126 UDK 373.3(497.4Ljubljana) Stane Okoliš* Ustanovitev normalke v Ljubljani in na Kranjskem Establishment of the Ljubljana Normal School and Expansion of the Public Primary School Network in Carniola Z uvedbo centralno vodenega osnovnošol- skega sistema, ki ga je uzakonila Splošna dobila normalka. Po vzoru normalke na Du- v vseh glavnih mestih habsburških dednih - na Kranjskem. Normalka je bila temelj, na ka- šolski sistem, hkrati pa tudi njegova hrbte- v nedeljivo celoto. Ker so terezijansko šolsko - virov, saj je bil od nje odvisen obstoj siste- ma. Celotno osnovno šolstvo v 18. stoletju se zato imenuje tudi normalno šolstvo (Nor- Abstract With the introduction of the centrally ad- ministered primary school system, which was enacted by the General School Ordinance role in its establishment, maintenance, and development. Following the example of the - lowed by normal schools in all the capitals of the Habsburg hereditary lands, the Ljubljana for all other primary schools in Carniola. The normal school was the foundation on which the public school system was built by the state school administration, and also its backbone, connecting the various parts of the system into an indivisible whole. Since the Theresian school reform started with the teachers, the normal schools immediately took over the care of their education. The provincial au- thorities had to provide the normal school the existence of the system depended on it. This is why the whole of 18th-century primary education is also known as normal education 127 School Ordinance, teacher education - tudi hrbtenica sistema, ki ga prej še ni bilo, ker so obstajale le redke med seboj reforme nenadomestljiva. Ob vzpostavljanju šolskega sistema in širitvi osnovno- najprej ustanovili na Dunaju (1771), po njenem vzorcu ob izidu Splošnega šol- prestolnih mestih pokrajin pod habsburško oblastjo. Kakor je bila dunajska nor- delovanje šolskega sistema, je ta sistem lahko nastal in deloval šele od takrat, ko so - ke so prve šole, ki so utemeljile najstarejši osnovnošolski sistem. Brez njih ni bilo - 128 - mu najprej imenovali kar normalno šolstvo, saj so druge osnovne šole po njenem vzorcu nastajale v njenem okvirju. Ta globlji pomen normalke se je širil z usta- glavne šole so imele zaradi velikih socialnih razlik med posameznimi sloji prebi- in zanje ni bilo potrebno predznanje. V nemškem kulturnem prostoru, v katerega so prištevali tudi ozemlja, ki so bila poseljena s slovenskim prebivalstvom, pa v pomenu, da pouk v njej poteka v razumljivem ljudskem jeziku. 1 - - celotnega šolskega sistema na svojem ozemlju. Šolsko komisijo so kot najvišji 2 - 3 Letopis Slovenske matice, - venska matica, 1894, str. 253–274. Šolska kronika 129 predmete. Vplivi na ustanavljanje normalke v Ljubljani Prve pobude in navodila za ustanovitev normalke v Ljubljani so prihajale iz študijske dvorne komisije na Dunaju, ki je bila od leta 1762 najvišji šolski or- razumevanjem in upoštevanjem tedanjih razmer, kmalu spremenile v priganjanje tudi ni preostalo. Medtem ko so bili na Dunaju pri ustanavljanju ljubljanske nor- - pri ustanovitvi in zagotavljanju sredstev za njeno neprekinjeno delovanje pojavila - 4 Ko so sredi drugega desetletja 19. - ca 1820. 130 meji s Koroško, kjer sta se nemški in kranjski jezik med seboj prepletala. V vseh drugih predelih Kranjske so govorili samo kranjsko, pri tem niti Ljubljana ni bila 5 Verouk so se priselili iz nemških krajev, so bile v nemškem jeziku v ljubljanskih mestnih - 6 7 Kranjska v tem pogledu ni bila nobena izjema, prav tako pa so bile tudi nemške šole v tej zve- niti ni predvideval šol v drugih ljudskih jezikih. Prva navodila o šolskem pouku v nenemških jezikih so bila podana na kratko in obrobno v Metodni knjigi (1775) kjer se ne govori nemško. 