in razrešili centralni komite in druge organe srbske zveze komunistov. K___ Bloki v Bistrici Radovljica — V radovljiški občini so že razpravljali o predlogu, da bi v Bohinjski Bistrici zgradili več počitniških stanovanj, predvsem za rekreacijo delavcev iz različnih delovnih organizacij. Obenem bi gradnja pomenila tudi obogatitev turizma na tem področju, ki že dobiva precejšnjo veljavo predvsem zaradi odlično vzdrževanega in dobro obiskanega rekreacijskega središča na K obli. Kot investitor je obljubil sodelovanje Kompas, vendar ne za vso pozidavo. Zato se zdaj pogovarjajo, naj bi v Bohinjski Bistrici po sistemu sovlaganja delovnih organizacij za rekreacijo delavcev začeli najprej z gradnjo dveh stanovanjskih blokov. V letu 1983 pa naj bi začeli z gradnjo drugih dveh blokov z investitorstvom Kompasa za komercialno dejavnost, po sistemu gradnje za tržišče pa naj bi začeli graditi en blok za zasebne kupce. Vso gradnjo v Bohinjski Bistrici predlaga in usmerja Planum Radovljica. D.S. Se bo končalo pri denarju? Kaže, da bo turistično društvo v Tržiču vendarle zaživelo -Vprašanje je samo, kje dobiti prek milijon dinarjev, potrebnih za zagon in prve pol leta dela, saj je na voljo le 375.000 dinarjev r Tržič — O nedopustnosti ukinitve turističnega društva v Tržiču in o nekajletnih prizadevanjih socialistične zveze, da bi ga ponovno obudila k življenju, smo v Glasu že veliko pisali in zato zgodovine ne bi več pogrevali. Posebno ne, ker imamo pred seboj spodbudno novico. Potem ko je izvršni svet skupščine občine Tržič lani obljubil, da bo zagotovil prostorske in materialne pogoje ža start novega turističnega društva, so se stvari počasi začele Eremikati. Ob trgovini ljubljanskega ►orna pod oboki občinske stavbe že čaka na turistično aktivnost prijeten lokal, medtem ko se je od najemnine oziroma prodaje poslovnih prostorov starega društva nateklo okrog 375.000 dinarjev, kar naj bi bilo dovolj za začetek dela. Tako je vsaj prepričan izvršni svet, ki je prejšnji teden obravnaval program dela in z njim povezan finančni plan bodočega turističnega društva, ki ju je pripravila posebna delovna skupina pri občinski konferenci socialistične zveze. Kajti pri denarju se je stvar spet zapletla. Skupina je izračunala, da bi društvo v drugem polletju, ko bi lahko že zaživelo in zaposlilo rednega tajnika, potrebovalo prek milijon dinarjev. Turistično društvo Tržič, ki naj bi hkrati igralo tudi vlogo občinske zveze turističnih društev s člani v Podljubelju, Bistrici in Križah, bi namreč nosilo težo turistične dejavnosti v občini. Vodilo naj bi sezname Erostih tujskih sob, možnosti prerane, ogleda kulturnih in naravnih znamenitosti ter z njimi seznanjalo tuje in domače turiste v Tržiču, prevzelo organizacijo tradicionalnih prireditev kot so šuštarska nedelja, gregorjevo, lomski ploh, skrbelo za založenost trga s turističnimi prospekti tržiške občine, letnimi koledarji prireditev, s spominki, razglednicami in značkami kot tudi za Štipendistom ne dišita lopata in kramp Tržič - Tržiški delavci so letos dokazali, da imajo posluh za mladinsko prostovoljno delo. Soglasno so se odločili za sprejem samoupravnega sporazuma o financiranju mladinskega prostovoljnega dela v občini Tržič, po katerem bodo za to obliko dejavnosti mladih prispevali po 24 din na zaposlenega. Vse pa kaže, da bo tržiško združeno delo moralo letos še bolj konkretno dokazovati svoj posluh za težave mladinskega prostovoljnega dela. Utegne se namreč zgoditi, da bodo osnovne organizacije ZSMS v Tržiču dolžne prispevati pO enega brigadirja na vsakih 73 zaposlenih delavcev. Center za mladinske delovne akcije pri občinski konferenci ZSMS mora letos pridobiti 65 brigadirk in brigadirjev. Akcija je namreč pokazala, da štipendistom v tržiški občini ne dišita kramp in lopata. Center za mladinske delovne akcije se je tudi letos z dopisom obrnil na vse tržiške štipendiste iz združenih sredstev, naj se vključijo v mladinsko prostovoljno delo. K dopisu so pripisali, da poleg izpolnjenih prijavnic pričakujejo tudi pismene odgomre oziroma opravičila tistih, ki zaradi različnih razlogov na akcije ne želijo ali ne morejo. Pismonoše so raznosili prek sto kuvert, vrnila se je le ena. Le eden od vseh tržiških štipendistov iz združenih sredstev je ocenil, da bi se spodobilo, če s svojim delom v mladinski delovni brigadi vsaj simbolično vrne družbi del denarja, ki ga v obliki štipendije dobim vsak mesec. Ob tej prijavnici sta prišli še dve pisemci o opravičljivih razlogih za neudeležbo, vsi drugi pa so se na akcijo centra enostavno požvižgali. Podobno ničev rezultat so doživele akcije osnovnih organizacij ZSMS v tržiških organizacijah združenega dela, ki so sklenile nabrati brigadirje iz vrst kadrovskih štipendistov. Kaj zdaj? Večina tržiških brigadirjev bo spet iz vrst mladih delavcev, ki tudi sicer nosijo breme stabilizacije. -mv izgled mesta in okolice, če naštejemo le nekaj poglavitnih nalog. Tako široko zastavljen program dela, ki terja vsaj enega redno zaposlenega človeka, seveda veliko stane in številka milijon dinarjev za pol leta, vanjo so všeti tudi nekateri enkratni izdatki, ni pretirana. Vprašanje je le, kje dobiti denar. Izvršni svet govori o 375.000 dinarjih, torej komaj tretjini potrebne vsote. In pri tem bo, kot kaže, tudi ostalo, saj vira, ki bi lahko uresničil finančni plan, ni. Čeprav gre samo za »zagon« in s bo v naslednjih letih društvo lahko vzdrževalo samo. Se bo potemtakem dolgo pričakovana ustanovitev turističnega društva v Tržiču spet zavlekla, in to zaradi denarja? Obupati seveda ne gre. Turistično društvo naj se najprej oblikuje, potem pa ... usklajuje svoje želje m potrebe v višini 375.000 dinarjev oziroma poišče »somišljenike« v združenem delu. H. Jelovčan Novi člani Rdečega križa Podljubelj — V tukajšnji osnovni šoli so pred dnevi pripravili prisrčno slovesnost ob sprejemu novih mladih članov v organizacijo Rdeči križ. Na srečanju z učenci šole, dotlej jih je bilo enajst od skupno 21 v članstvu te organizacije, je predsednica krajevnega odbora Rdečega križa v Podljubelju Marta Ankele spregovorila o pomenu in humanitarni dejavnosti Rdečega križa. Otroci so se tudi spoznali z osnovami nuđenja prve medicinske pomoči. Zatem ko je predsednica aktiva mladih članov RK Milka Ahačič desetim učencem podelila članske izkaznice, so veseli dogodek proslavili s krajšim kulturnim sporedom in skromno pogostitvijo udeležencev srečanja. Mladi člani Rdečega križa, je o svojih učencih povedala učiteljica v podljubeljski šoli Maja Ahačič, so zelo dejavni. Sodelujejo v človekoljubnih akcijah, kot so zbiranje odpadnih surovin, čiščenje okolja, pomoč ostarelim občanom pri raznih opravilih in drugo. Razen tega so tesno povezani z delovanjem vseh družbenih organizacij v krajevni skupnosti, predvsem ko gre za obveščanje prebivalcev o posameznih aktivnostih. Prav tako so skrbni pri vzdrževanju osebne higiene in splošne čistoče v šoli. (S) r Volilna seja medob č inskega sindikalnega sveta Radovljica — Prejšnji teden je bila v sindikalnem izobraževalnem centru v Radovljici pro-gramsko-volilna seja medobčinskega sveta zveze sindikatov za Gorenjsko. Na njej so delegati razpravljali o štiriletnem delu tega medobčinskega organa, vsebinsko pa so se lotili tudi rezultatov gorenjskega gospodarjenja v tem obdobju. Izvolili so tudi predsednika in podpredsednika. Delegati so bili soglasni, da na mestu predsednika ostane dosedanja predsednica Ivanka Sulgaj, za podpredsednika pa so izbrali Branka Iskro z občinskega sindikalnega sveta Jesenice. D. Ž. G L, A S Ustanovitelji Glas« občinske konferenc« SZDL Jesenice. Kranj. Radovljica, Skofja Loka in Triič — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj — Glavni urednik Igor Slavec — V. d. odgovornega urednika Jože Kotnjek — Novinarji: Leopoldi na Bogataj, Danica Dolenc, Dušan Humer. Helena Jelovčan. Lea Mencinger. Stojan Saje. Darinka Sedej Kuralt. Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Andrej zalar in Danica žlebir — Fotoreporter Franc Perdan — Tehnični urednik Marjan Ajdovec — Oblikovalci: Lojze Erjavec, Tomaž Gruden, Slavko Hain in Igor Kokalj — List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot pol tedni k ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. — Stavek TK Gorenjski tisk Kranj, tisk ZP Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463. redakcija 21-860. odgovorni urednik 21-835. tehnični urednik 21-835, komerciala, propaganda, računovodstvo 28-463, mali oglasi, naročnina 27-960— Oproščeno prometnega davka po pristojnem,mnenju 421-1 72 — Polletna naročnina 300.— din. NAŠ SOGOVORNIK Jaka UŠENIČNTK Ne smemo biti suhe veje Gorenja vas - Pred dobrim tednom je bila v Gorenji vaš redu letna skupščina društva upokojencev Poljanske doline. Na njej «? s pogovorili o dosedanjem delu, sprejeli program za letos in se dogovori]« za nekatere akcije. Več o delu društva pripoveduje predsednik Jak«' Ušeničnik, upokojeni osnovnošolski ravnatelj. »Naše društvo upokojencev je zelo razvejano in obsega kar fest krajevnih skupnosti: Gorenjo vas, Javorje, Lučine, Poljane. Trebijo w So vodenj. Imamo 362 članov, od tega jih je 51 starih od 50 do 60 let od 60 do 70 let jih je 90, med 70 in 80 leti je kar 151 članov, 63 članov * starih nad 80 let in 5 nad 90 let. Vendar vsi upokojenci niso vključeni društvo. Nekateri zaradi članarine, drugi pa menijo, da so premladi u člane. Zal nam je, da ni v društvu več kmetov, ki se sicer pogosta* pritožujejo, da zanje ni ne sindikata ne drugih organizacij, v katere <* vključujejo delavci. V naši organizaciji pa so vsi enakopravni flani. delavci in kmetje. Naša naloga je, da poskrbimo za lepša zrela leta življenja, da smo aktivni in ne suha drevesa, ki ne rodijo več. M noti naši člani tako še vedno aktivno delajo v raznih družbenopoliticrA organizacijah, krajevnih skupnostih, v delegacijah, pri gasilcih, civibi zaščiti, Rdečem križu in drugod. Mnogi se ukvarjajo z najradičnejSna konjički, pomagajo mlajšim, skratka, so koristni člani družbe« Ne nazadnje se mora vaša organizacija boriti tudi za bolite življenjske razmere upokojencev? »Pravkar je bil sprejet novi pokojninski zakon, ki bo nekat«« stvari uredil bolje kot dosedanji, če bo seveda na razpolago denar Da sedaj so pokojnine vedno zaostajale za rastjo osebnih dohodkov V časopisih sem prebral, da so se leta 1973 pokojnine povečale le za lOoo-stotkov, največ pa lani, ko so porasle za 30 odstotkov, sicer so b* odstotki občutno nižji. Letos smo že dobili 9 odstotkov več in mM prav veliko ne moremo več pričakovati, saj tudi osebni dohodki kte* počasneje rastejo. Tako naj za primer povem, da prejemam pokoi«ao le še približno v višini 60 odstotkov od pokojninske osnove. Menim ta bi pokojnine morale naraščati skladno z rastjo osebnih dohodkov Ker niti teh ne dohajamo, pomeni,.da standard upokojencev še pada.« Kakšen je program dela društva? »Predvsem želimo v društvo vključiti čimveč upokojenih kmetov, ki niso organizirani nikjer drugje. Delati naj bi začel dramski krožek. Ugotovili smo, da je na našem območju nekaj zelo vitalnih igralcevfc so včasih znali navdušiti občinstvo. Skušali bomo naštudirati domaA igro in jo zaigrati v domačem narečju. Na domovin bomo obiskali^* nepokretne člane, vse, ki bodo letos izpolnili 80 let, in druge ob \i«ok!J življenjskih jubilejih. Pripravili bomo družabno srečanje v Gor* vasi, poljanski upokojenci pa so predlagali, da pripravijo pikniknJF** okolici Poljan. Pripravljamo tudi izlet. Prejšnji teden smo imetiiil uspelo razstavo izdelkov, ki jih naši člani delajo v prostem času S« bomo sodelovali z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami vsem pa z ZB in drugimi upokojenskimi društvi.« L. Bogataj Teden solidarnosti Solidarnost vsak dan in v nesreči V tednu solidarnosti od 1. do 7. junija je priložnost, da ponovno opozorimo na rezultate večjih solidarnostnih akcij in da poskušamo rešiti še nerazrešena vprašanja in pomanjkljivosti v sistemu solidarnosti ob naravnih nesrečah in v vsakodnevnem življenju. Vse doslej smo ob velikih naravnih nesrečah vedno znali pokazati našo solidarnost. Na srečo se lani pri nas ni zgodila kakšna velika nesreča, ki jo lahko omilimo le z zbiranjem sredstev širše družbene skupnosti. Lani se je v skladu solidarnostnih sredstev zbralo 640 milijonov din, od tega je bila dobra polovica denarja namenjena za odpravo škode zaradi naravnih nesreč po nekaterih slovenskih občinah, največ za odpravo posledic žleda v občinah Ilirska Bistrica, Postojna in Sežana. Še posebej pa so delovni ljudje in občani v naši republiki zbrali 1,168.522 din prostovoljnih prispevkov za omilitev tragičnih posledic letalske nasreče na Korziki. V tem tednu poteka tudi več orga- niziranih akcij solidarnosti. & sodi tudi kranjski sejem opremi civilne zaščite od 1. do 5 tem tednu je tudi že fluai akcija Rdečega križa - imm obutve, oblačil, posteljnine. *b* in papirja, in sicer v četrtek. ?j nija. Prav tako pomeni da* dajalstva 4. junija dan, ko j mo solidarnost, humanost pravljenost rešeiKiti sočtoven krvjo. Prav krvodajalska ahofu v organizaciji Rdečega križa pni najdaljšo tradicijo. * V tednu solidarnosti ~ma nakupom znamk prispevam* sklad solidarnosti. Obenem r dneh v svojem okolju raznm kakšne so možnosti, da bi te m sobili za kar najučinkoviteje vladovanje nesreč v svoji J skupnosti ne le s tečaji prve p« To leto je posvečeno starejša nom, zato naj bi organizi spodbudili različne oblike starejšim, invalidom in d v mestu kot v najbolj hribovskih vaseh. Skofja Loka 18 milijonov Na Gorenjskem je dogovorjeno, da bo za redno preskrbo s premogom poskrbelo trgovsko podjetje Merkur iz Kranja. Ker pa bo preskrba mogoča le s sovlaganji v razvoj rudnikov, je dogovorjeno tudi to, koliko bodo v ta namen prispevale posamezne občine. Tako bi morala škofjeloška zbrati in prispevati za razvoj rudnikov 18 milijonov dinarjev do leta 1985 in bi zato imela v tem času zagotovljenih 50 tisoč ton premoga. Do sedaj je preskrbovala s premogom na škofjeloškem področju ABC Loka, ki je že sklenila samoupravni sporazum o sovlaganju z rudnikom Breza v višini 3 milijone dinarjev. To pomeni, da mora Skofja Loka dodatno zagotoviti še 15 milijonov dinarjev. Na torkovi seji izvršnega sveta občinske skupščine so poudarili, da se strinjajo s tem, da odslej niti loško območje skrbi Merkur, ker] tako dogovorjeno v republiki, v dar naj bi distributer ostal« h Loka. Gie predvsem za to, da -občani lahko premog naroči kupili tam kot do sedaj. M« odnose naj bi Loka in M«, uredila s posebnim samouprtt sporazumom. Komite za druH,. planiranje in urejanje prostora pa; izvršni svet zadolžil, da spi zagotavljanje sovlagateljskih . žev temeljnih bank in organ« združenega dela ter preskrbo » mogom. ABC Loka pa naj bi či pripravila bilanco potreb v da bodo lahko planirali količine in poskrbeU, da booo mm* premog vsi naročniki. Mm ,1. JUNIJA 1982 NOTRANJA POLITIKA, SAMOUPRAVLJANJE 3. STRAN O L AS jtrokovnjaki jamstvo za več hrane betijflko-živilskem kombinatu Kranj kljub spodbudni šti-"pki politiki Se nimajo dovolj strokovnjakov — Odstopa-?ri razporejanj u delavcev od zahtevane izobrazbe in nagrabi* po delu zavirajo izobraževanje ob delu - Kmetijski »k v mlekarskem šolskem centru pomembna pridobitev za zasebno kmetijstvo - Ob prizadevanjih, da bi kmetijski razvoj in na zemlji pridelali čim več hra-apogosteje kažemo na neob-th slabo obdelane površine, Ntije. ki so ostale brez mladih M problematično oskrbo s z nafto in drugimi repro-tmi materiali, na neuskla-'*novna razmerja, vse preveč pa pozabljamo na kmetijske strokovnjake, ki naj bi s svojim pedagoškim, raziskovalnim in svetovalnim delom prispevali k racionalizaciji in višji produktivnosti proizvodnje. Tudi v Kmetijsko-živilskem kombinatu Kranj, ki je no&llec razvoja kmetijstva na Gorenjskem, strokovnjakov še nimajo dovolj. V pre- Beseda borcev je tudi danes spodbuda Gorenjskega vojnega področja so se zbrali v Kranju -lina Poreznu naj postanejo muzej, partizanske kraje pod pa naj povezujejo poti j - V petek, 21. maja, so se tej« zbrali borci Gorenjskega Kfa področja, komand mest in »takih straž. Pregledali so do-kj» delo odbora zbora borcev Mpkega odreda. Bilo je vse-ua in plodno. Tudi za naprej i »stavili vrsto pomembnih \ »bodo borci