AÑO (LETO) XXVII. (21) No. (Štev.) 6
BSLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 8. februarja 1988
Ob čistkah v Havani
Po vseh latinskoameriških državah Bo zunanja ministrstva začela razglabljati o pomenu, ki ga bo. na nadaljnji komunistični razvoj na ameriškem kom tinentu imelo nedavno zasedanje kubanskega CKKP, 'na katerem je Castro počistil kubansko KP prosovjetskih elementov-
Strokovnjaki prihajajo do zaključka, da se bo znova poživila gverilska dejavnost v latinski Ameriki in da morajo zato posamezne vlade biti budne za ta slučaj. Vsekakor stopa 'spet v ospredje nujnost Vse amer iške obrambe proti komunističnim poskusom, vodenim iz Havane, pa tudi iz Moskve in Pekinga, za razbitje vseameriške enotnosti gledanja na komunistično nevarnost.
Z doslej najdaljšim Castrovim govorom, ki j'e trajal dvanajst ur, se je svetu odkrila skrivnost, v katero ,se je zavilo zasedanje Centralnega komiteja kubanske KP: kubanski zunanjepolitični o.brat proč odi Moskve bo pomenil novo vrsto problemov za latinskoameriški kontinent; Kuba se je znova odločila za napadalne akcije po vzorcu kitajskega komunizma in se vedno bolj oddaljuje od trenutne moskovske linije mirne koeksistence v latinski Ameriki.
Zasedanje kubanskega CKKP je na videz iizgledalo kot politični udar, s katerim sta brata Castro pomedla zadnje sledove sovjetskega vpliva na kubansko zunanjo politiko, ki «o bili zlasti učinkoviti po krizi z raketami leta 19G2. Da je bilo ozračje v Havani natrpano z ugibanji vseh vrst, dokazujejo poročila nekaterih časopisnih agencij o morebitnem odstopu Castra z vodilnega položaja- na Kubi. Ta ugibanja se niso izkazala za oprta na poznanje razmer na Kubi odn. v Castrovi vladi, kajti zgodilo se je ravno obratno: Castro je iz zasedanja CKKP izšel močnejši, kakor je je bil pred njim, ter je sprožil čistko v kubanski partiji proti prosov-jetskim elementom, ki pa so bili sojeni in obsojeni po sovjetskem načinu kot antipartijci in izdajalci revolucije.
Vprašanje sovjetskega finančnega vzdrževanja Castrove vlade, ki je do nedavnega predstavljalo en milijon dolarjev dnevno, ki so. iz Moskve neprestano dotekali v Havano, ostaja za mnoge opazovalce odprto. Nekateri menijo, da Moskva ne bo užaljena odpovedala nadaljnjega financiranja kubanskega komunizma, četudi bi v bližnji bodočnosti doživela še večja ponižanja v Havani, kakor jih je doslej. Moskva si ne more privoščiti, da bi prepustila komunistično postojanko na Kubi, pred vrati ZDA in obeh ameriških kontinentov, bodisi Washingtonu bodisi Pekingu. Kajti nobenega dvoma ni, da bi ko-komunistična Kuba brez sovjetskega financiranja ne mogla ‘dolgo- vzdržati pritiska ameriškega dolarja ali pa pekinškega jena, ki sta oba pripravljena vsak trenutek vskočiti v praznino, ki bi nastala s sovjetskim umikom.
V zvezi s poostritvijo gverilske dejavnosti po latinski Ameriki so mnogi opazovalci po uničenju Che Guevare v Boliviji menili, da je direktnemu kubanskemu vmešavanju v notranje zadeve latinskoameriških dbžav odzvonilo za daljšo dobo, ča že ne za vedno. Cas-strova Havana da se je sprijaznila z dejstvom silovitega poraza na vojaškem področju komunistične aktivnosti in da j0 bo zaenkrat zato črtala s svojega programa. K temu mnenju so se nagibali tudi vsled znane sovjetske politike koeksistence v latinski Ameriki, ker trenutno Moskvi gospodarsko ‘bolj koristijo stabilni, čeprav desničarski režimi, kakor pa gospodarsko vedn0 oslabljene levičarske ali celo komunistične vlade.
Toda po Castrovem napadu na sovjetsko politiko koeksistence, v katerem je Moskvi očital, da is svojo politiko sklepanja trgovskih ¡pogodb z desničarskimi vladami pomaga vzdrževati desničarske, protikomunistične režime na oblasti, postaja resničnost povsem drugačna.
Če bodo iz Havane povečali prevratne akcije v latinski Ameriki, jim
KOMUNISTIČNA OFENZIVA V VIETNAMU
S popolnim preziranjem človeških hvljenj je pretekli teden vrhovno poveljstvo Vieteonga izdalo uk.az svojim oddelkom za vsesplošen napad na ame-iške in južnovietnamske vojaške postojanke in mesta.
Kakor gobe po dežju so po 40 južno vietnamskih mestih in utrjenih postojankah zrasli iz tal komunistični gverilci, oboroženi z brzostrelkami, ročnimi granatami in celo s težkim orožjem in se z vso srditostjo vrgli na osvajanje.
V .Saigonu samem iso komunisti napadli poleg vladne palače in drugih javnih poslopij tudi severnoameriško veleposlaništvo. Tio. stavbo so Amerikanci dokončali šele pred štirimi meseci ter je zgrajena tako, da bi vzdržala letalsko. in topovsko bombardiranje. Ameri-kance je stavba stala 2,6 milijonov dolarjev. V to ‘stavbo so komunisti prodrli a ponarejenimi osebnimi izkaznicami ter io zavzeli do tretjega nadstropja. Na pomoč je morala prileteti jata helikopterjev, ki je na ploščadi stavbe zkrcala ameriške vojake, kateri .so ‘polam v bojih od sobe d0 sobe uničili komuniste in osvobodili stavbo.
Ker so komunisti po vseh mestih, ki so jih napadli, pretrgali zveze z zunanjim svetom s porušenjem mostov, že-ležniških prog in cest, je prebivalstvo ostalo prepuščeno zalogam, ki jih je trenutno imelo doma. 'Zaradi pomanjkanja vode in vsled tisočev trupel pobitih komunistov in usmrčenih ameriških in južnovietnamskih vojakov, se je ponekod pojavila nevarnost bolezni.
Južnovietnamska vlada je ob prvih komunističnih napadih objavila po vsej 'državi obsedno stanje in 24 urno policijsko uro Na podlagi določil teh ukrepov so oblasti streljale ujete komunistične gverilce.
Iz zasliševanj nekaterih ujetih komunistov so Amerikanci ugotovili, da so bili opremljeni s hrano in orožjem ter municijo za najmanj pet dni bojev. Komunistične radijske postaje iz Severnega Vietnama in tajna komunistična postaja, ki deluje v Južnem Vietnamu, so med boji objavljale, zaradi propagande, ustanavljanje revolucionarnih odborov po posameznih napadenih mestih.	t
Ves svobodni svet, predvsem pa A-merikanci in južnovietnamska vlada, so obstali presenečeni spričo .komunističnega vojaškega navala. ,Ni še poteklo začasno premirje, ki so ga komunisti po svojih radijskih postajah objavili za praznovanje vietnamskega novega leta, ko so Amerikanci ugotovili, da se komunisti z vs0 naglico pripravljajo na veliko ‘ofenzivo proti severnoameriški postojanki v severnem delu Južnega
Pogajanja ZDA -
Ameriška vohunska ladja Pueblo te: njena posadka, ki so ju bili zajeli Severni Korejci pred severnokorejsko obab in ju zapeljali v pristanišče Wonsan, sta še vedno predmet krize, ki se je poostrila med Severno Korejo in ZDA.
Severnokorejska vlada je objavila, da
bo. ‘kakor se zdi, trenutni politični položaj latinskoameriškega kontinenta nudil najugodnejšo, priliko. Medameri-ški obrambni organizaciji (OEA) se ne morejo zediniti, kd0 naj bi bil njen glavni tajnik, v trenutku, ko organizacija iz različnih vzrokov, od katerih ni najmanjši odkritje denarnih poneverb v njej, preživlja eno svojih najtežjih kriz.
.Na drugi strani pa tudi ni mogoče izolirati nove smeri kubanske zunanje politike od ‘splošnega poslabšanja svetovnega položaja, ki so ga povzročili komunisti na Koreji ter v zadnjih dneh vietnamski komunistični partizani.
Ker so ZDA že dalj časa, odslej naprej pa bodo še ‘bolj, 'zapletene v kritični razvoj položaja na Daljnem vzhodu, s0 latinskoameriške države v zadevi obrambe proti komunistični prevratno-sti na ameriškem ‘kontinentu vedno bolj prepuščene ‘same sebi. Ta osamljenost
Vietnama Khe Sanh. Zat0, so to postojanko, ki jo varuje 6000 severnoameriških vojakov močn0 utrdili, navozili o-rožja, municije in hrane za daljše obleganje ter se na sploh pripravili na komunistični napad.
Sredi teh vidnih priprav je Vietcong uprizoril po vsem Južnem Vietnamu zgoraj omenjeno, skrivoma pripravljeno presenečenje, ki je stalo. Amerikance nad 1000 mrtvih in več tisoč ranjenih, medtem ‘ko je po ameriških virih na komunistični strani padlo nad 14.000 mož. Tudi žrtve med civilnim prebivalstvom s0 bile velike, poleg uničenih mest in vasi.
Ko so se začeli komunisti po večdnevnih bojih končno umikati pred ameriško in jnžnovietnamsko premočjo iz posameznih južnovietnamskih mest in vasi, prav tako iz Saigona, so komunisti začeli z napadom na ameriško postojanko Khe Sanh. Obkolili so jo s štirimi divizijami (ok. 40-000 mož) in jo. naskočili. Prve valove napadajočih komunistov je posadka postojanke odbila.
V	Washingtonu, bolje rečen0 v Pentagonu, generali neprestano kombinirajo po velikem vietnamskem zemljevidu in na podlagi podatkov ‘od 'svoje obveščevalne službe določajo vojaške akcije. Ko je predsedniku Johnsonu prišl0 poročilo o sklepu poveljstva, da bo branilo Khe Sanh, je ta spričo že tolikih komunističnih presenečenj, !ki so jih morali A-merikanci utrpeti v Vietnamu, zahteval od ameriškega poveljstva, da mu podpiše izjavo, da se Khe Sanh 'ne bo spremenil v ameriški Dien Bien Phu. Po poročilu ameriške revije ‘Time’ so ameriški generali podpisali Johnsonu zahtevano izjavo.
