------   18   ------
Kranjska zemlja, kakošna je.
V sosiavku „o ljubljanskem močvirji* se je pisatelj nalaš zderževal, se spušati v bolj natančne geologične ali zemljoslovske odločbe, da bi, slede po prejšnih pisateljih, ne zaznamoval kake pomote; vendar blezo ni odšel popolnoma vsem spodtikam. Zdaj, ko so oznanjene najdbe ees. geologa dr. Lipolda, ki je L 1856 preiskoval kranjsko zemljo od Teržiča in Kamnika do Zagorja, Ljubljane in Idrije, se zamore povedati kaj bolj gotovega, vendar ne še nobena celina, ker ni še razznanjena lastnija tistega gorovja, ki nižje leži proti jugu.
Dosedanje preiskave po kranjskem svetu kažejo, da se ondi sploh ne nahaja gorovje pervotnega tvar-jenja ali izobraženja (Urgebirge), in ne kaže kamenje, ki se je v kristalih zložilo, ali je v celinah porastlo (kristallinisches Schiefer- und Massengestein, pri-mitive Felsarten). Sploh tedaj se (razun malih sledov por-firja nad Kamnikom in na Trati) nahaja le tvarina drugotnega in tretjaškega izobraženja, ki se je iz vod v skladih vsedla (jsedimentare, secundare und tertiare Bildungen).
Nar globokeje tedaj in kot podloga ali temelj vsega kranjskega gorovja, je kamenje, ki gre v versto kamno-ogelnega ali premogovega izobraženja (Steinkoh-lenfoi mation), in je iz ilovnatega škerlovnika, iz apnenika in pešenika bolj temne barve, kakoršen je lasten v ziljski dolini na Koroškem (Gailthalerschichten). Tako kamenje se kaže v dnu gornje Savske doline, v obojni sorski in v iderski dolini, v kamniški okolici in v srednji savski dolini. V versto ziljskih skladov gre tudi ilovnato škerlovje nad Ljubljano in Verhniko, na pr. Rožniverh, Debeli verh, tudi dno Šmarne gore in Vranšice, in Ajdovšina nad Dolom. (Utegne se soditi, da je verh ljubljanskega grada in pa Golovec enako gorovje). V takem gorovji se nahajajo nektere okamnjene školjke, malenkosti černega kamnoogla med rudami, posebno pa živosreberna ruda v Idrii, bakrena poleg Loke, in svinčena v Knapovši in poleg Krasne.
iVad kamnoogelno ali premogovo tvarino leži versta triaškega izobraženja (Triasformation), ki je iz škerlovnika, apnenika, pešenika in dolornitnika; takošno kamenje je po gorenski strani nar bolj razširjeno, več ko polovica vsega gorovja je tacega tvarjenja. Spodnje triaške lege, rudečkaste in černkaste, so enake tistim, ki se nahajajo pri Gutenstajnu v doljni Avstrii, in pri Verfenu na Solno-graškem (Werfener und Gutensteiner Schichten), in tacih je veliko več v zahodni kakor v izhodni strani Goreuskega. Razprostira se tako kamenje tudi v srednjih verheh nad Ljubljano in Verhniko; tak je na pr. Laviovec in Zirovski verh, Brezovec pri Topolem. V takem gorovji se nahaja bakrena ruda poleg Trate v poljanski dolini, in železna poleg Verhnike in Podlipe, tudi mnoge okamnjene stvari na več krajih. Zgornji triaški skladi, nekaj čern-kasti,   nekaj sivkasti,   so enaki tistim,   ki  se   nahajajo pri
sv, JCasianu na Tiroljskem, in pa pri Halštatu v gornji Av-strii (Cassianer und Hallstatter Schichten). Pervih se kaže le malo poleg- Idrije, drugi pa so ™o?no razširjeni po zahodnem in izhodnem Gorenskem; tako gorovje je tedaj tudi nad Ljubljano in nad Verhniko, na pr. Ulaka poleg Zaplane, in verh sv. Lavrenca pri Polhovem gradcu, verni Šmarne gore in Vranšice. (Takošen utegne biti tudi Kri m in ljubljanski verh). V takem kamenji se nahajajo nektere okamnjene stvari, tudi kremenci rudeči in zeleni, podobni ahatu, karneolu in jaspisu.
Nad triaško tvarino sledi gorovje liaškega in juro-vega izobraženja (Lias- und Juraformation), ki je nekaj iz lapornika in pešenika, narveč pa iz apnenika. La-pornati in pešeni skladi, černkasti ali rujavkasti, kot v Grestenu v doljni Avstrii (Grestener Schichten"), se nahajajo le po malem, nar bolj nad Idrijo pod Čudno goro. Nasprot so apneni skladi, belkasti, sivkasti in rudečkasti, kakor na Dahštajnu, visokem verhu med štajersko, avstri-jansko in solnograško mejo (Dachsteinkalk), po vsem višjem gorovji na Gorenskem, na pr. vBohinji, na Triglavu in njegovih sosedih, v gornji savski dolini, na vernih poleg koroške meje, v kamniških planinah, po verhih srednje savske doline, nad Ponovičem; ni pa tacega apnenika okoli Idrije in Loke, razun na južnih verhih Jelovice in Rati-tovca. Se so drugačni skladi belkastega apnenika, podobni kamenju, ki se nahaja na Hirlacu v Tirolih (H i e r 1 a t z-schichten); taki so v Bohinji, na Jelovici in na Rati-tovcu. V takem gorovji se nahaja le malo okamnjenih stvari, in železna ruda tudi le v malih gnjezdih.