Gorenjskega voj-ijodročja sodelovali pri organi-jpriprav na ljudsko obrambo, •m pri vključevanju prebival-»toobrambno dejavnost, še po-I mladine, saj je tudi danes b borcev še vedno največja Ma k mobilizaciji množic, fino bodo, tako kot do sedaj, ot letno, pozimi in jeseni, Hiali spominski pohod na Po-\ »delovali pa bodo tudi pri jralavah in pohodih drugih laskih enot -na Gorenjskem. Iti «o si za eno glavnih nalog i pisanje svoje zgodovine in ■t zgodovinskega materiala *sa enot. Prizadevali si bodo, tliice gorenjskih občin dobile sdi po kakšnem njihovem za-toaborcu, kot so bili na primer klterjimest in drugi, b^ru je bil podan predlog, da flierie na Poreznu preuredili v r V bunker in hodnike pod iPr/rezna bi napeljali elektri-r.., pohode in jih zavarovali. C« bi postavili stalno razstavo, pripovedovala o tistih krvavih fctrca 1945, ko je Porezen zah-aajveČ partizanskih žrtev, pbi »peljali z udarniškim de-■ftunke in gorenjske mladine, uSntvin tabornikov, borci pa bi kffiposvojih zmožnostih, jali so tudi, da bi uredili J nr partizanske poti Ble-*| Jfaiova dolina—Novaki in ll (»Črni vrh. Se danes, ti kraji j j* prave povezave. V enotah \ iteritorialne obrambe v Ljub-1 k teko dogovori, da bi to vključili v program priprav na **IX. korpusa, ki bo pnhodnje itev teh poti bi bila naj-iaidoliitev borcev krajem in ljudem v teh hribih okrog Blegoša, na gorenjski in primorski strani, ki so toliko dali za narodnoosvobodilno borbo. Urediti pa bi bilo treba tudi spomenik in pot do spomenika 33 padlim borcem, ki so bili po porezen-ski tragediji pobiti v Davči. Na zboru so izvolili tudi organe za Domicilni odbor Gorenjskega vojnega področja, nov izvršni odbor, komisijo za zgodovinopisje in izbrali delegate za vse občinske odbore ZB NOV na Gorenjskem. Za novega predsednika domicilnega odbora in izvršnega odbora zbora borcev Gorenjskega vojnega področja je bil izvoljen Janko Urbanc-Olga. D. Dolenc teklih letih jih je veliko pobralo šolstvo in druge organizacije, saj je kmetijstvo družba odrinila na stranski tir in so se počutili zapostavljene. Šele zdaj, ko je pomen kmetijstva vse večji in ko so zaposlitveni tokovi umirjeni, je tudi fluktuacija krepko opešala. V kombinatu kljub omejevanju zaposlovanja ter usmeritvi v racionalizacijo in višjo pnxiuktivnost proizvodnje svojih štipendistov ne zavračajo. Nasprotno, spodbujajo tudi izobraževanje ob delu v usmeritvah, ki so za kombinat zanimive. Zal pa ta oblika predvsem zaradi novega sistema nagrajevanja po delu vse bolj upada, saj delavcev ne spodbuja k pridobivanju novih znanj. Rešitev zato vidijo zlasti v Štipendiranju in razporejanju delavcev na mesta, ki so primerna njihovi izobrazbi. Prek 1300 delavcev je trenutno zaposlenih v Kmetijsko-živilskem kombinatu. Veliko jih je priučenih. Odkar je bila 1969. leta v Poljčah ukinjena kmetijska šola, dotoka usposobljenih delavcev domala ni bilo. Po skrajšanem programu za redne šole so jih sicer izobraževali sami, vendar pa je bila taka rešitev le zasilna. Zato so navdušeno pozdravili odprtje kmetijskega oddelka pri mlekarskem šolskem centru, ki je lani sprejel prve učence. Kombinat je razpisal enajst štipendij, letos nekaj manj. Vendar pa vseh niso podelili. Zanje so se res zanimali tudi otroci kmetov, ki pa po končanem šolanju niso pripravljeni zaposliti se v kombinatu. Do kadrovskih štipendij torej niso upravičeni. V kombinatu, kjer vedo, da si morata družbena in zasebna proizvodnja podati roke, zato menijo, da bi kazalo otrokom kmetov odpreti lažjo pot do pridobitve štipendij iz združenih sredstev. Posebno, ker veliko kmetov še vedno ni osveščenih, da je za čim bogatejši iztržek iz zemlje potrebno znanje. H. Jelovčan Gorenjsko letovišče pred novo sezono Obnova se nadaljuje Letos se je v gorenjskem letovišču v Pineti in na Stenjaku nadaljevala posodobitev stavb in zamenjava dotrajane opreme -S skupnim financiranjem z Zvezo društev paraplegikov je v Pineti ob starih stavbah zrastel večnamenski prostor 2e naslednji teden, v prvih dneh sredstvi zavoda, kar znaša okoli 10 junija, bodo spet oživele obale gorenjskega letovišča v Novigradu in na otoku Stenjaku. Sezono bodo tako kot' vedno »odprli« predšolski otroci in šola v naravi, nato pa se bo tja do sredine septembra v obeh letoviščih zvrstilo v zdravstvenih kolonijah, šolah v naravi ali drugače organiziranih oblikah bivanja ob morja okoli 3500 otrok iz vseh gorenjskih občin. Živahno je bilo v obeh letoviščih pravzaprav že vse letošnje mesece, saj si je Zavod za letovanje tudi tokrat prizadeval, da bi bili obe letovišči še boije pripravljeni na sprejem otrok in da bi bil denar, ki so ga gorenjske občine v zadnjih petih letih namenile za posodobitev obeh letovišč, kar najbolje vložen. Vendar pa okoli 2,6 milijona din, kolikor je bilo v teh letih občinskih prispevkov za posodobitev, skupaj s krediti in lastnimi ls3 IIVISTOV. BORCEV JRENJSKE'00 aEZAKLAOL hftee - Na Jesenicah pote-priprave za XIV. zbor m», borcev in mladine Golici bo v nedeljo, 6. junija ob (na partizanski Mežakli. Slav-((jr/vomik pa bo Bogdan Osol- f«W*rijim zborom, ki poteka v Uaj|fesov, bomo obeležili tudi &/> ustanovitve prvih sloven-Mtnoosvobodilnih brigad in m/,rojstva tovariša Tita. Maobili vedno izraz želje nek-lauenjskih aktivistov in bor-m it srečujejo in obnavljajo Ijstvo in spomine na dni igrati pa, da svoje izkušnje popa mm, ki danes v novih po-fpioupravljanja in gospodar-IpmemP.jo nase odgovorne I Mjb so tudi priložnost, da pnvoje priznanje in zahvalo m, Iti je podpiralo osvobodilni Na Mežakli bo svečano boj. MežakJo niso slučajno izbrali za gostitelja XIV. zbora, saj je bila prav Mežakla v vseh letih borbe varno zavetišče borcev in aktivistov. V počastitev XIV. zbora bodo na Jesenicah že v jutranjih urah v nedeljo organizirali dva spominska pohoda. Pohodniki, ki bodo krenili iz Podmežakle in Podkočne, bodo šli po partizanskih poteh Mežakle in se nato pridnižili slavju pri Domu že-lezarjev na Mežakli. Organizatorji pričakujejo več kot 4000 udeležencev, ki bodo prišli iz osmih občin: iz Domžal, Kranja, Radovljice, Kamnika, Šiške, Škofje Loke, Tržiča in Jesenic. Iz oddaljenejših krajev bodo udeleženci prišli s posebnimi avtobusi, za udeležence iz jeseniške in radovljiške občine pa bodo organizirali številne lokalne avtobusne linije. D. Dragojevič milijonov din za investicije, ni zadoščalo za uresničitev nekaterih nujnih adaptacij in zamenjavo dotrajane opreme, saj se dolga leta v obeh letoviščih praktično ni nič menjalo in posodabljalo. Ker v izvensezonskih mesecih v gorenjskem letovišču že vrsto let letujejo paraplegiki, so se pri Zvezi društev paraplegikov Slovenije odločili, da del sredstev vložijo v obnovo letovišča v Novigradu. Na ta način je bilo možno uresničiti tudi večletno željo, da bi uredili pokriti večnamenski prostor med obema stavbama. Paraplegikom bo služil za fizioterapijo, v sezoni, ko pa bodo v letovišču v Pineti otroci iz kolonij, pa bo to večnamenski prostor za prireditve ter igre in zabavo, kadar je slabo vreme. V obeh stavbah so letos obnovili tudi sanitarne prostore, v drugi stavbi so prezida li velike sobe s pregradami, tako da je nastalo 48 manjših sob. Stavba je dobila tudi dvigalo, tako da bodo lahko paraplegiki samostojno, brez spremstva prihajali in odhajali tudi iz tretjega nadstropja. Sanitarije so obnovljene tudi v prvi letoviški zgradbi Na novo so urejeni tudi dostopi do obale, ob stavbah pa je na novo urejena velika betonska plošča, ki lahko služi za prireditve, igre in šport. Do prihodnjega leta pa bo, kot kaže, morala počakati adaptacija sanitarij v drugih prostorih. Obnova je letos potekala tudi v letovišču na Stenjaku. Med prvomajskimi prazniki so tako kot že nekaj let doslej dijaki Šolskega centra Iskre s prostovoljnim delom izkopali kanale za električne vode, za vodovodno napeljavo, opravili so nekaj betoniranja in podobna dela. Učenci osnovnih šol, ki bodo že 4. junija prišli na Stenjak, bodo našli na novo betonirane steze, urejen prostor za košarkarsko igrišče in urejeno obalo. Dijaki pa so v maju skopali še greznice, s strojem nadrobili pesek za gradbena dela in podobno. V naslednjih letih bo treba na Stenjaku urediti še nekaj igrišč, nadaljevati urejanje obale, treba pa bo adaptirati tudi kuhinjo. Za vsa investicijska dela je bilo letos v obe letovišči vloženih 13 milijonov din, od tega je bilo sredstev Zveze društev paraplegikov 9,5 milijona din, razen tega pa bodo del sredstev prispevale Še kranjske delovne organizacije IBI, Tekstilindus in Iskra, del pa še skupščine občine Kranj. L- M. Albin Jensterle: » Morali bi biti bolj odgovorni « Radovljica — Žirija za podeljevanje priznanj Osvobodilne fronte pri republiški konferenci SZDL Slovenije je izmed prejetih predlogov za podelitev letošnjih priznanj OF, ob tem, da je upoštevala načela in merila za podelitev tega priznanja, oblikovala predlog za 20 prejemnikov priznanja Osvobodilne fronte v letošnjem letu. Predlog je podprlo tudi predsedstvo republiške konference SZDL Slovenije. Med letošnjimi dobitniki priznanja Osvobodilne fronte je tudi Albin Jensterle iz Radovljice. Albin Jensterle iz Radovljice je bil rojen v Sorici, v delavski družini. Sodeloval je v Osvobodilni fronti in bil aktivni udeleženec NOB. Med vojno in po njej je opravljal vrsto nalog in še vedno je aktiven v številnih odgovornih družbenih funkcijah kot tudi v gospodarstvu. Kot razgledan družbenopolitični delavec je dal znaten prispevek k razvoju naše samoupravne socialistične družbe. Albin Jensterle je bil dolgoletni direktor in aktivni delavec tovarne merilnih instrumentov Iskre Otoče, sodeloval pa je tudi pri razreševanju pomembnih vprašanj radovljiškega gospodarstva. Se posebej se je izkazal pri krepitvi Socialistične zveze delovnega ljudstva in izjemno požrtvovalnost pokazal pri uresničevanju zasnov in sistema ljudske obrambe in družbene samozaščite. » , . . Takšna je bila ocenitev žirije, ki je Albinu Jensterlu podelila najvišje priznanje. In upravičeno so predlagatelji še pridali, da je vse svoje številne naloge opravljal odgovorno in bil je izredno priljubljen med soborci, sodelavci in tovariši. Ko se pogovarjaš t Albinom Jensterlom, takoj veš, da je sogovornik eden tistih, danes redkih ljudi, ki mu je poštenost pisana na obrazu in iskrenost v sleherni izgovorjeni besedi ali misli. Albin Jensterle je preprosto eden izmed tistih naših klenih in pokončnih ljudi, ki so ti ljubi sogovorniki, ker veš, da nikoli ne bo parolarski, ne napihnjen, temveč preprosto človeški. Takim ljudem funkcija ni le funkcija, naloga ne le naloga, ki pač mora biti, temveč dolžnost, ki jo je treba vestno in po najboljših močeh uresničiti. Enostavno je izgoreval v številnih delovnih nalogah, od delavskega sveta v Iskri, ki mu je bil prvi predsednik do Številnih aktivnosti Zveze združenj borcev radovljiške občine Zveze rezervnih vojaških starešin do nenazadnje članstva v Lovski družini Begunjščica, članstva, ki mu je zaradi njegove ljubezni do narave tudi sprostitev in ljub konjiček. Albin Jensterle čisto jasno in nedvoumno pove, da ga najbolj boli prav to, ker v preteklosti nismo spoštovali predpisov ker smo jih kršili in se neodgovorno obnašali. Živeli smo tako, kot da imamo in bomo imeli vsega na pretek, bilo je veliko liberaliziranja, kar se nam Se danes pošteno in občutno pozna. Napravili smo' si sami sebi veliko škode, veliko v miselnosti ljudi, saj nekateri še zdaj nočejo razumeti, da je vendarle treba biti odgovoren — do sebe, do soljudi in do družbe. Vse to se nam je maščevalo in se nam maščuje, samoupravljanje marsikje ni več tisto pravo samoupravljanje, ki smo si ga tako želeli in ki je lahko edina naša pravilna pot v prihodnost. Delali in govorili smo v imenu samoupravljanja, ne pa iz njega in zanj samo -toliko škodljivih in negativnih posledic je prinašala neodgovornost na domala vseh področjih. Albin Jensterle, pošten in iskren človek in vsestranski graditelj nove družbe, je prav zaradi svojih odličnih lastnosti, ki jih neposredno izpoveduje v sleherni misli, tako zelo cenjen med ljudmi, ki ga poznajo. Med nami je prav gotovo Še veliko takih poštenih borcev, zato bi bilo prav, ko bi jim bolj prisluhnili in njihove izkušnje v lastni praksi tudi bolj upoštevali. - ^ D. Sedej Kritične razprave Razprava na programsko volilni seji radovljiške mladine razgrnila številna področja dela mlade generacije — Podrobno o zaposlovanju, socialnem položaju mladih in njihovi vključenosti v samoupravni sistem Radovljica - Na volilno programski konferenci občinske konference zveze socialistične mladine Radovljica je mladina ocenila lansko de|o, to delovno srečanje pa je hkrati pomenilo priložnost za poglobljeno razpravo o mladini in njenem vplivu na razvoj družbe. Bliža se kongres slovenske mladine, ki v vseh okoljih narekuje kritično poglabljanje v nekatera najvažnejša vprašanja mlade generacije in njene organizacije . ... V Radovljici so dali besedi mladih resnično prosto pot, pa vendar se je razprava držala bistvenih vprašanj, ki si jih zastavlja današnja mladina. Problem zaposlovanja buri tudi radovljiško Šolajočo mladino. Lani je bilo.namreč 240 brezposelnih, večina med njimi mladih prvih iskalcev zaposlitve. 130 med njimi jih je srednje, višje ali visoko izobraženih. Številke sicer niso tako katastrofalne, da bi že bili plat zvona. A problem ni statistične narave, temveč ga najbolj občuti vsak nezaposlen mlad človek sam. Tudi štipendijski politiki ima radovljiška mladina marsikaj očitati. Predvsem to, da ni usklajena s potrebami združenega dela. Socialno šibki mladini kot so zatrdili se je dandanes težko šolati Letošnja resolucijska določila so sicer nekoliko bolj obetavna, saj predvidevajo 170 novih delovnih mest, nekaj prostih delovnih mest pa je pričakovati tudi od upokojitev. Rast nezaposlenosti bo to le nekoliko ublažilo, vprašanje pa bodo rešili sistemski ukrepi. Socialni položaj mladih pa se tudi zaposleni mladini kaže vse manj rožnat. Mladi so v združenem delu izenačeni s starejšimi delavci, pa vendarle teže pridejo do stanovanja, sprejemajo jih z nezaupanjem, tako da je njihova pot do odgovornejših delovnih mest težja, tudi mladim družinam se zaradTtega ne godi ravno najbolje. Razprava se je dotaknila tudi razlogov za mladoletno prestopništvo. Spregovorili so o mladini v osnovnih šolah, organizaciji pionirjev, nekaj besed pa so posvetili tudi oblikam interesnih dejavnostih, ki jih razvija mlada generacija. Ob vsem niso pozabili na temo, ki je v letošnjih pripravah na mladinski kongres še posebej aktualna. Gre za vprašanje vključevanja mladih v samoupravljanje, o Čemer je radovljiška mladina opravila anketo. Le-ta prikazuje, da so mladi v pretežni večini nezainteresirani za reševanje problemov po samoupravni poti. Ta visok odltOtek pripisujejo tistim, ki jim šola ni vcepila zadosti znanja in pripravljenosti za samoupravno delo. Mladi delavci namreč na to gledajo nekoliko drugače. Kjer mladinska organizacija in vsa samoupravna struktura dobro delujeta, so tudi mladi delavci zadovoljni s samoupravljanjem, kjer pa so pomanjkljivosti, mladi kritično gledajo na te odnose čeprav v takih pogojih težko uveljavijo svojo besedo. D. Ž. O LAS 4. STRAN GOSPODARSTVO f TOREK. 