LETO XX
CELJE, 24. september 1973
Prizadevnost in enotnost celotnega kolektiva nam je pomagala iz najhujših težav in nam bo zagotovila tudi boljšo prihodnost
Najtežje je za nami
Razgovor z generalnim direktorjem Cinkarne — Celje Franjom Klin-gerjem, dipl. ing., ob visokem jubileju podjetja
Cinkarna je eno izmed najstarejših podjetij v Celju, njena prva in dolga leta glavna proizvodnja je bilo pridobivanje cinka. Zakaj je podjetje opustilo to proizvodnjo?
Naša talilnica je igrala pomembno vlogo vse do tedaj, dokler je bila Cinkarna edini proizvajalec cinka. Če bi hoteli še nadalje obdržati proizvodnjo cinka, bi morali istočasno, ko
71
7:**..<
r	■
«!■'#	___>:“<	' IHII*||	v % o- v.
,... I'	is v ,
■m mm * ■ > n
'Mm mi*, ■"*
‘ uh	;
. *m m i ;■
! — m <
• rsi	■*
rjr >"	* i.	"■
so začeli drugje v naši državi graditi nove, sodobnejše obrate za tovrstno proizvodnjo, tudi pri nas uvesti modernejšo tehnologijo (npr. elektroliza).
Destilacijske peči so bile zastarele, modernizacija ni bila dokončna zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, izkoristki so bili slabi, težave okoli nabave cinkovih koncentratov so bile vedno večje, zaradi težkih delovnih pogojev je bila fluktuacija delovne sile izredno velika. Vse to je privedlo do velike izgube v letu 1970, ki je narekovala u-stavitev talilnice. Čeprav so finančni rezultati narekovali takojšnjo ustavitev, smo peči ugašali postopoma, da ne bi pov-
zročili hudih socialnih pretresov, saj je bilo v talilnici in v servisnih obratih zaposlenih okoli 700 delavcev.
Četudi bi predvideno modernizacijo talilnice izvedli do konca, bi danes stali pred podobnim problemom, kajti v Belgiji ugašajo tovrstne destilacijske peči.
Ustavitev talilnice in tako imenovanih servisnih obratov je torej narekovala nerentabilna proizvodnja cinka in iz nje izhajajoča izguba v letu 1970. Izdelan je bil sanacijski program podjetja. Kakšni so danes rezultati realizacije tega programa?
Glede na finančni rezultat v letu 1970 in zaradi gospodarskega položaja, v katerem se je podjetje v tistem obdobju nahajalo, smo bili primorani izdelati sanacijski program s povdar-kom na razvoju kemijske branže. V času realizacije sanacijskega programa je sicer prišlo do določenih odstopanj, kar pa so narekovali trenutni pogoji. Osnova je bila nadainji razvoi grafike in izgradnja tovarne titanovega dioksida (makro načrt), kar smo tudi v celoti realizirali. Čislale investicije pa so namenjene izpopolniti asortimana proizvodov, rekonstrukcija zastarelih obratov, s čimer naj bi izboliša-li ekonomski položaj podjetja. Sanacijski program torej uresničujemo. Z dokončanjem investicij so dani pogoji, da bi podjetje z maksimalno 2000 zaposleni-
mi doseglo 75 milijard dinarjev bruto produkta letno, to je okoli 38 milijonov dinarjev na zaposlenega, kar pomeni za podjetje naše branže že precej lep uspeh.
V	sedanji fazi so pred nami odgovorne naloge; prizadevati si moramo za maksimalno izkoriščanje obstoječih kapacitet in dokazati, da smo si začrtali prvo pot. To bo torej preizkusni kamen za celotni kolektiv.
Naše podjetje je doživelo častitljivo starost. Res smo v zadnjem času zgradili dva sodobna obrata (grafiko in titanov dioksid), žal pa imamo še precej obratov kjer so proizvodne naprave in tehnologija zelo zastarele. Kakšni so investicijski načrti na tem področju v prihodnjem obdobju?
Ako se ponovno povrnemo na investicije, želim poudariti, da so večje investicije odložene za nekaj let, da odplačamo dolgove za ustavljene obrata. Po letu 1975 načrtujemo izgradnjo druge faze titanovega dioksida, s čimer bi povečali kapaciteto na okoli 40 000 ton letno ob znatno manjših investicijskih vlaganjih kot doslej. Ta investicija je zelo smotrna, ker je titanov dioksid s komercialnega vidika zelo zanimiv proizvod.
V	zastarelih obratih bodo nujno potrebni manjši investicijski posegi, v nasprotnem primeru iih bo doletela ista usoda kot talilnico; uvesti moramo namreč modernizacijo proizvodnje
(Nadaljevanje na 8. strani)
Povezovanje
kemične
industrije
PREDLOG SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O USTANOVITVI POSLOVNE INTERESNE SKUPNOSTI ZDRUŽENE KEMIČNE INDUSTRIJE.
Kemična industrija v Sloveniji pomeni velik gospodarski potencial, saj je v preteklem letu ustvarila preko pet milijard celotnega dohodka in zaposluje okoli 20 000 delavcev. Ker pa je kemična industrija razdrobljena, danes je v Sloveniji 40 gospodarskih organizacij, v katerih je zaposlenih od po nekaj sto do 2000 delavcev, ta razdrobljenost ovira realizacijo razvojnega programa za obdobje 1970 — 1975, zlasti zaradi tega, ker ni prave povezave med podjetji te panoge in zaradi razdrobljenosti finančnih sredstev.
Koordinacijska komisija za povezovanje v kemijski industriji je pripravila predlog samoupravnega sporazuma o ustanovitvi poslovne interesne skupnosti Združene kemične industrije.
In kakšne so naloge združenja? V prvi vrsti je treba zagotoviti koordinirano programiranje nadal-njega razvoja kemijske industrije v naši republiki,
(Nadaljevanje na 12. strani)
Ob 100. obletnici pod jet ja ižkcene cežtitke oženi etanom kolektioa in upokojenim žodelaocem
Samoupzaoni ožgani dzu s h eno -pol iti c n e organizacije up za o a podjetja
S	uzedni&too Cinkaznazja
Polletni poslovni rezultati
Ob porastu netorealizacije za 20% in fizičnega obsega blagovne proizvodnje za 16,41% v primerjavi z istim razdobjem preteklega leta, smo v letošnjem prvem polletju ustvarili brutosklade v znesku 4.176.021.— dinarjev, medtem smo isto razdobje preteklega leta zaključili z izgubo v višini 7.702.871.— dinarjev. Vendar pa planiranih ciljev v letošnjem letu nismo dosegli. Doseženi ostanek dohodka za sklade je za 50% manjši od planiranega.
Razlogi za nedoseganje planiranega finančnega rezultata so naslednji:	nedoseganje planira-
nega fizičnega obsega proizvodnje in realizacije. Znaten del proizvodnje, ki je izpadla, ima nad-poprečno stopnjo prvega pokritja. Porast cen reprodukcijskemu materialu - obračunano 8.079.652 din. Zamrznjene prodajne cene, ki so onemogočile kompenzacijo podražitev in naraščajočih življenjskih stroškov.
osnovnim planom realizacije za to razdobje, ob upoštevanju vpliva prodajnih cen na doseganje planirane realizacije.
Osnovni plan fizičnega obsega planirane realizacije za to razdobje brez vpliva prodajnih cen je bil dosežen s 85,19 %; ob upoštevanju vpliva večjih prodajnih cen od planiranih in ne-planirane realizacije materiala, polproizvodov in odpadkov pa z 88,47 %. Fizični obseg prodaje
Doseganje večjih prodajnih cen od planiranih 11.514.086- din; doseganje manjših prodajnih cen od planiranih 1.998.870,- din; povečanje realizacije iz naslova cen 9.515216- din.
Realizacija:	izpad fizičnega
obsega realizacije 35.459.381- din; povečanje realizacije zaradi večjih cen 9.515216.- din; Izpad planirane vrednosti realizacije 25.944.165,- din.
Doseganje osnovnega plana realizacije po enotah:
! Poslovna enota i	Doseganje fizičnega obsega plana prodaje (brez vpliva cen)	Doseganje plan« z upošt. cen in ost. pr.
metalurgija	91,43%	95,67 »/o
kemija	58,84 %	85,99 %
grafika	71,11 %	72,66 »/o
vzdrž. obrati	50,48 %	142,53 o/„
transport	217,98%	312,13 0/0
VPLIVI NA ODSTOPANJR OD PLANIRANE REALIZACIJE PO OSNOVNEM PLANU ZA RAZDOBJE JANUAR — JUNIJ 1973 — PO ENOTAH	v dinarjih
GIBANJE REALIZACIJE IN CELOTNEGA DOHODKA
Primerjava dosežene realizacije s planirano v merilu celotnega podjetja (brez TiO*).
Letna planirana brutorealiza-cija je bila po knjigovodskih podatkih dosežena s 47,43 %, ne-torealizacija pa s 47,76%. Doseganje netorealizacije je bilo u-godnejše, ker je bilo za realiziran promet porabljenih manj rabatov in manj sredstev za prevoz izdelkov od onih, ki so bila planirana.
Poslovna enota	Fizični obseg prodaje		Prodajne cene	Saldo	
	večji	manjši	večji manjši	zmanjšan	povečan
metalurgija		11.440.630	7.522.429		4.188.291
kemija	—	11.609.947	39.706		11219241
grafika vzdrževalni	—	14.504.584	2.080.257		12.424.927
obrati	1,112.113	—	—	208.176 903.937			
transport	894.424	—		 		894.424	—
Eden izmed novejših obratov v PE grafika je obrat tiskarskih barv
zaostaja za planom za 14,81 %. Ta zaostanek je manjši od onega v prvem trimesečju, ki je znašal 15,07%, kljub temu, da so zaloge gotovih izdelkov v primerjavi s prvim trimesečjem močno porasle v vseh enotah, največ v metalurgiji.
Vplivi na odstopanje od vrednosti prodaje, ki je bila po osnovnem planu planirana v merilu celotnega podjetja za prvo polletje.
Vrednost manjših prodanih količin od planiranih 51.387.190.-din; vrednost večjih prodanih količin od planiranih 15.927.809,-din; izpad zaradi manjšega fizičnega obsega realizacije 35.459.381.-din.
Izpad fizičnega obsega realizacije v metalurgiji bo pretežno nadoknaden v drugem polletju, saj ne gre za izpad proizvodnje, temveč so ostale večje količine cinkove pločevine in prahu na zalogi za izvoz. Dočim izpadov ostalih dveh enot ne bo mogoče nadoknaditi, ker proizvodni plani niso bili doseženi.
Prodaja v tujino
V	prvem polletju smo izvozili izdelke v vrednosti 3.017.825 $, kar predstavlja 89,7% za to razdobje planirane vrednosti. V primerjavi z istim razdobjem preteklega leta smo zaostali za 2,58%. Do tega je prišlo zaradi zalog, ki so posledaca negotove valutne situacije v svetu.
Za konvertibilno valuto je bilo prodano 62,23% vrednosti izvoza, preostanek pa za vzhodnoevropsko klirinško valuto.
PROIZVODNI REZULTATI
Primerjava z istim razdobjem preteklega leta:
V	merilu celotnega podjetja
Primerjava knjigovodsko ugotovljene realizacije z letnim pla-nom daje ugodnejši rezultat, ker pada sezonska prodaja nekaterih izdelkov v prvo polletje in ker ni izločen vpliv gibanja prodajnih cen ter odprodaje materiala.
Realnejšo sliko gibanja oziroma doseganja planirane realizacije nam daje primerjava z
2 CINKARNAR
Vakumski filtri v obratu titanovega dioksida
je porasla proizvodnja v prvem polletju letos v primerjavi z ono, ki je bila dosežena v istem razdobju preteklega leta za 16,41 %•
Posamezne poslovne enote pa so dosegle v primerjavi s proizvodnjo, ki so jo ustvarile v lanskem prvem polletju, naslednje stopnje povečanja: PE metalurgija — povečanje za 11,90%, PE kemija — povečanje za 16,33 %, PE grafika — povečanje za 25,30%, PE vzdrževanje — povečanje za 1.045,89%.
Doseganje proizvodnje planirane po osnovnem planu za prvo polletje 1973
V merilu celotnega podjetja je bil osnovni plan brez PE Ti02 ki še ni pričel obratovati dosežen z 88,60 %.
Posamezne poslovne enote so dosegle v tem razdobju po osnovnem planu planirano proiz-izvodnjo: PE metalurgija 100,31 %, PE kemija 88,62%, PE grafika 78,38%, PE vzdrževanje 44,06 %•
Izpadi proizvodnje posameznih proizvodov, ki so vplivali na nedoseganje planirane proizvodnje
PE metalurgija — je sicer po osnovnem planu predvideno proizvodnjo dosegla zaradi močnega povečanja proizvodnje nekaterih masovnih proizvodov, s čimer je bil vrednostno pokrit izpad proizvodnje ostalih proizvodov. Dosežena ni bila planirana proizvodnja naslednjih proizvodov: cinkove žice — dosežena 45,11%, zamak cinka — doseženo 66,55%, pocinkanih žlebov in cevi — doseženo 72,28 %, rondel
—	doseženo 89,31 %, vlitih anod
—	doseženo 94,17 %, dimnih tuljav — doseženo 77,74%, med-
(Nadaljevanje na 3. strani)
Polletni poslovni rezultati
y 33
m si 4«^ 'i~i
me in priimek;	rojertje):
■pol.	stanujoč (a);
•fflentzucij*;.	........... ................-•
icHliC:  .. .k ........ ...v----------------	;....   -
;kor.no število »očkr ..	znak :...........
. ...............,.....:..........-.......-..........
Vsi, ki tekmujete za športno značko TRIM boste v mesecu septembru imeli priliko ob tednu TRIM v raznih panogah kot so kolesarjenje, tek ali hoja, TRIM steza, kegljanje in streljanje pridobiti manjkajoče točke za športno značko.
Zanimivosti iz celjskih kulturnih dejavnosti
Ali veste, da mora celjski Zavod za spomeniško varstvo med drugimi nalogami letos pripraviti tudi spomeniškovarstveni red za območje Podčetrtka zaradi izdelave projekta izgradnje zdrav-stveno-turističnega centra Atomske Toplice? Vseboval bo tudi predloge za vključitev kulturnih in naravnih spomenikov Obsotelja v turistično ponudbo.
Ali veste, da so strokovnjaki Zavoda za spomeniško varstvo Celje odkrili doslej naj starejšo fotografijo Celja iz 70. let preteklega stoletja, iki prikazuje pogled na celotno mesto in jo je izdelal fotografski mojster Martini? Stari posnetki naših naselij so za spomeniškovarstveno službo dragocena dokumentacija o izgledu naših krajev v preteklosti.
(Nadaljevanje z 2. strani)
tem je planirana proizvodnja priključkov presežena za 24,90%.
V	PE kemija — ni bila dosežena planirana proizvodnja naslednjih proizvodov: kromovega galuna — doseženo 47,30 %, natrijevega hidrosulfita — doseženo 48,31%, natrijevega sulfida — doseženo 74,77 %, litopona — doseženo 62,95%, ultramarina — doseženo 0,02%, svinčevih oksidov — doseženo 77,54%, modre galice — doseženo 72,69%, modrega bakra — doseženo 79,64 %, flovita — doseženo 98,85%, organskih barvil — doseženo 78,54%, tekstilnih pomožnih sredstev — doseženo 95,71 % in ftalatnega mini j a — doseženo 66,94 %.