V	zvezi z razvojem položaja v Vietnamu :se mnogi opazovalci sprašujejo, kako so se mogli komunistični partizani tako neopazno pripraviti na talko vsesplošno ofenzivo ‘po vsem Južnem Vietnamu. Sposobnost ameriške obveščevalne službe vsaj v Južnem Vietnamu je postavljena na veliko preizkušnjo. Opazovalci tudi ugotavljajo, da je komunistična ofenziva ‘zapustila na južnoviet-namskem prebivalstvu -močan prestižni učinek, raven ameriškega prestiža pa je nizka, kakor še ni bila nikdar.
Južnovietnamska vlada je v ponedeljek objavila ustanovitev tkim- ,ljudske vojske*, ;S katero namerava v bodoče braniti posamezna mesta in vasi pred komunističnimi napadi. Ta nova vrsta južnovietnamskih oborož. oddelkov bo nosila lahko orožje ter ibo njena izključna naloga vzdrževati varnost posameznih mest in vasi ter odkrivati komunistično infiltracij-o.
■ Severna Koreja
ladje ne more vrniti, o usodi posadke pa po prvih sovražnih izpadih proti ujetim .ameriškim mornarjem in prisilnih izjavah ladijskega kapitana Busher-ja o odgovornosti za dogodek, ni bilo slišati iz Pyongyanga nobene besede.
Ameriška vlada je po prvih odločnih
je -bila vsekakor zdravilna v bolivijskem -slučaju, ko je bil vsled tega značaj protikomunističnih akcij prilagojen in izveden bolivijskim razmeram primerno in zato hitro uspešen. To labk0 velja v enaki meri za katero koli latinskoameriško državo, ni pa s tem rečeno, da skupna protikomunistična politika ameriških držav ni nujna. Proti Havanskim prevratni^ načrtom, ki se nanašajo na celoten ameriški kontinent, je potrebna tudi enotna protiakcija. Ta pa je možna in uspešna le v dobro voderil Medameriški ‘obrambni organizaciji.
Havana se dejavnosti take organizacije najbolj ¡boji, pa naj kubanski vladi načeljuje sedaj Castro, v bodoče ipa kateri koli drug komunistični aktivist. Paraliziranje prevratnih načrtov s Kube je v polni meri možno- le v skupnem nastopanju ameriških držav proti zlim nameram mednarodnega komunizma.
reakcijah na severnokorejsko drznost začela previdno molčati, nihče pa ni pričakoval, da se bo spustila tako daleč, da bosta amer. zun. minister Rusk in obrambni min. McNama.ra na televiziji javno podvomila, če Pueblo v resnici ni bila v severnokorejskih vodah, ko so jo zajeli. Ta njuna izjava je presenetila toliko bolj, ker je bilo ameriškemu delegata v ZN ‘Goldfoergu 'naročeno, da je v Varnostnem svetu ZN kategorično pribil, da s0 korejski komunisti ugrabili Pueblo v mednarodnih vodah ter je celo na zemljevidu kazal točko, kjer naj bi ‘se ugrabitev izvršila.
Amerikanci so se ip.onižali tudi tako daleč, da so se tajno sestajali s severnokorejsko delegacijo v znanem Pan-munjonu, vsled česar je v Washington ■poslala protest južnokorejslka vlada. Iz: tajnih sestankov ni bilo mogoče ugotoviti, kako daleč go prišla .pogajanja zai izpust posadke in vrnitev ladje.
Nekatere .tuje agencije so objavile, da bodo Severni Korejci vrnili mrtvega ameriškega mornarja za njim pa ostalo posadko, toda to šele potem, ko bodo Amerikanci javn0 priznali, da je bil Pueblo zasačen v severnokorejskih teritorialnih vodah.
Revolucija žre lastne otroke
Posebno vojaško sodišče, ki ga je sestavil Castro, je pretekli teden v Havani obsodilo vodjo proticastrovske skupine, starega kubanskega komunista A.jnibala Escalan.teja na 15 let ječe. Poleg njega je bilo iz te skupine obsojenih 8 komunistov na 12 let ječe, 8 na 10 let, 6 na 8 let, 5 na 4 leta, 6 na 3 leta im. 1 na 2 leti.
Proceg proti tej. skupini 35 kubanskih prosovjetskih komunistov je trajal šest dni. Escalante je bil izključen iz kubanske KP že leta 1962. Takrat je bil vodja skupine, ki se je imenovala ,stari bojevniki* ter je nasprotoval mladim komunistom, ki jih je Castro sprejemal v svoje vrste od leta 1958 naprej.
Sodišče je obtožilo skupimo-, da je ■širila po Kubi pnotieastrovsko propa-
gando, ki ji jo je dobavljala ZSSR iir da je imela stalne stike .s komunističnimi časnikarji iz ZSSR.
Kubanski podpredsednik, Castrov brat Raul, je obtožil -skupino, d'a je širila .mnenje, da ima .Moskva večje zaupanje v Escalantej.a, kakor v Fidela Castra. Dalje je obtožil skupino, da je širila mnenje, da bo ZSSR, ki finančno vzdržuje Castrov režim, gospodarsko pritisnila na Castra, da bo začel ravnati po navodilih iz Moskve.
Po izjavah sodišča je skupina smatrala v Boliviji ubitega Che Guevaro za ,'trockista in ‘pustolovca* in trdila, da ga Moskva ni podpirala. Na Kubi je Castro s svojim -propagandnim aparatom povzdignil ubitega Che Guevaro v komunističnega svetnika.
SZ TEDNA V TEDEN
! Dr. Kiesinger je med svojim obi-! skom prejšnji teden v Rimu z italijanskimi državniki razmotrival o vseh vprašanjih, ki so v zvezi z odnosi med Nemčijo in Italijo, s sedanjim stanjem v Evropski gospodarski skupnosti v zvezi z angleško prošnjo -za sprejem, ter o problemih ‘svobodnega miru, ki ga rušijo komunisti v Vietnamu in na Koreji. Po razgovorih z italijanskimi politiki je dr. Kiesingerja sprejel tudi papež. Temu je nemški kancler zatrjeval, da bo bonska vlada še naprej delala sporazume z vzhodnoevropskimi državami. čeprav nekatere od njih še vedno dvomijo v nemško iskrenost. Na ta način hoče Zahodna Nemčija ustvari-ti možnost in pogoje za mirno reševanje spornih vprašanj. Tudi papež je Kie-singerju zatrjeval, da je tudi 0n prepričan, da bo prej ali slej prišel čas, ko bo mogoče napraviti sporazum tudi med Nemčijo in Poljsko. V zvezi s tem je z obžalovanjem ugotavljal, da je zgo-
dovinsko pismo poljskih škofov nemškim škofom, s katerim so poljski cerkveni dostojanstveniki potegnili črto. čez preteklost, ker da hočejo z ljubeznijo graditi bodočnost obeh narodov in-v medsebojnem spoštovanju, pri poljski vladi doseglo ravn-o- nasprotni učinek.
Papež namerava izvesti nove spremembe v rimski kuriji. Tokrat v vodstvu drž. tajništva. Na mesto 84-let. drž. tajnika Amleta Cicognanija bo' imenovan papeški nuncij1 v Br,azilu Sebastijan Baggio, papežev osebni prijatelj še iz časov, ko sta oba delovala v drž. tajništvu.
Med Romunijo in Sovjetsko zvezo je' poiokla veljavnoist dvajsetletni prijateljski pogodbi. Romuni je niso hoteli enostavno podaljšati, ampak so 'zahtevali njeno spremembo v smislu zahtev sedanjega stanja med obema državama in v svetu. Razgovori med ‘predstavniki obeh ‘držav še niso končani..
Iz življenja in dogajanja v Argentini
Minister za; gospodarstvo dr. Krie-
ger Vasena je sporočil časnikarjem izjavo predsednika direktorija Mednarod-‘ ne banke za obnovo in razvoj Georga Wodsa, da bo ta mednarodni denarni zavod delno financiral zgraditev vele-električnega obrata El Chocon—Cerros Colorados v Argentini. Za ureditev vseh zadevnih formalnosti ho. prišla 8. t. m. v Buenos Aires posebna delegacija Mednarodne banke za obnovo in razvoj. Vsa dela za postavitev veleelektrarne El Chocon—Cerros ¡Colorados ¡bodo stala 400 milijonov dolarjev.
Vojna mornarica v Argentini ima že vse organe, kakor jih določajo predpisi o njenem novem ustroju. Tako je bi! imenovan za poveljnika vojnih operacij viceadmiral Kopstaintin Arguelles. ' Ob tej -slavnosti je glavni poveljnik vojne mornarice admiral Benigno Ignacij Va-rela izjavil, da bodo wbinovo vojne mornarice izvršili postopn-o. Ravnati se ‘bodo morali pač no gospodarskih možnostih države. Sedaj' s0 v Angliji naročeni štirje čistilci, min in 2 minolovca. Te enote so za mornarico nujne, ker mora vojna mornarica skrbeti, da bodo vedno vse ¡njene teritorialne vode varne za ladijski promet.
Med državnim tajništvom za komunikacije in družbo S. T. S. Spa Consor-zio.per Sistemi di Telecomunicazioni via Satelliti de Italia je bil podpisan dogovor o dobavi potrebnih naprav, zgradi-
tvi in postavitvi prostorov na Ezeizi za zemeljsko postajo, za mednarodne komunikacije s pomočjo satelitov. Ta postaja za komunikacije :s pomočjo satelitov ‘bo gotova še pred majem mesecem.
Rektor bucnosaireške univerze dr.
Luis Botet je odstopil. Svojo ostavko utemeljuje z mnenjem, da je izpolnil zaupano mu nalogo na univerzi po novih predpisih vseučiliškega zakona ter smatra, da je že nastopil čas, da vodstvo univerze prevzame vseučiliški svet. Ta naj bi imel možnost volitve tako' rektorja, kakor dekanov posameznih fakultet. Vlada je rektorjevo ostavko sprejela.
Argentina želi dobiti čim več novih' ■naseljencev iz Evrope, Zlasti iz evropskih latinskih držav. Zato so dobili argentinski konzuli v Italiji, Franciji in na Portugalskem pooblastila za izdajanje vselitvenih dovoljenj, po določilih Sedaj veljavne zadevne zakonodaje.
Državni svet za vzgojo je objavil, Ua se ibo novo šolsko leto v Argentini začelo dne 11. marca, zaključilo pa 30. novembra t. 1.
Državno tajništvo za poljedelstvo in živinorejo je objavilo, da so argentinski strokovnjaki preučevali vzroke še sedaj trajajoče nalezljive živalske bolezni v Angliji ter so ugotovili, da živalska bolezen v Angliji ni absolutno v nobeni zvezi z uvoženim argentinskim mesom..