8 - skega osnovnega šolstva in glavni avtor Splošnega šolskega reda ter Metodne še k samostojnemu izgovarjanju nemških besed in govorjenju v nemškem jezi- - - nommen, bloss krainisch, und verstehen mit Ausnahme der Honorazioren bloss krainisch.« 6 Ibid., »wird kein deutsches Wort gehört.« - 131 9 - dunajsko normalko in v smislu Splošnega šolskega reda oz. Metodne knjige glav- okolje s tradicijo sobivanja z nemško pisemsko kulturo uvedel razsvetljenske - 10 nemškega jezika je odpiralo vrata na poti k višji izobrazbi in s tem boljšim pok- - pouku v nemškem jeziku, se je pri tem med slovenskim prebivalstvom prebudila - njena naloga vzpostaviti šolski sistem in ob verski vzgoji širiti temeljno šolsko znanje, po drugi pa s širjenjem nemškega jezika skrbeti za jezikovno poenotenje - - beno šolo. 11 šolskih predpisih. - che seyn.« 10 1, 16. 11 - 132 komisije, pri kateri se ustanovi normalka, so na najbolj strnjenem slovenskem - šolski sistem kot sistem za širjenje nemškega jezika in kulture z zelo omejeno Po izgonu protestantov so vodenje šolstva na Kranjskem prevzeli jezuiti, ki - - 12 z višjo zahtevano izobrazbo, med katerimi so bili brez dvoma na prvem mestu zasebnikom, za vstop v svoje latinske šole oz. gimnazijo pa so vendar zahtevali - znane. Bili so med redkimi, ki so se ukvarjali tudi z znanostjo. - 13 Ker so starši k rednemu šolskemu pouku pošiljali le malo za šolo sposobnih ot- - 14 12 13 14 Šolska kronika – revija za zgodovino šolstva in vzgoje, 31, 2022, št. 1–2, str. 251–282. 133 in pogosteje tiskali katekizme, ki so jih, kakor katekizem Petra Kanizija, upo- rabljali tudi v nekaterih šolah. 15 Skrb za verski pouk je bila v pristojnosti Cerkve, - krajših in daljših molitev. 16 Iz abecednih tabel se je lahko vsak vsaj nekoliko vztra- predvsem za samouke. - - mnazijskega in višjega študija. 17 Ker je spoznal, kako je za dijake na Kranjskem prav veliko. Ker tudi niso bile dobro urejene, z njihovim delovanjem niso bili 18 Samo v Ljubljani, kjer je magistrat poskrbel za - tih take šole ni bilo. Slaba je bila tudi verska vzgoja. Pismenih ljudi je bilo malo. - za delovanje šol. - stopniki kranjskih ustanov, ki jih je Reprezentanca in komora za Kranjsko leta 15 leta 1774. 16 1745 in Svesti tovarsh enga sledniga Christiana, Ljubljana 1742. 17 18 Šolska kronika – revija za zgodovino šolstva in vzgoje, 24, 2015, št. 1–2, str. 15. 134 - dih vseh vrst ter v gospodarstvu. 19 nemški jezik. 20 - uvedli nemštvo. - - lji v nemških šolah. 21 zanje bi zaupali krajevnim duhovnikom, za posebnega šolskega predstojnika pa - neza pl. Hofmanna bi bile za razvoj šolstva na Kranjskem bolj kot uvedba drugih tipov šol najbolj pomembne dobro urejene nemške šole. 22 spoznanje, da je treba na Kranjskem ustanoviti predvsem nemške šole in skrbeti - - - rom jezuitov pa bi morali v Ljubljani dobiti še primerno stavbo. - 23 19 Ibid. 20 Ibid., str. 14. 21 Ibid., str. 15. 22 Ibid., str. 18. 23 135 Da bi se nemški jezik na Kranjskem bolj razširil, so rajši predlagali nastavitev - škega jezika, ne pa v razvijanju duševnih sposobnosti za šolo sposobnih otrok v njihovem maternem jeziku, ki so ga najbolje razumeli. sprejemom ukrepov poizvedovali, raziskali in analizirali stanje ter na podlagi - 24 njihovih dohodkih. Reprezentanca in komora v Ljubljani je zahteve dvorne po- terenu. 25 za celotno Kranjsko in ga poslali vladarici Mariji Tereziji na Dunaj. 