-
1
•jj?- Xsr. - -nr.

)£d!ni slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Ssbaja vsak dan Izvzemfi nedelj in praznikov.
NARODA
4
K/ist sto^H^lflflb delavcev v Ameriki
The only" Slovenje dažfrr
in the United States, Issued every day ©see®* Sundays and Hofida^
TELEFON PISARNE: 4687 OORTLANDT.
HO. 147. __ ŠTEV. 147.
latere* m Second-Class Matter, September 21, 1903, at tke Poet Office at New York N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1870.
NEW YORK, THURSDAY, JUNE 24, 1909. — ČETRTEK, 24. ROŽNIKA, 1900.
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANI>T.
VOLUME XViX — LETNIK XVUL
Washingtonske novosti. Wilsonova resipacija.
VESTI, DA NAMERAVA ZVE-HN POLJEDELSKI TAJNIK ODSTOPITI, NISO RESNIČNE.
O tam vprašanju se je te dni posvetoval senator Curtis s predsednikom.
KITAJSKO POSOJILO.
Washington, 23. junija. Poročila o napovedanem odstopa poljedelskega tajnika Wilsona temeljijo na nesporazumi jen ju, nastalo vsled izjav senatorja Curtisa iz Kansas. Tajnik Wilson je danes emphatično dementiral: "Jaz n© bodem preje šel, dokler se ne zahteva moja resi-gnacija, kar se pa dosedaj še ni zahtevalo." Senator Cartis je bil da-nee v Beli hiši, da bi govoril s predsednikom o zadevi. Menda je Že čutil, da so se ta resignacijska poročila izdala, ker je bil priporočen kot Wilsonov naslednik za ta posel Seott iz Kansas. "Zagotovim vas," je rekel predsedniku, "da to poročilo ni prišlo po kakem članu Kansas- delegacije." "In jaz vas zagotovim," je odgovoril predsednik smehljaje, "da se tudi jaz nisem nikdar tako izrazil."
6voječasno se je govorilo, da je Wilsona veliko na tem ležeče, da bi bil »pisan v analih kot kabinetski ilan z najdaljšo službeno dobo. Radi tega hoče tndi še ostati v kabineta. To je pa sedaj že in bi bil čas, da bi mislil tajnik Wilson na svojo resignscijo. Toda on nima niti najmanjše volje ne, da bi izstopil iz kabineta in predsednik Taft je menda tudi zadovoljen, da še ostane. Sploh je pa "pap Jim" tudi priljubljen, zakaj naj bi potem šel.
Washington, 23. junija. Pri obravnavanju povodom kitajskega posojila za gradnjo Hankow - Sce-Chuen - železnice je amerikanska vlada stala od začetka na stališču, da morajo biti amerikanski finančni ljudje z jednakimi pravicami udeleženi na transakciji. Kakor poročajo danes verodostojni viri, se jih je sedaj vprašalo, če niso s tem zadovoljni, če prepustijo bankirji evropskih dežel amerikanskim del tega posojila, ker se je že nekaj sklenilo med Kitajsko in evropskimi tvrdkami začetkom junija. Toda to ne odgovarja stališču državnega oddelka, ki obstaja na pravici svoječasne udeležbe pri prevzetja posojila.
VČERAJŠNJA VROČINA. Bila je še hujša, kakor prejšnji dan.
VčesajSnji dan je bil z ozirom na vročino in vlažnost še hujši, kakor štirje prejšnji dnevi. Že zjutraj pred 0. uro je kazal toplomer 80 stopinj nad ničlo. K sreči je nekaj časa vel sapadni veter, ki je ozračje nekoliko ohladil.
Tekom dneva se je na ulicah mesta New Yorka onesvestilo 24 osob, ktere so prepeljali v razne bolnice. Vsled vročine je tudi mnogo konj poginilo na ulicah. Danes je ravno tako vroče, kakor včeraj.
-o--
Petnajst delavcev zgorelo.
Curih, Švica, 23. junija. V Watt-vilu, kanton Sauet Gallen, kjer delajo italijanski delavci železniški tunel, se je pripetila velika nesreča. Delavei so bili nastanjeni v nekem skednju, kteri je pa po noši prišel goreti. Pošar se je tako hitro razširjal, da se niso zamogli vsi delavei reliti Petnajst delaveev je vsled tega sgevelo in šest jiLi je bilo nevarno poškodovanih.
Parnik "VADEKLAND" od Bed Star proge odpluje <toe 26. junija is New Yorka, ter stane vožnja Jo
...... 28.46
Voinje listke se dobi pri
3AKSER CO.,
New Yotfc, N. T.
Na Ellis Islandu. Velike deportacije.
DEPORTACIJE NASELJENCEV SE V NOVEJŠEM ČASU VEDNO BOLJ MNOŽE.
Uradniki na naselniškem otoku se posvetujejo o pomenu izraza "Public Charge".
POSAMEZNOSTI.
Veliko število deportacijskih razsodb in dejstvo, da se je dotične izseljence postavilo pod pomen "Public Charge", je pripeljalo do tega, da se na izseljenskem otoku Ellis Island uradniki posvetujejo o pomenu te besede.