V	PE grafika — osnovni plan sicer ni bil dosežen, vendar je kumulativno doseganje le-tega v šestih mesecih boljše od onega v treh mesecih. Dosežen ni bil plan naslednjih proizvodov: ke-molit plošč — doseženo 91,57%, tiskarskih barv — doseženo 43,75 %, pomožnih sredstev — doseženo 41,15%, organolov — doseženo 59,03 %.
PE vzdrževanje — proizvodnja: osnovni plan galvane je bil dosežen s 45,05%, betonskih vot-lakov pa z 39,96%.
Izkoristek časovnega fonda in produktivnost dela
Izkoristek možnega časovnega fonda je bil boljši od onega v istem razdobju preteklega leta — za 0,87%. Manj je bilo izostankov odsotnosti zaradi koriščenja rednega letnega dopusta za 0,61%, zaradi boleznin in materinstva za 0,67; več pa je bilo izostankov iz naslova izpolnjevanja državljanskih dolžnosti — za 0,11% in neopravičenih izostankov z dela za 0,30 o/
Število opravljnih ur na zaposlenega je bilo povečano od 983 na 996 ur oziroma za 1,32%, na kar je poleg boljšega izkoristka časovnega fonda vplivalo tudi večje število nadur. Število nadur je v primerjavi z istim razdobjem preteklega leta porasla za 163%; v strukturi opravljenih ur pa je njihova udeležba porasla od 3,36%, kolikor je znašala v istem razdobju preteklega leta na 3,58%. Izvršene nadure
predstavljajo polletni časovni letu udeležena v bruto realizaciji fond 51,6 delavcev.
51,6
Produktivnost dela na zaposlenega je porasla za 8,15%,-tehnična produktivnost dela pa le za 6,67%, ker je v primerjavi s preteklim letom poraslo število opravljenih ur na zaposlenega.
FINANČNA UČINKOVITOST POSLOVANJA
Primerjava z istim razdobjem preteklega leta
Čeprav so bili tokovi, ki so vplivali na finančne rezultate (devalvacija, revaivacija, domače zamrznitve cen) v obeh letih skoraj enaki (le da so nam v preteklem letu bile-mo ve cene odobrene že 25. maja, letos pa 28. junija) smo letos dosegli znatno boljše poslovne rezultate.
76,65
istem razdobju pre-
U *	llU,UOUJ W H
teklega leta pa ikar z 81,4%.
Navedena gibanja so posledica povečanja fizičnega obsega prometa in spremenjene strukture proizvodnje v skladu s postopno preorientacijo proizvodnje po sanacijskem programu.
Primerjava s planiranim poslovnim rezulatom
Planirani dohodek je bil dosežen le s 44,37 %, ker je porasla udeležba porabljenih sredstev v realizaciji bolj kot pa je bilo to s planom predvideno (od 74,56 % na 76,65%), na kar je odločilno vplivalo povečanje udeležbe porabljenega materiala (od planirane 65,32% na 67,86%).
Ta odstopanja od planirane strukture realizacije so posledica podražitev surovin in ostale-
Proizvodnja tiskarskih barv je zelo zahtevana, kvaliteto je treba nenehno spremljati. To delo opravljajo s specialnimi napravami v laboratoriju — na sliki.
Ob porastu netorealizacije za 20% in porastu fizičnega obsega proizvodnje (ugotovljenega po stalnih cenah) za 16,41 % smo ustvarili ostanek dohodka za neto sklade v znesku 2.134.128 din medtem smo prvo polletje preteklega leta zaključili z izgubo v višini dinarjev 7.702.871.
Odnos med gibanjem realizacije in porabljenih sredstev je v letu 1973 ugodnejši, saj so porabljena sredstva v letošnjem
FluorografsKa akcija v Celju
ga materiala, saj znašajo obračunane razlike v cenah 8.079.652 dinarjev. V tem znesku pa ni zajeta podražitev tekočih goriv, ki se obračunava direktno v proizvodnji pare, in ne podražitev vseh uslug, do katerih je prišlo v tem razdobju.
Po drugi strani pa so bile prodajne cene izdelkom zamrznjene skozi vse polletje. Podražitve so najbolj prizadele poslovni enoti metalurgije in kemije, kar se odraža v padcu a-kumulativnosti v primerjavi s prejšnjimi razdobji letošnjega leta.
V času od 27. avgusta do 18. septembra je bila v Celju fluoro-grafska akcija, ki je bila povezana z odkrivanjem sladkorne bolezni pri občanih starih nad 40
let. Fiuorografiranje je bilo obvezno za 1.310 članov našega kolektiva, izmed katerih se jih o-koll 100 ni odzvalo vabilu; ti so bili v večini pregledani naknad-
no. Pri ugotavljanju sladkorne bolezni je bilo odkritih 26 primerov diabetisa. Rezultati flu-orografiranja bodo znani predvidoma do sredine oktobra.
Poleg navedenih vplivov pa je na nedoseganje dohodka vplival tudi manjši obseg poslovanja od planiranega, saj je izpadla mas prvega pokritja tiste proizvodnje, ki je le-tega še ustvarjala.
Ker je bila tudi delitev dohodka bolj intenzivna od realizacije, je bilo doseženo le 24,4 % planiranega zneska za bruto sklade v znesku dinarjev 4.176.021.
ŠKODLJIVI SAMOVOLJNI NAPUSTI DELA
Samovoljni napusti dela so istočasno zelo škodljivi za delovno organizacijo in za delavca.
Ni potrebno na široko trditi, da predstavljajo samovoljni napusti dela oziroma izstopi iz delovne skupnosti in krajši neopravičeni izostanki od dela velike motnje pri poteku proizvodnega in upravnega procesa. Take motnje so v naši delovni skupnosti še izrazitejše, saj nimamo na voljo zadostnega števila delavcev na delovnih mestih. Vsekakor pa tudi v bližnji prihodnosti ne bomo mogli računati na rezerve, ki bi nam omogočile pokrivanje nepredvidenih odsotnosti od dela.
V	prvi polovici leta 1973 je od skupnega števila 210 izstopov iz delovne skupnosti 145 delavcem prenehalo delovno razmerje zaradi samovoljne zapustitve dela.
Če k temu številu prištejemo še povprečno čez 80 delavcev, ki so bili mesečno v bolniškem sita-ležu so nam težave pri vodenju in organiziranju proizvodnega in upravnega procesa lahko razumljive.
V	tem sestavku pa želimo sodelavce opozoriti, na veliko škodo, ki jo utrpijo zaradi samovoljne zapustitve dela oziroma izstopa iz delovne skupnosti.
V	89. členu Statuta Cinkarne je zapisano, da se šteje, da je delavec samovoljno prenehal z delom, če neopravičeno izostane
z dela več kot 3 dni. Razumljivo je da v item primeru delavec šele peti dan po prenehanju dela zahteva delovno knjižico. Zato lahko tudi šele peti dan nastopi delo v drugi delovni skupnosti. S tem je njegova delovna doba prekinjena če delavec, ki je prekanil delovno razmerje z delovno skupnostjo že tretji dan ne prične delati v drugi delovni skupnosti.
Prav prekinitev delovne dobe pa predstavlja za delavca tisto veliko škodo, na katero delavec pri samovoljnem napustu dela najčešče ne pomisli.
Zaradi take prekinitve delovne dobe je delavec prikrajšan pri koriščenju -letnega dopusta, najemanju potrošniških kreditov in kar je najbolj važno je pri-
krajšan, za celo vrsto pravic iz naslova zdravstvenega invalid-skega-pokojumskega zavarovanja.
Sodelavci, ki si najdejo ustreznejše delovne pogoje v drugi delovni skupnosti, naj se zato zaradi izstopa iz delovne skupnosti poslužujejo tako imenovanega rednega prenehanja delovnega razmerja. V tem primeru so seveda po odločitvi, da bodo izstopili še dolžni ostati na delu najmanj 1 mesec in največ 4 mesece, odvisno pač od delovne dobe oziroma delovnega mesta, ki ga zasedajo. Kolikor ne osta-
Kolesarski rally
V okviru športno-rekreacijskih srečanj, ki jih je organizirala Komisija za šport in rekreacijo v počastitev stote obletnice Cinkarne, je bil v soboto, dne 22. septembra kolesarski rally.
Proga je potekala od upravnega poslopja našega podjetja mimo Klime in EMO po Bežigrajski cesti, skozi Trnovlje,
Ljubečno in Arclin do pokopališča v Vojniku, kjer je zavila mimo Šmartinskega jezera proti Šmartnem v Rožni dolini. Cilj je bil na Lopati pri gostišču Ljubica.
iz drugih kolektivov, prišel pa je le eden — Božidar Nareks iz Klime, učenec kovinarske stroke, ki je zvedel za tekmovanje s plakata v njihovem podjetju.
Tako je izgledala hala titanovega dioksida med izgradnjo.
nejo na delu še toliko časa, se šteje, da so samovoljno prenehali delati in lahko delovna organizacija sproži postopek za povrnitev škode, (ki je s tem nastala. V vsakem primeru pa se je o želji po izstopu iz delovne skupnosti potrebno pogovoriti s svojim predpostavljenim na delovnem mestu in s kadrovikom.
Prepričan sem, da prihaja često do izstopov iz delovne skupnosti zaradi trenutnih konfliktnih situacij med sodelavci (podrejenimi in nadrejenimi). S takim odkritim in temeljitim razgovorom pa bi se dalo veliko konfliktov zgladiti in preprečiti prekinitev delovnega razmerja.
Naj še poudarim, da je sodelovanje kadrovika v takem razgovoru potrebno predvsem zato, da bi se v skrajnem primeru lahko namesto prekinitve delovnega razmerja dogovorili za premestitev na drugo delovno mesto oziroma v drugo delovno enoto.
Naj na koncu poudarim, da pogosto menjavanje delovnih skupnosti in delovnih mest ustvarja delavcem slabo osebno karakteristiko in nasploh predstavlja najčešče za delavca večjo škodo -kat korist. Tako kot nismo v naši delavni skupnosti naklonjeni kandidatom za zaposlitev, ki po krajšem času menjavajo delovna mesta, imajo enak odnos do takih delavcev tudi druge delovne skupnosti. Dejstvo je tudi, da delavec šele po določenem obdobju na delovnem mestu dosega dobre delovne rezultate. To stališče psihologije dela se v praksi praviloma vedno potrjuje.
Janez KAPUN
Zaradi izredno slabega vremena, saj je vse jutro skoraj do 9. ure deževalo, ni bilo pričakovati, da bo sploh kdo prišel s kolesom na start. Toda presenečenje: dež je prenehal in postopoma se je zbralo 28 kolesarjev, ki so star-tali v manjših skupinah.
To kolesarsko krožno vožnjo smo sicer imenovali rally, vendar to ni bila preizkušnja hitrosti temveč preizkus moči, saj je bilo treba prevoziti 21 kilometrov dolgo pot po asfaltirani in makadamski cesti z več strmimi vzponi in spusti mimo dveh kontrol (v Arclinu in v Šmartnem).
Progo so prevozili vsi tekmovalci brez okvare, le tovariš Bevk je tik pred ciljem staknil žebel, kar pa ga ni oviralo, da ne bi vztrajal do konca. Na cilju so vsi tekmovalci prejeli medalje in se okrepčali z vročim čajem, ki se je pošteno prilegel.
Če ne bi bilo vreme tako ponagajalo, bi prišlo pravgotovo mnogo več tekmovalcev — tudi
SLG v novi sezoni
Umetniški program, ki ga Slovensko ljudsko gledališče želi uresničiti v novi sezoni, je zasnovan na nekaterih značilnostih, ki mu dajejo posebno privlačnost. Izbrana dela zelo jasno razkrivajo svoj izpovedni gledališki svet in so zato razumljiva vsakemu gledalcu, ki želi vstopiti v gledališko dogajanje in gledališko umetniško ustvarjanje. Prav tako je razvidna vsebinsko idejna plat izbranih del, saj se ob estetsko neporečnih tekstih srečujemo s prepričljivo ideološko konfrantaoijo in z naprednimi humanimi idejami.
Med izbranimi deli je največ komedij iz domače in svetovne literature med njimi več novitet prave odrske vrednosti.
Veno Taufer:	PROMETEJ
ALI TEMA V ZENICI SONCA.
Metaforično nenavadno bogata radostno odprta in miselno razkošna drama o Prometeju, ki ne ukrade ognja bogovom, kakor nas podučuje starogrška mitologija, marveč ga šele izumi za bogove same. Ogenj, predstavlja v Tauferjevi pesniški govorici Ljubezen in Resnico, ki pa se posameznim osebam v igri različno kažeta: Prometeju kot humanistična ljubezen do ljudi, inženirju Hefajstu kot matematični odnos med elementi, županu Zevsu kot red in napredek, mladi Pandori kot otroška pristnost bivanja in podobno. Delo daje veliko možnosti za blesteče, lepotno doživeto poetično gledališče na visokem nivoju človečnosti. Krstna uprizoritev.
Anton Pavlovič Čehov: UT-
VA. Končno se bomo srečali z uprizoritveno nadvse vablji-
vim avtorjem, velikim ruskim klasikom. Skozi vso njegovo komedijo je čutiti neustavljivo željo po ustvarjalnosti, ki jo ljudje v interni provincialni malomeščanski sredini niso zmožni uresničiti, brezuspešno koprnijo po sreči. Banalnost, ki jiih obkroža in ki jo nosijo v sebi, jim določa tudi banalne usode. Utva — galebica — je mišljena kot simbol porušenih iluzij, ptica, ki jo človek ustreli zgolj iz dolgočasja, ker trenutno nima kaj drugega početi.
Ervin Fritz: KRALJ MAL-HUS. Med redke slovenske buffo komedije, ki ustrezajo kvalitetni ravni in zahtevam sodobnega gledališča, štejemo tudi Fritzovo delo. Odlikujejo ga — avtor je obdelal temo prosto po Cankarju — blag, ljubezniv humor, duhovita sa-tiričnost tako na dnevno pa-rolarstvo kakor tudi na samo gledališče, spreten dialog ter domiselna transfiguracija Cankarjeve novele iz Knjige za lahkomiselne ljudi. V vsesplo-
Pričetek tečajev pri Delavski univerzi
Delavska univerza Celje pričenja na osnovi potreb in interesov delavcev v novi izobraževalni sezoni 1973/74 naslednje izobraževalne oblike.
TEČAJI	Rok prijave	Datum pričetka
1. Tečaj za strojepisje: začetni in nadaljevalni	1. 9. 1973	prva polovica septembra
2. Tečaj nemškega jezika: začetni in nadaljevalni ter konverzacijski	L 9. 1973	prva polovica septembra
3. Tečaj angleškega jezika: začetni in nadaljevalni	10. 9. 1973	druga polovica septembra
4. Tečaj italijanskega jezika: začetni	20. 9. 1973	oktober
5. Tečaj stenografije	20. 9. 1973	oktober
6. Tečaj za kurjače centralnih kurjav	20. 9. 1973	oktober
7. Tečaj tehničnega risanja	1. 9. 1973	druga polovica
8. Tečaj za voznika viličarja in težke mehanizacije (buldožer, bager itd.)	L 9. 1973	septembra prva polovica septembra
9. Tečaj za skladiščnike	20. 9. 1973	oktober
Interesente vabimo, da se vključijo v tečaje pri Delavski univerzi Celje, ker je to zelo ugodna priložnost za pridobivanje in izpopolnjevanje znanja ter veščin pri delu.
Razen navedenega organiziramo in izvajamo še razne druge izobraževalne oblike.