1 JUNUA19C Nižja rast od lanske IVžiško gospodarstvo je v prvem letošnjem trimesečju doseglo skromnejšo rast kot v enakem lanskem obdobju — Porabljena sredstva so od celotnega prihodka naraščala za dobre štiri odstotke hitreje — Izguba le v Sapu, tozd Gorenjska Tržič — V prvem trimesečju tržiško gospodarstvo ni osvojilo tako ugodnih finančnih rezultatov kot lani. Na nižjo rast so vplivale predvsem težave pri oskrbi s surovinami in z reprodukcijskimi materiali, saj je uvoz omejen, na drugi strani pa domači proizvajalci zahtevajo vedno več plačil v devizah in drugih oblik združevanja denarja, če učinka novega zakona o amortizaciji niti ne omenjamo. Celotni prihodek tržiskega gospodarstva je bil v prvem trimesečju sicer za dobrih 33 odstotkov višji od lanskega in je znašal skoraj 2,5 milijarde dinarjev, vendar pa so porabljena sredstva naraščala kar za dobre štiri odstotke hitreje. Tako se ie dohodek v primerjavi z enakim lanskim obdobjem dvignil le za 22 odstotkov. Nad tem povprečjem so bili v Gozdnem gospodarstvu, v Meta 1 k i-Tr i glavu, Triu, Lepenki, Peku, Tiku, Oblačilih Novost, Splošnem gradbenem podjetju, Obrtnem pod- jetju. Komunalnem podjetju. Kompasu na Ljubelju, Gradbincu in v Sapu, medtem ko se je znašla najgloblje pod povprečjem Tovarna kos in srpov. Izgubo je v prvem trimesečju prikazal le Sap, tozd Gorenjska, in sicer v višini 37.000 dinarjev. Primanjkljaj ni tako zaskrbljujoč, lani je v enakem času znašal 398.000 dinarjev, saj.so prvi meseci običajno manj donosni, pozna pa se tudi neskladje med cenami prevoznih storitev in materialnimi stroški. V večini tržiških organizacij združenega dela so porabljena sredstva prehitela rast celotnega prihodka, kar pomeni nižjo ekonomičnost poslovanja. Največji razkorak je opazen v Obrtnem podjetju, kjer se je celotni prihodek povečal za 86 odstotkov, porabljena sredstva pa za 147 odstotkov, in v Tovarni kos in srpov, kjer je rast celotnega prihodka za skoraj 20 odstotkov nižja od Bančne izgube načrtovane, medtem ko so porabljena sredstva porasla za dobrih 15 »odstotkov. Dohodek ;ie zaposlenega je bil za 21 odstotkov višji kot v prvem lanskem trimesečju. Znašal je 109.000 dinarjev. Povprčje tržiskega gospodarstva so dosegli v Peku, nad njim pa so bili v Zlitu, Triu, Lepenki, Tiku, Gozdnem gospodarstvu, Gradbincu in Rogu-Cevarni, medtem ko so najniže na lestvici Central, tozd Zelenica, Obrtno podjetje in Merca-tor, tozd Preskrba Iz pregleda gospodarskih gibanj v prvem trimesečju je razvidno, da so v tržiški občini dosegli najslabše poslovne rezultate v Tovarni kos in srpov, kjer niso osvojili planskih ciljev. Celotni prihodek je bil za 21 odstotkov nižji od načrtovanega, obseg proizvodnje pa za dobrih šest odstotkov. Med razlogi omenjajo zelo ugodno lansko prodajo, saj so zaloge pri kupcih letos povzročile skromnejše povpraševanje, slabo vreme, ki je vplivalo na prodajo ročnega orodja, večjo odsotnost z dela, pretrgane proizvodne tokove zaradi okvar strojev in neprimernih materialov. K sreči se stanje, predvsem na področju prodaje, v drugem trimesečju izboljšuje. H. Jelovčan Malo čudno se sliši, da bi bila banka v izgubi. Izvršilni odbor Ljubljanske banke - Temeljne banke Gorenjske je kar na dveh sejah zapovrstjo obravnaval izgubo, ki se je pojavila. Ne zaradi slabetea poslovanja banke, pač pa zaradi izredno velikih stroškov in tečajnih razlik. Le-te so se banki nabrale, ko so za svoje članice, to je za vse delovne organizacije, ki s tujino poslujejo prek Temeljne banke Gorenjske, Kupovale devize. Sprva tam, kjer se jih je dalo dobiti najceneje, kasneje pa, kjer se jih je sploh Še dalo dobiti. Pogoji so bili vse bolj neugodni. Članice so svoje devizne obveznosti poravnavale dinarsko, banka pa je bila primorana zagotavljati devizno likvidnost in je vedno znova opozarjala, da je treba ta problem rešiti sistemsko. Zaradi težav, ki so se pojavljale v vseh bankah v republiki, je SISEOT s svojim odlokom z dne 5. 8. 1981 zadolžil vse članice, če svojih deviznih obveznosti ne poravnajo devizno, morajo nositi stroške, ki nastajajo pri poslovnih bankah za zagotavljanje devizne likvidnosti. TBG Gorenjske je na svoji seji izvršilnega odbora 9. 12. 1981 sprejela sklep, da se obračunavajo tečajne razlike vsem članicam, ki so pokrivale devizne obveznosti dinarsko. Tako je banka dobila delno krite tečajne razlike v znesku 40.000 milijonov dinarjev. Samoupravni sporazum za leto 1982 določa, da od 1. 1. 1982 organizacije združenega dela, dolž-nice po inozemskih kreditih in garancijah, poravnavajo svoje obveznosti z devizami. Ce pa ne bodo imele deviz ob dnevu zapadlosti, se ohvezuieio. da bodo nakazale di- narsko protivrednost, devize pa preskrbele kasneje, vendar bodo nosile vse stroške devizne in dinarske tečajne razlike. Ti stroški in tečajne razlike znašajo za letošnje prvo trimesečje že 104.662 milijona dinarjev. Ta znesek predstavlja samo zapadle stroške, kijih je banka že plačala. Izvršilni odbor Temeljne banke Gorenjske je na seji 11. maja sklenil, da bo' 24,85 odstotka, to je 26.008 milijonov dinarjev teh stroškov in tečajnih razlik pokril iz prihodka banke (24,85 odstotkov predstavljajo obveznosti iz deviz, ki jih je banka odkupila od občanov), 75,15 odstotkov, to je 78.654 milijonov dinarjev pa ostane v breme posameznih članic, kolikor je pač njihova udeležba na skupno vsoto plačanih obveznosti v dinarjih v času od 5. 8. 1981 do 31. 3. 1982. Med največjimi dolžniki na Gorenjskem so Iskra, Sava in Železarna Jesenice. Vsaka izmed njih ima po tem obračunu prek 20.000 milijonov dinarjev stroškov in tečajnih razlik. še vedno pa ostane odprto plačilo stroškov in tečajnih razlik iz leta 1981 za 1.110.395 milijonov dinarsko odplačanih deviznih obveznosti, za katere banka še naprej zagotavlja devize, in kar bo še v naprej povzročalo visoke stroške in tečajne razlike. Sprejet je bil tudi sklep, da bo devize, ki jih bo banka odkupila od občanov, v prvi vrsti prodajala članicam za pokrivanje deviznih stroškov najetih depozitov in kreditov v tujini. Ce pa to ne bi zadostovalo, bodo te stroške morale nositi članice, ki so svoje devizne obveznosti poravnavale dinarsko. D.Dolenc Večji izvoz Bled — V prvem četrtletju, letos so pri LIP Bled zabeležili nekoliko slabši porast celotnega prihodka, saj je bil večji za 10 odstotkov v primerjavi z enakim lanskim obdobjem in za 15 odstotkov pod planom. Največ je zaostajala prodaja gradbenih plošč na domačem tržišču. Izvoz pa je v prvem četrtletju v primerjavi z enakim lanskim obdobjem porasel za 44 odstotkov, kar je spodbuden rezultat delovne organizacije, ki je že dozdaj. predstavljala enega izmed največjih izvoznikov radovljiške občine in se po deležu izvoza uvrščala v vrh slovenske lesne industrije. Stroški so precej porasli, največ zaradi cen energije, saj beležijo porast v primerjavi z enakim lanskim obdobjem za 80 odstotkov. D.S. Koliko priliva bo ostalo Koliko ustvarjenih deviz bomo lahko porabili, je te dni naj. bolj pogosto vprašanje v združenem delu — SISEOT pred-laga manjši odstotek za vzajemnost v republiki — S tem bi zagotovili več sredstev za nakup materiala v proizvodnji Z današnjim dnem je začel veljati novi devizni zakon, ki najbri predvsem zato, ker je razprava o pripravi in sprejemu tekla javnosti, še vedno zbuja vrsto vprašanj in ugibanj. Zato so bih preteki teden po vsej Gorenjski posveti vodilnih delavcev, na katerih so predstavniki samoupravne interesne skupnosti za ekonomske odnos« * tu-1 jino pojasnjevali posamezna določila in skušali odgovoriti na vp m tanja Bistveni del dokumenta, je bilo poudarjeno, opredeljuje odgovornost za vračilo posojil. Organizacije združenega dela, ki so se zadottir v tujini, morajo sproti poravnavati svoje devizne obveznosti m i nato lahko uporabijo devize za sprotno poslovanje. Izpolnjevanje obveznosti bodo nadzorovale poslovne banke. Da se bo to doloj resnično izvajalo, zakon uveljavlja poseben mehanizem odgovo za vračanje zapadlih deviznih posojil in obresti. Prva raven, na kateri je potrebno narediti vse za vračilo devL dolga, je organizacija združenega dela skupaj s poslovno banko, ki pomagala pri najemanju tujega posojila. Ce obe skupaj ne bosta zbrati potrebnih sredstev, naj bi jih skušali zagotoviti skupaj t d članicami poslovne banke in drugimi bankami v okviru republike pokrajine. Ce niti tako ne bi mogli poravnati vseh obveznosti, naj _ uporabili poseben zvezni solidarnostni devizni sklad. Ta se z zakonodr^ na novo ustanavlja. Sklad naj bi se oblikoval tako, da bi vsaka republika in pokrajina!' prispevala vanj po 15,9 odstotka svojega konvertibilnega devizneta*" dotoka. Iz tega sklada, ki bi se oblikoval pri Narodni banki Jugoslavi*. naj bi dajali posameznim republikam in pokrajinam posojila za vračilo dolgov. Za vzajemno plačilo svojih dolgov' naj bi del sredstev rezervirah tudi v republikah in pokrajinah. Predlagano je, naj bi bil ta delal 20-odstoten. Obvezno pa mora vsaka republika in pokrajina za xu-jemnost v okviru svoje republike združevati nekaj več kot 9 odstotkov deviznega priliva, vendar v tem pnmeru, ne more računati na pomočil novoustanovljenega zveznega sklada. Najpogosteje so predstavniki gospodarstva zastavljali vpraSaa*. koliko odstotkov deviz bo ostalo v združenem delu. Slovenska skupo«* za ekonomske odnose s tujino predlaga, naj bi se odpovedali sred stvor vzajemnosti na zvezni ravni in v republiki združevali le okoli $ odstotkov deviznega priliva za vzajemnost. Tako bi združenemu date ostalo okoli 50 odstotkov deviznega priliva. Če pa bi čevljarska km industrija in turizem pristali na manjši odstotek, bi zdruhh k približno 3 odstotke deviz in bi bile devizne obveznosti lahko §e nekaj manjše. Takšen predlog ima namen zagotoviti čimveč možrKaZ* nakup potrebnega materiala za proizvodnjo, ki je ključni poitoj m doseco izvoznih ciliev. Veliko pripomb je bilo tudi glede krajšega roka za vnosdev«* drŽavo, ki namesto prejšnjih 90 določa 60 dni. Narodna hanb pripravlja merila, na podlagi katerih bo dovoljevala tudi dal ti al plačila. To so predvsem posli v državah v razvoju in tudi ponekod t» zahodu. Predpisani pa.so tudi ukrepi, ki naj bi jih občutile organitariir združenega dela, ki bi neupravičeno zadrževala devize v tujini MeMt sodijo odvzem izvoznih spodbud, zmanjšanje uvoza za zne.«*»k raka* nelih deviz in podobno. Da bi preprečili nezakonito preprodajanje deviz in povečevan* dohodka na ta račun, naj bi izvoznih spodbud ne vezali na dotok - j___:_ r\A \;i Lin u nri 11 vma Prtiirol i Lri nannri mnni rJrvnnrJL-j •»«» — T-v . »Vsaka sprememba nase devizne ureditve, kot je na primer pravkar sprejeta, nas udari dvakrat: kot nad-poprečnega izvoznika, saj izvozimo 35 odstotkov celotne proizvodnje, in močnega uvoznika, saj nekateri naši izdelki vsebujejo od 60 do 80 in več odstotkov uvoženih surovin. Ze do sedaj ni bilo prave računice pri izvozu, saj z deležem deviz, ki smo ga dobivali, nismo pokrili niti uvoženih surovin. Zdaj pa se bo to razmerje zagotovo precej poslabšalo. Z izvažanjem seveda ne moremo prenehati, že zaradi našega narodnega gospodarstva, zaradi naše proizvodnje, ki je tako zelo SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ Šolska uspešnost usmerjenega izobraževanja (2) V programa kovinarstva — strojništva in cestnega prometa v Šolskem centru za kovinarsko in avtomehaniško stroko v Skolji Loki se niso vpisovali samo učenci, ki so se zanju odločili že v začetku, pač pa tudi tisti, ki jim je bila to iz različnih razlogov »zasilna« rešitev. Gre za 47 učencev, ki so se v omenjena programa vključili v glavnem po preusmerjanju, ker pač prvotne želje niso uspeli uresničiti. Podobni primeri so se seveda vrstili v večji ali manjši meri tudi v drugih programih. Pri tem nas je posebej zanimalo ali je šolska uspešnost preusmerjenih učencev povezana z njihovo interesno naravnanostjo. Zato smo jih z vidika raziskave razdelili v dve skupini: na »interesno primerne«, to je na učence, ki so se preusmerili iz interesno vsaj približno sorodnih usmeritev »tehnične naravnanosti« ter na »interesno neprimerne«, ki so prišli iz nesorodnih usmeritev (ekonomske, zdravstvene ipd.) Najprej smo primerjali osnovnošolsko uspešnost obeh skupin. Ugotovili smo, da med njima v povprečju ni nobenih pomembni^ razlik. To pomeni, da je bilo njihovo predznanje pi "' ližno enako in samo po sebi ni moglo delovati na kasiujse razlike v uspešnosti. Ze po prvem polletju na srednji Šoli pa se je izkazalo, da so se bolje odrezali učenci, ki so v programa prišli s »tehnično naravnanostjo«. Predvidevamo, da se bo njihova prednost še okrepila kasneje po prvem letniku, ko bosta programa obarvana bolj strokovno, to je hkrati bolj tehniško. To pomeni, da ima preusmerjanje smisel v glavnem le tedaj, ko učenec izbira drug program, ki je glede njegove interesne naravnanosti še dovolj soroden. »Dramatični« skoki iz zdravstva v strojništvo, iz družboslovja v elektrotehniko in podobno ne dajo najboljših rezultatov. Seveda so izjeme. Zlasti učenci z visokimi sposobnostmi, dobrim znanjem in široko skalo interesov se »znajdejo« domaia povsod, pri ostalih pa je najbrž prav interes za stroko tisto gonilo, s katerim se da nadoknaditi nekoliko nižje sposobnosti ter znanje. Na žalost tega spoznanja ni mogoče vedno upoštevati dosledno, ker nastajajo prevelike razlike med željami in možnostmi za izobraževanje, zato se pri njihovi izravnavi dogaja tudi »nasilno« preusmerjanje. Cilj pa je vsekakor, da bi bilo takšnih primerov čim manj. Učencem se ob zaključku osnovne šole na osnovi vseh dosegljivih podatkov svetuje nadaljnje izobraževanje ter njihovo odločitev tudi presodi. Zato smo ugotavljali, koliko je ocena primernosti za izbrani program (poklic) skladna z njihovo šolsko uspešnostjo na prvem koraku srednjega usmerjenega izobraževanja. Izidi kažejo, da ta ocena ni brez vrednosti. Učenci, za katere se je ugotavljalo, da so zelo primerni za izbrano izobraževanje, so se dejansko v šoli bolje izkali kot oni, za katere ocena ni bila primerna. Vendar je zanimivo, da ta ocena slabše napoveduje začetni uspeh v srednjem izobraževanju kakor samo šolske ocene iz osnovne šole. Najbrž velja, da je ocena primernosti vsebinsko mnogo širša od golih šolskih ocen, saj vključuje tudi učenčevo interesno naravnanost, posebne sposobnosti, socialno ozadje, izvenšol-sko aktivnost ipd. Domnevamo, da se bo veljavnost teh napovedi povečala kasneje, ko bodo učenci začeli s programom, ki bo mnogo bolj obarvan kakor v prvem letniku srednjega usmerjenega izobraževanja Franc Belčič odvisna od uvoza. Preveliki napori so bili vloženi, da smo osvojili konvertibilni trg, da bi zdaj popuščali. 26 odstotkov vsega gorenjskega izvoza na konvertibilni trg je našega in več kot polovica kranjskega izvoza na konvertibilni trg pripada Savi Vsa zadnja štiri leta so bile spremembe pri devizah. Vedno prihaja-do njih sredi leta in vsakokrat so hujše. Surovin imamo zdaj komaj za sproti, po 1. juniju, ko bo začel veljati nov devizni režim, pa bo verjetno še slabše. Ne vemo še, koliko odstotkov deviz nam bo priznanih, zagotovo pa ne bo smelo veljati za vse enako. Morali bomo iskati novih poti. Posluževali se bomo inozemskih blagovnih kreditov, pri čemer stroškov za te kredite ne bomo mogli prevzemati samo na svoje rame — del bremen bodo morali prevzeti uporabniki. Morda bomo morali začeti celo z začasnim uvozom z dodelavo, ker bo manjkalo deviz za uvoz surovin. Vendar bo v tem primeru Pni Od in«! manj dohodka za vse. Posku*** bomo vklopiti tudi v koooi pogodbe avtomobilske mo Zagotovo pa bo domači trg ^ kot doslej oskrbljen z naiimi i Resnično bi bilo škoda, morali v uvoz z dodelavo izgubili največ. Skoda je goletnih naporov, da svoj konvertibilni trg rekanja so bila potrebna 1959, ko smo dosegli prvi vse do danes se je bila sama w> inozemski trg. Upamo, da * N» skupaj razrešilo pametno objektivno. Da bi le lahko dosedanji izvoz in uvoz. Ze let, ko bo nared domača naših surovin — ravon kord 8 niče, sintetični kavčuk ii Zr na, saje iz Ine — Kutin*- m nara — se bo naš uvoz cm* zmanjšal, s tem pa tudi odvisnost deviznega režima. Le ta čas motttfrf prebroditi.« D U Nasveti kmetovalcem Siliranje prvega odkosa trav? Siliranje trave je izjemno pomembno na travnatem svetu. Z -intenzivnim gnojenjem, večkratno košnjo in siliranjem posamez nih odkosov trave lahko pridelamo na travinju tudi dvakrat do trikrat več beljakovin in drugih hranilnih snovi kot na dvakrat košenem, slabo gnojenem travniku. Boljša kakovost krme ie ob sedanjem pomanjkanju beljakovinskih krmil in žita izredne važnosti za rejo govedi. Siliranje prvega odkosa na travniku je še posebej pomembno za gospodarstvo, ki pridelujejo krmo pretežno na travinju in običajno ne morejo pokositi in posušiti trai**je delo je prejel najvišje ob-priznanje »Kersnikovo plake-Jjjttdi moški pevski zbor vodi pe-M» Stane Habe. Na reviji sta liernialska zbora požela navdu-Wakanje. ■Jkni pevski zbor Društva upo-P*»v Ljubljana nastopa pod J«» KUD Ivana Cankarja. Šte-ipevk in pevcev, vodi ga Lovro JWan. Kot mešani in ženski ■izbor deluje že več kot 25 let. t po Sloveniji in tudi po Ko-Cesto nastopa v domovih •b in invalidov ter na prosla-tlani je imel kar 20 nastopov. V ■ nastopajo že precej stan pevci Kte. Zbor je sicer iz občine na Center, vendar že vsesko-1 ■•deluje na revijah Gorenjske, * Idi a je že pridobil domicilne 1 uP°kojencev Tržič je bpi moški pevski zbor, ki je bil mn leta 1976. Prvič se je predal javnosti leta 1978 ob dnevu J Jačelo se je Ikofja Loka — Včeraj zve-fcr k je z domačo predstavo Htio v Loškem gledališču pet-•baiaeto, jubilejno srečanje fAlilkih skupin Slovenije, ki M teklo do vključno sobote, lama, imi oder iz Škofje Loke se t* osrednje, zaključno sreča-->ff uvrstil s tragedijo Ivana laka »Ivan Grohar«, ki so jo nJ Ijoder postavili pod režijskim **vom Zdenka F urla na Danes ob 12. uri bo nastopila skupina VVZ Murska z igro Frana Levstika bodilo, po svetu hodilo«, 17. uri se bo predstavila ttka skupina KUD Pucon-tdelom M. Acharda »Hočete z nami«. Zvečer ob 19.30 ■ bo škofjeloško občinstvo ogledalo komedijo »Žen- vpraianje« Fadila Hadžiča izvedbi gledališke skupine Svoboda Tomaž Godec iz jake Bistrice in v režiji Bole Vrabec, mdo, 2. junija, ob 12. uri na sporedu »Butalske r/ H& Frana Milčinskega v iz-"dbi lutkovnega krožka Os-aa^pm iole Ledina iz Ljubljane, ob 19.30 pa »Sekira« Ja-Zmavca v izvedbi A mater-idedališča Velenje iz Tito- TVelenja. 