26 - - h Kranjski. Iz zbirne tabele je razvidno, da je na Kranjskem takrat delovalo le 16 osnov- nih šol, za katere ni bilo enotnega poimenovanja. T e šole se v dopisih omenjajo kot 27 Ob njihovem majhnem številu je najbolj presenetljiva ugotovitev, da skoraj nobena šola, niti obe ljubljanski, za 24 25 Ibid.; Ljubljana, 13. maja 1761. 26 27 136 je zahtevalo zadostno gospodarsko podlago, ki pa je na Kranjskem na splošno in mestih niso bile veliko boljše. opravljal c.-kr. svetnik Reprezentance in komore za Kranjsko Janez pl. Hofmann, 28 nemških šolah je pouk dejansko potekal v nemškem jeziku. Jasno in nedvoumo - 29 pridobijo temeljno osnovnošolsko znanje, kamor so poleg branja, pisanja in ra- 30 - - 31 - 28 29 Teutsch und Lateinischen Lesen und Schreiben, in der Rechnen-Kunst, und zweymall in der 30 31 137 jasno, ali je pouk zares potekal v nemškem jeziku. V Kamniku so poleg verouka šolanje, 32 - gimnazije, po zahtevah staršev pa tudi za druge umetnosti ali glasbo. 33 Šola v 34 Uporaba slovenskega jezika se v virih v omenjenih nemških šolah na Kranj- skem nikjer izrecno ne omenja. O njegovi prisotnosti pa vendar ne moremo - - skem jeziku je takrat omejen predvsem na verski pouk in zasebni pouk, ki pa niso toliko dovzetni. - - Pohlin pa je v njej izdal celo svojo Kranjsko slovnico (1868). 35 - - 32 33 34 35 - inerische Sprach regelrichtig zu reden, und zu schreiben, Ljubljana 1768. 138 šolskega zakona, ki so ga poimenovali Splošni šolski red, konec leta 1774. Pouk v ljudskem jeziku je ostal na robu reformnih prizadevanj, kljub temu pa je glede - - jezika. 36 Poizvedovanje o stanju šolskih ustanov na Kranjskem v prvih mesecih 1774 37 - 38 Rojen je bil v Staubingu na Bavarskem in 39 - - - 40 reformnih prizadevanj, da je treba osnovnošolski pouk odpreti vsem plastem jezika (1774) predhodnik ljubljanske normalke, na kateri je po njenem odprtju 36 37 38 39 40 139 41 Leta 1774 so poizvedovanje o šolskih razmerah na Kranjskem izvedli na pod- gosposk in predstojnikov mest v roku šestih tednov pridobijo zanesljive podatke - 42 Vprašanja so zajemala tudi druge šolske ustanove in druge denarne prilive, ki so - - 43 - - - - 41 šol. 42 43 Ibid.; Ljubljana 4. marca 1774. 140 tudi s poznejšo zahtevo glavnega reformatorja avstrijskega šolstva, ki je v Me- minimalno prisotnostjo slovenskega jezika v ljubljanski normalki so bili poveza- nemških šolah na Kranjskem lahko uporabljali le slovenske katekizme in verske knjige z abecedniki. letu 1761 novih (nemških) šol na Kranjskem ni, da pa so nekatere (v Radovljici in Komendi) prenehale delovati. 44 - - jih je bilo do 25, pozimi pa vsega 13. Poleg abecednika in katekizma Petra Kani- 45 Drugih knjig v šoli niso imeli. Podobno - V osnovi so uporabljali cerkvene knjige, ki so jim imeli pri roki. Poleg posredo- - otroke tudi za študij na višjih šolah. 46 44 45 Ibid.; Kranj 1774. 46 141 Še pred ustanovitvijo dunajske normalke, ki je terezijanske šolske reforme - - politike (t. i. politicum). 47 nastavljanja cerkovnikov, ki je dolga leta ostalo nerešeno, saj so bile razmere od 48 - - Do ustanovitve ljubljanske normalke je osnovno šolstvo na Kranjskem - bile brez šol zelo omejene, dostopnost do izobrazbe je bila zato slaba, pismenost 47 48 Apih, Ustanovitev narodne šole na Slovenskem, str. 262. 142 Kranjskem izkazujejo tudi izjemno nizki prihodki cerkovnikov, ki so zbujali tudi o njihovi višini. 49 - - 50 Razloge za po- - - valstvom bolj razširjena. Ljudstvu bi kar vzeli njegov jezik in mu dali drugega. 51 - sodkov, da šolski pouk lahko poteka samo v nemškem jeziku in so osnovne šole dojemali kot nemške tudi po jeziku. - leta 1754, je povezala z reformnimi cilji. Odredba je upoštevala predlog glavnega - Prizadevanja za ustanovitev normalke tako v Ljubljani kakor tudi v drugih 49 50 51 - niju v Gradec. 