Vse informacije daje DU Celje, Cankarjeva 1.
DELAVSKA UNIVERZA CELJE
Spomeniškovarstvene akcije
Zavod za spomeniško varstvo Celje, ki je pristojen za vso celjsko regijo, je v zadnjih letih izredno povečal število spomeniško-varstvenih akcij na svojem območju. Še pred leti je imel komaj po dve ali tri na leto, že lani pa skoraj ni bilo občine, kjer bi ne imeli vsaj po eno akcijo v teku. Letošnji program je skorajda še obsežnejši. K temu so pripomogle dotacije kulturnih skupnosti in še posebej dodatna pomoč slovenske kulturne skupnosti za nerazvite predele.
V letošnjem letu je že zagotovljen denar za spomeniško-varstvene posege kar na treh o-bjktih v občini Celje, in sicer za nadaljevanje raziskav in sanacije razvalin gradu Gornje Celje, za taborno cerkev na Svetini in za popravilo ostrešje in kritine na stolpu in.-delu gradu Lemberk pri Dobrni.
Občina Šmarje pri Jelšah je druga po številu spomenikov, kar se odraža tudi v številu at cij. Nadaljevali bodo dela pri Mariji na Pesku, začeli obnavljati streho v Olimju in na gradu Podsreda ter nadaljevali dre-nažna dela na kapelicah pri sv.
Roku nad Šmarjem, kjer bodo hkrati skušali zaščititi kot etnografski spomenik tudi kaščo.
Razen tega pa bodo nadaljevali lani začetna dela v Dreveniku pri Kostrivnici, kjer je treba
Obrat za proizvodnjo kemollt plošč
sanirati zidovje in popraviti žlebove na gotski podružnični cerkvi.
V	Sloveskih Konjicah bodo nadaljevali dela na Tattenbac-hovem gradu, kjer bodo skušali izdelati statično presojo za obnovo stolpa in opraviti izkope do baročnih nivojev. Nadaljevali bodo tudi dela na kartuziji v Žičah.
V	Rovtu pod Menino planino
bo treba zaščititi odkrite im restavrirane freske pred talno vlago, ki vdira v zidovje, na Branku nad Radečami pa bodo obnavljali zunanjščino gotske podružnice.
Seznam načrtovanih akcij, za katere je večinoma že zagotovljen tudi denar, zaključujejo zaključna dela na Lutrovi kleti gradu v Sevnici.
šni službi »zabavnih« nepre-tencioznih pa vendarle literarno užitnih, gledališko hvaležnih tekstov dopolnjujemo željo našega občinstva, ki si želi čisto sodobno komedijo izpod peresa domačega avtorja. Krstna uprizoritev. ZA STARO PRAVDO. Pod tem delovnim naslovom bomo pripravili večer poezije v spomin na kmečki punt, v redakciji Bojana Štiha. V recitalu, ki bo na voljo šolam in kolektivom, so zbrane Aškerčeve balade iz ciklusa, po katerem je povzet naslov recitala, ter Balade Petriče Kerempiha Miroslava Krleže. S to svečano uprizoritvijo bomo nadaljevali tradicijo naših pesniških večerov.
Franček Rudolf:	CELJSKI
GROF NA ŽREBCU. Tudi v tej zanimivi igri mladega slovenskega avtorja se nam razgrinja pisana paleta samih gledaliških možnosti. Za o-grodje svoje fantazijske predstave je vzel avtor legendo o
celjskih grofih, spor med Friderikom in Hermanom zavoljo Veronike. Zgodovinske o-sebe je postal v razbrzdano in slikovito sredino potepuških komedijantov, »ki potujejo od sejma do sejma, kažejo slike in prikazujejo grozljive zgodbe«. Izrazito gledališko, ljudsko gledališče, ki na svoj način bogati priljubljeni dramski ciklus o Celjanih. Krstna uprizoritev.
Carlo Goldoni:	SLUGA
DVEH GOSPODOV. Po uspe hu, ki smo ga pred leti imeli s Krčmarico Mirandolino, se spet vračamo k dobremu staremu, preizkušenemu ljudske^ mu komediografu, k njegovi lahkotni veseloigri z znano in vendar vselej znova zaželeno igro zapletenlih usod, duhovitih preoblek, nenadnih komedijskih obratov, besedne in situacijske komike, obveznega srečnega konca. Goldoni je bil nekdaj pri nas najbolj igran avtor evropske klasike, saj izvira iz najbolj ljudske commedic deli’arte.
Alfred Jarry: UBU KRALJ ALI POLJAKI. Iz zakladnice napredne evropske dramatike, iz danes že klasičnih postavk sodobnega modernega gledališča smo vzeli ob svojem času gotovo najbolj šokantnega dramatika, ki je s tem delom (196) udaril naravnost v osnovne meščanskega ustaljenega gledališkega in literarnega mišljenja. Francoski avtor na burlesken način, kararetno duhovito drži družbi zrcalo, se posmehuje meščanstvu in njegovi zlagani morali, z renesančno razgibanimi prizori slika njegove deformacije, piše najbolj črno kroniko neke zgodovine. Še vedno aktualna groteskna politična satira, ki bo na Slovenskem prvikrat predstavljena!
Juro Kislinger:	IGRA O
ZMAJU. V času novoletnih prireditev bomo imeli novo igro za otroke, ki jo je Juro Kislinger napisal z izrednim smislom za otroško psiho in njeno dojemljivost za slikovito pripoved. Igra temelji na
duhoviti domislici o zmaju, ki si ga župan oblastnež omisli in na račun itujih miz spita do take gorostasnosti, da je v strah in trepet vsem, ki bi se upali županu upreti. V igri so vse elementi ljubljanskega bajanja, počenši pri treh bratih in sedmerih gorah. Za stare in mlade. Krstna uprizoritev.
Igor Torkar: POŽAR. Na
Odrgu Herberta Griina bomo postavili novejše delo pisatelja, ki v obliki monodrame razmišlja o usodnih poteh in ciljih igralca, o njegovem tragičnem minevanju in uresničevanjih, ki so vezani na gole trenutke gledališke predstave. Igor Torkar nam prikazuje njegove boje, zmage in poraze, stopa za kulise njegovih najintimnejših samoizpovedi trenutkov in nam skuša razkriti njegovo resnico. Krstna uprizoritev.
Letne športne metalurške igre
Maloštevilčni gledalci (clnkamarji, ki niso tekmovali), so vpodbu-jali naše tekmovalce pri vseh disciplinah
Vili Lešek je zastopal barve naše kegljaške ekipe
Na letošnjih Metalurških športnih igrah se je zbralo izredno veliko tekmovalcev, saj so poleg predstavnikov črne nastopili tudi zastopniki barvaste metalurgije; sodelovalo je okoli 300 tekmovalcev iz podjetij, ki so pred dobrima dvema letoma podpisala samoupravni sporazum v okviru črne in barvaste metalurgije. Organizacija te športne manifestacije je bila letos zaupana našemu podjetju.
Predstavniki iz železarn Jesenice, Ravne in Štore, Mariborske livarne, Tovarne dušika iz Ruš,
čudež, bi rekli naši predniki, naslednji dan je bil soncem, sicer ne brez grozečih oblakov, ki le
Srečanje odbojkarskih ženskih ekip Cinkarna : Železarna Ravne
Tovarne glinice in aluminija iz Kidričevega, IMPOL iz Slovenke Bistrice ter iz našega podjetja so se pomerili v naslednjih športnih disciplinah: v nogometu, kegljanju, odbojki, streljanju in TRIM štafeti.
Organizatorji te športne manifestacije so bili dan pred srečanjem sila nejevolni; nizki oblaki in nenehen dež so grozili, da bodo predvideno prireditev v celoti pokvarili. Toda, zgodil se je
niso skazili športnega vzdušja.
Ob 8. uri so se tekmovalci zbrali na Glaziji, kjer so jih pozdravili predstavniki našega pod-
jetja Marjan Leban, predsednik prireditvenega odbora, Franjo KLimger, dipl. ing., generalni direktor Cinkarne in Janez Kavčič, predsednik komisije za rekreacijo in metalurške športne igre.
Srečanja v posameznih panogah so bila zelo napeta.
NOGOMET. Nogometna moštva so bila razdeljena v dve skupini po štiri ekipe. V prvi skupini so tekmovali: Mariborska livarna : Cinkarna, Celje 2 : 1 (1 : 1), IMPOL, Slovenska Bistrica : Tovarna dušika, Ruše 0:5 (0:2), IMPOL : Cinkarna 0 : 1, (0 : 0), Mariborska livarna : Tovarna dušika 5 : 1 (2 : 1).
Vrstni red v prvi skupini je bil naslednji: L Mariborska livarna, 2. Tovarna dušika, Ruše, 3. Cinkarna, 4. IMPOL, Slovenska Bistrica.
Ekipe v drugi skupini so dosegle naslednje rezultate: Železarna Ravne : Tovarna glinice in aluminija 4: 0 (2 : 0), Železarna Jesenice : Železarna Štore 0 : 3 (0 : 4), Tovarna glinice in aluminija : Železarna Jesenice 3 : 1 (1 : 0), Železarna Ravne : Železarna štore 4 : 2 (1 : 1).
Vrstni red v drugi skupini: L Železarna Ravne, 2. Železarna Štore, 3. Tovarna glinice in aluminija, Kidričevo, 4. Železarna Jesenice.
(Nadaljevanje na 10. strani)
SO-
ur-
išu
to,
:ta-
Zbor vseh udeležencev letnih športnih metalurških iger na igrišču NK Kladivar — Glazija
Generalni direktor Cinkarne je na dvoritvi letnih športnih metalurških igrah pozdravil vse člane nastopajočih ekip in iim zaželel mnogo športnih uspehov na tem srečanju.
Enotnost je treba tudi v bodoče krepiti
Sekretarja osnovne organizacije ZK tovariša Leopolda Slapnika smo zaprosili za oceno delovanja družbeno-političnih organizacij |v zadnjih nekaj letih
Ko se ob pripravah na svečano proslavitev 100. obletnice našega podjetja ozremo na vlogo in pomen dela družbeno-političnih organizacij v zadnjih nekaj letih, se spremljevalcem aktivnega družbeno-po-litičnega delovanja, zlasti pa še njegovim aktivnim kreatorjem nudi dokaj pozitivna ocena.
Dejstvo je, da so iz vseh preizkušenj in težav v letih od 1967 dalje, ko je Cinkarna preživljala hudo poslovno krizo, izšle druž-bcno-politične organizacije — tu mislim predvsem na ZK in sindikalno organizacijo — (trdnejše, akcijsko bolj usposobljene, z e-notnim programom in tudi bogatimi izkušnjami.
Ne podcenjujemo slabosti, ki nas še vedno spremljajo in težave, ki se vedno znova porajajo, vendar nas nekateri drugi pomembni kazalci navdajajo z optimizmom za bodoče družbenopolitično delo.
Med najpomembnejše štejem zlasti visoko stopnjo zavesti kolektiva v okviru katerega druž-beno-politične organizacije delujejo.
Zrelost, ki jo je cinkarniški kolektiv že velikokrat izpričal je temelj, ki nas tudi usmerja v našem delovanju.
Tudi če ne ponavljam znanih naporov in samoodrekanja v materialnem in drugih ozirih v letih 1969 — 1970, ko je kriza doživela svoj vrh, nam ostane še vrsto primerov, ki nam to 'potrjujejo.
Taki primeri so zlasti v dodatnem prostovoljnem brezplačnem delu za izboljšanje poslovnih uspehov, znani solidarnosti delavcev med posameznimi poslovnimi enotami in obrati ter enotami, da se podjetje kot celota razvija na vseh področjih svo je dejavnosti.
Drugi pomembni dejavnik, ki pozitivno vpliva na vlogo in utrjevanje družbenopolitične akcije se kaže v enotnosti stališč posameznih družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov in tudi vodstva podjetja.
Zanimivo je, da je bila ta enotnost dosežena v vseh globalnih vprašanjih razvoja podjetja, njegovega poslovanja in usmerjanja medsebojnih odnosov v kolektivu.
Predvsem mislim, da je treba to enotnost v prihodnje še krepiti ne glede na to, kdo je iniciator posameznih stališč. Nedvomno so poti do oblikovan ja stališč pri posameznih organizacijah in organih različne, kar je ne le normalno, ampak tudi nujno, glede na specifičnost le-teh, vendar je predvsem pomemben končni rezultat za skupno izvedbo zadanih nalog.
Naj poudarim, da je organizacija ZK v Cinkarni na svojih delovnih konferencah pri sprejemanju stališč in Sklepov vedno uspela te sklepe vključiti v akcijski program samoupravnih organov, še važnejše pa je dejstvo, da so hili ti sklepi v veliki večini primerov tudi realizirani.
Qb splošni oceni dejavnosti družbeno-političnih organizacij
pa ne smemo tudi mimo njihove aktivnosti v razvoju samoupravnih odnosov, realizacije ustavnih dopolnil in prizadevanju, da se funkcije odločanja v čimvečji meri prenesejo na širši krog delavcev, ki v okviru sedanjih PE in bodočih TOZD zagotavljajo skladen razvoj podjetja.
Ob tej decentralizaciji, ki nujno mora sproščati samoiniciativnost in vzpodbujati k večjemu osebnemu prispevku pri delu vseh zaposlenih, saj temelji tudi na materialni stimulaciji, pa je potrebno opozoriti na veliko vlogo in odgovornost družbenopolitičnih subjektov v podjet ju predvsem z vidika nujnosti skladnega razvoja in skrbno pretehtanih odločitev.
Normalno je, da taki procesi nosijo s seboj težnje, ki so lahko v določenem obdobju tudi škodljive ne glede na to ali se le-te pojavljajo v želji, da se zadržijo stari odnosi, ki niso v zadostni meri vzpodbujali k širjenju krogov dejanskega odločanja o rezultatih dela, ali pa v drugi skrajnosti, da se za vsako ceno kar čez noč dosežejo rezultati, kateri po svoji naravi predstavljajo proces daljšega obdobja.
Družbenopolitične organizacije morajo biti sposobne te pojave spremljati in analizirati ter usmerjati razvoj take politike po poti realizma in optimalnih rezultatov, kajti v nasprotnem primeru se vse bolj intenzivno večajo možnosti nesporazumov in zaostrenih medsebojnih odnosov, kar v bistvu nosi s seboj nezdrave, enostranske in poenostavljene interpretacije.
Nujno bo v prihodnje našo družbenopolitično aktivnost zavestno širiti v smeri vključeva-
Starejši
Nogometno sindikalno prvenstvo v konkurenci starejših članov (nad 35 let starosti) je za nami. Kljub temu, da se iz let v leto prijavlja večje število e-kip, kar Je razveseljivo, saj je konkurenca večja in tekmovanja zanimivejša pa tega za letošnje prvenstvo ne moremo trditi, saj so nekatere ekipe puščale nasprotniku točke brez borb, kar je enkrat storila tudi naša ekipa zaradi nepopolne po-stave.
Delno krivdo za nepopolno prvenstvo v malem nogometu pa nosi tudi slabo vreme, saj je bilo preloženo dvakrat zaradi velikih nalivov. Kljub vsemu pa se bodo morali igralci, ki so bi-
nja večjega dela članstvt^. v delov	'
Še vedno smo preveč zaprti v ozke kroge dogovarjanja in tudi reševanja posameznih problemov, kar dolgoročno ni pozitivno.;
Pri vključevanju večjega števila članov v aktivno delo nastajajo sicer mnogi problemi, saj je vse 'to vezano na čas, prostor, .temeljitejšo pripravo gradiva in slično, vendar mimo te orientacije ne smemo, celo več — dolžni smo jo uresničiti.