4etrtek, 3. junija, ob 19.30 »v*Dredstavila gledališka skute KD Dušana Jereba iz No-*■ mesta s »Crno komedijo« ^Shaffeja. f petek, 4. junija, ob 16. un » »t gost Zveze kulturnih anaacij Slovenije nastopila kliška skupina iz Fuersten-\k pri Gradcu z vVagglerjevo Mtnho*. Predstava bo v nem- ■ jeziku. Zvečer ob 19.30 pa i delom Arhola Fugarda tadravljen in zbogom« nasto-' Oder treh herojev iz Pirnič Medvodah. V Kooto, 5. junija, ob 11. uri »^predstavila še tretja go-Isjdta gledališka skupina, ki se /mutila v letošnje srečanje — 4ftaru>v oder KUD Radov-ni gledališkim recitalom po-%t Svetlane Makarovič »Izganja«, ki so ga pripravili pod dfjakim vodstvom Alenke Bo-Mrabec. Zvečer ob 19.30 pa bo - t*v Hiengove »Lažne mt* v izvedbi KU D Slave mm — Amaterskega gledali n Maribora zaključila sre- jeloškemu občinstvu so i teden na voljo mikavni fcfcltfki dogodki, odbrane Mata ve letošnjega dela slo-*tih ljubiteljskih gledaliških mM žena, isto leto je začel sodelovati na področnih in republiških revijah zborov upokojencev. Lani je prepeval tudi na prvi občinski reviji. Zbor, ki ga vodi Edo Ošabnik, ima zelo pisan spored narodnih, umetnih, partizanskih in borbenih pesmi, pa tudi pesmi drugih narodov Jugoslavije. Iz radovljiške občine je nastopil g;vski zbor Lipa, ki deluje v okviru ruštva upokojencev Radovljica. Nastopa v vseh treh oblikah, kot ženski, moški in mešani zbor. Ženski .zbor šteje 22 pevk in deluje že tretje leto pod vdostvom Eda Ošabnika. Pevke so nastopile že na republiški reviji pevskih zborov upokojencev v Mariboru, letos bodo sodelovale tudi na Šentviškem taboru. Pevke so z Bleda, iz Begunj, Lesc in Radovljice. Ubrano pojo, saj rade prihajajo na vaje. Moški pevski zbor Lipa obstaja že deset let. Do lanskega leta ga je vodil Edo Ošabnik, ki je zaradi preobremenjenosti vodstvo prepustil prizadevni študentki glasbene akademije v Ljubljani Beti Demšarjevi, domačinki iz Radovljice. Zbor je nastopal že na številnih revijah, proslavah ter na Šentviškem taboru. Mešani pevski zbor Lipa so osnovali takoj, ko je nastal ženski pevski zbor. Tudi ta zbor je Edo Ošabnik prepustil Beti Demšarjevi. Moški pevski zbor Društva upokojencev Skorja Loka je bil ustanovljen leta 1974. Danes šteje 22 pevcev, od vsega začetka ga vodi Valentin Pire. Zbor je nastopil že na 70 prireditvah in revijah, s čimer si je pridobil zaupanje in podporo kulturnih organizacij ter občinstva. V zboru sodeluje tudi nekaj mlajših pevcev. Moški pevski zbor Društva upokojencev Predo8lje ima 13 pevcev, ustanovljen je bil leta 1964, vse od začetka ga vodi Vencelj Sedej. Kljub maloštevilnosti nastopa na številnih proslavah in komemoracijah ter revijah. Moški pevski zbor Društva upokojencev Kranj deluje od leta 1963. šteje 20 pevcev, vodi ga Tone Marolt. S samostojnim koncertom je leta 1973 proslavil svojo desetletnico. Najlepši dogodek in priznanje pa je bil pevcem nastop na Brdu pri tovarišu Titu. Moški pevski zbor Društva upokojencev Jesenice je lani s samostojnim koncertom proslavil 20-let-nico delovanja. Na začetku je bilo le 10 pevcev, prvi pevovodja je bil pokojni Polde Ulaga. Njihov namen je bil popestriti življenje v domu upokojencev. Kmalu je prerasel prvotni namen in zbor danes šteje 20 pevcev ter nastopa na številnih kulturnih Erireditvah v domu in izven njega, etos se bo že osmič udeležil Šentviškega tabora. Drugi pevovodja zbora je bil 14 let Janez Ponikvar, danes zbor vodi Jože Kelvišar. Kot gostitelja devete revije zbrov upokojencev sta nastopila kar dva zbora. Pred tremi meseci so namreč osnovali ženski pevski zbor, ki šteje 18 pevk, vodi ga Breda Prašnikar. Na reviji je zapel skupaj z drugimi zbori, že prihodnje leto pa bo nasto- Eil samostojno. Moški pevski zbor 'ruštva upokojencev Javornik-Koroška Bela je bil ustanovljen že leta 1963 pod vodstvom Vinka-Cene-ta Ambrož iča. Tedaj je štel 22 pevcev. Leta 1970 ga je prevzel sedanji zborovodja Jaka Veber, na žalost pa danes šteje le še osem pevcev, ki so dosegli vsi po vrsti Častitljivo starost, saj imajo vsi krepko čez sedemdeset let. Kljub starosti in maloštevilnosti je zbor nastopil uspešno. Sicer nastopa na proslavah v domu društva upokojencev, leta 1979 pa je sodeloval na srečanju upokojencev Primorske na Lokvah. Ob koncu so združeni moški pevski zbori zapeli še tri pesmi: Kunar-jevo »Jutri gremo v napad« pod vodstvom Staneta Habeta, Adamičevo »Šel sem po zelenem travniku« pod vodstvom Valentina Pirca in Flajš-manovo »Triglav« pod vodstvom Eda Ošabnika. Revija je pokazala, da so upokojenci kljub starosti pomemben dejavnik nagega kulturnega življenja. Junija se bodo upokojenski pevski zbon srečali na osrednji slovenski reviji. Stane Torkar Letošnja pevska srečanja Skofja Loka - Pregled ustvarjalnosti pevskih zborov, ki delujejo v okviru zveze kulturnih organizacij Skofja Loka, je letos potekal že osmič, drugič zapored v obliki petih srečanj v različnih krajih. Prvo srečanje ie bilo 16 aprila v škofjeloškem šolskem centru Borisa Ziherla. Nastopili so komorni pevski zbor Loka, ki ga vodi Janez Jocif, nonet Mladi zadružniki pod vodstvom Franca Potočnika, oktet Cvetko Golar z zborovodjem Francetom Cufarjem in moški pevski zbor Alpina Žiri, ki ga vodi Slobodan Poljanšek. Pester program enaindvajsetih pesmi so pevci zapeli domala sami sebi, saj je bilo poslušalcev takorekoč le za vzorec. Drugo srečanje je bilo dan kasneje v Retečah. Tam so se pred precej večjim številom poslušalcev kot v Škof j i Loki prav tako z enaindvajsetimi pesmimi predstavili pevski zbor domačega KUD Janka Krmelja, ki ga je prvič vodila Vida Božič, Gorenjevaški oktet z vodjem Valentinom Bogatajem, ženski pevski zbor DPD Svoboda Žiri pod vodstvom Slobodana Poljanska in pevski zbor škofjeloškega društva upokojencev, ki ga vodi Valentin Pire. Fotografije šestih dežel V Velikovcu na Koroškem so v nedeljo, 23. maja, odprli mednarodno razstavo fotografij šestih sosednjih pokrajin: Slovenije-Hrvaške-Koroške in Štajerske ter dveh okrožij na Madžarskem - komitat Baranja in komitat Vas. To ie že tradicionalno srečanje fotografskih ustvarjalcev, ki ga izmenoma prirejajo v posameznih deželah. Tokrat sodeluje po osem fotografskih ustvarjalcev iz vsake dežele. Ob tem je bilo dvodnevno posvetovanje o problemih dela in o vsebini fotogrfije, ki je v k posameznih deželah dokaj različna. Udeležba je častna, nagrad ne pode ljujejo. Tokrat je bil oblikovan sekretariat tega mednarodnega »Fo-toforuma«, v katerga je bil imenovan tudi slovenski mojster fotografije Vlastja Simončič iz Gorenje vasi, ki bo jeseni gostila koroške fotografske ustvarjalce. Udeleženci so bili enotnega mnenja, da je to mednarodno sodelovanje pomembno, saj na srečanjih izmenjajo dragocene izkušnje in navežejo prijateljske stike Tretje srečanje je bilo 18. aprila v kino dvorani v Železnikih, kjer so peli domači moški pevski zbor Niko, ki ga vodi Lojze Šmid, poljanski nonet Blegoš z vodjem Janezom Ca-dežem, komorni pevski zbor Loka z Janezom Jocifom in moški pevski zbor KUD Ivana Cankarja Sv. Duh z dolgoletnim dirigentom Francetom Demšarjem. Poslušalcev je bilo tudi na tem srečanju žal manj kot na podobnih prireditvah v tem kraju doslej. Program četrtega srečanja v Sori-ci so pred nabito dvorano v zadružnem domu oblikovali moški pevski zbor Niko iz Železnikov pod vodstvom Ix)jzeta Šmida, moški pevski zbor KUD Janko Krmelj iz Reteč pod vodstvom Vide Božič, oktet Jelovica in mešani pevski zbor Lub-nik iz Škofje Loke, ki ju vodi Tomaž To zon. Zadnje, peto srečanje je bilo 15. maja v Gorenji vasi, kjer so več kot sto poslušalcem zapeli Gorenjevaški oktet z vodjem Valentinom Bogatajem, kvintet Dekleta z Bukovice, ki ga vodi Franc Potočnik, moški pevski zbor žirovskih podjetij, ki ga je po Antonu Jobstu prevzel Franci More, in mešani pevski zbor Iskra iz Železnikov z dirigentom Francetom Cufarjem. Podrobnejša ocena petih srečanj, ki so se zvrstila v mesecu dni, občinska zveza kulturnih organizacij pa je z njimi počastila letošnje kongrese ZK in 90-letnico rojstva tovariša Tita, je zaradi skromno odmerjenega prostora seveda nemogoča, vsekakor pa ne moremo mimo nekaterih ugotovitev. Pevske skupine, ki delujejo v škofjeloški občini, v zadnjem letu niso nazadovale, tiste, ki niso vidneje napredovale, so vsekakor ohranile raven kakovosti iz prejšnjih let. Poudariti velja, da nastop okteta Jelovica v Sorici ni pokazal resnične zmogljivosti skupine, saj je eden ključnih pevcev nastopil bolan, skupina pa se kljub temu ni odrekla nastopu in s tem " dokazala privrženost petju in discipliniranost pri izpolnjevanju sprejetih obveznosti. Srečanji v Skofji Loki in v Železnikih bi s pevske strani izzveneli vsekakor bolj zavzeto kot sta ob številčnejšem obisku, ki bi pomenil pevcem večjo in vsekakor potrebno spodbudo. Ob koncu velja pohvaliti še prizadevnost sodelavcev lokalnega radia Ziri, ki so posneli na vseh srečanjih izvedene pesmi. •J Krzen Razstava v škofjeloški skupščini Keramični krožniki Ena izmed prastarih človekovih dejavnosti, oblikovanje z glino, keramika, je pri nas po drugi svetovni vojni pritegnila številne umetnike, ki so jo s prilagajanjem zahtevam sodobnega likovnega pojmovanja razvili v pomembno zvrst umetniškega ustvarjanja. Med oblikovalci keramike zavzema Aljoša Sotlerjeva vidno mesto, saj se že od leta 1958 pojavlja na razstavah kot članica samostojnih likovnih oblikovalcev Slovenije. Poleg keramike, s katero se intenzivno ukvarja zadnjih pet let, je delala tudi gledališke scene, ukvarjala se je s kostu-mografijo in z oblikovanjem. Aljoša Sotler se predstavlja na razstavi v dvorani skupščine občine Skofja Loka samo s keramičnimi krožniki. Njenih večjih reliefov iz serije stavbne keramike in figuralne ter nefiguralne keramike v tem prostoru ni bilo mogoče razstaviti. Krožnike, ki jih sicer smatramo kot uporabne predmete, pojmuje avtorica kot osnovni slikarski pripomoček, na katerega je mogoče slikati. Vendar je velika razlika med slikanjem na platno in slikanjem na glino, kjer se med hkratnim žganjem gline in glazurnih barv dogajajo procesi, ki jih mora keramičarka poznati in predvideti. Sotlerjeva pri žganju odkriva najbolj skrite lastnosti gline in posebnosti loščev, s katerimi lahko ustvarja gladke in reljefne površine. Včasih naredi s skopo odmerjenim nanosom lošča posebno strukturo, ki spominja na izsušeno zemljo ali drevesno lubje. Izredno dekorativno delujejo krožniki, poslikani v kombinaciji slonokoščeno bele podlage z okri, z zelenimi ali modrimi abstraktnimi liki. Nežni dodatki rdeče barve ob belih abstraktnih likih na svetli ali temni podlagi zaživijo kot slikarsko sredstvo z nizom možnih variacij, tako da si nista niti dva krožnika podobna. Med seboj pa se dopolnjujejo, ker avtorica uporablja običajno dve do tri barve, ki se med seboj dopolnjujejo. Barvitost je umirjena in Aljoša Sotler išče svoj umetniški izraz predvsem v slikarskem elementu, v čisti likovni govorici. Keramični krožnik je do skrajnosti podrejen likovnemu mediju in ne funkcionalni namembnosti, za kar je bil narejen nekoč. Andrej Pavlovec Samo brez evforije V okviru festivala bratstva in enotnosti je mladinska skupina Centra za kulturo in umetnost iz Zagreba izvedla »novo komponirano dijaško ročk tragedijo Samo brez evforije« - Ugoden odziv mladega kranjskega občinstva se nato v razočaranju in spoznanju, da s svojim naivnim pogledom ne sodi v to okolje, obesi, ker so ga iz- Rock tragedija Samo brez evfonje je v celoti delo mladih. Zaigralo jo je 35 igralcev Centra za kulturo m umetnost iz Zagreba, sami so io režirali, oblikovali sceno, poskrbeli za glasbene vložke in koreografijo. Uo-zdaj so imeli mladi Zagrebčani že šest predstav, svoje delo so nlamreč prikazali tudi na srečanju gledališč-nikov amaterjev v Sarajevu. Ročk tragedija Samo brez evfonje ie kljub zapletenemu naslovu (njen zaščitini znak je izsek iz Marxovega citata »Carstvo nujnosti - carstvo svobode«) zelo enostaven pnkaz življenja, šole, mladih ljudi, odgovornosti. Vse se namreč vrt. okrog odgovornosti ali bolje neodgovornost, mladih ljudi. Ze Predstavitev oseb pove dovolj - med množico anefcj-rivcev« je le ena pozitivna osebnost, ki šole ne pojmuje kot odskočne^deske k častf, naslovom ta P^gV družbi. Vsi ostali namreč menijo da šola pomeni prihodnost da n si zgolj navaden delavec, temveč kar naj a-godneje preživljaš .Preostanek Jiv-Fjenja So\a ni v njihovem »n te resu, to je interes staršev, ki mladim ljudem že od malih nog vcepljajoV zavest, da si brez šole ničla. Edin pozitivni junak Grga veruje da si v šol priboriš znanja, zato je v tej trage Siji predstavi en kot naiven, smešen inni kraju tragičen Med šmmker, hipiji, punkerji, lahkimi dekleti, pesniki, pijanci, žicarj., kockarg politiki, »kulturno neprosvetljenim. učenci kulture« ter komičnim1 nevrotičnimi figurami Profe«°/JevM£ Grga edini, kf šole ne zavrača. Med množico negativnih figur tUilodv« pridna učenca, Janko in Metka. ki pa sta v tem okolju videti kot debila. S temi osebami kot negativnim polom, z dejanskim položajem in vlogo ZTe se sooča drugi pol. osamljen, Grga, ki se mu zdita vedenje sošolcev in njihov odnos do šole kot skrunitev svetinje. Vsa zgodba se dogaja na šolskem stranišču, to avantgardno sceno pa na vsaki strani zgovorno dopolnjujeta črna in bela barva, negativni in pozitivni pol- Svojevrsten višek predstave pomeni drgin zaključni monolog. Gre namreč za Shakespearov monolog o časti, k. so ga v vse tradicionalni dramat.ki' recrUrah pijani. Tokrat ga in se šele nato napije. Na stranišču x----'-^ Tekmovanje za Cankarjevo nagrado Kranj - Slavistično društvo iz Kranja bo v soboto, 5. junija, pripravilo republiško tekmovanje v znanju slovenskega jezika in književnosti za Cankarjevo nagrado. Začelo se bo ob 8. uri v prostorih Srednje tekstilne in obutvene šole v Kranju rezultate pa bodo razglasili ob 15. uri. Kranjsko slavistično društvo je nedavno pripravilo gorenjsko tekmovanje, s katerega so se najboljši učenci uvrstili v zaključno tekmovanje. ključih iz šole. Tragični zaključek se še enkrat ponovi. Kolo zgodovine se obrne nazaj, ko je Grga spet med sošolci, vendar v dokaz, da ne sodi v ta svet, vnovič doživi isto. Predstava je med kranjsko publiko odmevala ugodno. Navdušdo jo je zlasti to, da so zagrebški učenci brez hinavščine in sprenevedanja zaigrali sami sebe, ker so razkrinkali pravo podobo sodobne mladine, sodobne šole in družbe sploh. Zlasti pa je navdušila sama izvedba. Uvod v predstavo je začetek v foverju, kjer iz vsakega kota doni drugačna glasba. Pesnik recitira Jesenina, dinamična uvodna scena pripravlja gledalce na živo predstavo, ki bo terjala odziv. Nato pride na sceno Grga, češ da je dosti zabave, zdaj naj se začne. In to je prva karakteristika njegove osebnosti, ki jo je moč spremljati skozi predstavo. Znana glasba, pa ne le' ročk, tudi narodna in klasična, spremljata dogajanje, žive pa so tudi slike modernega baleta. D. Zlebir 35 let žirovske godbe Žiri — V soboto, 22. maja, je pihalni orkester žirovske Alpine slavil 35-letnico ustanovitve. Pod vodstvom dirigenta Draga Kanduča se je občinstvu predstavil v prepolni telovadnici žirovske osnovne šole in fzvedel zahteven program. Ob jubileju so žirovski glasbeniki povabili v goste pihalni orkester in skupino plesalk-mažoretk iz furlanskega Ma-drisia v Italiji. Članom pihalnega orkestra, ki v njem delujejo že 5, 15 ali več kot 25 let, je predsednik zveze kulturnih organizacij Skofja Loka Peter Fin-žgar v imenu zveze kulturnih organizacij Slovenije izročil bronaste, srebrne in zlate Gallusove značke. Prireditev pod pokroviteljstvom sindikalne organizacije Alpine je bila na visoki kakovostni ravni, občinstvo pa prav zaradi tega ni varčevalo z aplavzom. j Eržen Pevci iz-Zasipa v Gorjah Gorje — Komorni moški pevski zbor iz Zasipa je 22. maja izvedel v domu Partizana v Gorjah celovečerni koncert. Zbor, ki ga vodi Janez Bole, je izvajal slovenske narodne, umetne in borbene pesmi. Komorni moški pevski zbor KPD Zasip danes šteje šestnajst članov, deluje pa že 55 let. Zadnje čase dosega pod vodstvom zborovodje Janeza Boleta lepe uspehe, kar se je izkazalo tudi na koncertu v Gorjah. Dvorana že dolgo ni bila tako polno zasedena, za vsako pesem je občinstvo pevce nagradilo /. burnim aplavzom. Zbor dela na povsem ljubiteljski osnovi, vaje vzamejo pevcem veliko prostega časa. Zbor sestavljajo |x?vci od delavca do inženirja. Vsi, ki so doživeli lep večer, vsi, ki imajo radi narodno, umetno in borbeno pesem, upajo, da bo /bor i/. Zasipa še prišel v goste. Jože Ambroži« O LAS 6. STRAN ROMAN, POTOPIS, NADALJEVANKA TOREK. 