(
Za zaščito slovenskega Jezika
.Nedavno zborovanje slovenskih slavistov v Ljubljani je znova opozorilo javnost na položaj slovenščine po šolah ter v javni in poslovni rabi. Na rajem so ugotovili, ¡da se je stanje slovenščine v javni in poslovni rabi od lanskih sklepov sicer nekoliko izboljšalo, da pa še vedno ni zadovoljivo. Ugotavljali so tudi, da slovenskemu jeziku ljudje v vsakodnevnem osebnem pogovoru posvečajo premalo pozornosti-
Za zboljšanje položaja jezika so (bili sprejeti sklepi, po katerih naj tedenska obveznost slavista po šolah ne presega 20 ur, če hočejo doseči ¡kvalitetni pouk jezika- Zavod za šolstvo maj vsaki dve leti organizira obvezne počitniške seminarje za vse, ki poučujejo slovenščino. Učbeniki morajo hiti brez napak.
'Slovenski slavisti protestirajo proti uporabi tujejezičnih učbenikov na slovenskih šolah. Naj se napišejo novi izvirni ali pa napravijo dobri slovenski prevodi. V interesu kulture slovenskega jezika slavisti zahtevajo, da :se na vseh fakultetah, visokih in višjih šolah, ki vzgajajo bodoči učiteljski kader uvede slovenski jezik kot obvezni predmet z izpitom. Vodstva šol pozivajo, da načrtno skrbijo za gmotno osnovo sodobnega pouka slovenskega jezika in knji-
ževnosti, tako, da stalno in izdatno spo-polinjujejo knjižnice in zbirke učil-
Prav tako poudarjajo, da bo treba postopoma misliti na ustanovitev Slovenskega literarno zgodovinskega muzeja.
Oblasti pa slovenski slavisti opozarjajo, da se je „še vedno premalo storilo za uveljavitev in kulturo slovenskega jezika v javni rabi“. Zato pozivajo slovenske poslance, naj v zvezni skupščini vedno govorijo slovensko. Vsi forumi, ki so odgovorni za vse vrste javnih napisov naj ne dovoljujejo jezi-, kovno neustreznih besedil. Prav tako naj tovarne končno že začno dosledno opremljati svoje izdelke z navodili v slovenskem jeziku. Na televiziji morajo postaviti slovenski dnevnik, zlasti pa še otroške in šolske oddaje, ki bistveno oblikujejo ali maličijo jezikovno mišljenje in izražanje mlajših.
Iz vrst profesorjev ki predavajo slovenistiko in slavistiko na filozofski fakulteti je prišel predlog, da se naj 0r" gainizira v okviru posebnega inštituta študij slovenske književno-sti in teorije, 1 prav tako pa kot poseben predmet primerjalno raziskovanje slovanskih književnosti.
Komunisti pošiljajo slovensko kri v Vietnam, za slovenske bolnike je pa ni
V Sloveniji je zopet veliko pomanjkanje krvi. V ljubljanskem „Delu“ z dne 12. januarja je bilo objavljeno, da je pomanjkanje krvi tolikšno, da iso morali odpovedati številne operacije, najbolj kritične bolnike da pa rešujejo krvodajalci, ki se javljajo zavodu za transfuzijo na osebni poziv. Primanjkljaj krvi je tolikšen, da je položaj ne samo kritičen, temveč najslabši od meseca maja 1945, ko so v vojaški bolnišnici v Mostah vzeli kri prvim 150 krvodajalcem iz Ljubljane“
Na tiskovni konferenci v Zavodu za transfuzijo krvi je predsednik Slovenskega zdravniškega društva dr. Anton Dolenc poudarjal, da je bilo dne 12. ja-nuarja pomanjkanje krvi tako akutno, „da so jo lahko dajali samo bol. v kritičnih položajih“. Direktorica republiškega zavoda za transfuzijo dr. Suvda-tova je navajala, da je za potrebe slovenskih zdravstvenih ustanov potrebnih na leto 20 ton krvi tali približno 80,000 krvodajalcev.
Slovenske zdravniško društvo je v „Delu“ z dne 13. januarja objavilo nujno obvestilo: „¡Republiškemu zavodu za transfuzijo krvi v Ljubljani primanjkuje zadnje dni krvi, tako dla ne more ustreči niti najnujnejšim naročilom. To je lahko usodno za bolnike in poškodovance, ki jim je ¡kri nujno zdravilo. Slovensko zdravniško društvo poziva svoje člane, zdravstvene delavce in zdravstvene zavode, naj z besedo in zgledom pri-
skočijo na pomoč, hkrati pa prosi Ljubljančane in okoličane, naj se posamič ali pa skupinsko prijavijo za oddajo krvi ma Zavodu za transfuzijo v Ljubljani.“
To nujno sporočilo Slov. zdravniškega društva je bilo ponovljeno tudi v številki „Dela“ z dne 14. januarja.
V isti številki in na isti dan, t. j. na dragi strani je pa pod naslovom „Razumevanja vredno posnemanje“ objavljeno tudi naslednje: „Ljubljana, 13. jan. Republiški odbor za pomoč žrtvam imperialistične agresije se zahvaljuje organizaciji ZB (Zvezi borcev, op. ur.) iz Kranja za odlično organizacijo krvodajalcev v korist vietnamskih borcev. Prav tako se zahvaljuje 500 ikrvodojal-cem iz Kranja in Zavodu za transfuzij10 v Ljubljani,“
Republiški koordinacijski odbor se zahvaljuje tudi delovnemu kolektivu Tovarne zdravil Krka za izkazano darilo v zdravilih v višini 1 milijona starih dinarjev in tovarni LEK iz Ljubljane za darovana zdravila v višini 100 tisoč starih dinarjev Rdečemu križu v Hanoiu.“
Tako torej- V Sloveniji nimajo krvi za bolnike in so morali celo odpovedati ‘številne operacije“, primankljaj krvi da je tolikšen, „da je položaj ne samo kritičen, temveč najslabši od meseca maja 1945“. ¡Slovensko zdravnško društvo zato poziva ljudi za oddajo krvi. Prav tako republiški zavod za transfuzijo krvi. Istočasno pa list Delo ob-
Žena je mati. Zatof je po naravi plodna, rodovitna. Ji je reč vse, kar raste m se plodi in ona sama vzbujia rast.
Danes, ko je malo naravne rasti, mnogo pa bolj zunanje gradmje (ki je ne smemo zamenjati z rastjo), je še posebne važnosti, da je to materinstvo poudarjeno, vzeto v poštev. Svet potrebuje rasti in topline^ slovenski svet še prav posebno danes bolj kot kdaj Ikoli prej v naši zgodovini.
Zbornik Sv. Slovenije 1968. Poglavje: Slovenska žena doma in v svetu. Zbrala in uredila ga. Anica Kralj.
Spomini Vladimirja Vauhnika v nemščini
¡Spomini pok. polkovnika Vladimirja Vauhnika Nevidna fronta so izšli leta 1965 v založbi Svobodne Slovenije v Buenos Airesu- Tak0 med. Slovenci v Argentini, kakor drugod po svetu so vzbudili veliko zanimanje.
Za spomine pok. polkovnika Vladimirja s o se pa začeli zanimati tudi drugi narodi Poročali smo, da je v pripravi nemška izdaja ter da bi jih nekateri radi izdali tudi v angleščini in 'rancoščini. V koliko so ta prizadevanja lapredlovalia, nam ni znano, pač pa so nemški prevajalci 'Vauhnikovih ¡spominov z njegovim bratom g. dr. Milošem Vauhnikom uredili, da so nedavn0 ti ¿pomini izšli v nemškem jeziku.
Nemški prevod spominov Vladimirja Vauhnika ima naslov „Memoiren «ine,s Militarattaches“ |ter podnaslov „Ein Kampf gegen das Fingerspitzengefuhl Hitlers“. Spodaj na ovitku je napis „Ge-
neralstahoberst Vladimir Vauhnik“. Na ovitku je tudi Hitlerjeva glika. Na zadnji strani ovitka je ¡Schellenhergova ugotovitev:
„Vauhnik hat die deutschen Offensivpläne, die Stärke der Heeresgruppen, die Zusammenstellung der Armeen und selbst die von Hitler geplante Bombardierung Belgrads als dringende Warnmeldung an den jugoslawischen Generalštab weiter gegeben,
Hitler der über Keitel davon erfuhr, geriet in Raserei, auch gegen mich, der ich den verdammten Kerl noch nicht eingsperrt hätte.“
Izdaja Vauhnikovih spominov v nemščini ima en0 poglavje več kot ¡slovenska Nevidna fronta in sicer poglavje „Die letzten Tage in Berlin zwischen 25. März und 6 April 1941“, ki ga objavljamo v tej številki drugje.
Knjigo je natisnila na finem papirju tiskarna Dražbe sv. M'ohorja v Celovcu. Velika pomanjkljivost nemške izdaje Vauhnikovih ¡spominov je pa, da iz slovenske izdaje ni prevzela številnih važnih pojasnil in opomb, zlasti tistih, ki se nanašajo na vračanje slovenskih domobrancev. ¡Res velika škoda.
Javna obsodba Titove politike
Ljudje po svetu so pred tedni brali ostre Titove 'očitke, ki jih je v Kambodži ob obisku tauiošnjemu princu Si-Iharauku izrekel m račun Sev. Ame-rikancev. Očital jim je med drugim „¡nesramno predrznost“, jih zmerjal z „napadalci“ ter zahteval njihov brezpogojni umik.
Nista minila še dva tedna od teh napadov, ko je svobodni tisk v svetu objavil ugotovitve Centra za raziskovanje javnega mnenja v Jugoslaviji, Iki je del Zavoda za socialne vede in ga vodi ravnatelj Firduš Džinič.
Ta Zavod ima svoje zastopnike v 87 komunah ter ¡od časa do časa preko njih med ljudstvom ugotavlja njegovo razpoloženje o gotovih vprašanjih. O marsičem ¡komunisti radi zvedo za resnično razpoloženje med: ljudstvom, kar potem služi nosilcem komunističnega sistema
javlja zahvalo „republiškega koordinacijskega odbora za pomoč žrtvam imperialistične agresije“ za „odlično organizacijo krvodajalcev v korist vietnamskih borcev“. Isti odbor se zahvaljuje za poslano kri v severni Vietnam tudi „500 krvodajalcem z Kranja in Zavodu za transfuzijo krvi v. Ljubljani“, ki je s tem prikazan v čudni luči, kajti „slovenski republiški zavod za transfuzijo krvi“ pošilja kri slovenskih krvodajalcev za komunistične napadalce in rušilce svetovnega miru v severni Vietniam, nima pa ¡krvi slovenskih krvodajalcev za slovenske bolnike, ki so zaradi tega na lastnih tleh, v lastni domovini v smrtni nevarnosti.