Zelo pomembno za učinkovitost družbenopolitičnega delovanja, zlasti pa še za učinkovitost informiranja je tudi aktivnejši odnos vodstvenih delavcev do
li izbrani na naše moštvo v prihodnje zavedati, da zastopajo barve svojega podjetja, katero si po kvaliteti igralcev pravgo-tovo zasluži višji plasman. Za Cinkamo so nastopali: LEBAN Marjan, NIKOLIČ Milan, KO-KOTEC Jože, POSINKE Franc in VIDMAR Viktor, v ekipi sta bila še ing. TUKARIC Marko, ki je bil službeno odsoten in LU-KAŠCEK Zlatko, ki je imel srečen družinski dogodek, rodil se mu je sin, in ni nastopil.
Rezultati tekem:
CINKARNA : EMO 2 : 2, CINKARNA : ŽELEZARNA 1 : 6, CINKARNA : KLIMA 3 : 0 b.b. CINKARNA : AERO 0 : 3 b.b. CINKARNA : OBČINA neodi-
teh vprašanj, kjer smo v zadnjem obdobju, zlasti še po reorganizaciji samoupravljanja dosegli dokaj dobre rezultate. Ti rezultati pa niso povsod enaki, saj mnogi še niso spoznali pomembnosti skupnih dogovorov, ki naj bi jih prenašali v verifikacijo med ljudi v enote, obrate, oddelke itd. Ta nezadostno razvit čut odgovornosti do družbeno-političnega dogovarjanja se občasno potrjuje .tudi'na širših skupih, kot so seje političnega aktiva, ki praviloma zaseda, izven rednega delovnega časa.
Udeležba večkrat ni zadovoljiva, posamezniki se kljub vabilom sej ne udeležujejo, ne morejo pa vedno dovolj opravičiti svojih izostankov.
Razumljivo je potemtakem, da v .takih primerih ni mogoče organizirati po enotah in obratih ustrezne razprave z globljim razlaganjem posameznih zadev, kar seveda lahko vodi v enostranske, necelovite zaključke.
Vse to so poleg uspešnega delovanja družbenopolitičnih organizacij še odprte naloge, katerih uresničitev bo zahtevala še dosti naporov in odločnosti pri delu.
grano.
Listvica I. lige starejših članov:
odig. tekem		razlika v golih
1. ŽELEZNICA	5	19 : 5
2. AERO	5	14 : 8
3. EMO	4	6 : 8
4. CINKARNA	4	4 : 11
5. OBČINA	3	4 : 12
6. KLIMA	3	2 : 7
Polnite v preparator — pomožno sredstvo v grafiki v plastične posode
člani slabše kot lani
Program prireditev
ob 100-letnici podjetja
Delovni kolektiv CINKARNA — CELJE letos proslavlja 100-letnico podjetja. V počastitev tega pomembnega jubileja vas vabimo na naslednje prireditve pred osrednjo slovesnostjo, ki bo dne 6. oktobra 1973.
23. SEPTEMBRA 1973, OB 9. URI:
veliki šahovski turnir v sindikalni dvorani Cinkarne — Celje, na katerem bo sodelovalo 12 ekip iz celjskega področja;
26.	SEPTEMBRA 1973, OB 15,30 URI:
gasilsko tekmovanje v Cinkarni — Celje na katerem se bodo pomerila prostovoljna gasilska društva in poklicne gasilske enote;
27.	SEPTEMBRA 1973, OB 15,45 URI:
na Glaziji nogometna tekma NK OLIMPIJA : NK MARIBOR ob 15. uri se bosta pomerili cinkamiški ekipi DEBELI IN SUHI;
3. IN 4. OKTOBRA 1973, OB 16. URI:
bodo v kinu Metropol predvajali film o Cinkarni
6. OKTOBRA 1973 OB 11. URI
OSREDNJA PROSLAVA 10 0-LETNICE PODJETJA ob novi tovarni titanovega dioksida.
od 13. ure dalje na Gričku tovariško srečanje s kulturnim in športnim programom.
Delovni kolektiv CINKARNE CELJE
Najtežje je
(Nadaljevanje s 1. strani)
Razgovor z generalnim direktorjem Cinkarne — Celje, Fra-njom Klingerjem, dipl. ing. ob visokem jubileju podjetja.
in izboljšati tehnološke postopke. Načrtujemo tudi manjše in vesticije v finalizacijo nekaterih naših proizvodov oziroma izpopolnitev proizvodne palete. V zvezi z intenzivnimi pripravami na povezovanje kemijske industrije pa moramo vse naše načrte temeljito pregledati in jih uskladiti celotnimi potrebami.
Kako ocenjujete gospodarski položaj podjetja v letošnjem letu?
V letošnjem letu smo načrtovali dobre poslovne rezultate, žal pa nam je požar v obratu titanovega dioksida ‘te načrte močno pokvaril.
Cinkarna — Cel je je prehodila težko pot, ki je pogosto iz-gledala brezupna, vendar danes lahko trdimo, da je bila naša pot pravilna, kar kažejo doseženi poslovni rezultati. To seveda ni zasluga posameznika ali skupine ljudi, temveč celotnega
za nami
kolektiva, zlasti tistih ljudi, ki so v teh težkih pogojih ostali zvesti kolektivu, nadalje samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij in uprave podjetja. Zrelost kolektiva je bila prvi pogoj, da smo lahko dosegli to, kar smo, seveda ob pomoči zunanjih dejavnikov, zlasti občinski forumi so imeli vedno razumevanje za našo problematiko.
Kako ocenjujete razvoj družbenega standarda v tem obdobju?
Kljub velikim težavam smo v tem obdobju vlagali precejšnja sredstva v družbeni standard, bodisi na področju rekreacije in letnega oddiha, kakor tudi pri reševanju stanovanjskih vprašanj (nakup stanovanj, krediti za individualno gradnjo). Danes je problem nakupa stanovanj težji, ker so stanovanja zelo draga, zato se je podjetje preorientira-lo na individualno gradnjo, ker bomo na ta način lahko rešili več stanovan jskih problemov. Ce bi se situacija ekonomsko stabilizirala, bo potrebno poiskati take oblike, da bomo čim prej pridobili več stanovanj; letno bomo morali zagotoviti najmanj dvajset stanovanj, da bomo lahko odpravili kritično situacijo, ki trenutno vlada na ‘tem področju.
Sodelavci, ki so preko 30 let zaposleni v podjetju
AGREŽ Franc DEČMAN Anton JUS Alojz LUŽAR IVAN TERGIAV Franc VALENCAK Jože VREČAR Anton ŽELE Pavel
Sodelavci, ki so preko 25 let zaposleni v podjetju
APNAR Vinko BRATINA Ernest CATER Maks DIMEČ Jožica FRANCE Anton FEGUŠ Karel GUTENBERGER Franc HAAS Vinko HANCIC Mihael JELEN Emil JERAM Stanko JUG Milan KAC Stanislav KARNER Stanko KERCEK Rudi KOLAR Ludvik KOMERICKI Stanko KOŠIR Slavko KOVAČ Franc KOVAČ Štefan KOVAČIČ Jože KRAJNC Majda KRISTAN Stanko KROŠL Stanislav KUKOVIČ Anton LAMPRET Lovro LEDINSKI Milivoj LJUBIČ Marija LONČAR Ivan MAK Stanko MUROVIC Drago NOVAČAN Franc NOVAK Hedvika NOVAK Stanislav
Ob koncu razgovora je tovariš direktor dejal, da so perspektivne možnosti za boljši jutri mnogo boljše, kakor so bile pred tremi leti, to pa ne pomeni, da ni treba biti več enoten in prizadeven, kajti če ne bo monolitnosti, se lahko znajdemo tam, kjer smo bili pred tremi leti. Tega se mora zavedati celoten kolektiv.
Z. Šentjurc
NASI
OBREZ Franc OCVIRK Jože OCVIRK Stanko OVTAR Anton PERSOLJA Vinko PLANINŠEK Vinko PLANINŠEK Ivan PLETERSKI Stanislava POČKAJ Marija POKLŠEK Franc POTOČNIK Alojz POŽENEL Franc PUSTOSLEMŠEK Rozika RAMŠAK Karel RAMŠAK Matija ROZMAN Franc SKRLOVNIK Ivan SLATINŠEK Jože SLEMENIK Stanko SMOLE Anton ŠEŠKO Kristina ŠKET Jožef ŠKOBERNE Marija ŠTIFTER Franc ŠULIGOJ Janko VERVEGA Slavko VERVEGA Viktor VIČIČ Ivan VODEB Franc VRBEK Jože VREČKO Olga VRHOVŠEK Jože ZAKOŠEK Alojzija ZDOLŠEK Martin ZORKO Anton ZUPANC Marija
Sodelavci, ki so preko 20 let zaposleni v našem podjetju
AMON Ivan ARCAN Anton AŠENBERGER Jože BABNIK Jožef BAJEC Ivan BELINA Anton BERIČNIK Peter BEZGOVŠEK Ludvik BLAŽIČ Alojz BOTUŠIC Marino BRATINA Franc BRATINA Marija BREŽNIK Marjan BRUMEC Stanislav CAJHEN Jožef CENTRIH Franc CITERER Vladimir COCEJ Oton CANADI Katarina CANADI Štefan CATER Bernard ČEBULAR Jožef CEPIN Martin ČERNELIČ Marko CREPINŠEK Ferdinand ČRETNIK Ivan ČUK Franc
Nekateri kazalci poslovnega rezultata v letih 1967 do 1972
Kazalec	1967	1968	1969	1970	1971	1972
Celotni dohodek v 000 din	252.340	299.790	352.646	290.166	338.182	403.918
Dohodek na zaposlenega din	18.961	26.158	25.563	17.636	40.581	53,458
Povprečen OD na zaposlenega din	880,91	898,41	999,79	1.096,76	1.391,22	1.746,75
število zaposlenih	2.151	2 080	2.206	1.898	1.535	1.544
Izvoz v USA dolarjev	5.350.972	5.991.142	8.515,061	5.667,183	4.918,348	6.157,350
JUBILANTI
DEČKO Franc DANKOVEC Alfonz DERŽEK Avgust DIMEČ Zvonimir DOMJANIC Viktor FERJANC Danijel FILEJ Anton FAJDIGA Julijana GRABAR Franc GRABLER Alojz GUZEJ Stane HERCEGONIJA Ivan HERCOG Jakob HODEJ Egidij HOHNJEC Josip HOKMAN Stjepan HORVAT Bojan HORVAT Julijana HROVATIČ Ivan HRUŠEVAR Jože IVANKOVIČ Ivan JAGODIČ Leopold JANC Rudolf JANČIČ Jože JAVORNIK Kristina JAZBINŠEK Amalija JAZBINŠEK Franc JELEN Jakob JELEN Jernej JESENIČNIK Konrad JOŠT Ana JURAK Jože KAKER Vida KERŠ Ciril KISOVEC Rihard KLENOVŠEK Anton KLINCAR Ivan KNEZ Viktor KOKOT Ivan KOLŠEK Friderik KONEC Alojz KOPRIVNIK Edvard KOREN Karel KORENJAK Franc KORENJAK Viktor KOREZ Anton KOS Ivan KOS Leopold KOS Vili KOSABER Ivan KOŠENINA Franc KOVAČ Jože KOVAČIČ Alojz KOVAČIČ Ivan KRAJNC Rudolf KREBS Andrej KRISTAN Milan KRISTANŠEK Jakob KROFLIČ Ivan KRSNIK Milan KUKOVIČ Ivan KUKOVIČ Karel KUTNJAK Marija KUTNJAK Vinko LAJLER Jože LAZAR Anton LESJAK Avgust LEŠEK Karel LEŠEK Franc LIPAR Franc LJUBIC Jože LONČAR Franjo LONČAR Rudolf LONČAR Terezija MAJERIČ Maks MARČEC Josip MAROŠEK Zofija MASTNAK Alojzij MLAKAR Anton MLINARIC Jože MOHAR Vincenc NEDOH Radovan NOVAK Jakob NOVAK Stanko OBLAK Rudolf OGRAJENŠEK Baltezar OPERCKAL Marija OPERCKAL Vinko PANGERL Stanko PAUŠER Vinko PETKOVŠKI Simo PEVEC Viktor PIKL Vinko
PLANINC Ivan PLEVNIK Anton PLIBERŠEK Jože PODRGAJS Ivan PODHRAŠKI Stjepan PODSEDENŠEK Vladimir POSINEK Franc RABUZIN Branko RABUZIN Ivan RABUZIN Terezija RAMŠAK Božo RAMŠAK Ivan RAVNJAK Jožef REBOV Janko RECKO Leopold REJC Ivan ROŽIC Franc SENICA Marija SINANOVSKI Naip SKALE Anton SKALE Viktor SLAPŠAK Martin SLUGA Ivan SMONKAR Ivan SMRECNIK Milica SMODIČ Franc SREDOVNIK Franc SRNOVRŠNIK Ivan STRAŠEK Štefan ŠAFARIČ Štefan ŠEŠKO Leopold ŠEŠKO Ludvik ŠEŠKO Milan ŠEŠKO Stanislav ŠEŠKO Vikica ŠKET Franc ŠKET Ivan ŠKORNIK Ivan ŠMON Leopold ŠPES Ivan ŠPILER Franc ŠTEFANEC Marija ŠTEFANEC Peter ŠTEKLIC Stanislav ŠTERBAL Mila ŠTORMAN Konrad ŠUPEK Ivan TEKAVC Oto TOČAJ Anton TOČAJ Franc TOMAN Adolf TOMAŽIČ Anton TOVORNIK Franc TROJAK Štefan URŠIČ Peter VELENŠEK Anton VENGUST Marija VERANIC Ivan VIDMAR Leopold VIDMAR Viktor VODEB Jožef VREČER Franc VRHOVSKI Leopold VRHOVŠEK Franc VRHOVŠEK Štefka ZAGMAJSTER Ludvik ZAJC Jožica ZUPANC Albin ZUPANC Stanislav ZUPANČIČ Franc ŽGAJNER Franjo ŽGAJNER Maks ŽNIDAR Frančiška ŽNIDER Konrad ŽNIDER Ivan ŽURAN Jože VRUNČ Zvonko
Proizvodnja in produktivnost dela v juliju in komulativno za čas od 1.1. do 31. 7.1973
Osnovni plan za mesec julij je bil dosežen s 94,53 %. V primerjavi s proizvodnjo, ki je bila dosežena v juniju pa je le-ta v juliju manjša za 14,4 %. Manjšo proizvodnjo smo dosegU v glavnem v poslovni enoti metalurgija, zaradi planiranih letnih remontov stare naprave za proizvodnjo žveplene kisline in remonta v valjarni.
V posameznih poslovnih enotah so bili doseženi naslednji rezultati:
Postavna enota	Doseganje osnovnega plana	Primerjava z mesecem junijem
Metalurgija	129,16	79,52
Kemija:	89,11	89,84
— Kemija 1.		90,49
— Kemija II.		99,79
— Kemija III.		80,19
Grafika	70,54	92,14
Vzdrževalni obrati	46,78	79,06
V	PE metalurgija so v mesecu juliju dosegli manjšo proizvodnjo od one, v juniju: žveplene kisline (remont na PIK) cinkove pločevine, cin-kovih čašic, zamak cinka, ron-del, vlitih anod in dimnih tuljav.