1. JUNIJA 19P RADAR RADAR RADAR RADAR RADAR RADAR RADAR ŽOGA VSE BOU MAGIČNE I Nogomet nasploh postaja vse bolj (donosen) posel, svetovna prvenstva pa prireditve izjemnih razsežnosti VSAKA PODROBNOST JE DOLOČENA Pravila tako med drugim prepovedujejo, da bi organizator upošteval siceršnji seznam imetnikov prostih vstopnic za štadione, na katerih igrajo srečanja finalnega turnirja, tako da morajo vsi gledalci plačati polno vstopnino. Organizacijski komite FIFA v dogovoru z organizatorji pripravi svoj seznam upravičencev za brezplačne vstopnice, pri čemer zahteva zase za vsako tekmo finalnega turnirja 100 vstopnic in z.a finalno tekmo 500 vstopnic najboljše kategorije. Vsaka udeležena reprezentanca lahko dobi za vsako svojo tekmo 10 vstopnic v ložah in 30 vstopnic na pokritih središčih brezplačno, 100 vstopnic pa lahko kupi, vendar jih mora vzeti in plačati najkasneje pet dni pred tekmo. Po 35 vstopnic dobi vsaka ekipa za igralce in spremljevalce vsake reprezentance. Za finalni tekmi za 1. oziroma 3. mesto lahko udeležene reprezentance kupijo po 300 vstopnic, vendar jih morajo dvigniti in plačati že en dan potem, ko so si priigrale pravico za to srečanje. Najemnina za štadion sme znesti največ 15 odstotkov dohodka, povsem natančno pa je predvideno tudi, koliko oseb lahko zajemajo prevozni stroški. Med stroške prvenstva namreč računajo tako potovanje posameznih reprezentanc iz domovine v deželo, prire-diteljico finalnega turnirja, kakor tudi potovanja znotraj te dežele zaradi nastopa na tekmah. Vsaka delegacija lahko šteje največ 30 oseb, med njimi največ 22 Čeprav gledalci najrajši vidijo gole, se tudi na svetovnih prvenstvih mnoge tekme končajo brez njih. Iako je bilo tudi leta 1978 na tekmi med Italijo in ZRN (na sliki — pred vrati Italijanov). igralcev, potne stroške pa plačajo organizatorji iz enega mesta v državi-udeleženki do mesta, ki si ga izbere vsaka udeležena reprezentahca v državi-gostiteljici. Tudi stroške bivanja plačujejo organizatorji za 30 oseb. začenši štiri dni pred prvo tekmi) ekipe in sc dva dni po zadnjem nastopu. Zanimivo je tudi določilo, da je med stroške tur-nirja mogoče šteti gradnjo dodatnih tribun na štadionih, če so stroški zanje manjši kot pa pričakovano povečanje dobička zaradi dodatno prodanih vstopnic, in da je FIFA prej odobrila gradnjo in tudi predračun zanjo. Kako velik pomen pripisuje mednarodna nogometna zveza delovanju javnih občil, pa je razvidno iz tega, da dovoljuje organizatorjem porabo dogovorjenih zneskov tudi za pripravo tistih potrebnih dodatnih inštalacij, ki so nujne za dobro delovanje tiskovnih služb. Dosedanje izkušnje torej kažejo, da je tudi letos mogoče realno računati z izrednim dobičkom finalnega turnirja, dolžnost organizatorjev pa je, da v roku štirih mesecev po odigrani finalni tekmi predložijo FIFA prvo začasno bilanco, ki jo potem mednarodna nogometna zveza da v presojo nevtralni skupini finančnih strokovnjakov. S posebnim določilom FIFA tudi spodbuja zanimanje za tekme finalnega turnirja svetovnega prvenstva. Brez soglasja organizacijske fcbmisije mednarodne nogometne zveze namreč v razdobju enega meseca pred začetkom finalnega turnirja in v roku enega meseca po končanem prvenstvu ni mogoče igrati nobenih tekem, na katerih bi nastopile reprezentance držav, ki igrajo na finalnem turniju. Če bi FIFA take tekme dovolila, je treba v sklad dohodkov svetovnega prvenstva vplačati natančno določene odstotke dohodkov s teh tekem. MIKAVNE SO TUDI KVALIFIKACIJE Iz vsega povedanega jasno sledi, kako pomemben je s finančnega stališča izbor vsakokratnega prizorišča finalnega turnirja, saj je od velikosti štadionov in zanimanja za nogomet tam v mnogočem odvisen finančni izkupiček, s katerim lahko računajo udeleženci finalnega turnirja in seveda tudi mednarodna nogometna zveza. Ta z denarjem, s katerim razpolaga, pokriva stroške svoje dejavnosti in hkrati podpira razvoj nogometa po vsem svetu. Z izborom Argentine, ki je bil s političnega stališča za mnoge sporen, je FIFA pred štirimi leti prav gotovo zadela v črno. Med finalnim turnirjem za svetovno prvenstvo 1978 so namreč prodali skupno 81,81 odstotka vseh razpoložljivih vstopnic. Skupna zmogljivost štadionov, na katerih so igrali 38 tekem tega finalnega turnirja, je znašala 1,884.199 gledalcev, prodali pa so 1,541.518 vstopnic. Najvišji odstotek prodanih vstopnic ni bil na filnalni tekmi, (»le« 98,87), marveč na zadnji tekmi prvega kroga, ki jo je Argentina igrala v River Plati proti Franciji (99,12 odstotka). Absolutno največje število gledalcev je bilo leta 1978 prav tako na tekmi Argentina: Francija (71.666), medtem ko je finalno tekmo med Argentino in Nizozemsko gledalo 71.483 gledalcev. m Črtomir Zoreč POMENKI O GORENJSKIH KRAJIH IN LJUDEH NA PODROČJU LJUBLJANSKIH OBČIN (23. zapis) Cas je, da se iz ravninskih krajev, ki sem jih v zadnjih zapisih opisoval, povzpnem na vzpetine, ki zro na Skaručensko ravan, tako bolj od zgoraj navzdol. V mislih imam Rašico, Smledniški hrib ih seve tudi, celo predvsem, Šmarno goro. No, naj zato velja prva beseda prav njej. ŠMARNA GORA Dvovrha gora, osamela, zelena in skalnata, strma in pohlevna, starodavni cilj pobožnim romarjem, pozneje šola in vaba mladim rodovom gorohodcev, v posebnih stenah in turncih celo otroški vrtec bodočim plezalcem — alpinistom. Gora, ki leto za letom privablja na svoje teme tisoče nara volj ubečih Ljubljančanov in okoličanov. Posebno spomladi. Pa tudi pozimi, ko štrli le od sonca ožarjeni vrh Gore nad meglenim morjem. Ljuba vsem Gorenjcem tudi zato, ker je tolikokrat privabila pesnika Prešerna in njegove prijatelje k dobremu šegavemu stricu Jakobu, vikarju na Gori. Le kdo od častilcev Prešernovih poezij ne pozna njegovih dveh obsežnih pesnitev »O zidanju cerkve na Šmarni gori« »in »Šmarna gora«, ki tako vzpodbudno začenja: Vi, ki hodite na sveto Šmarno goro, blagor vam! Čez sto let je že stara šmarnogor-ska turistika — nekaterim v prijeten oddih, drugim skoraj kot strast, saj so številni, ki se na Goro povzpno sleherni dan v letu, drugi po večkrat ali vsaj enkrat na teden. Tudi nekaterim potopiscem in krajepiscem je Šmarna gora tako prirasla k srcu, da so kar obilno pisali o njej. Bili so to Josip Novak, Vilko Mazi, Josip VVester in še drugi. Pred »turisti«, ljubljanskimi izletniki so po številnih stezah in stezicah vrele na Goro množice romarjev iz vse kranjske dežele. Saj je na vrhu stalo Marijino svetišče že v 12. stoletju. GORA - HOLM Šmarni gori pravijo okoličani kar Gora. Prej, pred stoletji pa je nosila najbrž ime Holm — kar tudi pomenja nevisoko goro. To sklepam iz starega nemškega poimenovanja Cholmberg ali Kah-lenberg. Če so jo imenovali tudi Grosskahlenberg, so to opravičevali z imenom Homca pri Kamnika,k bil zanje pač Kleinkahlenberg. j veda pa je ime Srnama ah Maji gora tudi že zelo staro. V liatiati leta 1216 beremo oznako za Goro — Marienberg. S tem imenom — Mariju ali Šmarnogorski — so se tudi lastniki gradu, ki je neac na gori in imel v svojem sklepu večjo Marijino kapelo. O gradu ni več sledov - rasa Paešernovi pesmi »O zidanju cenV* na Šmarni gori«, kjer zvemo o gnv ščaku: Mariji dal je grad svoj v last. je zidal cerkev nji na čast, v nji sin je zanjga mašo bral. in mater svojo z vic jemal. Kjer bil je strmi grad nekdaj, je cerkev šmarne gore zdaj. TURSKI TABOR Tudi okrog šmarnogorske kve so naši predniki ag_ obzidje — »turški« tabor čeprav k sreči Turkov nikoli ni na Gori. Ohranjen pa je del »tu ga« tabora še v današnje dal obnovitvena dela so v teku, * okrilju Spomeniškega varstva.. od stolpov v nekdanjem obzidja, ži sedaj kot cerkveni zvonik Sicer pa nekateri ra prazgodovinskih stanovaJjšč ■ da je tudi na vrhu šmarne gore zgrajeno gradišče — utrdba n rambo pred sovražniki, ki so kdaj kdaj pridrli v deželo. Za cerkev, ki zdaj tako obvlada 671 m visoki vrh Sure, pravi zgodovina, da ni bila taka, ko. jo gledamo danes. Iz prvotne, skromne Marija* pele je leta 1432 zrasla nova ca* ki je imela dve ladji in po srediai stebrov. Njen slog je bil gotski V letu 1711 pa je sloviti ara Gregor Maček zgradil skoro paj novo cerkev v baročnem slogu tvorita dve kupoli, ki ju je tako lepo poslikal Matevž l K cerkvi sodi poleg meinarijajM majhno pokopališče, na katereši > na Gori umrli duhovniki, med aft tudi pesnikov stric Jakob Predre V steno od cerkve ločenega ivo» ka je vzidana velika bronasta plo^ s podobo Jakoba Aljaža. Tik ob stolpu je zdaj urejena ščad za spust zmajev, ki jih poa fantje krmarijo v globoko ravan. No, bodi vse to le nakazana pat*] podrobnejši opis šmarnogorskih xs*Wl menitosti, ki bo sledil v prihoda.^ zapisih. Značilen pogled na osamelo Šmarno goro z dvema vrhovoma -6bramba -Sbramba Obramba 6'bramba 6 Radovan Timoiijević I DESANT NA DRVAR ALI SKOK V PRAZNO »Štab mojega korpusa je v Prekaji, 6. liške proletarske divizije v Trniniča Bregu, 5. udarnega korpusa v Ribniku in 8. hrvatskega udarnega korpusa v Tičevu. Vem tudi za vojaške misije,« je dejal in nadaljeval: »V Prnjavoru je dvajset britanskih oficirjev, v Bosanskem Petrovcu štirinajst angleških vojakov in podoficirjev, v Trninič Bregu dvajset Američanov in V hišah pri mostu na Uncu v Zoriču sedemindvajset Rusov. Vse te misije imajo tudi radiiske postaje,« je zdeklamiral Tetarič. Nato je še povedal, kje so bolnice, tajna skladišča in njihove zaloge, letališča, vojaške in politične šole ter štabi brigad in enote. Ko je načelnik obveščevalne službe nemške 373. divizije kapetan Boehnke zvedel za to • nepričakovano odkritje, je ukazal, naj Tetari-ča takoj pošljejo v Bosanski Novi, kjer ga bodo natančno zaslišali. RENDULIC PREGLEDUJE FOTOGRAFIJE Generalpolkovnik Lothar Rendulic je bil sorazmerno mlad general, saj je avgusta 1943, ko je prišel v Jugoslavijo za komandanta 2. tankovske armade, imel komaj 56 let. Hitle«-je tudi njega potegnil z vzhodne fronte v prepričanju, da je našel prav takega generala, kot ga potrebuje na jugoslovanskem vojskoval išču. Svoj štab je imel v Vrnjački Banji v eni izmed tamkajšnjih največjih vil, ki se je imenovala »Moj mir«. V tej vili so o pripravah za napad na Tita in vrhovni štab vedeli le general Rendulic, načelnik njegovega štaba general Helmut von Grolman in obveščevalni oficir major Ditz von Knesebeck. Vsi drugi o tej veliki vojaški skrivnosti ničesar vedeli, niti njegovi generali, ki so poveljevali korpusom in divizijam. Od sredi aprila dalje je major Knesebeck lahko vsak dan prihajal k generalu Rendulicu, če mu je le imel sporočiti kaj pomembnega. Rendulic je bil zadovoljen s svojim obveščevalcem, ki ga je v svoj štab pripeljal z vzhodne fronte iz 20. tankovske divizije. Prav takrat, ko se je general odpravljal večerjat, je potrkal in takoj zatem vstopil Knesebeck. »Kaj je novega?« ga je vprašal general. »Iz 15. korpusa so nam sporočili, da v Drvarju in bližnjih krajih postavljajo nove telegrafske in telefonske linije. Izdatnejše je tudi zračno oskrbovanje band z orožjem in strelivom prek letališča v Medenem polju. Tito je obiskal štab 8. korpusa v Tičevu. Eden izmed naših agentov poroča, da je Tito v Drvarju sprejel še osem ruskih oficirjev, ki so z letalom prispeli na letališče pri Petrovcu,« je generala informiral major Knesebeck. »To pomeni, da so razmere kar ugodne za nas. Kot sem doslej obveščen, oni za naše načrte prav nič ne vedo,« je pripomnil general Rendulic. Poročanje je za hip prekinil Rendulicov adjutant poročnik VValdemar Mether. Povedal je, da je prispel kurir iz 15. gorskega armadnega korpusa in da je prinesel za majorja von Knesebecka nujno pošto. Ko je obveščevalni oficir odprl pismo in na hitro preletel njegovo vsebino, je dejal: »Kapetan Teifer pošilja zaplenjene Titove in Nazorjeve fotografije.« »Daite mi jih.« je zahteval Rendulic in iz ' radovednosti vstal. Brž ko je pogledal prvo sliko, je von Knesebecku dejal: »Glejte, to je Tito! Tu kadi z ustnikom, tu pa ima okoli vratu jermen, na katerem mu je obešena pištola. 1 o se ujema z opisom, ki smo ga že prej dobili od četnikov.« Nato je Rendulic pregledal še druge fotografije. Za eno izmed njih je rekel: pesti' »Tudi tale je Tito. Mislim, da posneta na tistem komunističnem aaam lani jeseni v Jajcu. Slikan je. ko govoru dodal Rendulic. Major von Knesebeck je pojasnil « slike zaplenila 392. pehotna divizija v Srednja gora, ki je od Udbine oddaljena kilometrov. General Rendulic je stopil k in iz predala potehnil še eno Titovo i grafijo. Primerjal jo je s prejšnjimi Sat vzel fotografijo Vladimira Nazora. »Nazora prvič vidim. To je tisti p* predsednik hrvatske komunistične sku o katerem ste mi že prej pripovedovali spomnil Rendulic. TITO V BASTASIH Ko si je Rendulic ogledoval fotografa ^1 je sj>et jezil na divizijo » Brandenburp. taJ0f eden izmed njenih polkov je pod lip »Nurnberg« pripravljal akcijo proti Tita vrhovnemu štabu tik pred drugim rasedaniOT' AVNOJ, vendar se je akcija izjalovila »Še nekaj, gospod general.« je naaai**ay major Knesebeck. »V tej, pošiljki je twW* zanimiva informacija. Cetniki nam $ponxyW«'' da se je Tito z Vrhovnim štabom prewlii \ *#W'' Bastase. To je šest kilometrov severoaahoit od Drvarja.« »To pomeni, da Tito ni več v Drvarju\ je vprašal Rendulic. GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE 7. STRAN GLAS *thoru heroja Tončka, ki je vsako leto za učence sedmih razredov vjuh šol radovljiške občine, je sodelovalo okoli 500 mladih. — Foto: Mjj artizanski tabor heroja Tončka - Izobraževalna skupnost občine je skupaj z vsemi ai iolami občine in občinsko co Zveze rezervnih vojaških letos že osmič pripravila partizanski tabor heroja Tončka v Ribnem pod Ribensko goro. Tabor je bil v lepem in toplem petkovem dnevu, na njem pa so sodelovali učenci sedmin razredov osnovnih šol. Tabor je ustanovil radovljiški heroj Tonček Dežman in na njem je bilo 550 udeležencev. Vsi sedmi razredi so se formirali v čete in vode, ki so skupaj tvorili odred. Odred so vodili mladinci sami, pomagali pa so jim starešine. Mladi iz šol radovljiške občine so se seznanili z vojaškimi veščinami, vojaškimi poklici, tekmovali so v poznavanju dogodkov iz NOB in si ogledali vojaške vaje. Tabor heroja Tončka postaja vse bolj zanimiva mladinska manifestacija, zato jo v radovljiški občini skrbno ohranjajo. Mladi se seznanijo z orožjem, spoznajo marsikaj o prvi pomoči, obenem pa preživijo zanimiv dan v naravi, ob tekmovanju in zabavi. Zato skrbni organizatorji za ohranjanje Partizanskega tabora zaslužijo vse priznanje. D. S. oč s smetmi rože na okna! ja za urejanje okolja pri Gorenjski turistični zvezi bo letos ocenjevala najbolje urejene turistične kraje — Tu-ttni kraji bodo strožje ocenjevani P* IL t/ ar imj - Komisija za urejanje vŠ fpn Gorenjski turistični zvezi prejela merila za ocenjevanje I Tekmovala bodo turistična fw na Gorenjskem. Tako bodo bfjttoaki, kranjski in radovljiški ženjena po štiri turistična *t, na Jesenicah dva in v Trži-mi Zmagovalka bo tista obči-p vdo v poprečju na društva največ točk. na društva naj bi torej Ala njhitreje v akcijo, pregledala MM spotike« v svojem kraju /inkuiala odstraniti ter krajane dresirati, da počistijo okrog hiš W».Naj bo lepo urejena okolica, flaposebna komisija na oglede. wnbno ie, kako so v kraju «gostinski in trgovski lokaji in -iHtični objekti, kakšna je ptat javnih in stanovanjskih I «kšna je šola in njena oko-Ufl so urejeni in počiščeni »■nasadi, kako je vzdrževan fcsno zgodovinski spomenik in '■/ NOB v kraju. Pa seveda "f*m. poti, obcestnih tabel, rezanih redov in turističnih iz-ttt oddajo sob, kje krajani od-!