(Konec sledi.)
—-    26  —
Kranjska zemlja, kakošna je.
(Konec.)
Za takojšnimi skladi je še kamenje kredinega iz-obraženja (Kreideiormation), ki je iz manj terdega, siv-kastega ali rudečkastega apnenika v škerleh ali v zgru-deneih, to je, v oprijetem kamnem drobirji; apnenik v škerleh ima v sebi posebne okamnjence (Rudistenkalk), apnenik ali kreda v zgrudencih pa je enak tistemu, ki se nahaja pri Gosavti v doljni Avstrii (Gosauer Conglo-merate). Spodnje kredino kamenje se nahaja le po malem, le v 1'oreznu nnstran Loke. Zgornje kredino kamenje, in sicer v škerleh, pa se nahaja obilno v gorovji med Idrijo in Vipavo, v Cernem verhu in na Nanosu (kakor dalje na Krasu), tudi po sredi velike gorenske ravnine, pri Smledniku , Mengšu in nad Dobom. Apneni ali kredini zgrudenci pa se kažejo nad Idrijo, na Veharši in na Gorah, tudi pri Loki na gradu. V takem gorovji se tukaj začenja množina lijakov, kotlov, dolin, jam in votlin, kakoršna se nar bolj obilno kaže dalje na Krasu. To je versta drugotnega gorovja in kamenja.
Za njim sledi kamenje tretjaskega izobraženja (Tertiarformation),   ki se je narpozneje vsedlo ali iz morja
ali iz sladkih' vod, in je iz ilovnatega laporoika, pešenika in iz apnenika podobnega unemu, ki se nahaja ob reki Lajti v Avstrii (Leithakalk); to kamenje je sploh manj gosto in terdno, nekaj v škerleh, nekaj v zgrudencih, in sivkaste barve. Stareje lege tacega kamenja se nahajajo v gričih nad Kranjem, Kropo in Radoljco, pri Smlednika in v Medvodah; mlajše lege pa se kažejo tudi med Kranjem in Radoljco bolj pri verhu, posebno obilno pa v izhodni gorenski strani, in sicer eno gorovje od Komende čez Kamnik, Tuhinj do Motnika, eno pa od Moravč, memo Kolovrata do Zagorja. Iz tacega gorovja se dobuje zeleni kamen za kamnarje v Otoku, mlinski kameni pri Naklem; v takem se dobuje tudi mnogo okamnjencov, zlasti pa ru-javo kamno-oglje aH premog, na pr. pri Sori, pri Smledniku, marveč pa v Zagorji, kjer eno društvo dobuje po 200,000 centov premoga na leto, in drugo društvo ne veliko manj; tudi se semtertje nahaja železna ruda v okroglih kosih in zernih.
Narbolj na verhu leži potopni in potočni nasip ali prod (Diluvium und Ali uvi um). Sploh se nahaja med nami misel, tudi v bukvah, da široki in dolgi nasip po veliki gorenski ravnini je zgol savski prod, da je tedaj Sava neki čas prav biizo Ljubljane tekla. Učeni geologi pa razločujejo dvoj in nasip ali prod: potopni n a s i p , ki zastaja od ve s voljnega potopa, in potočni nasip, ki ga nanašajo potoki in reke vsaki čas. Potopni nasip je razširjen po vsi veliki gorenski ravnini, in sega v sredo ljubljanskega mesta (.deloma, z rumenkasto in siv-kasto ilovico in lapornico, blezo sega tudi v močvirje, morebiti je množica starega začernelega hrastja v tisti zemlji tudi od potopa). Ob straneh, med Kranjem in Loko, med Cerkljami in Komendo, je posebno razgernjena pešena ilovica, po sredi je večidel kamnat nasip ali v drobirji ali v zgrudencih; poleg Save in Kokre se kaže lega nad leg« v stranske doline pa ta nasip ni razširjen. Zgrudenci s«> zrašeni po apneniku, in se razločujejo memo tretjaških \ tem, da mlajše grude so manj terdne, in da starše gruči imajo mnogo lukinj. Potočni nasip pa se nahaja po večjem ali manjšem ob vseh potokih in rekah, ki imajo širje struge ; ob Savi se ga več kaže še le od Medvod do Dola, ob Bistrici pa ga je obilno od Kamnika do Dola. Med mlajši nasip se šteje tudi debeli in drobni pesek, ki se rad razprostira po bregovih, in pokriva tudi doline ondi, kjer j apnenlk v hribih celo drobeč.                                 Hicinger.