Pač nov dokaz, da komunistom za lastne ljudi ni nič, ampak samo za stvar komunizma, ki ga podpira, kjerkoli je v potrebi, samo, da ¡bi zagospodoval s svojim tiranskim sistemom nad svobodo ljudi v svetu.
za njihovo ravnanje in spreminjanje taktike. Nikdar seveda ljudstva ne vprašajo za njegovo resnično razpoloženje o priljubljenosti ali nepriljubljenosti nosilcev komunističnega režima, tudi ne o komunističnem in gospodarskem sistemu.
Tokrat pa je bilo vseeno zanimivo, da je ta zavod' v Jugoslaviji prav tedaj, ko je Tito rohnel proti Amerikancem zaradi njihove „napadalnosti“ v Vietnamu po vseh državah v Aziji, kjer je bil ¡na obisku, vprašal preko ¡svojih zastopnikov za mnenje ljudi v Jugoslaviji, kaj sodijo o Vietnamu.
Rezultat izvršene preizkušnje je za Tita porazen, kajti ¡od ljudi, katere je omenjeni Center za ugotavljanje javnega mnenja vprašal za mn t nje o Vietnamu v 87 komunah, jih samo 29.8% smatra Amerikance za napadalce. 14% ljudi se je izjavilo proti nastopanju v Južnem Vietnamu taiko Amerikancev, kakor severnih Vietnamcev ali kogar koli že.
Nadaljnje ugotovitve s0 bile tele: 12.4% ljudi ¡smatra dogodke v Južnem Vietnamu za 'nevarnost za mir, 7.5% je mnenja, da bi severni Vietnam utegnil zmagati, 1-1% misli, da sta Amerika in Kitajska enako krivi za razmere v Viet-
namu in ramo 0.8% ljudi je bilo mnenja, da 'ZDA niso bile zadosti odločne, da bi preprečile sedanje dogodke v Vietnamu-
Gornji podatki Centra za raziskava-nje javnega mnenja v Jugoslaviji so za Tita in njegovo zunanjo politiko naj-hujiša ¡obsodba Z njimi so narodi Jugoslavije pred' vso javnostjo pokazali, da ne odobravajo Titovih zunanjepolitičnih odločitev in njegove hlapčevske tlake svetovnemu komunizmu ter njegovih izpadov proti Severni Ameriki.
Tako je ¡svobodni svet prav med Titovim obiskom raznim azijskim in afriškim državam dobil najzgovornejše potrdilo narodov Jugoslavije, ¡dia so ostali zvesti svobodi in demokraciji ter so na strani tistih, ki svobodo in demokracijo ¡branijo pred ¡napadi svetovnega komunizma.
Nobenega dvoma ni, da ¡bi narodi Jugoslavije to tudi javno izpovedali, če bi jih o tem vprašal za mnenje omenjeni Center za ugotavljanje javnega mnenja, ali pa če bi imeli priložnost, da bi o tem lahko odločali pri svobodnih volitvah. Prepričani smo, da bi volja naroda prišla do tako močnega izraza, da bi z gotovostjo zavrgla sed. komunistične oblastnike ter jih zamenjala z možmi svobode in demokracije.
Nikar ne pozabite!
še je priložlnost, da si zagotovite
ZBORNIK SVOBODNE SLOVENIJE 1968
Je že v tisku in bo kmalu izšel.
¡Pretdmaročnilki v Argentini naj plačajo sedaj pri stalnih poverjenikih $ 1.006.— ostanek bodo plačali ob prevzemu knjige.
Zagotovite si že v prednaročilu to najbolj reprezentativno knjigo slovenske emigracije!
Zadnji dnevi v Berlinu med 25. marcem in 6. aprilom 1941
Novo poglavje v nemški izdaji spominov Vladimirja Vahnika
Tisti čas sem vs0 svojo pozornost združil na rusko bojišče Nobenega časa nisem imel, pa tudi ne potrebe, da bi se bil ukvarjal z razmerami v domači deželi. Bodisi, da so razgovore v resnici vodili tak0 spretno, bodisi, da sem se premalo zanimal za dogodke v domovini, moram v svojo sramoto priznati, da d0 večera pred podpisom pokta o njem nisem prav nič vedel, čeprav sem bil vojaški ataše v Berlinu. Po vsem ¡sodeč tudi poslanik in njegovi sodelavci o tem dogodku niso ¡bili dosti prej poučeni.
To je bilo zame tembolj mučno, ker sploh nisem ničesar podvzel, da toi bil svoje prijatelje na to pripravil ter bi jim bil mogel že prej1 pojasniti prave razloge za ta korak. Se pravi, jih pomiriti, da te zadeve ni jemati preveč tragično.
Lahko ¡si predstavljate moj mučen položaj, ko so na dan slovesnega akta na Dunaju, t- j. 25. marca 1941 od vseh strani navaljevali name, mi čestitali ¡ter se mi z laskajočimi ¡besedami zahvaljevali v prepričanju, da sem tudi jaz doprinesel svoj del k temu političnemu uspehu. Med temi jih ni bilo malo, ki so se veselili kot otroci ter so mi s solzami v očeh zatrjevali, da je Jugoslavija edini zaveznik Nemčije, ki kaj po-
meni in ki je ni treba zato še plačati. Časopisi so tekmovali med seboj o poveličevanju jugoslovanske države. Splošna sodba je bila: 'Šele sedaj končna zmaga res ni vprašanje. Slamnata bilka tistih, ki se ne čutijo varne!
Moji inozemski tovariši ¡so me seveda takoj poiskali. Marsikateri od njih mi je na obziren način očital, zakaj jih o vseh dogodkih nisem, prej obvestil. Nihče mi ni hotel verjeti, da sem bil sam presenečen, zato se tudi nisem poskušal braniti. Pred švedskim, turškim in grškim kolegom sem izjavil: Gotovo so morali biti zelo težki razlogi — mislim predvsem grožnje in celo izsiljevanje, — ki ¡so privedli ¡do tega dejan ja.
Dobri turški major Akman si je prizadeval, da bi ¡bil za ta težki korak Jugoslavije našel opravičilo. Povsem lahko sem si predstavljal, da je pri tem že sam mislil na to, da se ibo v takem po-.ožaju v kratkem lahko znašel tudi on sam.
Moji prijatelji »o bili zaradi tega posebno v skrbeh, ker s0 bili mnenja, da sedaj spadam v kategorijo satelitov .n da z njimi ne bom imel več takih zvez kot doslej. Pogrešali bi me, ‘kajti bil sem duša inozemske obveščevalne
službe ter sem imel lepe uspehe za seboj.
Pomiril sem jih. Bil ¡sem obratno prepričan, da ¡bom še naprej mogel prihajati do tajnosti tretjega rajha Na drugi strani sem ipa bil v skrbeh, kako se bo razvijal sedaj moj odnos do mojih nemških prijateljev. Na vsak ¡način bom potegnjen neposredno v krog zarotnikov, kar ¡seveda ne bo zahtevalo majhne previdnosti in živčne ¡napetosti.
Prva posledica pristopa Jugoslavije k Trojnemu paktu je ¡bila ta, da so izginili agenti gestapa, iki so stražili mojo hišo ter zasledovali vsako moje dejanje in gibanje. Zato so naslednji dan moji tovariši brez običajnega spremstva dveh gestapovskih avtomobilov lahko prišli k meni na obisk, česar prej nisem mogel delati, ko me je vse presenečalo, to sem lahko delal sedaj ter se ,s tovariši med štirimi očmi temeljito pogovoril o dejanskem položaju.
Toda svoboda gibanja je trajala samo dva dni in znova sta stala dva rdeče pobarvana avtomobila pred mojo hišo v Budimpeštanski ulici. Kaj se je le zgodilo?
Tu sem doživel drago nepričakovano presenečenje, ki me je potrlo in je bilo usodno zame, še ¡bolj pa za mojo domovino.
V Beogradu je zarota častnikov nasilno zrušila Cvetkovičevo vlado, ki je podpisala Trojni pakt. 'Zaroto je vodil ¡bolestno ¡častihlepni general ¡Simovič,
kateremu je stal ob strani kot Mefisto ibrigadni general Mirkovič.
Z vlado ¡s0 morali odstopiti tudi kraljevi namestniki na čelu s knezom Pavlom. še tne polnoletnega kralja Petra II. so pozvali, da je prevzel kraljevsko čast in ¡pravice. ¡Iz prvih jutranjih izdaj berlinskih dnevnikov ter radijskih oddaj sem zvedel vse podrobnosti.
Telefon v pisarni je brez prestanka zvonil ves dan Več kot ¡sto ¡ljudi me je z največjo zaskrbljenostjo spraševalo, kaj naj pomeni ¡beograjski puč. Odgovoriti sem mogel samo to, da so dogodki v Beogradu čisto notranje-politična trenja, ki s pristopom . Jugoslavije k Trojnemu paktu nimajo nič skupnega.
Morda bi mi verjeli, če ne bi bil že posegel vmes Go,bbels s svojim tiskom. V njegovih listih je bila Jugoslavija še včeraj dežela, ki so j.0 proslavljali-Danes pa je že žarišče nemirov, angleških plačancev, zatiralec nemške manjšine, dežela samovolje generalov in kraljevih morilcev itd.
Dobil sem tudi že povabilo, naj pridem na glavno poveljstvo vojske, kjer naj pojasnim dogodke ter vzroke, ki ¡so do tega privedli. Na t0 povabilo sem že čakal, zato sem se prej posvetoval s poslanikom dr. Andricem (sedanjim Nobelovim nagrajencem, op. ur.). Po njegovih navodilih sem zastopal stališče, da ise na prvi pogled zdi, da bi dogodki utegnili biti v zvezi s pristopom Jugoslavije k Trojnemu paktu, to-
da notranjepolitični spori morajo ¡biti glavni vzrok.
Pošta je še redno prihajala. Z vrhovnega 'letalskega poveljstva v Beogradu s0 prišla celo navodila glede novih naročil.
Bil je prvi april. Zopet sem odpiral pošto, ki je bila tega dne mnogo večja kot pa druge dni.
Kako to ? Dobival sem številna pisma, anonimna in s podpisi, v katerih s0 mi v moje največ je začudenje nemški pisci sporočali svojo zaskrbljenost, la lahko pride do vojnega stanja z Jugoslavijo.
Nekateri pisci iso me rotili, naj storim vse, da ne bi prišlo do vojne z Jugoslavijo. Svojim očem, nisem verjel, ko sem odpiral naslednja pisma: V vsaikem pismu so bili izrazi simpatij za Jugoslavijo. Toda resnici na ljubo moram priznati. Med številnimi pismi je pa bilo tudi pismo, eno samo, polno sramotitev za Jugoslavijo. V njem se je pisec posebno spravil na srbske oblastnike ter zatrjeval, da *bo z Jugoslavijo v desetih dneh vse opravljeno.