**neti in kako urejeni in čisti *^/toki. Da bi ravno na novo fasade, tega ne bodo mogli fcttti, ocenjena pa bo urejenost dtorišč, vrtov, cvetje na oknih Mkonih in kmečka dvorišča. rJ.ru delavci so si edini, da najlepše urejena kmetijska kmetje iz vasi okrog Cer-Hwda bi si jih vzeli za zgled, "p si bo ogledala tudi ureje-ftfotočo avtobusnih postaj in •HM in ne nazadnje bo ocenila Mrjenost okolice industrijskih fnfo objektov. I It /a rad i komisije, ki si bo nase krajevne skupnosti, nas samih uredimo in ■pO naše okolje. Morda bo to-v4 /'^»tranjena tista bodeča žica iaaikih na Jezerskem in bo na ,4 |f» Strahinju manj zanemarje-'t9l (is^kih dvorišč, bregovi Sore in t^ »tt vneh njunih pritokov pa ne ^ ittzale »perila« povodnega mo- H t '/etiko prizadevnost so tudi že • hajme nagrade. Tako občinska ] mm zveza, katere društva. i }fl ocenjevanju dosegla največ točk, dobi prehodni pokal in če si ga v petih letih pridobi trikrat, ga prejme v trajno last. Za drugo mesto je pripravljena umetniška slika, tretje in četrto mesto pa dobita pohvalo za sodelovanje. Navajeni smo, da prva mesta navadno dosežejo kraji, ki so že po naravni okolici in razvitem turizmu bliže turistu. Ti kraji bodo zato tudi strožje ocenjevani. Res je, da krajani takih krajev, kot so, vzemimo za primer, Bled ali Preddvor, že sami gledajo drugače na svoj kraj. Vendar, naša Gorenjska je vsa lepa, vsa enako vredna, da jo uredimo, da se ji posvetimo kot kraju, ki je vsa, do zadnjega kotička zanimiva turistu. Gorenjska okna in »ganki« niso nikoli bila brez gorenjskega nageljna, »slovenk« in podobnega cvetja. Naj bo tako tudi v bodoče. Pa ne samo pri zasebnih hišah in na kmetijah, tudi v blokih in stolpnicah naj ne bo oken brez rož. D. Dolenc Krajevna skupnost Srednja Dobrava Krajani čistijo okolico V krajevni skupnosti Srednja Dobrava prizadevni krajani letos prvič organizirano čistijo okolico — Veliki delovni uspehi preteklosti in načrti za prihodnost Srednja Dobrava - Krajevna skupnost Srednja Dobrava v radovljiški občini sodi med najbolj prizadevne krajevne skupnosti Upniške doline. Krajani so s prostovoljnim delom leta in leta pomagali graditi krajevno infrastrukturo in si prizadevali, da bi v vseh vaseh imeli zadovoljiv družbeni standard. Da so tod, v vaseh Srednje Dobrave, Spodnje in Zgornje Dobrave, Lipnice in MiŠačah doma zares marljivi ljudje, pričajo tudi izredno lepe nove zasebne hiše ali lepo obnovljene starejše domačije. In danes se še vedno gradi in obnavlja v vseh vaseh, tako, da jih je veselje "pogledati. Vasi ležijo na lepi vzpetini, odkoder so prekrasni razgledi na Jelovico in na Karavanke. Kmetije so vzorno obdelane in še precej ljudi se ukvarja s kmetijstvom, čeprav jim dajejo osnovni kruh delovne organizacije Upniške doline ali sosednje Radovljice. V krajevni skupnosti Srednja Dobrava so v minulem srednjeročnem obdobju uresničili precej načrtovanih nalog, zdaj pa so že sredi naslednjega srednjeročnega plana. Čeprav so ceste skozi krajevno skupnost asfaltirane, so si želeli, da bi primemo uredili cesto do Globokega, ker ni več primerna in se posipa. Prav tako bi si želeli urediti globoški most, vendar za naložbe za zdaj še ni denarja. Zato so se omejili na to, da bodo postavili mrliško vežico ter uredili vse tiste pešpoti v krajevni skupnosti, ki so jih v desetih letih nekoliko zanemarili. Stara makadamska pota naj bi bila torej bolje vzdrževana in prav zato si bo v tem letu krajevna skupnost največ prizadevala. Daleč največji problem krajevne skupnosti Srednja Dobrava pa je občutno pomanjkanje pitne vode, ki jo poleti prav povsod hudo primanjkuje. Domačini imajo v hlevih precej živine, ki brez vode pač ne more biti, prav tako nad suhimi pipami tarnajo gospodinje. Krajevna skup- Stanovanjski blok na Posavcu — Na Posavcu gradijo delavci Splošno gradbenega podjetja Gorenje iz Radovljice nov stanovanjski blok't 22 stanovanji, ki naj bi ga končali predvidoma do konca letošnjega leta. Stanovanja bodo namenjena predvsem delavcem Iskre O toče in drugih delovnih organizacij. — Foto: D. Sedej Dan mladosti - Po vsej Gorenjski je mladina slovesno proslavila 25. maj. Z njim je sklenila niz prireditev ob mesecu mladosti, ki so prikazale delo in interese mlade generacije. V Skofji Loki je skupina mladih pripravila prireditev »Mi mladi«, zbir prispevkov recitatorjev, pesnikov, glasbenikov in plesalcev. Zanimiva komorna prireditev, le da je imela malo občinstva. - Foto: D. Žlebir nost si že nekaj let, skupaj z radovljiško komunalo, prizadeva, da bi vendarle omilili problem, napravljeni so projekti zajetja Kroparice, a do rešitve je očitno še daleč. Krajani nestrpno pričakujejo vodovod, četudi je studencev in vode v Upniški dolini dovolj. »Krivi« za pomanjkanje vode po domovih so kamnolomi, saj so zaradi njih studenci usahnili, starejši pa so se posušili. Zdaj so menda, ob projektu zajezitve Kroparice, problemi z izmerami zmogljivosti. Zadnje čase domačinom tudi najmanj ni všeč, da je pošta ob sobotah zaprta, saj morajo potem kar precej daleč po pošto in časopise. Ze v minulem obdobju so imeli težave s pošto, saj je prihajala le trikrat tedensko, zdaj pa je dostava sicer dnevna, le ob sobotah je ni. Letos prvič so se krajani krajevne skupnosti Srednja Dobrava odločili, da temeljito počistijo okolico krajevne skupnosti. Akcija že poteka, nameravajo pa odstraniti vse tisto, kar kazi podobo krajevne skupnosti. To pa so predvsem kosovni odpadki in stari avtomobili. Določili so tri mesta, kjer krajani lahko odlagajo kosovni material, namestili tri kontejnerje za različne materiale, vse tisto, kar pa se ne da odpeljati, bodo zasuli v posebej zato namenjeni jami. Vsa odlagalna mesta so opremili z opozorilnimi tablami, krajevna skupnost pa je že pred časom kupila dva kontejnerja, ki ga nameščajo po različnih krajih v krajevni skupnosti. Opažajo, da je njihova krajevna skupnost prav zanimivo odlagališče tudi za krajane sosednjih krajevnih skupnosti, ki kaj veš zakaj pripeljejo odpadke prav na Dobravo. S to akcijo nameravajo spodbuditi za čistejše okolje, za lepo urejeno okolico okoli hiš, tako, da bo krajevna skupnost Srednja Dobrava dobila še lepši, predvsem pa čistejši izgled. Zaključek akcije planirajo za 6.ju-niJ- D. Sedej Celodnevna preža ob bajerju na Bobovku se je Vinku Dolinarju iz Poženika pri Cerkljah bogato obrestovala. Ujel je velikanskega krapa luskinarja, ki je na tehtnici pokazal kar osem kilogramov. Tudi sicer je za ljubitelja ribištva pravi lepotec. Vinko Do-linar pravi, da ima med svojimi trofejami že nekaj krapov, zadnji ulov pa mu je prinesel resnično redek primerek. - Foto: D. Žlebir Pri osnovni šoli France Prešeren v Urejanje šole v Podbrezjah Kranju, kamor spada tudi štirirazredna šola v Podbrezjah, stalno skrbijo za obnovo in posodabljanje šolskih stavb. Tako so v podbreški šoli lani napeljali centralno ogrevanje, uredili sanitarne prostore in prebarvali notranjost, letos pa dobiva novo podobo pročelje stavbe. Naložba ne pomeni le večjega udobja za učence, ampak je pomemben prispevek razvoju kraja, kjer bodo prihodnje leto zaznamovali 70. obletnico delovanja sedanje šole. (S) - Foto: S. Saje Usoda nasadov ribeza - Crni ribez je »šel* v Gorje že v predvojnih letih. Odlični rezultati BO bdi k malu vidni, saj ima gorjansko področje primerno lego. V povojnem času so nastale tod prave pravcate plantaže te zdrave in žlahtne črnine, toda žal je s polj pregnal vse žitarice. Rekorden odkup predstavlja številka 420 ton. Tudi odkupna cena je bila nekaj časa zelo dobra, toda z leti je prišlo do preobrata in letina je bila iz leta v leto slabša. Ribez so začeli napadati razni zajedalci in tudi odkupna cena je bila slabša. Plantaže ribeza v Gorjah se naglo krčijo. Odstranjujejo ga in ga zažigajo, na preoranih njivah pa sadijo silažno koruzo. Nobenega znaka pa še ni, da bi te njive posejali s pšenico ali drugimi Žitaricami. — J. Ambrož ič OLA8 8 STRAN ŠPORT IN REKREACIJA TOREK. 1. JUMJA1! Naši športni delavci Janko Justin: Junija za pokal Alpe-Adria Tržič - Motorni Sport ima v Tržiču dolgoletno tradicijo. 2e 1926. leta bo na ljubeljski cesti organizirali cest-nohitro.stne dirke, ki pa jih kasneje nova prometna žila ni več prenesla. Iskali so drugo zvrst in se opredelili za motokros. Letos praznuje tržiški motokros dvajset let. »V Podljubelju amo dobili odličen teren za vaje in tekmovanja. Doslej amo spravili pod streho že devet svetovnih prvenstev, prihodnje leto bomo desetega, nešteto državnih in republiških,« je povedal sekretar AMD Tržič Janko Justin. Sicer pa zgodovinskega razvoja, uspehov in težav v pogovoru nisva pogrevala. Vse bo zapisano v almanahu, ki bo izšel prihodnji mesec, ob 20. obletnici moto-krosa. »Letos svetovnega prvenstva v Podljubelju ne bo. Vendar pa ljubitelji tega Sporta, vaako leto se dirk udeleži povprečno po deset tisoč gledalcev, ne bodo razočarani. 12. in 13. junija bo pri nas pravi mo tok rosi stični praznik. Prvi dan, v soboto, bo na sporedu re- fmblisko prvenstvo v razredih 50 n 12S kubičnih centimetrov, na-slednji dan, v nedeljo, pa bosta kar dve tekmovanji. Dirka za pokal Alpe-Adria, ki bo letos prvič, ae je rodila iz dirke za pokal Karavank, na kateri so sodelovali avstrijski in jugoslovanski športniki. Zdaj so se nam priključili še Italijani in, kot kaže, kasneje dobimo se Švicarsko zastopstvo. Na dirki bo sodelovalo po dvanajst tekmovalcev iz vseh treh držav, in sicer v razredu 250 kubičnih centimetrov. Isti dan bo Se državno prvenstvo v razredu 125 ccm za memorial nekdanjega sekretarja AMD Slovenije Lada KoSička.« Tržiiko avto-moto društvo ima trenutno s pripravami polne roke dela. »Največ težav imamo z denarjem, l/parno, da ga bodo a pomočjo pokroviteljev, reklam organizacij združenega dela, vstopnine in dotacij občinske telesnokultur-ne skupnosti nastrgali dovolj,« je dejal Janko Justin. »NaSi motokrosisti, vseh skupaj imamo deset, bodo nastopili na državnem in republiškem prvenstvu v razredu 125 ccm. Svojih navijačev, upam, ne bodo razočarali, posebno ne Branko Mežnar, ki sodi med najboljše motokrosiste v Jugoslaviji. Nad trži*kimi tekmovalci bdi Športna komisija v okviru društva, ki pa ima za uspešen in množičen razvoj te panoge premalo denarja. Na leto dobi le 300.000 dinarjev, kar zadošča komaj za kritje potnih stroškov za tekmovanja.« H. Jelovčan Več reda na smučiščih sp°ročili 8te°"» Nogomet Bled in Jelovica prvaka skupin ui^r?n* 7 ^lani A bi B skupine so zaključili tekmovanje za gorenjsko prvenstvo. Ostaneta samo Se dve tekmi za rtnn£ ^rak? med, vasovalcema obeh skupin. V zadnjem kolu je bila zanimiva tekma med Lescami in Bledom. Slednji je na domačem igrišču zlahka zmagal Ra-ELiffV! A1^M v gosteh premagal Bohinj Reteče in Polet pa sta igrala Sn^6"?- V £ skupini je zmagal Bled z fViTT E™id Le8cam> 17, Alplesom 17, LTH 12 Poletom 7, Bohinjem 6 in Ketečami 5. VB skupini pa je Jelovica premagala Kondor m Alpina Gorenjo vas. Zmagovalec skupine je Jelovica z 10 točkami pred Jesenicami 9, Alpino 8, Gorenio vasjo 6 in Kondorjem 3. Odigrani sta bili tudi polfinalni tekmi nogometne p6dzveze Gorenjske za pokal Alples je premagal LTH, Sava v gosteh Šenčur v povratnih srečanjih pa sta bila prav tako zmagovalca ista. P. Novak TRIM LIGA V NOGOMETU Li^£J.7J^edt,em ko ;e Nogometni klub Tržič doživel precej klavrno usodo je ljubitelje nogometa razveselila novica, da bo tudi letos izvedena trim nogometna liga. Odbor pri telesnokukumi skupnosti ki ga sestavljajo Miro Anko, Marjan Mežek, Darko Koren, V.arko Pehare in Lazo Nikolič, se je na sestanku z vodji ekip odločil za stroga pravila tekmovanja, ki naj zagotovijo disciplino in kvaliteten nogomet. Vsaka ekipa je za udeležbo prispevala 2500 dinarjev, zaradi sporov glede sojenja pa bodo sodili sodniki iz Kranja in Radovljice. 11 moStev nastopa v ligi, zanje pa igra kar 220 nogometaSev. Liga, igra se vsak torek, sredo in četrtek na nogometnem igriSču pod gradom, se je že začela, v njej pa igrajo Blue racers, Loka, SGP Tržič, Podmladek, Kino, Gasa, Riverplate, Kamele, BPT.Petrol in Koprive. Tekmovanje poteka v redu, kar kaže, da lahko pričakujemo boljše čase za tržiški nogomet, ki ima 60-letno tradicijo. -mv DOBRA UDELEŽBA Tržič — V počastitev praznika mladosti je tudi letos tržiška mladinska konferenca pripravila več športnih tekmovanj, med njimi tudi nogometno. Sodelovalo je kar 21 moStev. Zmagala je mladinska organizacija Ravne, drugi je bil SGP, tretja pa Bistrica. -mv Jutri Olimpija na Bledu Bled - Jutri ob 16.30 bo na blejskem nogometnem igrišču zanimiva nogometna tekma med ljubljanskim prvoligašem Olimpijo in domačinom Bledom. Vabljeni! r Uspeh mladih nogometašev iz Predoselj V soboto, 22. maja, je bil v Rušah pri Mariboru zaključni turnir SŠD v nogometu. Kakor vsako leto, tako smo tudi letos Kranjčani imeli svojega predstavnika v finalu. Zastopala nas je Osnovna šola Josip Broz-TITO, ki je predhodno zmagala na občinskem področnem in polfinalnem turnirju. Mladi nogometaši iz Predoselj so dosegli velik uspeh, saj so premagali Mariborčane z 1:0, v finalu pa še vrstnike iz Sežane z rezultatom 5:3. Na turnirju so nastopali Zibert, Klemenčič, Leskovec, Kondič, Flor-iančič, Šuštar, Spiler, Urankar, Top-lišek, Jerala, Rozman, Kne, Marš, Rodnik in Logar. Ekipo je vodil Bogdan AndrejašiČ. Ta uspeh je ponoven dokaz, da se na kranjskih osnovnih šolah in v klubih, kjer imajo II. selekcijo, zelo dobro dela z mladimi nogometaši. RK Radovljica — Na rednem pose-zonskem zboru upravljalcev žičnic pri gospodarski zbornici Slovenije je sodelovala tudi Zveza vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja Slovenije. Udeležencem je predstavila svoje akcije za poznavanje predpisov, reda in znakov na smučiščih. Vse to je vključeno v šolanje novih kadrov in seminarje. Prav tako so žičničarje seznanili z ukrepi, ki naj bi preprečili goljufanje na žičnicah. Kritično so ocenili razmere na večini žičnic, češ da so pomanjkljive, nevarne in često neprimerne. Posebno možnosti za smučarski pouk so neugodne. Predstavnik ZVUTS je opozoril tudi na problem predsezonske vadbe, ki v Sloveniji od septembra do novembra ali celo decembra ni možna, čeprav bi jo s pomočjo snežnih topov lahko realizirali. Udeležencem so prikazali izdelavo umetnega snega s snežnim topom, ki je bila letos v Kranjski gori. Seznanili so jih s prizadevanji, da bi slovenska industrija Avto moto šport Zmaga Janeza Pintarja Kranj — Lep uspeh so dosegli na Grobniku pri Reki naši tekmovalci v cestno-hitrostnih dirkah. V razredu do 50 kubičnih centimetrov je zmagal Peter Verbič iz Domžal, enak uspeh pa je dosegel Kranjčan Janez Pintar v razredu 125 ccm. Vreme je bilo zelo slabo, zato je slovenski uspeh še pomembnejši. Pintar se že pripravlja na veliko tekmovanje v CSSR. RAZGIBANA SEZONA MOTOKROSA Tržič - Maja je bilo lepo Število dirk v motokrosu za državno in republiško prvenstvo, prav tako pa so bile pri nas tudi dirke mednarodnega značaja. V Tinjanu pri Kopru sta presenetila Zirovca Novak, ki je zmagal, in Ferlinc, ki je bil tretji. Zrn so ekipno zasedle drugo mesto. Na tej progi je bila tudi mednarodna dirka Alpe-Adria. Tržičanu Branku Ahačiču je v prvi vožnji odpovedala veriga, v drugi vožnji pa je zasedel 13. mesto. V tekmi za državno prvenstvo v kategoriji 125 kubičnih centimetrov je bil Trfifcan Branko Mežnar četrti, Mihelič iz Radovljice je bil 15. Tržičana Pavšek in Zoran pa sta bila 23. in 29. Ekipno so bili Tržičani tretji, v skupni razvrstitvi pa je Mežnar četrti. Sporočilo dopisnikom Verjetno ste že sami opazili, da nekateri sestavki, ki nam jih pošljete v objavo, niso objavljeni kot upravičeno pričakujete. Povedati