V	kemiji I Celje so dosegU manjšo proizvodnjo naslednjih proizvodov od one, ki je bila dosežena v juUju: natrt-jevega-sulfida, litopona, su-perfosfata, modre gaUce, flo-vita, humovita, cinkovega be-Ula.
V	Kemiji II, Celje so dosegli manjšo proizvodnjo organskih barvil.
V	Kemiji III, Ljubija so dosegli manjšo proizvodnjo naslednjih proizvodov: ftalnih In oljnih minijev ter osnovne antikorozijske barve.
V	PE grafika so dosegU
manjšo proizvodnjo od one v juniju:	avtotipijskih plošč,
kemolit plošč in kemolit os-lojenih plošč, ter tiskarskih barv.
V	PE vzdrževalni obrati pa je bUa dosežena manjša proizvodnja od one v juniju v glavam.
Kumulativni osnovni plan za razdobje I-VII 1973 pa je bU v merilu celotnega podjetja dosežen z 89,32.
Posamezne poslovne enote so dosegle kumulativni plan takole: PE metalurgija 103,5, PE kemija 88,69, PE grafika 72,12, PE vzdrževanje 44,48.
V	primerjavi z istim razdobjem preteklega leta je proizvodnja porasla v merilu celotnega podjetja za 15,58 %. V posameznih poslovnih enotah pa znaša ta porast: v metalurgiji 8,26 %, v kemiji 17,04 %, v grafiki 28,82%, in v vzdrževalnih obratih 807,23 %.
Ker je vrednost blagovne proizvodnje v primerjavi z istim razdobjem preteklega leta hitreje naraščala od zaposlenosti, ugotavljamo v letošnjem letu porast produktivnosti dela za 6,33 %. Dinamika porasta produktivnosti je bila do vključno junija močnejša od one v juliju. Do tega je prišlo zaradi zmanjšanja proizvodnje v tem mesecu; vendar pa bo kumulativno z avgustom	(ko bodo
končali remont)	dosežena
stopnja produktivnosti iz meseca junija.
V	mesecu juniju smo izvozili proizvodov in	uslug v
vrednosti 782,135 $	kar je
35,46 % več kot predpisuje mesečni plan. Kumulativno smo plan izvoza za razdobje I-VII dosegli s 96,04%; v primerjavi z istim razdobjem preteklega leta pa je vrednost prodaje v tujino porasla za 22,67%.
64,89% vrednosti prodaje v tujino je bilo prodane za konvertibilno valuto preostanek pa za vzhodno-evropsko klirinško valuto.
Izletna Peco
Planinska sekcija Cimjkameje organizirala 24. in 25. avgusta 1973 izlet na Peco. Izleta se je udeležilo 30 planincev, med katerimi so bili tudi taki, ki so prvič poskusili s planinarjenjem. Številčno je bil ita izlet najmočnejši v letošnjem letu, verjetno je k temu pripomogla tudi akcija za vzpon na Triglav, ki bo v začetku meseca septembra. Nekateri so is tem preizkusili svoje moča in sposobnosti, saj ni lahko biti planinec. Sploh pa je priporočljivo nabiranje kondicije pred kakim večjim vzponom.
Tako smo se zbrali predvsem z namenom, da se malo »ogrejemo« pred vzponom na Triglav. Po drugi strani pa je Peca markantna gora vzhodnih Karavank. Z njenega vrha se odpirajo široki razgledi v vse smeri.
Že sama pot z avtobusom nam je nudila mnogo lepih užitkov ob pogledu na našo Koroško. Pokrajina je čudovita. Kraji se vrstijo in vsak ima svoj pečat, od železarskih Raven, Mežice s svojim rudnikom in topilnico svinca pa vse do Črne. Motila nas je samo umazana reka Meža in zgrozili smo se ob misli, kako človek uničuje naravo, uničuje življenje v njej in pogosto samemu sebi škoduje.
Avtobus nas je pripeljal v ozko dolinico, od koder smo po četrt urni hoji prišli do gostišča Mihev. Mimogrede omenim, da je to zelo stara hiša. Po pripovedovanju gospodarja je to ena izmed naistarejših hiš v tem delu, gospodar sam pa lahko s ponosom razlaga, kako je prišel do številnih lovskih trofej.
Od Miheva smo ikrerdli po markirani poti do doma pod Malo Peco, ki je na višini 1.654 m Hodili smo približno dve uri in v mraku smo s eznašli v planinskem domu. Dom sam je lepo urejen lin talko nam je večer minil v dobrem razpoloženju.
Ker je na vrh Pece — 2.126 m — samo ura in pol hoda, smo zjutraj malo dalj časa ležali, proti navadi, da se v planinah zgodaj vstaja. Med osmo in deveto uro pa smo v malih skupinah krenili proti vrhu. Na vrh sam se da priti po dveh smereh, in sicer po zavarovani plezalni ali pa po zložnejši naavdnd poli. Zavarovana smer je skrbno izbrana in nudi pravemu planincu dokaj lepih prijemov. Sam vzpon na vrh Pec pa ni težaven. Tmeli smo smolo, da je bilo megleno, tako nismo mogli občudovati okolice. Lahko pa smo po poti občudovali pisano planinsko floro, ki je v tem delu zelo lepa.
Odpravili smo se nazaij proti domu, kjer smo se malo o krepčali, nato pa smo krenili nazaj v dolino. Šele, ko smo se vračali, smo videli, da je pot do doma precej strma, kar prejšnji dan zaradi mraka m spočitih nog sploh nismo opazili.
Na dogovorjenem mestu smo zopet pričakali avtobus, da nas popelje proti domu. Veseli smo bili, da smo spoznali nov del slovenske zemlje, ki nam s svojo lepoto nudi nešteto užitkov. Videli smo našo lepo Koroško, videli, kje spi kralj Matjaž v svoji votlini in zaželeli smo, da bi bilo tudi tam nam lahko spanje in mirni dnevi v naši lepi domovini.	Mairiii a Pečnik
Letne športne metalurške Igre
Članica odbojkarske ekipe Metoda Kastelic je prejela plaketo za doseženo tretje mesto naše ekipe
STRELJANJE. V streljanju se Prvič, drugič... in končno zaje pomerilo sedem ekip, ki so se detek
Naši strelci so se plasirali na peto mesto
(Nadaljevanje s 6. strani)
Za končno uvrstitev so se pomerile ekipe v finalu, in sicer: za 7. in 8. mesto Železarna Jesenice : IMPOL 4 : 2 (1 : 0), za
venska Bistrica.
Gole za Cinkarno so dali: Ko-kotec, Kajtner 2.
KEGLJANJE — ženske. Nastopilo je pet ekip, ki so se raz-
Srečanje nogometašev Cinkarne in Mariborske livarne
razvrstile itakole in dosegle naslednje število krogov: 1. Železarna Štore (980),	2. Tovarna
dušika Ruše (954), 3. Železarna Jesenice (953), 4. Železarna Ravne (952), 5. Cinkarna (883), 6. IMPOL Slovenska Bistrica (822), 7. Mariborska livarna (734).
TRIM štafeta — mešano: 1.
Železarna Ravne 7. 12,3, 2. Cinkarna 7.30,8, 3. Železarna Jesenice 7.54,2, 4. Mariborska livarna 8.21,9,	5. IMPOL Slovenska
Bistrica 8.43,5, 6. Železarna Štore 10.25,6.
Po končanem tekmovanju so se udeleženci zbrali v Samopostrežni restavraciji v Gaberju, kjer so bili najboljšim podeljeni pokali in plakete. Vsi udeleženci tega športnega tekmovanja so se pohvalno izrazili o brezhibni izvedbi srečanja, za kar gre zahvala vsem, iki so prizadevno delali pri celotni organizaciji.
5. in 6. mesto Cinkarna : Tovarna glinice in aluminija 1 : 3 (0 : 1), za 3. oziroma 4. mesto Železarna Štore : Tovarna dušika Ruše 5 : 6 (0 : 5), za 1. in 2. mesto Mariborska livarna : Železarna Ravne 1 : 0 (1 : 0).
Končni vrstni red je bil naslednji: 1. Mariborska livarna, 2. Železarna Ravne, 3. Tovarna dušika Ruše, 4. Železarna Štore, 5. Tovarna glinice in aluminija Kidričevo, 6. Cinkarna, 7. Železarna Jesenice, 8. IMPOL Slo-
vrstile takole: 1. Železarna Ravne (262),	2. Železarna Jesenice
(234),	3. Tovarna dušika Ruše
(210),	4. Železarna Štore (205),
5. Cinkarna (189).
Moške ekipe so bile številnejše. Razvrstile so se takole:	1.
Železarna Jesenice (612), 2. Tovarna dušika Ruše (610), 3. Železarna Štore (566), 4. Železarna Ravne (529),	5. Cinkarna (512),
6. Mariborska livarna (452),	7.
IMPOL Slovenska Bistrica (400).
ODBOJKA. V odbojki so tekmovale le ženske, in sicer tri e-kipe, ki so dosegle naslednje rezultate: Železarna Ravne:	Cin-
karna 2 : 1 (15 : 4, 13 : 15, 15 : 9), Železarna Jesenice : Cinkarna 2 : 0 (15 : 4, 16 : 14), Železarna Ravne : Železarna Jesenice 0 : 2 (8 : 15, 11 : 15). Končni vrstni red:	Železarna Jesenice, Žele-
zarna Ravne, 3. Cinkarna.
10 CINKARNI!
Nevarnosti, ki grozijo v sodobni vojni
(Nadaljevajne)
c) STROJI ZA REŠEVANJE IN ODSTRANJEVANJE RUŠEVIN
Za tehinono reševalna dela in odstranjevanje ruševin danes najučinkoviteje lahko uporabljajo .razne stroje, ki so v uporabi vsakodnevno. Pri tehnično-reševalnih delih predvsem uporabljajo stroje za naslednje namene:
—	za odstranjevanje ruševin zaradi reševanja zasutih,
—	odstranjevanje in čiščenje porušenih in zasutih komunikacij v naseljih in mestih ali izrven njih,,
—	za rušenje zgradb ali delov ruševin, ki bi se same porušile,
—	za varovalna in zemeljska dela v primeru poplav in potresov,
—	za dekontaminacijo terena in zgradb oziroma pri odstranjevanju kontaminiranih površin zemljišča, ki so kontaminirana z radiološko-biološ-ko kemičnimi napadalnimi sredstvi itd.,
Mehanizacija, ki pride v poštev pri tehnično-reševanlih delih je naslednja:
—	dozertji vseh vrst, predvsem na pnevmatikah za zavarovanje neposrednega prihoda k ruševinam, za razčiščevanje prostorov za delovna mesta drugih strojev, za zavarovanje najvažnejših in nujno potrebnih komunikacij in podobno. Pri reševanju ljudi, zasutih v [javnih in drugih zakloniščih in ruševinah; pri vseh reševalnih delih bodo ti stroji nezamenljivi,
—	buldožerji na gosenicah, teži-ne 7 in več ton z učinkom od 20 — 25 mV,
—	buldožerji na pnevmatičnih kolesih, delovni učinek do 70 m3/h,
—	avtožerjavi, kapacitete 18 ton tovorni učinek 20 mVh,
—	viličarji vseh vrst,
—	avtokare vseh vrst,
—	nakladalci z gosenicami in pnevmatikami z delovnim u-činkom od 20 — 60 m3/h,
—	razni kompresorji s pnevmatskim orodjem za vrtanje in prebijanjem,
—	gasilske motorne brizgalne in bencinske ter električne črpalke za odstranjevanje vode iz kletnih in drugih prostorov,
—	varilni aparati za .rezanje armirano — betonskega železa in drugih železnih konstrukcij, popravila instalacij,
—	motorne žage za rezanje lesenih konstrukcij pri zgradbah
—	transportna sredstva: kiperi, avtomobili, demparji in druga samohodna vozila za odstranjevanje in prevoze ruševin.
Navedeni stroje .razporejajo ekipam, vodom in četam tehnične reševalne službe.
Kot je razvidno se veliko število raznih gradbenih strojev za šport, nakladanje kopanje in de-vertikalni in horizontalni tran-la v stenah, s katerimi razpolagajo gradbena podjetja in ko-
munalne službe, lahko učinkovito uporabljajo pri delih reševanja in odstranjevanja ruševin.
Korakteristično je mehanizirano delo, v tem primeru veliki delovni učinek in obseg dela, možnost dela pri slabi vidljivosti. Vendar uporaba strojev zahteva medsebojno koordinacije in sinhronizacije organizacije dela in postopno uvajanje v delovne procese, kot čvrsto in strokovno organizacijo, maksimalno racionalnost, izjemno pozornost v vodstvu s stroji itd.
IV. POSTOPEK OB REŠEVANJU
Ko govorimo o zasutih v ruševinah in o njihovem reševanju, imamo masovno ali v večjem številu, kot tudi posamezne zasute žive ljudi v porušenih zgradbah, industrijskih obratih za.kloniščih in drugih objektih, kjer se lahko nahajajo .ljudje v času nesreče, 'ki so se porušEi zaradi potresa, poplave, snežnih in zemeljskih plazov, z eksplozijo ali z delovanjem sovražnih uničevalnih sredstev. Večje prometne nesreče posebej v železniškem in zračnem prometu lahko imajo za .posledice tudi večje število zasutih ljudi.
Da bi rešili preživele iz ruševin je nujno, da jih čimprej najdemo in izvlečemo ter se jim takoj nudi prva pomoč to je tudi osnovni namen reševanja ljudi izpod ruševin. Toda potrebno je poudariti, da je reševanje kompleksa akcija, v kateri sodelujejo Skoraj vse službe civilne zaščite in civilno prebivalstvo, .ki se nahajajo v bližini, zelo pogosto pa sodelujejo pri tem delu tudi enote JLA.
Z vsemi deli, ki se izvajajo neposredno na sami ruševini v čiliju reševanja, ne glede kdo jih izvaja: tehmiono-ireševalne ekipe civilne zaščite, delovne skupine civilnega prebivalstva iz samozaščite, gasilci mehanizacija in poodbno, je potrebno, da neposredno upravlja komandir specializirane reševalne ekipe, oziroma vodja tehnične reševalne e-note.
Da bi bil učinek reševanja zelo hiter, .najhitreje, najbolj racionalen in učinkovit, se je treba akcije lotiti plansko in metodično. Dejansko ne obstajajo utrjena pravila in šablone, ki bi veljale za vse primere reševalnih del, vendar je popolnoma jasno, da je treba reševalno o-peracijo, ves čas izvajati po nekakšni prioriteti in v redu, .to pomeni po razporedu, ki se lahko prilogadi posameznim prilikam.
Vodja reševalnih del, ki se bo ravnal po pravilno utrjenem planu, bo odredil prioritete oziroma vrstni red dela, ki ga bo potrebno najprej opraviti, pravilna razporeditev in koriščenje dragocenega časa takoj po razdejanju lahko samo olajša uspešno izvrševanje naloge. Verjetno se bo izkazalo, da je za začetek reševalnih del potrebno u-poštevati vse pomembne elemente reševanja, oziroma da se ne sme nobenega izpustiti, ker bi to lahko pomenilo zapravljanje človekovih življenj.
Vodja reševalnih del bo pri
analiziranju podatkov, ki jih ima, lahko ocenil pomembnost in način izvršen, j a naloge, a istočasno tudi možnost, kako obvladati težave, ki so se postavile pred njega ali ga pričakujejo. Šele takrat bo lahko začel dajati naloge ekipi po shemi, ki jo poznajo člani ekipe, oziroma ki bo razumljiva ljudem, ki sodelujejo pri reševanju, kar bo v marsičem olajšalo njihovo delovanje in iznajdljivost, a že s tem jim bo omogočeno tudi učinkovito izvrševanje naloge.