Pazljivo sem bral pismo. Ugotavljal napake in študiral sintakso. Takoj sem ugotovil, da pisma ni' napisal noben Nemec, ampak kak ustaški fašist in pustolovec, ki je našel svoje zatočišče pri SS (Hitlerjevi napadalni oddelki, op. ur.) in ki je komaj čakal, da bi se SS oddelki in gestapo pognali proti Jugoslaviji.
m®wic© 8% ü»s«>w<^b*&sî«
Slovenski škofje pri kardinalu Šeperju
V	ponedeljek, 15. januarja so obiskali zagrebškega kardinala Šeperja vsi štirje slovenski škofje: Pogačnik, Držečnik, Jenlko in Lenič in mu čestitali k visokemu imenovanju.
Kardinal se je obiskov zelo razveselil. Ofc tej priložnosti je dal naslednjo izjavo:
„Ob obisku slovenskih škofov z 'novim pomožnim škofom pošiljam vsem slovenskim katoličanom svoje prisrčne pozdrave in blagoslove. Vedn0 sem občudoval razgibano in globoko versko življenje v Sloveniji ter zvestobo slovenskih katoličanov Sv. sedežu. Veselim se vsakega napredka in uspeha v tem smislu-
: IZ brati 'Slovenci sem bil vedno V dobrih odnosih. To hočem biti in ostati tudi v bodoče.
Zelo sem se 'razveselil, da je Slovenija dobila svojo prvo 'nadškofijo in ida sem mogel osebno ustoličiti prvega slovenskega nadškofa.
V	svoji novi, nelahki službi se toplo priporočam v molitev tudi slovenskim vernikom.“
Društvo slovenskih pisateljev v Ljubljani je 12. januarja priredilo v svojih prostorih proslavo tistim svojim članom, ki so imeli v letu 1967 življenjske jubileje. To sta bila 80 letnika Ivan Matičič in Gustav Strniša. O njunem življenju in delu je govoril prof. France Vodnik. Pisatelj Danilo Lokar je imel lani 75. letnico. O njegovem delu je 'govoril prof Lino Legiša. 60. letnika sta bila Anton Ingolič ter Venceslav Winkler. Oba je pozdravil ter opozoril na njuno delo pesnik Jože Šmit.
V	založbi Društva slovenskih skladateljev je izšel prvi zvezek zbirke Slovensko glasbeno izročilo. Zbirka je posvečena delom slovenskih glasbenih ustvarjalcev preteklih dob, ki jih objavlja s potrebnimi redakcijskimi dopolnitvami ali korekturami ter kratkimi uvodi o avtorju in njegovi umetniški zapuščini. Vsebina prvega zvezka sta dve ariji za glas in klavir Antona Tomaža Linharta, ki ju je redigiral Jakob Jež.
Roman Mire Miheličeve „Mavrica nad mestom“ je izšel v Sofiji v bolgarskem prevodu pod naslovom Dga nad grada. Prevedla ga je Venceslava Jordanova, ki je pred tem prevedla v bolgarščino že več del Ivana Cankarja ter Ingoliča.
V	Slovenskem etnografskem muze-
zu v Ljubljani je bila v začetku januarja razstava o lužiških Srbih. Razstavljene predmete so dobili naravnost iz Budišina, kulturnega središča Lužic».
Božo Račič, raziskovalec vseh oblik ljudskega umetnostnega snovanja ter zbiralec in pospeševatelj ljudske umetnosti, je januarja meseca dočakal 80
let. Pred. vojno je bil v Ljubljani ravnatelj Državnega osrednjega zavoda za žensko domačo obrt (1925—1946). Vsako leto je prirejal razstave slovenske domače ^brti in hišne delavnosti. Zlasti je znan njegov razstavni katalog „Jugcislovansibe čipke“ leta 1936 v štirih jezikih s 595 slikami v bakrotisku, dalje njegovi narodni motivi in okraski za pisanke. L. 1924 je izdal tudi Belokranjske otroške pesmi.
Ob 20. letnici Moderne galerije v Ljubljani je dobil njen ravnatelj Zoran Kržišnik odlikovanje reda dela z rdečo zastavo. Enako odlikovanje je dobil rudi vseuč. prof. dr. Svetozar Ilešič ob 60. letnici za svoje agrarno geografske raziskave v Jugoslaviji.
Turistično društvo v Kranju je za tekoče leto pripravilo vrsto večjih prireditev v raznih krajih. Prva večja prireditev bo še ta mesec na črnem vrhu nad Jesenicami, (kjer bo ‘pustni karneval na snegu. Marca meseca bo pustna maškerada v Ratečah. Spomladanske prireditve se bodo končale s tradicionalnim tednom narcis na Planini pod Golico. Poletje bodo v Preddvoru začeli is Kresna nočjo, sredi julija bo ponovitev planšarskega dne na Krvavcu, v drugi polovici julija bo kmečka ohcet v Bohinju, v Kropi žebljarski dan, v Železnikih čipkarski dan in na Jezerskem ovčarski dan.
V	Ptuju bo na pustno nedeljo. 25. februarja dopoldne na tamo&njem stadionu kurentovanje, popoldne bo pa po mestu karnevalski siprevod.
V	Mariboru je bilo na tamošnji vi-' šji pravni šoli v dveh (letih 278 diplomantov. Absolventi te 'šole po končanem študiju navadn0 takoj dobe zaposlitve. Pri tem se je pa izkazalo, da zadevajo na težave, ker ne poznajo zadosti zlasti delovnega prava Zato bo šolski zavod uvedel podiplomske seminarje za vse tiste absolvente, ki bi si hoteli poglobiti znanje delavnega prava.
Železniška proga Ljubljana—šiška do postaje Kamnik mesto, je življenjskega pomena za gospodarstvo in občane občin Ljubljana, Bežigrad, (Domžale in Kamnik. Zato je treba storiti vse, da bi: železniški promet na iprogi ostal še naprej. Tak je bil sklep na sestanku predstavnikov občin Domžale in Kamnik dne 13. januarja. Do tega sestanka je prišlo zaradi sklepa Izvršnega sveta z dne 27. decembra 1967, da ne bo v»č plačeval izgube za to progo. Gospodarstveniki iso se zavzemali zlasti za to, da ;bi železniška uprava na progi obdržala vsaj tovorni promet. Opozarjali so pa tudi, da bo 1500 občanov, ki se vsak dan vozijo na delo in v šolo napravilo v avtobusnem prometu skoro nerešljiv zastoj.
V	Mariboru je na tamošnji ekonom-sko-komercialni šoli na oddelku za turizem in gostinstvo doslej diplomiralo
že precej študentov. Pri vpisu na ta oddelek :so z gotovostjo računali, da bodo po končanem študiju dobili zaposlitev v turističnih in gostinskih ustanovah kot vodniki pri izletih inozemskih turistov ip. ter zaisedli mesta v turističnem gospodarstvu. Pa .ni tako. Zaposlitve niso dobili v ustanovah, za katere so se šolali, ampak so morali sprejeti čisto druge službe. To so ugotavljali na zadnjem občnem zboru mariborske Turistične zveze, kjer so se pritoževali nad dejstvom, da v gostinstvu in turizmu delov,na mesta zasedajo nestrokovne moči, strokovnjaki za posel si pa morajo služiti kruh po službah, ki bi jih lahko opravljali drugi.
Letošnja zima je bila tudi v Sloveniji zelo mrzla. V Celju so imeli n.pr. dne 11. januarja —22 stopinj, naslednjega dne je bil še bolj mrzel dan ter je :npr. termometer na letališču v Brniku kazal —25 stopinj. V Novem mestu so imeli ta dan —2'3 stopinj. Mraz je povečavala tudi še močna burja. Dne
15.	januarja je bila tolikšna, da je na cesti med Ljubljano in Celjem na štajerski strani zanašala avtomobile in avtobuse is ceste, čeprav sta bila na eesti neprestano dva .pluga, ki sta z nje odmetavala sneg, je cesto fourja z novim snegom vedno znova zametavala.
V vasi žice v občini Št. Lenart v Slov. goricah je Marija Bela 17. jan. dočakala 100 let življenja. Iz njenih življenjskih podatkov je razvidno, da je morala vedno trd0 delati. Poročila se je 1. 1893, imela je 12 otrok, 1. 1938 ji je umrl mož, sedaj ima živega samo še enega otroka 65 letnega sina ter 17 vnukov. Glede prehrane je povedala, da se hrani v glavnem z mlekom in mleč-
sadje in druga lažja jedila. Rada ima kuhano goveje in svinjsko meso. Po kosilu in večerji pa vedn0 rada popije pol kozarca domačega vina.
Gradbeno podjetje Slovenija ceste ima na Črnučah eno izmed največjih asfaltnih baz v državi. V letu 1967 so tu napravili (približno 106.000 raznih asfaltnih mešanic.
V letu 1967 je šl0 čez mejne prehode Fernetiči. Krvavi potok, Škofije in Lazaret v obe smeri 44.670.128 potnikov t. j. 27% več kot v letu 1966. Največji promet je bil v juliju, Iko je šl0. čez mejo 6,673.218 potnikov.
Umrli go. V Ljubljani: Marija Trost roj. Usina, Janez Šuštaršič, strojevodja v p-, Pepca Tomažič, Zina Vazzar roj. Kokol, Franc Zajc, upok. mizarske zadruge, Franc Tomc, vlakovodja v p., Olga Kacin roj. Lorber Kristina Sorta roj. Merkuža, Angela Horvat roj. Vogrinec, Frančiška Janc roj. Ropret, Janez Gril, uslužb. Prirodoslovnega muzeja Josipina Kaluža, Vanek Kuhar, salezijanski brat, Frančiška Jevnikar roj. Toni, Frančiška Elesini roj Novak, Le0 Avanzo, Ferdo Delak, dolgoletni direktor in režiser Mestnega gledališča ter Karel Derganc v Kamniku, Slavko Božič v Jurovskem Brodu pri Metliki, Alojzija Metljak roj. Štolfa v Volčjem gradu, Josip Gombač, žel. uslužb. v Celju, Marija Levičnik roj. Plešec v Kra-nu, Ferdo Cimerman, referent v p. v Črnomlju, Katarina Piskernik na Jezerskem, Jera Mencinger roj. žvan iz Broda 'pri Boh. Bistrici, Konrad Januš ml. avtobusni sprevodnik v Tržiču, Janez Vole, žel. upclk. v Podkorenu, Franc Kolbl v Celju, Franc Babnik v Zg. Be snici in Ana žveglič roj. Majcen v Novem mestu.