143 kmalu po ustanovitvi dunajske normalke. Okvir reformnih ukrepov je bil zlasti šolskega reda. Prav tako so bili prej sprejeti ukrepi in postopki pri imenovanju de- Splošni šolski red, ki je izšel 6. decembra 1774, je poleg opredelitve normal- - 52 Ker je bilo predvideno, da se normalke ustanovijo - ševalec reformnih prizadevanj Marije Terezije na Dunaj prispel sredi septembra, za najpomembnejše, v Splošnem šolskem redu pa so bile opredeljene pri prvih - 53 Kakor hitro - - izpraševanjem. 54 Vladarica Marija Terezija je dekret za ustanovitev normalke v Ljubljani izda- la 11. aprila 1772. 55 z Dunaja naknadno posebej opozorili, da so v Ljubljani le pristopili k izvajanju - 52 53 54 Ibid. 55 Apih, Ustanovitev narodne šole na Slovenskem, str. 274. 144 - 56 med prvimi ukrepi za izboljšanje pismenosti prebivalstva - glavna naloga. 57 - - šola brez sodelovanja in podpore Cerkve ne more uspeti, je od duhovnikov pri- - janje izvirnih slovenskih knjig. Dobro se je zavedal tudi nevarnosti, da bi nemško 58 - - sodke proti osnovni šoli. 59 Dohodki cerkovnikov zares niso bilo takšni, kot je domneval Kumerdej. Po oceni z Gorenjske bi šole zato lahko ustanovili samo v - 56 57 58 Apih, Ustanovitev narodne šole na Slovenskem, 288–289. 59 Ibid., 277–285. 145 - na šolska komisija in ustanovi normalka. 60 je zaradi njegove zavzetosti in iskrenosti, ki ju je s predlogom v tako pomembni pa mu je bilo svetovano, naj se obrne na dunajsko šolsko komisijo. 61 znanje za vodenje normalke in da »je na Kranjskem potrebna prav taka oseba, ki novi šoli«. 62 - neke vrste nazadovanje. Mesto ravnatelja ljubljanske normalke naj bi se zato ne- koliko obotavljal prevzeti. 63 - - mevanje pri ustanavljanju normalke in preureditvi šolstva na Kranjskem vsaj po zaslombo je imel lahko le v študijski dvorni komisiji, kjer so kranjske razmere - - skladu z navodili študijske dvorne komisije sta bila v njej poleg Kumerdeja kot - 60 Dimitz, Geschichte Krains IV, str. 169. 61 Apih, Ustanovitev narodne šole na Slovenskem, str. 286. 62 Ibid., str. 287. 63 Ibid. 146 sklepov ni mogla izvrševati sama, ampak samo prek glavarstva. 64 Do izida Splo- šolskih zadevah. 65 - navodilih študijske dvorne komisije pogosto obravnavati prav zadeve, ki so bile - 66 Poizvedovanje o cerkovniških - (1500 gld) spremenila v vsakoletni prispevek. V šolski sklad naj bi se stekale pri- škofov, prelatov in drugih dobrotnikov. 67 - - in pisati. Marljivim duhovnikom naj bi po njegovem mnenju dajali prednost pri - - 64 Ibid., str. 290. 65 Ibid., str. 293. 66 Ibid., str. 286. 67 Ibid., str. 288. 147 ba sproti reševati, da bi bile priprave na odprtje normalke uspešne. V razpravah - 68 Kumerdej je temu in drugim podobnim predlogom - gove naloge ne bodo manjše kot naloge ravnateljev na drugih normalkah. Vedel je, da bo moral nemško slovnico za normalko prirediti tako, da bo prikladna za zgodovino. - - - mestu ravnatelja normalke je bila posloveniti nemške šolske knjige in dobiti slo- venski prevod Svetega pisma. 69 - 70 - 68 Ibid., str. 289. 69 Ibid. 70 Ibid. 148 pred nasprotovanjem šoli ni odobrila predlagane šolnine, Kumerdeju pa je dovo- pri ustanavljanju normalke in vzpostavljanju šolskega sistema na Kranjskem. potrebam okolja, kjer bo delovala, dosegel pomemben uspeh tudi s tem, da je - - 71 je šolska komisija sklenila, da se na normalki poleg ravnatelja namestijo katehet naklad, denarnih glob in prostovoljnih prispevkov. 72 Ker so se priprave na ustanovitev normalke v Ljubljani vlekle, so v delo kranjske - 73 - Ravnatelj normalke Kumerdej in predsednik kranjske šolske komisije grof Gallenberg sta se morala 26. maja 1775 pred študijsko dvorno komisijo na Dunaju 74 71 Ibid., str. 290–291. 72 Ibid., str. 291. 