vam moramo, da sta razloga predvsem dva: dogaja se, da je gradiva za eno stran kljub prirejanju posameznih prispevkov preveč in smo prisiljeni objaviti le najnujnejše, čeprav smo zainteresirani za objavo vsakega zanimivega prispevka, ' prav tako pa moramo zaradi prostorske stiske občasno izločiti eno od v Glasu sicer ustaljenih strani. Najpogosteje so v takih primerih »na udaru« strani Gorenjski kraji in ljudje, stran potopisov in nadaljevank, notranja politika, šport, pa tudi katera od drugih strani. V petkovi številki ni bilo športne strani. Večino prispevkov objavljamo danes. Želimo, da vam takšni primeri ne vzamejo volje, saj smo za vaše poročanje še naprej zainteresirani. Prav športna stran ima najštevilnejše in najbolj redne dopisnike in ob tej priložnosti se vam za prizadevnost zahvaljujemo, obenem pa še pričakujemo vaše sodelovanj el a^ J. Košnjek ob pomoči dolgoročne poslovno-teh-nične kooperacije s tujimi partnerji kupila snežne topove za urejanje smučišč in pripravo prog ter žičnic za dinarje. Pozvali so jih k skupni akciji, da bi že letos umetno zasne-žili vsaj eno smučišče pri nas, kar bi bilo v veliko pomoč tekmovalnemu smučanju kot tudi predsezonskim seminarjem. Pobude lanov ZVUTS so bile zanimive in po mnenju udeležencev dokazujejo željo po reševanju skupne problematike. Zato so jih povabili, naj se redno vključijo v delo komisije v novi poslovni skupnosti, kjer bodo reševali skupno problematiko in razvojne interese. -srn- Pokal oddelku milice Cerklje Cerklje - Zaključeno je tekmovanje ekip in posameznikov v cerkljanski rekreacijski kegljaSki ligi za sezono 1981/82. Prvo mesto med osmimi ekipami in pokal je osvojil oddelek milice Cerklje, najboljSi rezultat na posamezni tekmi je dosegla ekipa Elektronadzorništva Cerklje 1618 podrtih kegljev. Med posamezniki je nastopilo kar 46 tekmovalcev, zmagal pa je Andrej Ropret (El. nad. Cerklje). Rezultati — posamezniki: 1. Ropret Andrej (EL nad. Cerklje) skupaj podrtih 5834 kegljev, 2. Som Boris (OM Cerklje) 5595 kegljev, 3. Stare Anton (El. nad. Cerklje) 5580, 4. Kovač Brane (Ključavničarstvo Stare) 5491, 5. Jerič Janez (Strojno ključavničarstvo Slatnar) 5398, 6 Grčar Marjan (OM Cerklje) 5321, 7. Zorman Milan (Strojno ključ. Slatnar) 5272, 8. Jenko Brane (Servis kmet. mehanizacije) 5086, 9. Janežič Franc (Obrtno podj. Cerklje) 5080, 10. Smodiš Aleksander (OM Cerklje) 4859 podrtih kegljev; Rezultati ekipno: 1. Oddelek milice Cerklje, 2. Elektro nadzroništvo Cerklje, 2. Servis kmetijske mehanizacije, 4. Strojno ključavničarstvo Slatnar, 5. Ključavničarstvo Stare Ludvik Sp. Brnik, 6. Obrtno podjetje Cerklje, 7. Avtoličarstvo Ambrož Andrej, 8. Servis IMV Preša Ivan Cerklje. Ekipno čiščenje pa je bila najboljša ekipa Elektro nadzorništva Cerklje s 6458 podrtimi keglii pred Oddelkom milice Cerklje 6301 kegljem in Servisom kmetijske mehanizacije Cerklje 6143 keglji, itd. J. Kuhar Rokomet JEZERSKI ŠPORTNIKI ZA , ROJSTNI DAN - Tako kot ie več k* tudi letos jezerski športniki pripravi stenami Makekove K očne baklado na osvetljeni veleslaloaMsa Ob progi je bilo iz 40 kresov napaaas' tovo ime. Po tekmovanju so se Sport in krajani zbrali v osnovni Soli Beri delu in življenju predsednika Titom Lojze Eržen. Ob tej prUotnoati razglasili tudi rezultate krajeva kaškega tekmovanja. V sanka* ken movanju so bili najuspesneii Plaznik, Peter Presečnik, Marjana vec, Minka Savs, Roman F Andrej Žagar, Simona Frantor m Plaznik. Na tekmovanju v okvira carske baklade so bili najuspešnejši 1 Karničar, Luka Kamičar, Jot« Lidija Nahtigal, Jani Krč, Peter Peter Šenk in Anči Carman A. GORENJSKI KEGLJAC1 Na. JEJO TEKMOVANJE - V tretjan! gorenjske lige v kegljanju je Uh " premagal Trim, Jesenice Sunoaa Sava Ljubelj in Kranjska gora t , Bled. V četrtem kolu so Jesenice v rta premagale Lubnik 77. Bled v metki mona Jenka, Kranjska gora Savo belj kot gost moštvo Truna. Po kolu vodijo Jesenice t osmimi toa Simon Jenko s Pod reče. Kranjska Ljubelj, Lubnik 77, Bled in Savi km Štiri točke, Trim pa je Se brez točke Silvo Ca USPEH JUDOISTOV HVMARJA KALANA - Na pionirskem in mm skem republiškem prvenstvu v kvaa tekmovalca kranjskega Triglava Humar in Damjan Kalan dosegla vam uspeh. Med pionirji je Toni Humarvl tegonji do 64 let zmagal m s tem lanski uspeh, prav tako pa j« dokaz, da ima Kranj obetavnega «■ valca. Med starejSimi mk^vn aa Damjan Kalan dosegel drugo« MLADI V OBRAMBNIH^ - Čeprav smo o občinskem prvi osnovnih šol kranjske občine k i smo dolžni sporočiti še podrobneiei tate. Sodelovalo je 17 ekip it de kar pomeni skupno 75 učencev u je prva ekipa osnovne iole Fmafaval Serna z 2179 točkami pred pr^T^ Senčurske osnovne Sole 21733 taliti drugo ekipo Simona Jenka »rf mi Sledijo J. in S. Mlakar II wl.Ul Matija Valjavec I, Stane Zaiau-I L*T Seljak II, Davorin Jenko II Ftoacal Seren II, Davorin Jenko I, SunoaJaal Josip Broz-Tito I, Lucijan Selkktk Broz-Tito II, Matija Valjavecn ■\ Visoka zmaga Preddvora v Črnomlju Kranj — Tekmovanje v moški in ženski republiški rokometni ligi — zahod je prišlo v zaključni del. Od gorenjskih pred- Uspešna igra gorenjskih ekip Kranj — V zadnjih dveh kolih v mladinski republiški rokometni ligi so roko-metaši Jelovice brez težav odpravili vrati Peka in v gosteh ekipo Slovana, medtem, ko ostale gorenjske ekipe Peko, Sava in Kamnik zasedajo mesta v spodnjem delu prvenstvene lestvice. V vodstvu po 18. kolu so z 32 točkami mladinci Jelovice pred ekipo Slovana in Ponikev, ki imata po 30 točk, četrti ie Inles z 28., peti Riko z 22, šesti Prule z 20 točkami, sedmi Mokerc K IG z 11, Kolin-ska Slovan z 10, 9. Peko in tekmo manj z 9 točkami, 10. je Sava z 9. in 11. Kamnik z 8 točkami, zadnje 12. pa so Grosuplje s 6 točkami. V ženski mladinski rokometni ligi — center rokometašice Preddvora ne poznajo poraza. Uspešno nastopajo tudi mladinke Dupelj. V vodstvu po 13. kolu so mladinke Preddvora a 25 točkami pred ekipo Polja s 24 in Olimpijo, ki jih ima 14 točk. Četrte ao Duplje s 13 točkami, peti Itas Kočevje z 10, šesti Alples z 8 točkami, sedmi Kamnik s štirimi in osmi Šentvid z dvema točkama. J. Kuhar s ta vn kov igrajo preaenedjrvo dob« i kometašice Peka, ki še vedno «£| 15. kolu, uspešno pa nastopajo 7^ danskem dehi prvenstva tudi ' Preddvora, ki so v 17. kolu -Črnomlju pri tretjeuviičeni nepričakovano zmagah kar s 15 nosti, medtem, ko so rokooietaii v tem kolu premagali ekipo ZaamTl kolu pa ao Preddvorčani imnlFmt čem igrišču proti zadnjeuviSčea Prul in jo gladko premagali. V vod'tvu po nepopolnem 18. ■**' rokometaši Izole a 34 točka« Ponikvami, ki jih imajo 28 mt^ ki ima 23 točk. Preddvorčani dobrem 5. mestu 11$ točkami." pa a tekmo manj na osmem i V ženski drugi repubhakiu. so Tržičanke v 14. kolu doživele«, raz v letošnjem tekmovanju. V kola so jih v Križah premagale rt! šice Zagorja, Izlak, medtem, k»< metašice Alplesa premagale bnt ekipo Metlike, v lST kolu pa aa ni tašice Peka premagale ekipo Jetfcaav V vodstvu po nepopolnem 11 kak t rokometašice Peka a 26 točkami asi gorjem, ki ima dve tekmi manjm&t tretja je ekipa Jadrana ina^ in 20 točkami, četrta je ekja dvema tekmama manj in 18 šesta je ekipa Alplesa a tremi manj in osmimi točkami na i osmem mestu pa so rokomet****' s štirimi točkami. Tržiške športne vesti PRVENSTVO STRELCEV - Strelska družina Anton Stefe-Kostja je pripravila na strelišču Cimper družinsko prvenstvo. Tekmovali so v streljanju z vojaško puško z razdalje 200 metrov. Udeležba je bila dobra, saj je sodelovalo 5 članic in 33 članov družine, razen tega pa še 12 strelcev izven konkurence. Prvenstvo so izkoristili tudi za pogovor o delu družine in za poravnavo družinskih obveznosti. Med strelkami so bile najboljše Angela Krevs, Milena Dolčič in Fina Ležaja, med člani pa Boris Bertoncelj, Slavko Teran in Jelko Rustja. -mv ZADNJI SLALOM SEZONE - Zadnji slalom je bil zaključek letošnje bogate smučarske sezone na Planini Javornik. Smučarska sekcija ŠD Lom je pripravila številna tekmovanja. Na zadnji tekmi je sodelovalo nad 40 smučarjev. Zmagali so Milan Rozman med člani. Toni Meglic med starejšimi člani, Janez Meglic med mlajšimi veterani, Zdravko Stamcar med starejšimi veterani, Aleš Meglic pa med pionirji. Lomljane čaka junija še tradicionalni dvoboj z Jezerjani pri Češki koči. -mv KOKRA n. sol. o. Delovna skupnost Kranj, Poštna 1 razpisuje dela in naloge pooblaščene in odgovorne osebe VODJE FINANČNE SLUŽBE Pogoj: — višja izobrazba ekonomske ali komercialno finančne smeri in tri leta delovnih izkušenj pri opravljanju odgovornih finančnih nalog Alternativa: — srednja ekonomska šola in pet let delovnih izkušenj pri opravljanju odgovornih finančnih nalog. Izbrani kandidat bo imenovan za mandatno dobo štirih let. Kokra, n. sol. o. skupne službe, razpisna komisija, Kranj, Poštna 1, sprejema vloge kandidatov, z dokazili vred, 20 dni po objavi v Glasu. O izboru bodo obveščeni vsi kandidati v roku 30 dni po poteku roka za razpis. i Preddvor — V četrtek popoldne je ženska rokometna ektpa ic Pr^ dvora (na sliki) gostila tekmice iz Izole, zadnje na lestvici druge mmm lige. Domačinke, čeprav predzadnje, imajo pred Izolo doivlj naroka, da so si mesto v ligi zagotovile tudi za naslednjo tekmoivlno setmm — Foto: H. Jelovčan 1 JUNIJA 1982 KRONIKA 9.STRAN G LAS "J L5 >ravi čuvarji meje Jrna skupnost Ratece-Planica je ob letošnjem dnevu ■ttti prejela plaketo varnosti za posebej uspešno delo pri *1W varnosti in širjenju varnostne kulture - Vas ob tronu 85 kmetov dvolastnikov, krajani pa odhajajo na delo t sosednjo Italijo r? ]£§fci"tt - »Na izpostavljeni točki ■ plaketo je prejel kraj oziroma , za visoko zavest, visoko kulturo,« sta nam pove-predstavnika krajevne skup Ratece-Planica. S tem sta po-i ao Ratečani pravi čuvarji varnosti so Ratečani pre-idnevu varnosti, 13. maju. Polju jo je Republiški sekretariat '•otranie zadeve za posebno ► delo pri krepitvi varnosti in imnostne kulture. Ratečani ni na visoko priznanje, lezi tik ob meji, ob tromeji iv. Vas je prava posebnost, vsakdanje življenje utripa straneh meje. Onstran, na strani, so njive, travniki rateških kmetov. 85 ta-lih dvolastnikov imajo >t je speljana mimo mej-la, da kmetom ni treba v i in lahko neovirano ob-injive. V Ratečah imajo tudi dvolastnikov, ki bedi nad i interesi. Okoli 1.300 hektarov zemlje imajo dvolastniki onstran meje. Natančneje, nekaj več kot 600 hektarov v privatni lasti, ostalih 700 hektarov pripada agrarni skupnosti. Skupnosti, ki ie spet prava posebnost Rateč. Nastala je pred sto leti in se ohranila vse do danes. Skupna vaška posest je to, kot so jo nekdaj poznali po naših vaseh. Vsak član agrarne skupnosti, okoli sto jih je, ima na tej skupni zemlji deležne pravice. Pretežno pašniki so to in zemljišča, kjer spravljajo posekan les. Tudi pašno skupnost imajo v Ratečah. Dela v okviru KZK Kranj — kooperacija Radovljica. Zadnja leta so v pašnike veliko vložili, postavili so posebne ograde, da je živina vedno na najboljši paši. Pašniki so tik nad vasjo, zato živino tja ženejo vsak dan. Pašniki na italijanski strani pa so dlje in Na jezerih imajo pastirja, ki tam ostane vse poletje. Krajevna skupnost Rateče-Plani-ca ima okoli dvesto hišnih številk, v njej živi 650 krajanov. Industrije v kraju ni in delavci se vozijo na delo ita konferenca gasilcev lezarne — Prostovoljno indu-1 gasilsko društvo v jeseniški je pred nedavnim imelo »to letno konferenco.. Na predsednik društva Dušan govoril o dosedanjem delu. uspešno'tako pri vzgoji ga-kadra in prebivalstva kol z gasilsko opremo. O delu gasilsko reševalne enote* je njen poveljnik Sandi Kot- te enote so v minulem eno-m obdobju sodelovali pri gaše-WPožarov v Železarni in 37 po-»»drugod po jeseniški občini. Za-i' ,.V;vega uspešnega ukrepanja f»j povzročil le nekaj nad 3,3 dinarjev škode. Imeli so M reševalnih akcij in opravili ajrooatna spremstva pri visokih K pa plinovodih ter 38 požar-"*~ih spremstev. Pri svojem ilnimi in reševalnimi vo-i kar .34.556 kilometrov, brizgalne pa so obratovale 120 ur bno je bilo tudi njihovo o delo; 113 pregledov v in 449 drugod. V železarni vili 29 predavanj o požarni varnosti iri uporabi gasilnih sredstev! ki -se jih je udeležilo 742 delavcev Razen tega so imeli 49 predavanj za okrog 2700 občanov in 51 prodavani za 476 obveznikov v civilni zaščiti. Med obiski učencev v gasilskem domu, tod je bilo prek 700 mladih, so izvedli krajša predavanja s prikazi poučnih filmov. Na konferenci so govorili tudi o nekaterih problemih v gasilski dejavnosti. Gre za primanjkovanje kadrov, rešitev nagrajevanja dela gledana zahtevnost in beneficiranja delovne dobe, nakup nekatere nujne gasilske opreme in ureditev objektov ter njihove okolice. Med drugim so razpravljali o organizaciji dela v enoti in poudarili potrebo po seznanjanju javnosti z delom gasilcev in reševalcev. Ob koncu konference so sprejeli obširen program praznovanja 100. obletnice industrijskega gasilskega društva in 45. obletnice poklicne gasilsko reševalne enote železarne. Jubileja bodo zaznamovali z vsem letošnjim delom, osrednje prireditve pa bodo pripravili ob praznovanju občinskega praznika konec avgusta. B. Blenkuš — V nedeljo, 16. maja, je bil uspešno zaključen tečaj za prido-naziva gasilec, ki ga je organiziralo gasilsko društvo Gorice, ie 106 učnih ur, udeležilo pa se ga je 14 tečajnikov iz gasilskih Gorice, Golnik in Trstemk in enot*' civilne zaščite Trstenik. •A. Mali v Kranjsko goro in na Jesenice, nekaj več kot Štirideset pa se jih vozi na delo čez mejo v Belo peč. Veliko so v vasi naredili s prostovoljnim delom. Vemo, da smo na robu občine, da moramo sami poskrbeti zase, ne čakati na druge, pravijo krajani. Tako so z veliko prostovoljnega dela in denarja preuredili krajevni dom, otroški vrtec, z asfaltom pokrili vse vaške poti, zdaj se pripravljajo na prenovo strehe na stari vaški cerkvi, spomeniku prve kategorije. Zelja, ki je še niso uresničili, je večja, bolje založena trgovina. Zdajšna prodajalna kranjskih Živil je res na tesnem, na klasičen način še prodajajo. Tudi pravih skladišč trgovina nima, zato res ne more biti dobro založena. Do drugih trgovin pa je daleč, z avtobusom do Kranjske gore. Za vse kar so napravili v krajevni skupnosti, je značilno veliko prostovoljnega dela in denarja. Ne odločajo se za izglasovan samoprispevek, temveč za prostovoljne prispevke. Zavoljo tega, ker bi bili sicer izvzeti vsi tisti, ki hodijo na delo v Italijo. Če pišemo o posebnostih Rateč, ne smemo pozabiti na Planico. Zanimivo je, da so imenu krajevne skupnosti dodali ime Blanica, čeprav v tisti dolini ni nobene hiše. Da se ve, da ie naša, pravijo Ratečani. Meja men dolino in naseljem je nekdanja železniška proga. Onstran se za vasjo odpre čudovita dolina Planice poznana slehernemu Slovencu. Ratečani bi radi vanjo vnesli več utripa, ne da se le ob tekmovanjih zbere množica ljudi. Vendar se ne zavzemajo za gradnjo hotelskih naselij, Planico želijo ohraniti naravno. Kot možnost se zdaj kaže povezana s kranjskogorskimi žičniškimi napravami. Z novimi žičnicami na Podko renu so že zelo blizu. Turista na smučeh bi tako pnpeljale iz Kranjske gore v Planico. Zdaj je moč le po tekaških smučinah. ••• . M. Volčjak NESREČE TRĆILA KOLESAR IN MOTORIST Kranj - V Kranju se je na Par-tizanski cesti v soboto, 29. maja nekaj pred deveto uro zvečer ^odi\a hujša prometna nesreča med kolesarjem Markom Oblakom, starim 17 let, in motoristom, 19-ietnim (»<>-razdom Cadežem Cadež je vozil proti letnemu kopališču, nasproti pa je peljal Oblak. Ker je bila ob tej uri precejšnja gneča pešcev na obeh straneh, sta jo oba mahala po sredi ceste. V Čelnem trčenju je bil kolesar laže, motorist pa huje ranjen. USODNA VOŽNJA PO LEVI Bled - V soboto, 29. maja, se je na Kidričevi cesti na Bledu zgodila prometna nesreča, ker ie voznik osebnega avtomobila Lado Vrečar, Star 21-let. voziljio-Jevi. Nedaleč od vile Bled je v nepreglednem ovinku zapeljal na nasprotni pas in pri tem zbil 17-letnega Matjaža rerjana, doma iz Krnice-, ki je pripeljal na- sproti na motornem kolesu. Ferjan je bil v nesreči hudo ranjen. PREHITEVAL V ŠKARJE Skofja Loka — Zaradi brezglave hitrosti in prehitevanja v škarje se je v soboto, 29. maja, zgodila prometna nesreča v Podlubniku. Pred izvozno cesto za športno halo Poden jo voznik osebnega avtomobila 22-letni Alojz Hudolin začel prehitevati kombi, ki ga je vozil Janez Prevc, star 30 let. Nasproti je pripeljalo drugo vozilo, zato je skušal Hudolin naglo zapeljati pred kombi in zadel obenj. Nato ga je odbito in zaneslo v prometni znak, od tod v železno mostno ograjo in prek me v potok. Voznik Hudolin je bjl hudo ranjen, sopotnika Primož Bernik. star 21 let, in 17-letna Mojca Petek, pa sta utrjiela le lažje poškodbe, S SODIŠČA Kazen za »izposojo« Pol leta zapora za odvzem kolesa z motorjem - Strožja kazen, ker to ni bilo prvič Ce kdo popije pet steklenic piva in šest kozarcev konjaka, seveda ni mogoče pričakovati, da ho s ponv ekspresom varno prišel domov. Ko se je 30-letni P. B. zapeljal od Hote-maž proti Velesovemu, je na pol pota padel, se sicer pobral, na kolo z motorjem na ni mogel več, zato mu ni kazalo drugega, kot da je pot nadaljeval pes. Da bi bila smola še večja, so ga takšnega, vsega prašnega in potolčenega, srečali trije avtomobi-listi, ki BO iskali ukradeni ponv ekspres. Ker P. B. niso našli ob kolesu z motorjem, je seveda lahko nat-vezil, da ie padel z nekega odra in je zato v takšnem bednem stanju. Tega mu seveda niso verjeli in tako so tudi povedali miličnikom. Izkazalo se je, da je P. B. pred gostilno vzel koio ?. motorjem in se odpeljal proti domu. Na makadamski cesti ga je zaneslo v kup peska, kjer se je vožnja tudi končala. Videli so ga, da je hodil okoli kolesa z motorjem, ki ga je lastnik pustil prislonjenoga tik pred vrati Ko se je P. B. zaradi kaznivega dejanja odvzema Poziv očividcem V torek, 25. maja, je neznani kolesar na Delavskem mostu v Kranju zadel pešakinjo, ki je bila v nesreči ranjena. Storilec je deček, star kakih 12 ali 13 let, kratko pristriženih las, oblečen pa je bit v rdečo trenirko / njim sta bila v času nezgcxle ie dva vrstnika. Ko je eden od mimoidočih voznikov odpeljal ponesrečenko v zdravstveni dom. so jo kolesarji od-kunli. Ker storilca .