Reševalna dela bi v glavnetfn morala potekati po ^naslednjem redu:
—	ogled prizadetega področja in zbiranje informacij,
—	ogled s ciljem reševanja in sestava plana dela,
—	reševanje z istočasnim preverjanjem reševalnih elementov,
—	odstranjevanje ruševin z .izvlečenjem ponesrečenih in
—	popolno odstranjevanje ruševin in zbiranje mrtvih.
V nadaljevanju zajeta vsa reševalna dela do podrobnosti z določenimi izjemami.
OGLED PRIZADETEGA PODROČJA IN POROČANJE
1.	Sestava, oprema in naloge ekipe za ugotavljanje prizadetega področja
Za ugotavljanje prizadetega področja bodo najpogosteje formirane specialne tehnične paitro-le, (ki bodo razporejene po celotnem ogroženem področju, v primeru, da preti nevarnost od poplav, snežnih in zemeljskih plazov, ali zračnih napadov. Naloga teh patrol je, da takoj poročajo pristojnim organom o nevarnosti, ki preti, kakor tudi o posledicah, da bi rti organi na osnovi sprejetih poročil lahko takoj ukrenili vse potrebno za preprečevanje nesreče oziroma za odstranjevanje posledic. Pri posledicah, ki so takšne narave da zahtevajo nujno intervencijo, člani tehničnih patrol pa so sposobni, da lahko to delo opravijo, potem oni takoj samostojno intervenirajo.
Sestav tehničnih patrol na o-groženem področju bo odvisen od velikosti ogroženega področja, vrste nevarnosti, ki preti temu področju, ter pomembnosti ogroženega področja. Najpogo-stejše bo patrola imela 2—3 člane, ka bodo razporejeni po določenih rajonih, toda če to situacija zahteva se lahko formirajo večje enote: oddelki in vodi.
Člani tehničnih patrol morajo biti usposobljeni za samostojne intervenci je pri nekaterih delih (kot so:
—	zapiranje ventilov na obeh koncih poškodovanih uličnih vodovodnih in plinskih cevi,
—	gašenje požara, ki je nastal zaradi poškodovanih plinskih cevii,
—	iskanie in zaznamovanje mest neekslplodiranih bomb,
—	reguliranje prometa v .nevarni coni v sodelovanju z organi LM,
—	odstranjevanje pretrganih e-lektričnih vodov izven dosega mioidočih,
—	spremljan je in oddaljevanje ljudi iz ogroženih zgradb in zaklonišč,
— obveščanje prebivalstva v zgradbah in zakloniščih, ki so ogrožena od požara, poplave ali (kakršne koli druge nevarnosti, da bi se ljudje pravočasno lahko umaknili na varno mestcf
Zaradi vsega omenjenega morajo biti člani tehnično-reše-valnih enot, ki imajo vlogo izvidniških patrol ljudje, ki dobro poznajo mesto vodovodnih zapiralcev, smeri uličnih kanalov, razpored jaškov, zaklonišč in podobno.
Toda glavna naloga tehničnih patrol pri ugotavljanju prizadetega področja bo Zbiranje podatkov na določenem rajonu in dostava teh podatkov štabu, ki jih je v ta namen poslal na ogroženo področje. Zaradi tega je treba ob formiranju teh potrol posvetiti največjo skrb sestavi in kvaliteti patrol, da bodo le-te dejansko ustrezale glavnemu cilju, to je ugotavljanje dejanskega stanja na ogroženem področju.
V svoji opremi bo patrola i-mela v glavnem lahki priročni material (pribor, orodje) za manjša hitra popravila na instalacijah ter najnujnejši material za zbiranje podatkov in vzdrževanje zveze s štabom civilne zaščite.
Osebna oprema mora biti prilagojena vrsti naloge, ki jo ima član pat role, vrsti nevarnosti, ki mu lahko preti in tudi vrsti nevarnosti,- ki je ogrozila področje na katerem bo deloval. Oprema ga ne sme ovirati pri delu, vendar mora biti takšna, da mu o-mogoči osebno varnost. V specialnih pogojih ugotavljanja, kot na primer pri poškodovanju plinskih naprav ah Ob sovražnemu zračnemu napadu, v katerem so uporabljeni bojni strupi ali radioaktivne bajne materije, mora biti tudi oprema specialna. Le dobro zavarovan član patrole bo z uspehom izpolnil svoje naloge.
Moramo se tudi zavedati, da ne bo vedno mogoče pošiljati na (teren tehnične patrole, temveč bo v začetku katastrofe, kot je bila skopska, to odgovorno delo ugotavljanja bo prevzela na sebe tehničnoreševalna enota, ko se bo lotila reševalnega dela. V takšnih primerih bo enota poleg svoje osnovne reševalne naloge, posredovala štabu tudi vse dostopne podatke.
2.	Postopek pri zbiranju podatkov na ogroženem področju
Vodja patrole, člani patrole ali vodja .tehnične-reševalne e-note se takoj po prihodu na o-groženo področje oziroma mesto nesreče lotijo zbiranja podatkov vseh vrst, ki interesi ra jo štab oziroma so potrebni za začetek reševalnih del navzoče .tehnično rdeševalne enote. Najprej je potrebno ugotoviti ogroženost in razdejanja v določenem (rajonu, razpored, vrste konstrukcij in namen zgradb, kjer se nahajajo žrtve.
(Nadaljevan)e prihodnjič)
Cinkarna večno druga
Program sindikalnih tekmovanj za leto 1973 je od lanskega nekoliko spremenjen. Lani so tekmovali kolesarji v vseh treh konkurencah, ker pa se je pokazalo da je zaradi velikega prometa tako tekmovanje nevarno, je komisija za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu to panogo zamenjala s TRIM štafeto, ki ima zabavni in rekreacijski značaj.
Ta panoga vsebuje opravljanje več različnih nolag, kot so met puščice v pikalo, vodenje žoge z nogo med koli, streljanje z zračno puško v predmet, plezanje po vrvi, premagovanje raznih ovir, rusko regljanje, mini golf, badminton, met žoge v koš in še druge športne in zabavne naloge.
Tovrstno tekmovanje je bilo letos prvič v programu sindikalnih iger, in se je pokazalo zelo zanimivo, saj je vsebovalo poleg tekmovalnega značaja tudi zabavno vzdušje.
Pod naslovom VEČNO DRUGI moramo omeniti to, da je naša ekipa lansko leto sodelovala v TRIM štafeti pri Mlinarje-
vem Janezu, kjer je v konkurenci medmestnih ekip Slovenije zasedla drugo mesto; prav tako je bila druga letos na metalurških športnih igrah v Celju in še na sindikalnem prvenstvu Celja.
Kljub temu pa ne moremo mimo tega, da ne bi pohvalili vseh nastopajočih, saj so dokazali, da jim razna TRIM tekmovanja koristijo, saj so mnogo bolj spretni ter fizično in kondicijsko sposobni premagovati tudi težke naloge.
Poglejmo uvrstitev naših e-kip na sindikalnem prvenstvu, ki je bilo dne 27. in 28. junija 1973 na rekreacijskem centru
Kje lahko dobim TRIM karton?
Na svečani podelitvi rekreacijskih in športnih značk v Cinkarni smo vsem navzočim podelili Bilten šport in rekreacija Celje 1972 obenem pa tudi TRIM kartončke; rdeče za osvojitev rekreacijske značke in modre za športno značko TRIM.
Ker vas je še veliko, ki ste lani sodelovali v naši akciji šport za vsakogar pa niste prejeli značke, morda zato, ker niste vpisovali svojih aktivnosti v rdeče kartončke ali jih kratko-malo niste vrnili se potrudite letos in ne bo vam žal. Komisija za šport in rekreacijo v Cinkarni vam je pripravila obširen program, ki je sprejemljiv za vsakogar, ki čuti potrebo po rekreaciji, saj ista koristi le vašemu organizmu, kondiciji in vašemu vsesplošnemu razpoloženju.
Živimo v modernem času, ko ne moremo brez avtomobila in televizije, pa tudi v službi več ali manj sedimo, bodisi za pisalnim strojem ali na kakem drugem delovnem mestu, na sebe pa pozabljamo, in če mora-pokvarjen lift moramo vmes po-mo v 5 nadstropje peš ker je čivati, kajti bolijo nas noge.
VOZNIŠKA
Zato se vključimo v TRIM in počutili se boste bolje, narava in objekti so vam na razpolago, vaša dolžnost je le, da se organiziranih TRIM akcij udeležite in prepričali se boste, da smo imeli prav.
TRIM kartončke pa lahko dobite pri vaših referentih, ki so; PEČNIK Maks, žica; MIRNIK Marjan, grafika; LEŠEK Vili, transport; SMEH Franc, laboratorij; GRIZOLT Miran, mehanična; ŠČUKA Lučka, kemija — prodaja; HORVAT Bojan, u-prava; VERANIČ Ivan, Pik; LEBAN Marjan, kadrovski sektor.
»Si slišal, Peter, bencin se bo podražil.« To meni nič mar, jaz tankam vedno za pet jurjev.«
______—	\	______j .
Moj šef nima več niti »žabe« niti vile — vse je prodal.
ONA NADALJUJE
»Kaj rečeš ženi, kadar prideš pozno zvečer domov?«
»Rečem ji samo, dober večer. Naprej govori ona ...
V ŠOLI
»Stopnujte, prosim pridevnik »bogat«. »Bogat, bogatejši, lopov!«.
PREVEČ DOBESEDNO
Profesor hoče pred izpitom opogumiti študenta: »Na izpitu je kakor v gledališču in vi ste kakor igralec.« — »Sijajno, torej lahko pokličem šepetalca«.
12 CIMAMA!
Pojdi, sine, hitro v šolo, da se boš lahko čimprej prijavil na borzo dela
na Gričku:
ČLANI: našo ekipo so zastopali: KAJTNER Slavko, ZORKO Tone, MIRNIK Marjan, GRIZOLT Miran, in RAMŠAK Ja-
Vrstni red:
1. LIBELA, 2. CINKARNA, 3. OPEKARNA LUBEČNA, 4. KOVINOTEHNA, 5. ZLATARNA, 6. AVTOMOTOR, 7. ŽELEZARNA, 16. ZDRAVILIŠČE DOBRNA.
STAREJŠI ČLANI: za našo ekipo so nastopali: ing. TUKA-RIČ Marko, HORVAT Bojan, ing. SIMONIČ Vlado in LEBAN Marjan.
Vrstni red:
1. LIK SAVINJA, 2. CINKARNA, 3. AERO, 4. EMO, 5. OBNOVA, 6. ŽELEZARNA 7. INGRAD.
ČLANICE: za našo ekipo so nastopile:	STEGENŠEK Irena,
CMAGER Cvetka, ŠMERC Darja, TRAVNER Magda in ZUPANC Vera.
Vrstni red:
1. LJUBLJANSKE BANKE, 2. INGRAD, 3. CINKARNA, 4. KOVINOTEHNA, 5. EMO, 6. LIK SAVINJA, 7. OBNOVA, 11. ŽELEZARNA ŠTORE.
Za Cinkarno so nastopali: MIRNIK, CELESTINA, MARCI-US, TRSIČ, HROVATIČ, ZORKO, ing. TUKARIč, KAJTNER, STRAŠEK KAČIČNIK ml. MARIČ, NIKOLIČ in PERIČ.
5.	Ingrad
6.	AERO
7.	Klima
8.	Železarna
9.	Zlatama
10.	Žična
5
5
5
6 5 5
19 : 9
13	: 18 9: 15
15:25
14	: 22 12:25
Povezovanje
kemične
industrije
(Nadaljevanje s 1. strani)
nadalje povezovanje s sorodnimi podjetji v Jugoslaviji in v tujini, poleg tega pa je treba doseči koordinacijo določenih služb: marketinga, organizacije in Informatike, raziskave In razvoja, kadrovsko socialne ter služb ekonomskih analiz. Le v tesnem sodelovanju med podjetji kemijske industrije je mogoč uspešen razvoj te panoge v prihodnje.
Ker bodo vsi delavci z večino glasov odločali o ustanovitvi samoupravne poslovne Interesne skupnosti Združenja kemične Industrije, je potrebno, da se sleherni član kolektiva temeljito seznani s predlogom omenjenega sporazuma, zato Je tudi priložen tej številki Clnkarnarja.
Izobraževalni program Delavske univerze Celje, za sezono 1973-74
Primarna naloga širše družbene skupnosti je skrb za življenjske in delovne pogoje delavcev. Paralelno k temu pa je treba skrbeti tudi, da se bo delovni človek izobraževal ob delu, kar mu je treba v čim primernejši obliki nuditi in omogočiti.
Delavska univerza je med prvimi poklicana, da skrbi za permanentno izobraževanje odraslih občanov in tako prispeva k realizaciji širših izobraževalnih programov.
Celjska delavska univerza ima v svojem programu za sezono 1973/74 predvidene naslednje izobraževane oblike:
1. DRUŽBENO POLITIČNO IZOBRAŽEVANJE
—	seminarji za vodstva sindikalnih organizacij
—	Seminarji za člane samoupravnih organov
—	Seminarji za člane raznih komisij na področju samouprave
—	Politične šole I. in II. stopnje
—	Predavanja z družbenoekonomsko vsebino
—	Seminarji za novospre-jete člane ZK
—	Seminarji za mlade proizvajalce
—	Družbeno politični seminarji za prosvetne delavce
—	Marxistično izobraževanje
—	Seminarji za interesne skupine
—	Tečaji za civilno zaščito
—	Šole za življenje
—	Šole za starše
—	Predavanje za občane
—	Tečaji za zunanjetrgovinsko registracijo
2. TEČAJE:
—	Tečaje za kurjače centralnih kurjav
—	Tečaje za skladiščnike
—	Tečaje za voznike viličarjev
—	Tečaje za strojepisje
—	Tečaje tehničnega risanja
Tečaji za interno kvalifikacijo:
—	kovinsko, elektro, lesno, tekstilno in ekkemijsko stroko
Tečaji za tuje jezike:
—	nemščina, angleščina, italijanščina, francoščina, ruščina.
Pripravljalni tečaji:
— za vpis na višje in visoke šole
Tečaji za gospodinje (kuharski tečaji)
Tečaji o kozmetiki Tečaji o uporabi in vzdrževanju gospodinjskih strojev
3.	STROKOVNE ŠOLE — ODDELKI ZA ODRASLE:
—	Prometna tehniška šola
—	Lesno tehniška šola
—	Tekstilna tehniška šola
—	Lesna delovodska šola
—	Kovinarska delovodska šola
—	Elektro delovodska šola
—	gradbena delovodska šola
—	Administrativna šola
4.	OSNOVNE ŠOLE — ODDELKI ZA ODRASLE: peti, šesti, sedmi in osmi razred.
5.	VIŠJE IN VISOKE ŠOLE:
—	Visoka ekonomsko komercialna šola Maribor I. in II. stopnja
—	Visoka tehniška šola Maribor I. stopnja
—	Visoka šola za organizacijo dela Kranj I. stopnja
—	Višja pravna šola Maribor
Za navedene višje in visoke šole organiziramo v Celju vsa predavanja in vse izpite.