V »nit teden etm
NA HRIBČKU
Na hribčku ’no kajžioa imam, kd ima dva cimra in hrum.
A kaj mi pomaga ta kajzica draga, ko notri priebiivam kaj sam.
Pri kaljž’ci štiri okna imam pni oknih pa fcž’ce imam, prelepa cvetijbt še lerpše dišijo, a kaj, feb) jih duham hoj sam.
Pri TcajPdi mo trtico imam, tud’ mak dan jo< glčdam kaj sam.
Mi okna opjleta, mi vinoe obeta.
Kako ga bom pil■ ko sem sam?
Pred hiš’co na klopot sedim, eno fajfo tobaka kadim, pa gledam doline m v’sohe planine, a kaj nuca, k’ jih gledam hoj sam.
En trošt pa še vedno intam, da dolgo ne bodem več sam, bom dobil nevšsto^ ’no ljubo in zvesto; potem bom ve»el, k’ nam več sam.
Osebne novice
Poroki. V soboto, 3. februarja sta se poročila dva slovenska para. V Buenos Airesu sta stopila pred oltar v u-krajinski katedrali v ul. Ramón Falcón Ivan Bukovec in gdč. Majda Tomažin. Za oba je imel poročno mašo direktor msgr. Anton Orehar ki je med njo opravil tudi poročne obrede. Mlademu paru sta bila za pričo: nevesti ženinov brat Anton Bukovec, ženinu pa nevestina mati ga. Frančiška Tomažin. Med sv. mašo ter poročnim obredom je lepo prepeval na koru pevski zbor šolskih otrok iz San Justa pod vodstvom voditeljice šolskega tečaja Fr. Balantiča gdč. Angelce Klanškove, na orglah je pa mlade pevce spremljal organist Štefan Drenšek.
Ob isti uri sta pa na drugem mestu Vel. Buenos Airesa v Berazategui-
nimi izdelki. Jé rada sveže in pečeno
SLOVENCI V
BUENOS AIRES
Družabna prireditev „Duhovnega življenja“
Verska mesečna revija Duhovno življenje, ki letos praznuje 35-letnico ustanovitve, je imela v nedeljo, 4. februarja celodnevno prireditev na slovenski pristavi v Castelarju.
Prireditev se je začela ob pol dvanajsti uri s sv. mašo, ki jo je imel direktor msgr. Anton Orehar za žive in umrle dobrotnike Duhovnega življenja. Msgr. Orehar je imel, po evangeliju tudi govor o pomenu verskega tiska ter o nalogah in dolžnosti rojakov do njega.
Nato J« bila družabna prireditev, med katero so stregli številnim rojakom fantje in dekleta. Med njo je bilo tudi žrebanje tistih naročnikov, ki bo za leto 1968 že plačali naročnino. Izžrebani so bili: Urbančič Francka, Kan.; dr. VI. Pezdirc, Villa Ballester; Jože Škulj, San Antoni0 de Padua; Žbogar Vladimir, Caseros; rev. Jakob Opaka, Španija; Zakrajšek Janko, San Justo Kremžar Henrik, USA; dr. Jože Dobovšek, Capital; Drnovšek Rudolf, Ban-
A R O I N T I N I
field; Urbančič Anton, San Justo.
Med dopisniki „Božjih stezic“ pa so bili izžrebani: Jurček Puh er, San Justo; Olga Omahna, Berazategui; Marica Petek, Moron; Oskar Pavlovčič, San Martin; Lenka Belič, San Justo; Friderik Kinkel, Moron.
Med udeleženci pa so bili izžrebani tisti, ki so imeli na znaku številko 445, 214 in 861.
Družabne prireditve Duhovnega življenja se je udeležilo veliko rojakov, ki s0 ta dan hoteli na eni strani preživeti v 'družbi svojih prijateljev, na drugi strani pa is svojo udeležbo tudi podpreti slovenski verski tisk.
Ob zaključku lista: Umrl je Ciril Hartman bivši pois. in trgovec v Žužemberku.
ju sklenila zakonsko zvez© Mirko Cvetko in gdč. María ¡díel Carmen Laino. Poročne 'obrede je med sv. mašo za mladoporočenca opravil v berazateški župni cerkvi tamošnji župnik, Rev. Héctor A. Ponzio, mlademu paru sta ipa bila za pričo: nevesti njen stric Roberto Camilo Castillo, ženinu pa njegova sestra ga. Brigita Ovetk0 por. Vidmar. Med sv. mašo in poročnim obredom je v cerkvi prepeval oktet berazateških slavčkov pod vodstvom Jožeta Omahne.
V cerkvi Marije Kraljice v Slovenski vasi sta se pa poročila para: dne 13. januarja Božidar Berčič in gdč. Marija Goljevšček ter dne 17. januarja Franček Nabergoj in Kati Lipovec.
Mladim parom ob vstopu v novo življenje iskreno čestitamo ter želimo mnog0 sreč» ter 'božjega blagoslova-
Redovniška preobleka. Dne 1. februarja je bila preoblečena v redovniški hiši slovenskih šolskih sester v San Lorenzu, Emilijana Berčič, hči Lovra in Marije Berčič iž Slovenske vasi Čestitamo!
Knjiga Marijana Marolta
ROJSTVO, ŽENITEV IN SMRT LUDVIKA KAVŠKA
je lahko, prijetno, veselo in zabavno branje.
Če je še nimate, naročite jo takoj. Broširana 'knjiga $ 1.000—; vezana $ 1-200.—
Po zadnji pošti je Beograd umolknil. Mojih sodelavcev se je razumljivo polastil nemir in zato o kakem resnejšem delu ni moglo biti govora. Popoldan dne
1. aprila je bil zaradi tega brez pravega dela neznansko dolg. Zat0 sem se odločil, da bom okoli 18. ure odšel k poslaniku dr. Andricu.
Nisem še prišel po stopnicah v pritličje, ko me je klical moj narednik Tobolar ter me prosil, naj se takoj vrnem v pisarno. Kaj se je le zgodilo?
V pisarni je bil tedaj poleg mojih pomočnikov še letalski major P., ki je kot šef prevzemne komisije urejeval svoje akte. Takoj mi je sporočil, da je bil pred dobro minuto med njim in neznano osebo kratek telefonski pogovor. Potekal je približno takole:
„Ali bi lahko govoril s (polkovnikom Vauhnikom ?“
„Obžalujem, da to ni mogoče, ker je pravkar odšel na poslaništvo.“
„Prosim, kdo je pri telefonu?“
„Tukaj major P-, šef prevzemne komisije in zastopnik gospoda polkovnika.“
„Gospod major, izredno nujna zadeva je. Govori vam velik prijatelj Jugoslavije.“
„To me zelo veseli. Prosim, vi mi lahko brez skrbi vse sporočite. Ne bom prav nič odlašal in bom takoj o vsem obvestil polkovnika-“
„•Ne, ne morem! Toda čas hiti. Pač-Prosim, sporočite polkovniku, da bo Jugoslavija v nedeljo, dne. .6, aprila ob ju-
tranjem svitu napadena. Vdor bodo pripravili težki letalski napadi. Zlasti Beograd bo spremenjen v (prah in pepel-Bog varuj Jugoslavijo!“
Takšno je 'bilo obvestilo neznane o-sebe. Kdo je bil ta veliki prijatelj Jugoslavije, odkod je dobil to novico, kaj ga je gnalo da je to sporočilo dal po javnem telefonu, ko je moral gotovo vedeti, da iso v tistih usodnih dneh še bolj prisluškovali vse pogovore? Morda je smatral, da je sporočilo posebno nujno, in ni imel nobene možnosti, da bi me na kak drug način dobil? ¡Če bi bil sam pri telefonu, bi verjetno po glasu spoznal dobrega prijatelja ali zanesljivo osebo ? Tak0 sem ostal v negotovem tudi jaz in sem še do sedaj.
V resnici sem stal pred veliko uganko, kajti tistega usodnega dne so vedele za sprejeto odločitev glede Jugoslavije samo najvišje vojaške in politične osebnosti. Zato je bilo misliti na to. da je morala biti ta oseba samo med osebnostmi, katere so vsi poznali-In kd0 naj bi bil* 1 * v to, Samo Goering, Gö-bbels. Keitel, Jedi, Haider, Jeschonek; von Ribbenrtop in Himmler ali kdo od pobočnikov in sodelavcev pri Führer ju in glavnem poveljniku Hitlerju samem Mogoče, jaz nisem vedel.
Ali nisem slišal govoriti o šestem aprilu že ob neki drugi kombinaciji? Da, povsem točno! šesti april je bil dan, ki je bil določen kot datum, ko 'bodo nemške čete začele iz Bolgarije ofenzivo proti Grčiji, da bi razbremenili Italijane Ta datum so splošno omenjali.
Se pravi: ofenziv0 proti Grčiji ter napad na Jugoslavijo je treba sedaj sinhronizirati, kar z operativnega stališča predstavlja najboljšo rešitev. Čeprav isem nekaj ur prej poslal brzojavko v Beograd s sporočilom visokega častnika iz glavnega poveljništva vojske, da Nemčija nima nobenih sovražnih namenov proti Jugoslaviji, sem smatral, da sem sedaj zadosti upravičen, da obvestim jugoslovenski generalni štab o nasprotnem |stališču. Na tri različna mesta so odšle šifrirane brzojavke s skrivnostnim sporočilom, da je treba računati v nedeljo, 6. aprila z nemškim napadom na Jugoslavijo.
Dne 2. aprila je bila moja domovina
v jutranjih urah že opozorjena na grozečo nevarnost.	,	,
Ponoči med 1. in 2. aprilom nisem mogel zapreti očesa. Na divanu sem ležal oblečen in razmotrival sem kaj lahko še pride. Proti drugi uri, ko je bil Berlin v najglobljem spanju, se je nenadoma javil moj telefon s pozivi, ki ki so bili dogovorjeni, in ki ao- me pogosto že prej dvigali s postelje.
Dvignil sem se na ležišču in napeto poslušal; da, bilo je dogovorjeno znamenje s sporočilom, da bom našel v Keithstrasse poleg svoje garaže v odprtini zida listič.
Odšel sem na ulico in previdno pogledoval, kje sta stala gestapovska avtomobila. Ugotovil sem, da sta moja „dobra" gestapovska agenta v svojih avtomobilih zaspala. Zato sem lahko prišel neopazno do 200 m oddaljenega
kraja, kjer sem v dogovorjeni odprtini v resnici dobil zvit papirček. Neopažen sem se nato vrnil v stanovanje in takoj dešifriral sporočilo:
„Konferenca je bila pravkar zaključena. Napad na Jugoslavijo je določen za 6. april. Močni in številni napadi z vzhoda iz Bolgarije in na severu iz Madžarske. Božji blagoslov in moje najiskrenejše želje naj Vas spremljajo v tej težki preizkušnji...“
Ime tega moža bo šlo z mano v grob.
