V NAŠI DRŽAVI. Gosoodarska posvetovanja v Sinajl. Smo že porocali, da se bodo vršila v Romuniji v Sinaji gospodarska posvetovanja mod našo in romunsko državo. Tretja država Male antante Čeboslovaška tokrat ni bila zastopana. Slnajska posvetovanja so končana. NaS trgovinski iu kmetijski minister sta se že vrnila s sinajske konference in povdarila, da ni gospodarski sporazum med Jugoslavijo in Romunijo proti nikomur naperjen. Industrijske države združujejo svoja podjetja v mogočne družbe (kartele), morajo pač tudi agrarni producenti zaščititi svoj nastop na mednarodnem trgu, kar je potrebno za nas in Romune, ki jmamo mnog0 — mnogo poljskih pridelkov za izvoz. S sinajskimi sklepi sta se pridružili Jugoslavija in Romunija reševanju evropske gospodarske krizs. V DRUGIH BRŽAVAH. Tigcvslca pogcdba med ISaiijo In Rusijo. Dne 1. avgusta je bila podpisana med Italijo ter Rusijo trgovska pogodba. Nova trgovinska pogodba bo ustvarila po italjanskem zatrdilu ravnotežje v trgovinski izmenjavi med obema državama. Italjanska industrija bo imela primeren dobiček in bo našla nova tržišea v Rusiji, dočim bo dobavala Rusija iz Italije razno blago. Italija upa, da bo dobila iz Rusije po tej pogodbi: v prvi vrsti les, potem petrolej, oglje, razne kovine in kože, kar dobavlja danes iz drugih držav po zelo visokih cenah. Italjanska industrija upa na uvoz v Rusijo z vsakovrstno manufakturo, stroji ter avtomobili. Pričetelj fraaccsko-italjanskih pogafanj. Francosko-italjanska pogajanja za ureditev meje med Tunisom in Tripolisom so že začela na licu mesta, Pogajanja se vrše v Dianedu, in sicer tudi glede sodelovanja pri obrambi vstaških tolp in glede gotovib. teritorijalnih problemov. Skupria komisija bo prepotovala obmejni pa3 od Quarge do gorovja Hoggar. Vprašanje evropskih zdrnženih držav. Kakor znanc, je razposlal francoBki zunanji minister Briand na razne evropske države poseben poziv, naj bi se združile v skupnost — takozvano Panevropo. Na Briandovo spomenico so došli odgovori in sicer 26. Vsaka država je videla evropske združene države v drugi luči in si ti pogledi večkrat nasprotujejo. Razprava o Briandovi spomenici in o odgovorih na njo bo pri?.ela na zasedanju Društva narodov. KG&mnistiSni prevrat na Kiiajskem. Komunistično središče se nahaja v Kantonu, kjer ga vodijo razne osebnoeti iz Moskve. Iz Kantona prodirajo komunistične čete v 20 kolonah. Ena izmed teh kolon je zavzela hankovska predmestja, kjer požiga ter pleni. Namen kantonske rdeče armade je, da zavzame prestolico dosedanje nacijonalistične vlade v Nankingu in Šangaj in se obenem polasti še Pekinga. Nankinška vlada je v očigled rdeči nevarnosti brez moči in sporoča velesilam, da ne more več prevzeti nobene odgovornosti za varno3t tujih državIjanov. V Hankovu se nahaja več ladij, ki so pripravljene za inozemce. V Čangšanu, ki so ga komunisti zavzeli, jeitaljanska ladja rešila italjanskega misijonarja p. Baima in njegove tovarišc in je odplula proti Hankovu. Obenem je japonska vlada v Tokiu odposlala v Ilankov celo eskadro torpedovk. Poveljnik italjanske topničarke le rcšil sploh vse italjanske kaiolibke misijonarje v Čangšanu, zagrozivši komunistom, da bo mesto brezobzirno bombardiral, ako mu vjetih misijonarjev ne izroče živih in zdravih, kar se je tudi zgodilo. Begunec iz Čangše pripoveduje, da so pobili tamkaj komunisti 2000 Kitajcev in 4000 vladnih uradnikov. — Na Kitajskem vlada popolno brezvladje. Narodna vlada v Nankingu položaju ni koš in njen šef, diktator Cankajšek je odstopil. Bankirji so ustavili njegovi nesposobni vladi plačila. Začasno vodstvo nankinših zadev se bo izročilo najbrž zastopstvu velesil.