—	V OSNOVNE IN SREDNJE ŠOLE VPISUJEMO DO 5. SEPTEMBRA 1973
—	V TEČAJE VPISUJEMO DO 20. SEPTEMBRA 1973
—	V VISOKE IN VIŠJE ŠOLE SE JE TREBA PRIJAVITI TAKOJ.
Vprizadevanjih, da nudimo delovnemu človeku vse, kar najbolj potrebuje na področju izobraževanja, smo imeli do sedaj lepe uspehe, ki pa jih želimo z vašim sodelovanjem še povečati.
Tovariški pozdrav!
Kolektiv Delavske univerze Celje
Praktični
nasveti
ALKOHOL NI SAMO
ZA RAZKUŽILO
—	Včasih je (kuhinja polna neprijetnega vonja, ikii se širi še v druge prostore. Vzemimo košček pomarančne lupine, pokapljamo ga z alkoholom potresemo s sladkorjem in zažgemo. Slab vonj bo izginil.
—	Po daljšem času zelo težko očistimo posode iz plastike. Poskusimo odstraniti madeže s koščkom vate, ki - smo ga
namočili v alkoholu.
—	V usnje ali polusnje vezane knjige so se umazale. Zmešajmo rumenjak in nekaj žlic alkohola, s to mešanico očistimo hrbte knjig. Obrišimo jih s flanelasto krpo.
SOL JE VEDNO PRI ROKI
—	Jajca, ki jih damo kuhati v vročo vodo rada počijo. Preden voda zavre, vržirno vanjo ščepec soli in jajca bodo o-stala cela.
—	Madeže od potu zelo težko odstranimo. Pomagajmo si z mešanico dveh žlic salmijaka, ščepca soli in kozarca vode.
—	Slamnati prtiči kmalu izgubijo lesk. Skrtačimo jih z mešanico dveh žlic soli, kozarca vode in soka ene limone.
—	Gumijasti škornji bodo obdržali lepo in gladko površino če jih po možnosti takoj po tem, ko jih sezujete, očistite pod tekočo vodo s finim pomivalnim ali pralnim praškom.
—	Če vam je žal zavreči gorčico, ki se je že posušila, jo lahko oživite če ji dodaste malo kisa, ščepec soli in prav malo olja.
Zmešajte jo, pa botakšna kot prvi dan.
—	Če se spečete z likalnikom ali vrelo vodo, pa nimate doma nobenega primernega zdravila, vzamite zobno pasto in z njo namažite opečeno mesto. Pustite jo, da se posuši. Opeklina vas ne bo bolela in pozneje se ne bo napravil mehurček.
—	Če pobijete obleko z mlekom odstranite madeže najprej z milnico, nato jo posušite. Ostanke madežev odstranite s čistilno pasto.
—	Pregorele varovalke lahko porabimo za brušenje nožev.
—	Slonovo kost, ki je porumenela, odrgnemo z lahko krpo, namočeno v špirit.
—	Tehtnice nikoli ne puščajmo obtežene dalj časa, ker postane tako obremenjena tehtnica počasi netočna.
—	Klet bo suha, če postavimo vanjo posodo z živim apnom. Brž, ko apno razpade v prah, ga moramo obnoviti.
Pregovori - misli
—	Starost prihaja, moč odhaja
—	Veselo beraštvo je brez denarja bogastvo
—	Mirna vest je najboljše zglavje
—	Človek se ne izuči, dokler živi
—	Človek se mora veliko učiti, da spozna kako malo ve
—	Darila ljudje pozabijo, dobrote nikdar
—	žalosten je svet, ki o-blači slečene.
—	Smrt je slepa, skraja pobira, nič ne izbira.
—	Popravljaj majhne okvare, da ne pride do velikih
—	Kar tebi ni drago, ne stori drugemu
—	Čevljarjeva žena in kovačeva kobila sta vedno bosi.
—	Ako hočeš koga spoznati, mu moraš oblast dati.
—	Alkohol je vedno pil, gospodar nikdar ni bil, hiša mu je podrtija, a v družini razprtija
—	Besede, ki govore resnico, navadno niso prijetne
—	Od obljub še ni bil nihče sit
—	Ljudska modrost, trden je most
—	Brez glave storjeno, gotovo skaženo
—	Čistemu obrazu je malo vode treba
—	Prave ljubezni sklep je močnejši kakor železni oklep
—	Ako slepec slepca vodi, padeta oba v jamo
—	Besede so uboge, če jih življenje ne potrjuje
—	Bolje, da ti zavidajo, kakor, da te pomilujejo
—	Čas setve še ni čas žetve
—	Ceneno blago je zmeraj najdražje
—	Na delu se pozna delavec
Predsednik sindikata je bil spet v »škripcih«
Sindikalno prvenstvo v plavanju HUMOR
iof&.nuu''	..............
V • A	n/Mi r>irrn>iir>i+ii nn IrnrviipJirt »»n	irv in	nm nlvnin
Iti
V mesecu avgustu je komisija za rekreacijo in oddih pri občanskem sindikalnem svetu organizirala prvenstvo delovnih kolektivov v plavanju. Tekmovanje je hilo samo v štafetah, in sicer:
Objavljamo spored filmov, ki jih bomo gledali v celjskih kinematografih do 15. oktobra 1973.
Kino Inion
Od 14. do 19. septembra »GRIMASO-VA TOLPA« ameriški barvni film (ob 16. uri).
Od 14. do 19. septembra »FRENZI« ameriški barvni film (ob 18. in 20. uri).
Od 20. do 21. septembra »DOBER VEČER GOSPA KAMPELL« ameriški barvni film.
Od 22. do 25. septembra »RANČARJI NAPADAJO« ameriški barvni film.
Od 26. do 30. septembra »TOLPACO-LA YOUNGERJA IN JESEA JAMESA« ameriški barvni film.
Od 1. do 4. oktobra »DVORSKE SPLETKE« francoski barvni film.
Od 5. do 8. oktobra »VELIKI JAKE« ameriški barvni film.
Od 9. do 11. oktobra »MIHAILO STROGOV« italijanski barvni film.
Od 12. do 15. oktobra »ŠERIF, TO JE DEŽELA NASILJA« ameriški barvni film.
—	člani
—	starejši člani
—	članice
5 x 50 m — prosto
3 x 50 m 3 x 50 m
prosto
prosto
uim
Od 14. do 16. septembra »POGREB TI PLAČA SARTANA« italijansko-špan-ski barvni film.
Od 17. do 19. septembra »SLUČAJ MATTEI« italijanski barvni film.
Od 20. do 23. septembra »ŠOLA ZA DEKLETA« danski barvni film.
Od 24. do 27. septembra »ANDREJ
RUBLJOV I. in II. del« sovjetski film. Od 28. septembra do 1. oktobra »EL
SANTO — SVETNIK POD MASKO« špansko-mehiški barvni film.
'	ima
Od 2. do 5. oktobra »REKTOR V POSTELJI« danski barvni film.
Od 6. do 10. oktobra »DIAMANTI SO VEČNI« ameriški barvni film.
Od 1 l.do 14. oktobra »ŽIVETI OD LJUBEZNI« jugoslovanski barvni film
Kljub temu, da je osmi mesec čas dopustov, Sta itov. Lučka ŠČUKA in Bogdan ŽEKAR odlično sestavila ekipe, ki so zastopale CINKARNO na tem množičnem tekmovanju, M se ga je udeležilo okoli 200 plavalcev in plavalk. Za naš kolektiv so plavali in dosegli naslednje vmesne čase na >50 m:
Člani:
BUDNA 34,0 sak., REPAR 38,8 sdk., ZORKO 32,8 sek., KAČIČNIK mil. 34,1 sek., in MIRNIK M. 33,9 sek. Skupni čas štafete 2 : 53,2.
St. člani:
ing. VEBER 48,1 sek., ing. ŠIBLI 41,7 sek. in DIMEČ Z. 58,2 sčk.
Skupni čas štefete 2:28,8.
Članice:
ŠČUKA Lučka 50,1 sek., ŠMERC Darja 58,5 sek., ZUPANC V. 41,1 sok. Skupni čas štafete 2:25,0.
Vsem plavalcem posebno pa plavalkam, ki so zastopali naš kolektiv iskrena čestitka za odličen plasman na sindikalnem prvenstvu Celja.
VRSTNI RED ŠTAFET:
Člani:
1. Prosveta 2:42,4, 2. Cinkarna 2:53,2, 3. Klima 2:56,0, 4. Avto-motor 2:57,0,	5-6. Aero-EMO,
3:00,0, 20. Ključavničar 5:15,4, 21. ZNG (4 tekmovalci) 2:22,2, 22. SDK (4 tekmovalci) 2:26,0, 23. ZDR Dobrna (4 tekmovalci) 3:02,2, 24. Aero II icv. konkurence) 3:14,5.
Starejši člani:
L EMO I 1:532, 2. Aero 2:04,5, 3. Avtomotor 2:17,2,	4.
Obnova 2:19,4, 5. Cinkarna 2:28,8 6. Libala 2:36,4, 12. UJV 3:33,2.
ČIeiucc *
1. Cinkarna 2:25,0,	2.	SDK
2:28,6,	3. EMO 2:58,4, 4 Aero
2:59,0, 5.ZNG 3:02,8, 6. Ingrad 3:19,3, 7. Ljubljanska b. 3:20,0, 8. Savinja 3:56,7, 9. Obnova (2 tak.) 2:11)2.
»Kje imaš očeta, da mu povem, da kradeš češnje?«
»Bolj v vrhu je!«
Žena je razburjena treščila svojega moža z »nuderlvalar-jem« po glavi, ko je prišel zjutraj ob 7. uri domov. Ko je čez čas »prišla k sebi« je s prav tihim glasom pristopila k možu ter se mu opravičila. »Prosim, oprosti mi dragec, sploh se nisem spomnila, da delaš na nočni izmeni.«
Grof Boby je sedel v neki dunajski kavarni, kadil Virginia cigarete in pil kavo. Zapletel se je v razgovor z neko žensko, ki ga vpraša: »Gospod grof, kajne, da vi igrate na trobento?«
»Ne reče Baby začudeno, jaz vendar samo kadim. Ali morda vi slišite še kakšen zvok?«
ic:d c::di
m *m*mmmmmm m
Limuim
I * ........e
®	.	.	' -	‘	3
C	£ mmmmmmumm
******** m ********* mi
Brezplačno bodo prejeli značko TRIM vsi tisti, ki bodo do 31. decembra 1973 izpolnili vsaj 80 aktivnosti, in do 15. januarja 1974 vrnili karton-
ček komisiji za šport in rekreacijo v Cinkarni, in sicer tov. LEBAN Marjanu v kadrovski sektor.
Kino Bom
!
Od 14. do 16. septembra »WATERLOO« ameriško-sovjetski barvni film.
Od 17. do 18. septembra »ZGODBA O LJUBEZNI« italijanski barvni film.
Od 19. do 21. septembra »VELIKI ROP V BANKI« ameriški barvni film.
Od 22. do 24. septembra »MOŽ IZ OKLAHOME« ameriško-italijanski barvni film.
Od 25. do 27. septembra »NICOLA PHILIBERT V VOJNI IN LJUBEZNI« francoski barvni film.
Od 28. do 30. septembra »KAKO TO POVEDATI HČERI« nemški barvni film.
Od 1. do 9. oktobra »PIKA, DOLGA NOGAVIČKA« nemško-švedskl barvni film (ob 16. in 18. uri).
Od 1. do 4. oktobra »LJUBEZENSKI ČUDEŽ« nemški barvni film (ob 20. uri).
Od 5. do 9. oktobra »V ZNAMENJU MONTE CRISTA« ameriški barvni film. (ob 20. uri).
Od 10. do 14. oktobra »VOLK SIERA BLANKE« italljansko-španski barvni film.
Predstave so vsak dan ob 16., 18. In 20. url. Program objavljamo po podatkih Kino podjetja Celje in za spremembe ne odgovarjamo.
KADROVSKE
VESTI
V MESECU JUNIJU SO PRIŠLI V PODJETJE: PUNCER Silva, VERHOV-NIK Silvester, RAMŠAK Mariin, GLI-GORIJEVIC Mirjana, JANJIČ Gordana, BELE Leopold, SARLAH Anton, NIKOLIČ Zvonimir, ILIČ Mlodrag, JELENKO Drago, PETROVIČ Mlodrag, MILETIČ Milorad, DRAMICANIN Ljubimko, STANOJEVIČ Slanoje, DESPOTOVIC Aleksander, PETROVIČ Zoran, OLIC Stojan, PANIČ života, STANOJEVIČ Milan, BLA-SKOVIC Mlloje, PAVLOVIČ Jovan, MOHORKO Franc, BOSKOVIC Božidar, KUKOVIČ Marija, ŽIVANOVIC žlvorad, HUMAR Jože, STOJILKOVIC Dragan, CUK Marjan, HROVAT Rudolf, MILOVANOVIČ Dragomir, AVRAMOVIC Dušan, SKORNIK Anton, SRF.DNOSELEC Valent, ALEKSANDROVIC Ratko, STANOJEVIČ Slobodan, MILEV Metodi, MILIC Miomlr, NIKOLIČ Milan, DORSE-VIC Dragoslav, RISTIČ Predrag, FER-CEC Stefan, DORSEVIC Predrag, Miličevič Dragan, STAMENKOVIC živa, JA-HIRI Rnsten, DIMIC Slobodan, MIHAILOVIČ Radovan, SKALE Jurij, GAJŠEK Ivan. LAZOVIC Zoran, ROŽIC Rudolf, TANIC Dragomir, ANTIČ Vojislav, SIMIČ Cvlko, MILENKOVIČ Božidar, GASPARIČ Josip, BUKVIC Sliepan, TE. STC Nedellka, RADIČ Nada, VIVOD Bojan, SENGER Ivan, PAPRICA Vaslllia, MILOSAVLJEVIČ To-lslav, PETROVIČ Milovan, DORDEVIC Mlodrag, RADENO-VIC Dragan, CVIJIC Branko.
ODŠLI IZ PODJETJA:	PALIR Janez,
CF.RNEJSEK Maks, HODŽAT Halrulah, STROJIN Draga, AVRAMOVIC Dušan, MIKOLA Zdravko. LERHER Franc, VRBNJAK Mirko, DUMITROVIC Luta, MI-
LENKOVIČ Dragoslav, PLANKO Ivan, TANIC Dragomir, ANTIČ Vojislav, ZAGORIČNIK Pino, URLEP Janko, PERIC Marjan, TOLIČ Izidor, VREČKO Maks, RANKOVIC Radlvoje, LAMUT Anto, MASTNAK Franc, RAMIH Franc, CIRIC Velibor, ZABUKOVŠEK Stanislav, SVEN-SEK Ludvik, KOMESAROVIC Franjo, LETONJA Stanko, KOZOLE Franc, TU-FEGDŽIC Mllosav, PERNEK Stjepan, BLASKOVIC Mlloje, HAZIRI Tahir, BERNJAK Božidar, OMERZU Dragica, ALEKSANDROVIC Ratko, STANOJEVIČ Slobodan, STAMENKOVIC živa, HAMI-TI Redep.
V	POKOJ SO ODŠLI:	STEGENŠEK
Klemen, dipl. ing.
UMRL: GABERŠEK Alojz.
V	JNA SO ODŠLI: KOZOVINC Bernard, KUZMA Jožef, KOLENKO Ivan, TEKAUC Miran, KOSTANJŠEK Ivan, HORVAT Ludvik, JOŠT Jože, VECERIC Milko, LEDINSKI Dragutin, POLANCEC Ivan, VREČKO Drago, ARZENŠEK Leopold.