Toda plebiscit za Jugoslavijo se je nadaljeval. V naslednjih dneh sem dobil nova zanesljiva sporočila, da je odšlo iz glavnega poveljstva gestapa večje število „strokovnjakov“ za Jugoslavijo na mejo, da bi lahko 'bili čim prej s svojimi krvavimi sodišči v Beogradu. Iz Hamburga so sporočili, da so pravkar zasedli vagone močnejši oddelki iSS-ovcev. Mesto Arad na ro-munsko-jugoslovanski meji je bila določena kot končna postaja za ta oddelek. Na Bavarskem so v naglici spravili na noge divizijo ter je ¡bila že na pohodu na določeno mesto preko Salzburga. Drugo divizijo, ki je bila v Brucku ob Leithi, so poslali proti Jugoslaviji preko Madžarske.
Policijske oblasti so dobile naročilo, ja morajo postaviti takoj vse jugoslovanske državljane pod nadzorstvo ter ukreniti vse potrebno, da 'bo mogoče izvesti njihovo aretacijo ob danem trenutku.	,
Svarilom in dostavam, ki so neprestano prihajala, ni bilo 'konca. Imel sem občutek, (kakor d» so se vsi nemški sloji
postavili na stran Jugoslavije. Da, ta-ko je bilo. V tem primeru moram z zadovoljstvom in zadoščenjem ugotoviti, da za to vojno Hitler velikega dela nemškega ljudstva ni imel na svoji strani.	’
V Beograd sem poslal še več brzojavk s podrobnostmi 0 odpošiljanju nemške vojske. Prav nič nisem bil v dvomu, da se te nevarnosti zaveda tudi Beograd ter da so doma podvzeli vse potrebne protiukrepe
Ker sem vedel, da moje telefonske pogovore poslušajo in sem zato govoril samo nepomembne stvari, sem si pri pogovoru večkrat dovolil šalo, da sem se govorniku opravičeval, da ise slabo sliši, ker prisluškovalna plošča preveč hrešči- Bil sem prepričan, da je jbrambna služba že na (delu, da bi ugotovili, kdo mi je 1. ¡aprila telefoniral senzacionalno sporočilo. Da bi ugotovil kako je a to zadevo, sem sporočil glavnemu poveljništvu vojske da me je nekdo poklical in mi sporočil, da bo Jugoslavija 6- aprila napadena, kar moram smatrati kot grožnjo in mistifikaeijo, •cer upravičeno smatram, da Tretji Reih nima nobenega povoda napasti Jugoslavije.
Nisem se varal. Še pred kosilom so me nujno poklicali v generalni štab, kjer mi je palkovnk Mellenthal izrazil željo, naj bi sporočil ime mistifikator-ja, ker da je njegovo svarilo popolnoma napačno in neutemeljeno in lahko samo škoduje ugledu Reiha. Tokrat sem prav sares govoril resnico, ko sem zatrjeval, da pri telefonskem razgovoru nisem bil .osebno zraven in zato govor-(Nad. na 4. str.)
SLOVENCI PO SVETU
Akttdemija v počastitev spomina škofu Barage
v Clevelandu
Izvirno poročilo
Cleveland, 30. januarja 1968 I da je bilo med temi izredno lepo
Slovenski škofje :so v svojem poluradnem listu ,.Družina“ 'z dne 21. januarja 1968, št. 2., razglasili letošnje leto za Baragovo leto. Letos, 19. januarja se je namreč dopolnilo sto let. kar je ob svitu dneva najsvetejšega Imena Jezusovega odšel v Marquettu v Sev.
Ameriki k Bogu po večno plačilo naš rojak Friderik Irene j Briaga prvi škof Gornjega Michigana. Začetek tega škofovskega razglasa v „Družini“ se glasi takole:
,.Bne 19. januarja mine st0 let, odkar je v Marquette v Sev. Ameriki umrl veliki Slovenec in še večji škof in misionar Friderik Baraga. S tem dnem začno 'tudi Slovenci doma in na tujem z Baragovim letom, da se čimbolje oddolžijo njegovemu 'spominu. Ob stoletnici bo večja slovesnost v stolnici v Ljubljani, kjer je Baraga imel svojo novo mašo. Nato bodo slovesnosti po krajih, kjer je deloval. Veroučitelji bodo. otrokom pri verouku govorili o delu, ki ga je Baraga opravil za Cerkev in narod, posebno ipa za Indijance. „Družina“ bo prihodnjo številk0 posvetila Baragu.
Revija „Cerkev v sedanjem ’svetu“ (Pastoralni mesečnik, ki ga izdajajo slovenski škofje v domovini. Op. p.) pa je svojo prvo letošnjo številko posvetila Baragu.“
| Barogovo leto bo trajalo do 19. januarja prihodnjega leta. V tem času naj bi domovina kakor tudi vse slovensko zamejstvo in zdomstvo, vsako po svoji moči, počastilo spomin velikega škofa Baraga, ki je 38 let oznanjal Gospodov evangelij ameriškim Indijancem in evropskim ameriškim naseljencem.
Verni slovenski ljudje so se radi odevali klicu svojih škofov- Tudi ameriški ¡n kanadski Slovenci. Takoj prvo nedeljo. 19. januarja, so se spominjali Barage v cerkvah Duhovniki so govorili j velikem škofu; darovalo se je v sklad za njegovo razglasitev za svetnika, zlasti veliko pa molilo-
Cleveland, osrednja severnoameriška slovenska naselbina, je z zunanjo prireditvijo počastila Baragov sipičmin naslednjo [nedeljo, 28. januarja, s posebno akademijo v Baragovem domu na St.
Clair aveniji. Dvorana je bila tokrat veliko; premajhna. Iz vsega Clevelanda so prihiteli v veliikem številu Baragovi častilci in ¡častilke, posebno lepo pa je blagor drugim. Daj, Bog, da bi proces,
število mladine. Dvorana sama je bila spominskemu dnevu primern0 'Ozaljšana. Pod Baragovo podobo na čelni steni je gorela drobna lučka, zraven pa je bila vaza s šopkom svežih rdečih nageljnov.
Prireditev je začel ter jo vodil predsednik clevelandskega odbora Baragove zveze g. dr. Mrha Krek. Po pozdravnih besedah je razvijal lepe in globoke misli o -škofu Baragi, njegovem poslanstvu in naši nalogi ob njem in njegovem delu, zatem pa je najprej moški zbor slovenske župnije Marije -v nebesa vzete v Oollinwood!u z,apel Baragovo himno, skladbo 'kanonika profesorja Matije Tomca. Preprosta, a izreidtoo lepa vsebina, odlična skladba, vzorno podana, ki je napravila na vse globok vits V Clevelandu smo imeli tokrat prvič priložnost slišati jo. Himni je sledil trio zbora Mladih harmonikarjev. Gorše Ivo, Jereb Tonček in Nemec Tonček, prva ¡dva harmonika, tretji kitara, so samozavestno zaigrali iz venčka slovenskih narodnih pesmi „Navzgor se širi rožmarin“. Za triom je Marta Melaherjeva, oblečena v slovensko narodno nošo, lepo deklamirala Baragovo prigodinico „Pozlatite mu spomin!“ Njej je sledil slavnostni govor. Pisatelj Karel Mauser je v polurnem govoru umetniško prikazal Baragovo življenje in delo. Predstavil je Barago na veliki prelomnici časov po francoski revoluciji ko je p0 toliko preliti krvi wtajala nova Evropa, ko je prihajal čas, v katerem se je začel dvigati mali človek, ki je bil dotlej brez velj.ave. hrez glasu. In kakor je to navadno ob velikih prelomih časov. da te sprožijo veliki ljudje, tako so tudi Slovenci v tem času dobili tri svoje velikane duha: Friderika Barago, rojen 1-1797, Antona Martina Slomška in Franceta Prešerna, oba rojena 1800. Svoj govor je pisatelj zaključil z naslednjo prošnjo molitvijo:
„Malovaška graščinica še stoji trebanjski grad je še vedno lep, toda Baraga bo preživel oba. Duh velikega slovenskega misijonarja je vtisnil svoj pečat na ameriško zemljo. In mi vsi, ki danes na tej zemlji živimo, moramo s spoštovanjem samo 'slediti stopinjam svetega moža, ki v tej zemlji ni iskal ne zakladov, ne uboja, temveč je vanjo prinesel sebe in vse svoje zmožnosti v
ki s je začel, našel milost V božjih očeh ter da bi Slovenci doživeli čas, ko bi se mogli škofu Baragu javn0 priporočati. Naj bi ta naša skromna akademija v r.as vseh poživila vero in upanje! Molimo, kakor je molil stari Indijanec White Cloud; Oče, katerega glas slišim v- vetru in ki s svojim dihom daješ življenje isvetu, ¡sliši me! človek sem pred Teboj, eden Tvojih otrok, majhen in šibek, daj, da bom hodil v lepoti! Daj, da v mojih očeh odseva, rožnata in vijoličasta barva Tvojih zahodov! Daj, da bod0 moje roke spoštovale, kar so Tvoje ustvarile! Daj, dla bodo moja ušesa poslušala Tvoj glas! Napravi me modrega, da bom. spoznal stvari, ki si jih nas naučil, in da bom razumel pridige, skrite v listju in pesku! Daj mi moč, Oče, da me bom skušal biti večji od mojih bratov, marveč da se bom boril zoper največjega sovražnika — zoper samega sebe! Daj, da bom vedno pripravljen priti k Tebi s čistimi rokami in z jasnimi očmi, da bom takrat, ko mi zaide življenje, kakor večerna zarja, brez sramu mogel stopiti pred Tvoje obličje! Mislim,“ je zaključil go-vornij, „da bi takšna bila Baragova molitev, če bi jo bil zapisal. Naj pa bo naša ob tej veliki njegovi stoletnici!“
Po Miauserjevem govoru .se je še enkrat enako udarno oglasil harmonikarski trio, sedaj z novo narodno „Sijaj, sijaj, sončece!“ Za njim pa je Moški zbor župnije Marije v nebesa vzete zapel še Ive naši narodni budnici „Pobr.atimija“ in „Triglav, moj dom“. Za zaključek akademije pa je rev. Jožef Varga z vso dvorano opravil znano Rozmanovo molitev za Baragovo beatifikacijo. Lepše in spoštljiveje akademije ni bilo mogoče zaključiti.