73 Ibid., str. 292, op. 2. 74 Ibid., str. 293. 149 - 75 - ške odpotovali svetni duhovnik Matija Peterman z Rodin na Gorenjskem kot vrata normalke pa so se odprla 5. novembra 1775 v dveh za pouk urejenih sobah 76 in pisemski stil pisanja, Strohmayer lepopis in pravopis, Vinšek branje, Peterman - 2.00 do 4.00. 77 78 - 79 je bila normalka, je bilo potrebno znanje nemškega jezika. Izkazalo se je tudi, da je imel Kumerdej pri svojem delu na Kranjskem veliko nasprotnikov, saj je bila - deju je ob reševanju številnih problemov in nasprotovanj vendarle uspelo, da je normalko ob podpori z Dunaja postavil na noge, da pa je svojo vizijo normalke v v naslednjih letih nekoliko prilagoditi. 75 Ibid., str. 294. 76 Eggenberger, Chronologische Geschichte, str. 1. 77 Ibid. 78 Apih, Ustanovitev narodne šole na Slovenskem, str. 287. 79 Ibid., str. 295. 150 - 80 - so priznali vsem tistim, ki so jo imeli pred tem; naj si bo duhovnikom ali laikom, komisiji, kateri so pripadale. 81 šole naj bi postavili tam, kjer jih še ni bilo, pa bi bile zelo potrebne. Prav tako v krajih, kjer je bilo število za šolo sposobnih otrok preveliko, da bi jih še lahko - dvornimi uradi in komisijami. 82 - 83 84 - 80 81 Ibid. 82 Ibid. 83 84 Ibid. 151 o zaposlitvi. 85 - naloga. 86 - v gostilnah ali na podobnih krajih. Ker so bile osnovne šole na Kranjskem pred izidom Splošnega šolskega reda redke, jih ni bilo treba toliko preurejati, ampak jih v skladu z zakonom postavljati na novo. Po terezijanskem pristopu je bilo treba poizvedovati, kje v preteklosti so 87 osnova za njeno delovanje. - ni cerkovniki. 88 - tvi ljubljanske normalke in vzpostavitvi šolskega sistema na podlagi Splošnega - 89 na Kranjskem, v svojih opombah vladarici Mariji Tereziji konec leta 1777 popravil 90 nato pa ob podpori rudnika glavna šola v Idriji (1778) in priznana pravica javnosti za dekliško uršulinsko šolo v Ljubljani (1778). 91 85 86 87 88 89 90 91 152 (ljubljanskem, novomeškem in postojnskem), kar je bilo v skladu s predpisi v Deset let po izidu Splošnega šolskega reda so ugotovili, da je bil napredek 92 do leta 1790 pa na 39 šol. 93 - - ske podlage in so v novih razmerah hitro propadale. Leta 1792 je ravnatelj normalke in predstavnik osnovnih šol v kranjskem ljubljanske normalke. 94 - Razmere niso bile dobre. Vzroki za tako stanje so bili znani in so ostali isti - - - 92 Gubernij, reg. II, fasc. 73, šk. 76; Ljubljana, 7. aprila 1788. 93 94 - lja normalke in predstavnika osnovnih šol na Kranjskem o osnovnem šolstvu na Kranjskem 1792). 153 vali samo najnujnejši primeri, od katerih je bilo odvisno delovanje sistema. Med - II. 27. marca 1786 tudi odredil, da se 4 štipendije, vsaka po 30 gld. iz šolskega 95 Viri in literatura Arhivski viri ARS – Arhiv Republike Slovenije škatli 75 in 76. AS 14, Gubernij v Ljubljani, registratura II, fasc. 73 (1787–1792), škatla 76. AS 14, Gubernij v Ljubljani, registratura II, fasc. 77 (1787–1788), škatla 83. 1860. SŠM – Slovenski šolski muzej zu Laibach von ihrer Entstehung bis zum Jahre 1816. Tiskani viri šole v vseh cesarskih kraljevih ded Šolska kronika, 33, 2024, št. 1. 95 Eggeberger, Chronologische Geschichte, str. 3. 154 293–294. Hauptschule zu Laibach, Laibach (1779, 1802, 1806–1809, 1814–1869) 2003. Methodenbuch für Lehrer der deutschen Schulen in der kaiserlich-königlichen Kunst die crainerische Sprach regelrichtig zu reden, und zu schreiben, Lju- bljana 1768. Literatura Letopis Slovenske matice, auf das Ende der französischen Herrschaft in Illyrien (1813), Laibach 1876. Šolska kronika – revija za zgodovino šolstva in vzgoje, 24, 2015, št. 1–2. Šolska kronika – revija za zgodovino šolstva in vzgoje, 31, 2022, št. 1–2.