V	MESECU JULIJU SO PRIŠLI V PODJETJE: SKOBERNE Franc, SLIVAR Janko, PETKOVŠKI Srečko, VUCETIC Radomir, KRAJNC Viljem, JEVERNIK Albin, MILJAKOVIC Duško, SEKULOV-SKI Luka, MILANOVIC Zoran, BUDNA Štefan, ZAGOŽEN Dušan, M1UEVIC Svetozar, KRAMAR Srečko, MU.JKIC Mirsad, SLOMIC Scmusudln, KESEDIC Salko, RAKOVIC Miloš, MARKOVIČ Anton, JOVANOVIČ Dobrivolc. JONAK Ros-vlta, KRIŽNIK Vlasta, HUDOURNIK Angela, PRELOG Branko, DOBERSEK Bogomil, PILKO Edvard, 7.AJSEK Franc, LESKOVŠEK Rozalila, VENGUST Helena, BELUŽIC Zofi la, ŠALEJ Zlata, KOCMUT Majda, DREVENŠEK Jože, STOJANOVIČ Miroslav, PREMUŽIČ Stjepan, ŠTAJNER Srečko, KOLAR Anton, KERES Duro, HOZJAN Jožef, MARKOVIČ Nedeljko, PETROVIČ Franjo, PRO-
DANOVIČ Lazar, ŠAFRANKO Villm, PETROVIČ Milan, E RDEČ Marjan, ZDOLŠEK Rudolf, ZAKELSEK Jožef, ŽELEZNIK Jurij .KROFLIČ Franc, BISTROVIC Stjepan, RADOSAVLJEVIČ Milan, SMI-LJKOVIC Milomir, KERŠIČ Svetozar, STROPNIK Peter, SLUGA Branko, OJ-STRIC Leopold, ZAGORSAK Stjepan.
ODŠLI IZ PODJETJA: DINIC Slobodan, MILIČEVIČ Dragan, JAHIRI Ru-sten, BISTROVIC Stjepan, AUBREHT Marjana, GOLC Jože, SAVIČ Tatjana, MEŠIČ Mujo, TADIČ Nikola, ILIČ Mlodrag, KRAJC Ivan, HROVAT Rudolf, JURŠA Erih, STOJILKOVIC Dragan, MARTINOVIC Dragoslav, GAJŠEK Ivan, JOSIČ Mlodrag, AVRAMOVIC Dušan, STOJANOVIČ Miroslav, VRBANČIČ Milan, ŠPOI.JAR Boris, STANOJEVIČ Milan, DRECNIK Slavica, LAZNIK Terezija, BASIC Božidar, MRZLAK Štefka, VODUŠEK Berta, COHOTIC Majda, BOŽIC Cvjetko, CELIC Zdravko, VODUŠEK Milan.
V POKOJ SO ODŠLI: ŠEŠKO Milan, COKAN Anton.
Izdaja Cinkarna Celje metalurško kemična industrija, Celje. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Zlatko Sentjurc. Glasilo izhaja vsakega 1$. v mesecu. Prispevke sprejemamo do 28. v mesecu. Rokopisov in slik ne vračamo. Naslov: Uredništvo glasila »Cinkarnar« Cinkarna, Celje. Telefon 23-981, interno 430. Tisk: »Papirkonfekci-ia« Krško.
Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časnik oproščen davka na promet proizvodov (St. 421-1/73, z dne 9. 1. 1973).
SKANDINAVSKA KRIŽANKA

V katerem podjetju je Anica zaposlena?
Rada je članica atletskega kluba... V katerem kraju je Peter doma?
Iskren Pipuš, dipl. ing.
OB STOTI OBLETNICI CINKARNE
(Nadaljevanje)
Leta 1953 se je sosednja »Kemična tovarna,« Celje ponovno priključila Cinkarni. Tako je iz prvotne Cinkarne, ki je bila izrazito metalurška industrija, nastalo metalurško-kemično podjetje. Kljub združitvi je vsaka obdržala svoj karakter in se razvijala v svojo smer.
V letu 1961 se je še priključila »Tovarna organskih barvil«, Celje, ki je bila zgrajena leta 1949 in se je prav tako naprej razvijala na področju organske kemije, to je organskih barvil. V letu 1962 pa se je še priključila »Tovarna zemeljskih barv«, Mozirje. S tem je bila integracija teh industrij, ki so deloma neposredni sosedi, zaključena in nastala je doba velikih investicij tako v metalurškem, anorganskem in organskem sektorju.
Že leta 1959, to je še pred združitvijo s »Tovarno organskih barvil«, se je Cinkarna in-intenzivno bavila z iskanjem novega proizvodnega programa. Ker je že proizvajala dva bela
pigmenta, lipoton in cinkovo belilo, je bilo nekako na dlani, da se je odločila, da zgradi še napravo za najvažnejši beli pigment, to je titanovo belilo. Za ta produkt je bila takrat v inozemstvu velika konjuktura in povsod po svetu so nastajale take tovarne. Ker so investicije za tako napravo izredno visoke in Cinkarna sama ni imela dovolj sredstev, je potekalo precej let, preden je našla ustreznega partnerja in sicer v inozemski firmi »VVB Lacke und Farben«, Berlin, iz Nemške demokratične republike. Dne 20. aprila 1968 je bila v Celju podpisana ustrezna pogodba o sodelovanju in sofinanciranju. Po tej pogodbi znaša delež Cinkarne 51 o/o, delež »WB Lacke und Farben«, Berlin pa 49%. Takoj se je začela po licenci in engineringu francoske firme »FPC Thann et Mulhouse« graditi naprava, ki je sedaj, ob 100-letnici obstoja Cinkarne, začela obratovati.
tehnološka razvojna pot
CINKARNE V ČASU NJENEGA 100-LETNEGA OBSTOJA
Leta 1873 so sklenili, da se postavi v Celju prva večja industrija in tedaj je bila ustanovljena državna cinkarna. Njena gradnja, cinkove destilacijske peči in primitivna pražilnica, je trajala vso leto 1874. Z obratovanjem je začela Cinkarna leta 1875 pod vodstvom rudarskega mojstra — kasnejšega svetnika g. Alberta Brunnera. Takrat so začeli obratovati z dvomi pečmi. V letu 1886 so začeli graditi valjarno na parni pogon, to je valjčni progi za valjanje cinka, z ustrezno kotlovnico s parnim strojem tvrdke Schulz & Cobel, Wien, ki je ostala vse do leta
1955 v glavnem neizpremenjena. Rekonstrukcija je bila samo pri rafinarijskih pečeh in na novo je bila v letih 1938/39 naročena in postavila specialna električna valjarna za cinikografske plošče. Dele te proge — temeljno ploščo z vijaki, valjčna stojala in ostale dele proge — je izdelala Železarna Štore, pogonske elemente in zamašnjak je dobavila tvrdka I. M. Voith, Maschinen-fabrik und Gieserei, St. Polten, Avstrija, pogonski motor 75 KM pa tvrdka Elin, Zagreb.
Leta 1908 je obratovalo pet cinkovih destilacijskih peči in ena v rezervi. Kot zanimivost bi navedel, da je bilo tega leta v varni povprečno zaposlenih 220 delavcev, nekaj nadzornikov in sluga ter trije tehnični uradniki in računovodja. Rudarskega svetnika Alberta Brunnera, ki je leta 1899 umrl, je nasledil rudarski svetnik Janous.
Prve čase obstoja Cinkarne so v njej pridobivali cink le iz kalamine — cinkovega karbonata, ki so jo kalcinirali v posebnih pečeh. Pozneje so v manjših količinah pražili v majhni pra-žami cinkovo svetlico, vendar pražilnih plinov, SO2, niso izkoriščali.
Leta 1891 je bila v neposredni soseščini Cinkarne zgrajena podružnica »Tovarne kemičnih izdelkov« v Hrastniku, ki je za Cinkarno dolgo vrsto let, to je do svoje definitivne ustavitve leta 1934, pražila cinkovo rudo.
Topilniški obrat Cinkarne se je postopoma širil. Ker za alimentacijo razširjene topilnice ni več zadostovala kapaciteta lastne pražilnice, skupno s kapaciteto pražilniških instalacij sosednje »Kemične tovarne«, je »K. K. Huttenvervvaltung«, v letu 1911—1912 dogradila novo, sodobnejšo prižilnico in njej priključeno tovarno žveplene kisline po sistemu Opl. Tovarno je leta 1911 zgradila nemška firma Lurgi, Frankfurt am Main. Material je dobavila Hrušovska keramična tovarna — podružnica Prve Hrušovske tovarne za sodo
d. d., pri Moravski Ostravi na Češkem; Sistem za proizvodnjo žveplene kisline je bil prvi intenzivni sistem, ker je po 1 m3 prostornine dal neprimerno večjo produkcijo, kot do takrat edini v rabi itako imenovani klasični komorni sistem. Naprava [je bila zgrajena iz šestih stolpov skupnega volumna okolli 470 m3 in je bila pravzaprav sestavljena iz treh Glover-stolpov in iz treh Cay-Lussac-Stol:pov, torej brez komor. Kasneje so dodali še en stolp, tako imenovani vmesni stolp. V letu 1937/38 je bil sistem povečan z izgradnjo novega prvega stolpa Gloverja, ki je imel premer 3 m in je bil priključen 21. septembra 1938. Nominalna kapaciteta naprave je bila 12 t žveplene kisline 60 o Be/24 ur. Leta 1926 je bil zgrajen koncentracijski aparat za žvepleno kislino sistema Kessler. Z njim je
bilo mogoče stolpno kislino od 58 — 60o Be koncentrirati na 660 Be kislino, ki je imela od 94 — 95 % monohidrata.
V topilnici surovega cinka so postopoma gradili nadaljnje destilacijske peči, tako da jih je bilo tik pred prvo svetovno vojno zgrajenih že deset. Seveda so to bile razmeroma majhne peči in tudi retorte so bile za današnje pojme majhno. Poleg tega
C

I

je bila takratna cinkova ruda — cinkova svetlica, ki so jo predelovali v topilnicah, razmeroma revna. Vsebovala je komaj 40% cinka. Zaradi tega ni čudno, da je znašala takrat celotna produkcija cinka in prahu pri obratovanju vseh peči komaj okoli 4.000 t letno*
Samotne retorte, ki jih izdelujejo iz samota in posebnih plastičnih ognjevzdržnih glin, so do leta 1908 izdelovali ročno, tega leta pa je začela obratovati hidravlična stiskalnica za proizvodnjo šamotnih retort in se je tako njihova kakovost bistveno izboljšala.
Kot :je že bilo v Zgodovini Cinkarne omenjeno, je bila leta 1923 v sodelovanju s češkoslovaško firmo C. T. Petzold, Praga, zgrajena v Cinkarni pocinkovalnica za črno (železno) pločevino. Ta naprava je v glavnem pocinkala tanko črno pločevino izpod 1 mm, ki so jo v glavnem uvažali iz Češke in Poljske. Leta 1934, ko je začela »Železarna Jesenice« izdelovati tanko črno pločevino in jo je tudi sama po-cimkovala, je bil ta obrat v Cinkarni ustavljen.
Za praženje cinkove rude so bile leta 1926 postavljene ročne grebilne peči.
Po prvi svetovni vojni, posebno v letih 1920 do 1925, je nastal v rudarstvu pri pridobivanju rud pisanih kovin pravi prevrat. Metalurgija pisanih kovin, ki uporablja večinoma sulfidne rude, je dobivala postopoma z leti, zaradi izčrpanosti bogatih rudnih ležišč, revnejšo rudo. Vsi do tedaj znani postopki, kot plavljenje, izbiranje itd., niso mogli dati zadostnih količin visoko kvalitetnih rud za topilnice. V teh letih pa so v Združenih državah Amerike iznašli nov postopek za obogatitev revnih sul-fidnih tako imenovano flotacijo. Sam princip flotacije je zelo preprost. Rudo, ki jo izkopljemo, moramo fino zmleti, da je mogoče ločiti jalovino od kovinskih sulfidov. Kovinski sulfidi — cinka, svinca, bakra itd. — so namreč hidrofobni, to se pravi, da se z vodo ne zmočijo. Nasprotno pa je jelovina hidrofillna, torej zmočljiva. Ce sedaj v posodo, kjer imamo fino zmieto rudo in vodo, dodamo snov, ki ustvarja peno in v posodo dovajamo zrak in intenzivno mešamo, se napravi pena, ki splava na površino vodne gladine. Na to peno se istočasno oprijemljejo sulfidi kovin, ki so hidrofobni in hočejo tako »zbežati« iz vode. Kovinski sulfidi se tako v peni zbi-
rajo na površini, od koder jih posnamemo. Nasprotno pa se jalovina, ki je hidrofilna, zmoči in ostane na dnu posode, od koder jo v presledkih odstranjujemo.
To je v kratkem in laično prikazan princip flotacije. Z u-vedbo tega postopka v prakso v letih 1925 do 1930 smo na enkrat namesto zrnatih rud dobili fino zmleto bogatejšo rudo. Ta bogatejša ruda, tako imenovani kovinski koncentrati, je bila metalurgom sicer zelo dobrodošla, je pa nasprotno zahtevala posebno od metalurga cinka po piro-metalurškem postopku namesto dosedanje predpriprave za cin-kov koncentrat, deloma drug način predpriprave cinkovega koncentrata za topilniško predelavo. Pri pridobivanju cinka po piro-metalurški metodi potekajo reakcije med trdno in plinsko fazo. Redukcija oziroma reakcija je tem hitrejša in popolnejša, če ima plin čim lažji dostop do vsakega zrna rude. Ce je praženec fino zrnat, kot ga dobimo pri do tedaj uporabljenih metodah praženja, ima plin, to je CO-redu-cent, zelo težak dostop do vsakega zrna — praha. Zaradi tega se mora praškovit praženec oziroma fino zrnati koncentrat popolnoma izpražiti, to je čim bolj odstraniti žveplo in ga moramo istočasno narediti zrnatega. Ruda se mora, kot pravimo »na mrtvo« izpražiti, to pomeni, da se mora žveplo čim bolj odstraniti in istočasno se mora ruda — praženec narediti zrnat, to je »skopiti« ali kot -temu pravimo aglomerirati. Takrat je v industrijsko visoko razvitih državah nastalo mnogo različnih naprav za izpraženje in aglome-riranie rude. Najbolj znane so bile tako imenovane Dwight-Lloyd trak in pa pražilna miza Schlippenbach. Te naprave so bile mehanizirane in pražilni plini so se ločili v bogate in revne. Bogati plini so se izkoriščali za produkcijo žveplene kisline, revni plini so se pa enostavno spuščali v atmosfero. Te naprave so bile razmeroma drage in Cinkarna takrat ni imela denarja za take investicije. Zaradi tega so se delali poizkusi na železnem rešetu, na katero se je nasula mešanica pražene rude s cca 4 do 5 % žvepla — povratek, to je že aglomerirana ruda in eventualno premogov prah. Zaradi intenzivnega vleka žveplo naglo zgori. Pri tem naraste temperatura na 1200 — 13000 C ter se drobno zrnata ruda — praškasta ruda natali in skepi, to je aglo-merira. Po uspelih poizkusih se je pristopilo h gradnji primitivne aglomeracijske naprave, kije
bila sestavljena iz 18 rešet, dimenzije 1400 mm x 1000 mm = 1,40 m2 posamezno rešeto. Naprava je bila sestavljena iz 18 takih rešet in je torej imela skupno površino: 1,40 m2 x 18 = 25 m2.
(Nadaljevanje prihodnjič)