še vedno niso iz sledili, delavci postaje milice Kranj pozivajo vse morebitne očividce, naj se oglasijo na postaji milice zaradi razjasnitve dogodka. motornega vozila zagovarjal pred temeljnim sodiščem v Kranju ni hotel nič vedeti o tem kolesu^ Izgovarjal se je, da tisti večer ni bilI trezen. Vendar sodišče ni verjelo, da bi bil tako pijan in ne bi vedel, kaj počenja. Dobro se je namreč znal izgovoriti, ko se je srečal s fanti, ki so iskali ukradeni ponv ekspres, da ni padel z motornim vozilom, pač pa z odra. Tudi priče v gostilni niso opazile, da bi bil pod vplivom alkohola. Razen tega pa se je nočnega srečanja na makadamski cesti tudi sam dobro spominjal. Ker je bil že poprej kaznovan zaradi odvzemov motornih vozil, mu je sodišče dosudilo H mesecev zapora. Požar v železniškem vagonu Podnart - V četrtek. 27. maja, so iz Podna rta sporočili, da je nastal požar v železniškem vagonu, kjer so bile naložene kuhinjske garniture za izvoz na Švedsko. Naložili so jih delavci tržiskega Zlita. Med premika -njena vagona pa se je odlomil zatič nn vratih, zato sta ga dva delavca skušala zavariti. Ob varjenju pa je plamen varilnega aparata zašel v notranjost vagona in vnel kuhinjske garniture. Požar sta delavca takoj začela gasiti ob Pomoči progovnih delavcev iz odnarta. Kljub temu je zgorelo precej omar, kar pomeni gmotno škodo 150.000 dinarjev. SKUPŠČINA OBČINE RADOVLJICA Uprava za družbene prihodke Razpisna komisija na^nodlagi 10 člena pravilnika o delovnih razmerjih delavcev delovne skupnosti uprave za družbene prihodke prosta dela in naloge PRIPRAVNIKA Poleg splošnih, z zakonom predpisanih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: - da ima visoko izobrazbo ekonomske smeri, - da je moralno politično neoporečen Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave z overjenim dokazilom o šolski izobrazbi naj kandidati pošljejo V roku 15 dni DO objavi na naslov: Skupščina občine Radovljica _ Sekretariat za občo upravo in družbene dejavnosti. Nepopolnih in prepozno vloženih prijav komisija ne bo obravnavala. Kandidati bodo obveščeni v 30 dneh po opravljeni izbiri. ma samozaščita (16) IT temeljna organizacija pruže nega dela pjakonu o splošni ljudski obrambi tudi v ffc. organizaciji združenega dela in P^ganizacijah združenega dela delavski !4J*vne organizacije na predlog Zveze ko-»#» imenuje komite za splošno ljudsko in družbeno samozaščito. Ta je od-Mavskemu svetu temeljne organi-ir. -Zvezi komunistov za izvrševanje a tega področja. Prijjravi varnostno »«rr varnostni načrt, v katerem se dolo-|»l'jge in ukrepi za varnost delavcev. družbene lastnine in delovnega procesa. Opravlja še druge naloge, ki jih določa zakon o ljudski obrambi iri družbeni samozaščiti. Operativno ie komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pobudnik, organizator in koordinator pri izvajanju na in akcij s tega področja Zlasti skrbi za to, da ima temeljna organizacija oziroma organizacija'združenega dela vedno izdelano aktualno in usklajeno varnostno oceno, da se temu pri-fagajajo tudi varnostni in obrambni načrti ter aktivnosti vseh organov. Ker jih sprejema delavski svet, se komite pri sestavi načrtov ravna po njegovih smernicah in stališčih oziroma sprejeti varnostni oceni. Posebej to velja za varnostni načrt OZiro ma program dejavnosti na področju družbeni samozaščite. Pri nastajanju varnostne ocene je treba upoštevati zlasti naslednje elemente - ocen« družbenopolitičnega stanja m samoupravnih -odnosov v temeljni organizaciji združenega dela zlasti tudi rezultatov gospodarjenja in razvojnih možnosti. - oceno razvoja delegatskega sistema in odnosov ter morebitnih političnih odklonov, - analize morebitnih primerov sabotaž. nevestnega poslovanja in poškodovanja strojev in naprav iz malomarnosti itd - analize in ocene drugih HO . raznih poja -vov in aktivnosti (sovražna literatura, pisanje parol, raznašanje vznemirljivih vesti med delavce itd.), • - analize in ocene inkrimiranih dejanj po klasičnem in gospodarskem kriminalu. - ocena in analiza notranjega reda in delovne discipline, - ocen,- delovanja notranje delovne kontrole na vseh področjih dela v temeljni organizaciji, - oceno dela službe zavarovanja (fizičnega, tehničnega, operativnega i - analizo stanja požarne varnosti, civilne zaščite, zdravstvene zaščite, zaščite pri delu itd. - in upoštevan)<• drugih specifičnih dajatev, ki jih poznajo v sleherni organizaciji združenega dela. Pri obravnavanju organiziranosti družb« ne samozaščite v delovni skupnosti je zaradi lažjega razumevanja položaja in vloge družbene samozaščite treba nekatera podi-ja posebej opisati. Jože Kavčič GLAS 10. STRAN OBVESTILA, OGLASI!_OaiAy€ TOREK. 1. JUNIJA ISO OGRIS Velika izbira PLUTE, TOPLIH PODOV, ZAVES ri_u i r_, ivi »-" ■ ■ ~---' TAPET, tepihov, tekstilnih stenskih oblog, izolirnih tapet, karnis, rolet, Trgovina za opremljanje Stanovanj okenskih senčnikov, lakov za bar- BOROVLJE poleg avtobusne postaje vanje parketov gega veliko dru-l Hitra postrežba! Govorimo slovensko! odločili smo se za gradnjo v stanovanjski zadrugi... ... kar močno smo pljunili v roke, gradnja nam gre dobro od rok. V stanovanjski zadrugi lažje gradimo zaradi tovarištva in medsebojne pomoči. Skratka, zgradili bomo. ...so pa še druge prednosti: prihranek časa pri urejanju gradbene dokumentacije in izvajanju gradbenih del, popust pri nakupu gradbenega materiala in seveda višji bančni krediti. Pri reševanju stanovanjskega problema vam banka pomaga s posojilom, ki si ga lahko pridobite: če namensko varčujete z rednimi mesečnimi pologi ali z enkratnim pologom, z vezavo dinarskih sredstev ali dinarske protivrednosti banki prodanih konvertibilnih deviz, s predhodnim varčevanjem in vezavo privarčevanih sredstev. Višina posojila je odvisna od oblike varčevanja in varčevalne dobe. Vse podrobnejše informacije boste dobili v vaši enoti temeljne banke, združene v Ljubljansko banko - združeno banko. /0 ljubljanska banka GLASBENA ŠOLA SKOFJA LOKA BO ZA ŠOLSKO LETO 1982/83 VPISOVALA NOVE UČENCE V INSTRUMENTALNE ODDELKE: violina — starost ni omejena čelo — od 10. leta starosti dalje solopetje — od 16. leta starosti dalje trobenta, klarinet in rog - starost od 12 — 13 let malo glasbeno šolo — starost od 6 — 7 let SPORED VPISOVANJA: 14. 6. 82 od 17.- 18. ure v Glasbeni Soli Skofja Loka 15. 6. 82 od 15.— 16. ure v Osnovni Soli Železniki 18. 6. 82 od 14.- 15. ure v Osnovni šoli Žiri ELEKTRO GORENJSKA , DO za distribucijo in proizvodnjo električne energije n. sub. o. Kranj, JLA 6, , Delavski svet razpisuje dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi POMOČNIKA DIREKTORJA TOZD ELEKTRO ŽIROVNICA Poleg splošnih pogojev 511. člena Zakona o združenem delu mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: - da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo elektrotehnične smeri ali srednje strokovno izobrazbo elektrotehnične smeri in z delom pridobljeno delovno zmožnost, — da ima 5 let delovnih izkušenj, — da je samostojen, ustvarjalen in uspešen pri dosedanjem delu, - da je moralno-politično neoporečen in družbeno politično aktiven Mandatna doba traja 4 leta. Pismene prijave z opisom zahtevanih pogojev in potrebnimi dokazili pošljite na naslov: TOZD Elektrarna Žirovnica, Moste 2 a, Žirovnica v 15 dneh po objavi v zaprti kuverti z oznako »za razpis pomočnika direktorja«. ZVEZA VODNIH SKUPNOSTI SLOVEN1JV DELOVNA SKUPNOST STROKOVNE SLUŽBE Ljubljana, Vojkova 1/b objavlja prosta dela in nalog* VODJE PISARNE za določen čas - nadome«., nje delavke na poroSu^ dopustu - za Območno v«E skupnost Gorenjske s <*rUi!!! v Kranju Poleg splošnih, morajo kandidati izpolnjevati še pogojuj nje izobrazbe ekonome™' n, 3 leta delovnih izku^T« znanje strojepisja Kandidati naj pošljejo on. javo skupaj z dokaSi J£ polnjevanju zahtevam* * JM«y v «>ku 15 dni n. £ Območna vodna -w----_ Gorenjske Krani iK. Vadnova 5. J' lfirka Kandidate bomo o in* objave obvestili v M JbS po sklepu o izbiri. ISKRA Industrija a telekomuiukae8i elektroniko^ elektromehaaik« *ranj, n.soko. Delo* Komisija za delovna "n osebne dohodke TsauKthsin,b" PRIPRAVNIKA Pogoj: - VS izobrazba ske smeri ~ ekonom-1 Pisne prijave t doka«* Kadrovska slulba k loka 4, 64000 Kranj. alpma tovarna obutv. Žiri, Stara vas 23 n mL i TOZDProS^J1 na podlagi sklepa Rajno* konuse za TOŽTJ K razpisujemo prosta dela iai VODENJE ODDELKA PREDELAVE TERMOPLASTOV IN MONTAŽE SMUČARSKE OBUTVE za dobo 4 let Kandidati za razporedita na navedene delova* M loge morajo poleg »pl^k pogojev izpolnjevati * » slednje pogoje: - višja ali srednja stroko«-izobrazba čevljarske ah b> mijske smeri - 2 oziroma 4 leta dtfcml izkušenj Pismene prijave s dota* pošljite v 15 dneh od dae« objave na naslov: AlJHNA tovarna obutve Žiri, Rm* pisna komisija za TlUP Proizvodnja, Stara v»* Ji 64226 Žiri. VABILO! Izvršni odbor drufcv* a pomoč duševno prizadeta občine Kranj, vabi vs* ^ še, rejnike in skrbnik, ševno prizadetih otrok, mladostnikov in odrasi* oseb na tradicionalno SREČANJE STARŠEV, ki bo 4. junija 1982 ob'li uri pred osnovno Solo Helene Puhar na Zlatem poji* ob vsakem vremenu. 1 JUNIJA 1982 OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE 11. STRAN O LAS MALI I ESE s 1 tr»ti porod ni Anice) II uprava komerciala 28-463 DODAM J*n starejšo SPALNICO. k«JKfe9. Kranj. telefon 27960 Ožek, adaptacije ugodno prodam 2 I SPALNICI, ZAKONSKO WCO, starejšo hrastovo stilno SO, kotno SEDEŽNO GARNITU-«2 »TEPIHA«, dimenzije 3x4 m. jOnenik, Kranj, Jezerska c. 108/C 4989 dirkalno KOLO. Mezgec, kDetmana6, Kranj 5010 **■ devet mesecev brejo KRAVO KKOSILNICO BCS, traktorsko LNICO, KOSILNICO za fergu-JJREŽNI OBRAČALNIK in razne * Pevno 6, Skofja Loka 5196 Kprodam JADRALNO DESKO, —o, Velter 34, Skofja Loka 5197 fmm prodam rabljen ŠOTOR za 4 *TeWon 064--60-743 popoldan 5198 ■Man, da imam na zalogi EMBA-ft«x50x35, pleteno. Vinko Senk, 50, Preddvor 5199 prodam KAVČ Kranj, Valjav-»»(Curfič) 5200 » kg težke PRASlCKE, mesij* Golnii ka 1, Kra nj 5201 ittbjanski športni OTROŠKI ■DDL Cotar, Gradnikova 93, Ra-!»»popoldan) 5202 ■jfi anrti žene poceni prodam «£, PLASCE, »KOMBINEZE«, ••pJU»Ce. nogavice in čevlje. Huje 1, faonj levo. 5203 mm rotacijsko KOSILNICO in •i OBRAČALNI K (vile). Praprotna *ft Cerklje 5204 mn>lovo KRAVO. Slavko Cadež, 13, Skofja Loka 5205 tiuj prodam 1 m schiedel DIMNIKU 18. Zabije 3, Golnik 5206 na prodam sobno rastlino ARALI-**o 180 cm in Si VALNI STROJ t Ifaki /»olniček. Ja ne Novak, Zbilje l*«e 5207 Mw» prodam PEC za centralno n »Ideal Standard«, 33.000 ccal ter Ho BOJLER za sanitarno vodo, mtn - elektrika oziroma centra 1- BMilan Sajovic, Tominčeva 42, 5208 "»prodam 800 kosov ZIDNE OPE-»f Sx 12, cele in votlake in 8 kosov KITA 200x 50 x 5 cm. Sandi *fi Studenčice 8, Lesce 5209 mm MOTORNO KOLO - tomos mtk (dve hitrosti) in VRTNO KO-JCO.U. Duplie80. 5126 N prodam globok OTROŠKI VO-m Telefon 27-717 popoldan od 5210 l*o prodam novo PEC za central- Pr.je, 28.000 ccal. Velesovo &3, 5211 mm POROČNO OBLEKO, roza * * % KJ tfite po te 1. 21 -078 5212 PUNTE, BAN KI NE in DE->»<>p«ženje. SenturSka gora 6, Cer- 5213 PiSLAMOREZNICO z verigo in Wwm Sr. Bitnje 10, Žabnica 5214 M mm 5 ton CEMENTA in 400 (KAKOV novoteks, sivo-črne bar-mm 21-925 5215 ** KAMP PRIKOLICO brako z ■am. Jože Roblek, Britof 274, 5216 barvni TV SPREJEMNIK. Ml-430 5217 N» PUNTE in BANKINE ter [14X5, 140 kosov. Naslov v oglas-*Hku. 5218 Mntm naročila za 2 meseca stare »L vasi šola. Sicer se v vasi kar & dogovonmo. Tako smo vodo in napeljali nov vodov*? tako bomo uredili kanaUzaciioT. podobno.« 1J0 » sv Marinka Ćrešnovar, zaposlena v Rudniku urana Žirov-ski vrh: »Menim, da je najbolj potrebno, da se čimprej začno graditi stanovanja. Ce bomo uredili ta problem, potem tudi s kanalizacijo, trgovino in pošto ne bo težav. Ceste imamo dobro urejene, imamo lepo šolo, nov zdravstveni dom in kar precej novih hiš. Potrebovali pa bi obrat družbene prehrane, da bi po službi lahko dobili topli obrok, pa dvorane za prireditve nimamo in tudi i kina ni. Vendar menim, da ne smem biti preveč kritična. Zadnjih nekaj let kraj hitreje napreduje.« Ciril Bizjak, kmet iz Gorenje vasi: »Hkrati z rudnikom urana Zirovski vrh bi morali začeti graditi tudi vso potrebno infrastrukturo, pa v vasi ne bi bilo problemov. Tako imamo lep zdravstveni dom, ceste do njega pa ne. Imamo načrte za gradnjo stanovanj, gradnja pa se vleče, ker niso rešene zemljiško-pravne zadeve. Menim, da bi tu morali biti odločnejši in naj bi se manj ozirali na posameznike. Da ne bom govoril kar tako, naj povem, da sem bil med prvimi, ki so odstopili zemljo za družbeni objekt. Niti dve uri se nisva pogajala s tedanjim loškim županom, ko je bilo treba najti prostor za šolo. V_---_ Danijel C resno var, u«W 7. razreda osnovne šole Tr renji vasi: »Najbolj pocUl nogometno igrišče. Pri Cli « cer prostor, kjer lahko * žogo, vendar ni urejen b?** igrišče za košarko m teloviBff Nimamo pa atletskih ste? v Kc ten prijatelji pogrešajo kino ,t vozijo gledat filme* v p',-n * meni pa zanj ni dosti. Sicer **• v šoli dovolj krožkov Tak^ ■ * mo tehnični, nogometni ^ šarkaški krožek, čipkarske« , k^ nekatere druge, Vlastia s£i,J5 pa vodi mlade pri foto MuSmŽ? daj, ko se bo začelo poleti«. bomo hodili kopat naSon£ * * L Bogataj Raj pa, raj... Peko bogati trgovsko mn Tržič — V prvi polovici letošnjega leta Pekove prodajalne, ki jih ie v Jugoslaviji 133, še niso bile posebno bogato založene z modno obutvijo za novo poletje. Vzrok je potrebno iskati predvsem v pospešenem izvozu, saj so na tuje prodali več kot polovico svojih izdelkov, s katerimi so zaslužili sedem milijonov dolarjev oziroma 45 odstotkov deviz več kot v enakem lanskem obdobju. Aprila in prve dni maja so v Peku večino naročil za tuje kupce že izpolnili, tako da so lahko bogato založili tudi domače prodajalne. Upajo, da bodo do konca junija ujeli korak, saj jim je tudi vreme, ki močno vpliva na prodajo modne sezonske obutve, naklonjeno. V Peku vsa leta vlagajo precej denarja V razairitev in izboljšanje do- mače trgovske mreže. Tako \ pred skoraj dvema letom« temeljni kamen za nov, »cdota \ slovni center v Banjaluki, Pfcboi za gradnjo so bili prav trHki« ljarji, ki so v konzorcij hUmh Iskro, škofjeloški Sešif. KoSi. bus, celjsko Zlatarno. $5o\*«H šport, Brest iz Cerknice in nei4» druge organizacije. Poslovni center v Banjaluki fc> I stal predvidoma sto milijonov