Baragovo nedeljsko akademijo je :pri-pripnavil clevelandski klub Baragove zveze s sodelovanjem collinwoodskega Moškega zbora župnije Marije v nebesa vzete pod vodstvom Martina Rakarja in ob sodelovanju tria Mladih harmonikarjev, ki jih tako uspešno uči in vzgaja Rudolf Knez. Za okusno ozaljšanje Baragove dvorane pa je poskrbel Lojze Bajc. Hvala in čast vsem tem sodelujočim kakor tudi vsem udeležencem!
J. S.
MLADINA IZ BERAZATEGUIJA t
vabi na
Celodnevni izlet
v Slovenski dom v Berazateguiju v nedeljo, 11. februarja
Na razpolago bazen za kopanje
Dr. FRANC KNAVS
ODVETNIK
Lavalle 1290, p. 12, of. 2, Capital
T. E. 35-2271
Uradne ure od 17—20 Na telefonu tudi dopoldne (10—12)
Lujan, Francia 952 ....
T. E. 735 ali 516
V petek in soboto od 9—13
ESL0VENIA UBRE
Editor responsable: Miles Star* Redactor: José Kroselj
Redacción y Administración:
Ramón Falcón 4158, Buenos Aires T. E. 69-9503 Argentina
O o tt Z	FRANQUEO PAGADO
W - i— K 2 z	Concesión N* 5775
ÛC ¡Tj o c 5! 7i * Ö ° O a. <	TARIFA REDUCIDA Concesión N' 3824
Registro Nacional de la Propiedad	
Intelectual No. 955.451	
O' B V E S T I L A
Nedelja, 11. februarja 1968:
Celodnevni izlet v Slovenski dom v Berazategui.
Sobota, 17. februarja 1968:
V	Našem domu, San Justo .predpustna veselica.
Nedelja, 18. februarja 1968:
V	Slovenskem domu v Carapachayu
# celodnevna športno-družabna prireditev
Slovenski dom v San Martinu	• tamosn;i'e ™ladme'
Sobota, 24. februarja 1968:
V	Slomškovem domu veseloigri: Kakršen gospod — tak sluga in Urška s Poljan.
Nedelja, 25. februarja 1968:
V	Slomškovem domu ponovitev sobotnega programa.
V	Slovenskem domu v San Martinu «l domača pustna prireditev.
Slovenski dom v San Martinu
vabi vse rojake in rojakinje na
DOMAČO PUSTNO PRIREDITEV
'ki bo na 'PUSTNO NEDELJO, 25. februarja
Domača glasba
Začetek popoldne ob 5
Dr. Tone žužek
ADVOKAT
Lavalle 2327/33, p. 5o. Of. 10
Uraduje ob torkih in četrtkih od 18. do 20. ure
Na T.E. 34-8991/4203 vsak dan od 12. do 13. ure
JAVNI NOTAR
Francisco Raúl Cascante
Escribano Público
Pta. baja, ofic. 2
Cangallo 1642	Buenos Aires
T. E. 35-8827
Naročnina Svobodne Slovenije za leto 1968: za Argentino $ 2.500— Pri pošiljanju po pošti doplačilo 100 pesov. Za ZDA in Kanado: 13 USA dolarjev za pošiljanje z letalsko pošto, in 9 USA dolarjev za pošiljanje z navadno pošto.
Talleres Gráficos Vilko S-R-L., Estadoa Unidos 425, Rs. Aires. T. E. 33-7213
Slomškov dom
Castelli 28, Ram os Meji»
V soboto, 24., in v nedeljo 25. 2.
veseloigri:
KAKRŠEN GOSPOD -TAK SLUGA
in
URŠKA S POLJAN
Vsi rojaki lepo vabljeni!
(Nadaljevanje s 3. strani.) nika ne poznam. Tako sem imel potrdilo, da so pogovor v resnici poslušali in da me smatrajo za ponočnjaka ki tava okoli brez cilja.	1
Beograd je molčal že peti dan, česar si sploh nisem mogel razlagati. Zastonj sem poskušal priti z generalnim .štabom v domovini v telefonsko zvezo. Vedno se je oglašala kontrolna postaja mestnega poveljstva v Beogradu. Kaj naj storim ?
Nisem imel niti potrdila, če so moje skrivnostne brzojavke prišle. Tu je pa bila vsaka ura dragocena. Na vsak način je treba najti izhod.
Hvala Bogu! Major P. ;si je zagotovil mesto v letalu, ki je odhajalo 3, aprila v Beograd. Ukazal sem mu, naj nemudoma odpotuje ter naj vsebino štirih brzojavk, katerih glavno vsebi'ii0 isi je zapisal, v Beogradu ponovi
To se je zgodilo. Kot sem pozneje zvedel, so brzojavke nespremenjene prišle v Beograd', kjer je obrambna služba izdala prepozno navodila za spreminjanje besedila ali za zadržanje brzojavk.
Toda kaj je pomagal že ta srečni slučaj!
„Toda usoda je brez dvoma hotela, da je Jugoslavija dobila za svoj prenagljeni 'korak in nepremišljeni puč težko, zelo težko kazen...“ Tako je izjavil strogo vojaško misleči ruski vojaški ataše general Tupikov.
Številni podatki o vseh mogočih znakih neposrednega napada so še nadalje prihajali k meni, tako da sem si mogel napraviti kmalu povsem jasno sliko o operativnih načrtih novega sov-
ražnika. številčna moč nemških čet v Romuniji in Bolgariji nam je bila zna-,na. Prav tak0 pojačenja, ki so jih z naglico poslali tja. Tako sem poslal še zadnj0 brzojavko, v kateri sem že prej poslane načrte za nemški napad končno potrdil ter sporočil, da bo Nemčija Grčijo in Jugoslavijo napadla s skupno 32 divizijami in da bo glavni sunek prišel iz Bolgarije v dolino Vardarja, drugi sunek bo usmerjen na področje Morave. Na severu bo lahko poskušala prodirati armada 4 ¡do 6 divizij preko Varaždina in Osijeka proti Savi.
Tri tedne pozneje, p0 zlomu Jugoslavije, je Hitler v svojem govoru sporočil, da je bilo za napad na Jugoslavijo pripravljenih 31 dizivij in 2 brigadi. V teh stvareh sem ibil ,s Hitlerjem vedn0 približno enakih misli.
Brez vsakega ukaza sem 5. aprila odredil, da je treba -ves arhiv uničiti in zažgati.
V nedeljo, 6. aprila 1941 je bilo že cb sedmi uri čuti v radiu glas propagandnega ministra dr. Gohbelsa, kjer je sporočal nemškemu ljudstvu, d'a je bil Tretji Reich prisiljen vkorakati v Jugoslavijo ter v Beograd-u kaznovati tamošnje pučiste.
Eno uro poprej se je tudi že začel napad na Jugoslavijo in po beograjskih ulicah je že ležalo ma tisoče trupel, žrtev letalskih napadov, ki sem jih bil že prej napovedal in sporočil.
Moj telefon je bil že izključen. Zato sem se mogel posloviti samo od najožjih prijateljev in sodelavcev.
Okoli enajste ure me je avto glav-
nega poveljstva 'Odpeljal. IČastnilk, ki me je spremljal mi je .sporočil, naj bi pred odhodom še prišel v generalni štab.
Tako smo si stali znova nasproti, tokrat že kot sovražniki. In kaj drugega sem mogel tamošnjim gospodom še reči, kakor se jim zahvaliti za ¡naklonjenost v času moje službene dobe v Berlinu. Dejal sem, da mi je sicer žal, da je prišlo do 'Oboroženega spopada, toda da verujem, da je Jugoslavija to zakrivila
Nekaterim gospodom je bilo slovo neprijetno, drugi so se pa 'obnašali naduto in zaprto, šefa oddelka za ate-šeje, polkovnika Mellenthala, sem prosil naj ne preganjafo mojih prijateljev in znancev, ki sem jih imel med svojim službovanjem v Nemčiji.
S tem je bil 'zaključen moj. zadnji obisk v glavnem poveljstvu nemške vojske. Že naslednji dan je vse jugoslovanske in grške diplomate posebni vlak odpeljal iz Berlina ob Bodenskem jezeru, da bi pozneje šli dalje v nevtralno Švico.
Kakor v -ostalih ¡primerih, se Tretji Reih tudi tu ni držal mednarodnih predpisov. Mi nismo odšli v Švico, ampak so nas -prepeljali v Beograd, v Beogradu so pa mene in še nekatere moje diplomatske kolege zaprli ter izročili gestapovskim ¡krvnikom.
Trpljenje Jugoslavije je trajalo polna štiri leta. Nad dva milijona človeških žrtev je bil rezultat tistega, kar s e lahko pripiše samo dvema na svetu: omejenemu generalu v Beogradu in koleričnemu „fiihrerju“ v Ferlinu.
|	NAŠ DOM V SAN JUSTU
t»
i	VELIKA PREDPUSTNA VESELICA
❖ •
C	na prostem
*
v soboto, 17. februarja
0
C	v meksikanskem vzdušju
C
4	Nagrade za najbolj1 izvirne meksikanske obleke.
♦	Rezervacije miz do 16. t. m. na telefon 621-2112
Sodeluje orkester Planika
Slovenska mladina iz Carapachaga
vabi na celodnevno
ŠPORTNO DRUŽABNO PRIREDITEV
v nedeljo. 18. februarja
Sodeluje orkester Planika
PRAVNA POSVETOVALNICA — za član* brezplačno. — Vodi dr. Vital Alič. Vsako 1. in 3. soboto v mesecu -od 17 do 19. V februarju samo 17. februarja. Prosimo, da se interesenti predčasno prijavijo ah osebno ali pa po telefonu.
SLOVENSKA HRANILNICA z. z •. z.
(Cooperativa de Crédito S. L. O. G. A.,Ltda)
Brni. Mitre 97	RAMOS MEJIA	T. E. 658-4674
URADNE URE: torek, četrtek in sobota od 16—20
Je vaša potovalna agencija.
Oddelek za Slovence vodi Arinando Blažina
OBIŠČITE EVROPO — poslovna ali kot turisti. SREČAJTE se s svojimi sorodniki in prijatelji. č|AS NI OMEJEN.
V tern letu BREZ, vizumov.
VOŽNJA Z LADJO tja in nazaj
VOŽNJA Z LETALOM tja in nazaj
CENA ZA EKSKURZIJO 60 dni (do 15. 4 .t. 1.)
427-50 USA dolarjev
CELOVEC 940.50 USA dolarjev TRST 904.10 USA dolarjev
CELOVEC 705.40 USA dolarjev TRST 678.10 USA dolarjev
Vse na odplačevanje
25% na račun in 12 ali 24 obrokov z 12% obrestmi LADJE: G. Cesare — Augustus — Anna C —
Eugenio C —- Enrico C
Avenida Córdoba 351 Buenos Aires
Tel.: 32-6070/6077/6078/6079