Jedni so mnenja, da so izseljenci brez sredstev kandidati rev'e, doeim se drugi zopet približujejo mnenju, da ljudje, ki pridejo semkaj brez naslovov, prej ko slej padejo državi v skrb, medtem ko večja večina trdi, da je osebnost izseljenca največje važnosti. K sreči spada komisar Williams k zadnjim. Izjavil je, da zahteva, da ima izseljenec naslov, ker tako predpisuje postava, toda da ne more tega spraviti pod jeden pomen "Public Charge". Da bi se moralo vsacega, ki pride semkaj brez denarja, imenovati kandidata ubož-ldh hiš, ne najde komisar kot pravilno. Izjavlja, da je že večkrat videl ljudi, ki so prišli semkaj z nekaj dolarji in od prvega dneva naprej pošteno služili denar, medtem ko so imeli drugi stotine dolarjev, a bili kmalo praznih rok, ne da bi delali le eu dan.
Da se vedno več ljudi nazaj pošlje, se izvaja tudi iz tega, ker ne smejo, kakor preje, od parobrodnih družb vzeti nekoliko denarja za živila, če so brez sredstev, ampak morajo toliko časa čakati, da pošljejo sorodniki ali prijatelji gotovo svoto. Ker se pa to pri veliki obsežnosti Z jed. držav ne more vršiti hitro, je razumljivo, da je gnječa na otoku vedno večja.
Svojeeasno z Rusije semkaj došli "slepi potniki", ki so bili po posredovanju odvetnika Pollaka prepeljani na Ellis Island, še vedno pričakujejo razsodbo iz Washingtona. Komisar Williams jih je priporočil za deportacijo, toda njih odvetnik je vložil reklamacijo, ki se bode še natančno pregledala. Razsodbo pričakujejo v kratkem.
Postarna zakonska La Terre iz A'essine, ki sta izgubila pri zadnjem potresu vse svoje premoženje, bi bila tudi kmalo deportirana. Po posredovanju neke italijanske družbe se jima je pa sedaj dovolilo, da se lahko odpravita k svojim otrokom v Texas.
Rodbinska žaloigra.
Columbus, Ohio, 24. junija. Inžinir na državni univerzi države Ohio, W.
E.	Puyear, je ustrelil svojega svaka
F.	Westa, smrtno ranil svojo ženo in potem ustrelil še samega sebe. Pred-no je to storil, se je s svojo ženo prepiral.
Vlasti zapuščajo Krito.
London, 23. junija. Kakor javljajo vladni razglasi, bodo zapustile vlasti s svojimi četami Krito. Odposlali pa bodo pod turško zastavo veš strašnih ladij, ki bodo skrbele za red in varnost, v kritiška vodovja.
i
Roparji v CanadL
Vancouver, B. C., 23. junija. Dva dobro oborožena roparja sta v mi-nolej noči prišla v urad United States Express Co., kjer sta z revolverji prisilila uradnika, da jima jo odprl blagajno, iz ktere sta potem vzela $5000 in neznano kam odšla.
SLOVENCI IN SLOVENKE, NAROČAJTE SE NA "GLA8 NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI SLOVENSKI DNEVNIK!
Nesreča v mvu pri Lackawanna Goal Go.
V PREMOGOVEM ROVU ŠTEV. 4 OD LACKAWANNA COAL & COKE CO. SE JE PRIPETILA RAZ-STRELBA.
Pri tem je bilo dvajset do trideset premogarjev ubitih in mnogo ranjenih.
REŠENCL '
Wehrum, Pa., 24. junija. V pre-mogovem rovu št. 4, ki je last Lackawanna Coal & Coke Co., se je včeraj dopoludne ob 8. uri pripetila raz-slrelba plinov in tem povodom je bilo mnogo premogarjev ubitih in ranjenih. Spočetka se je trdilo, da je bilo v rovu na delu kakih 100 premogarjev, ko se je pripetila razstrel-l»a, toda kasneje se je dognalo, da je to število preveliko. Vsekako je pa bilo 20 do 30 premogarjev ubitih. Do popoludneva so prinesli iz rova na površje osem mrtvecev, dočim jih je bilo na dnu rova še deset pripravljenih za poslanje na površje. Večino ranjencev so prinesli iz rova nezavestnih, tako, da so imeli zdravniki obilo posla. Rešilna dela so bila dokaj težavna, kajti rov je poln razvalin in poleg tega je bil rov poln plinov, tako, da je bilo delo v njem skrajno težavno.
Vsled razstrelbe je nastala tukaj in v okolici, kjer stanujejo premogarji, velikanska paznika in k vhodu v rov je prišlo par sto žensk in o-trok, kterih očetje so premogarji. Nekoliko žen je hotelo skočiti v rov in stražarji so jim to le težavno preprečili.
Trem težko ranjenim premogarjem se je posrečilo priti na prosto brez tuje pomoči. Ti pripovedujejo, da se je razstrelba razprostrla po vsem rcvu. Po prvem blisku je zavladala v rovu popolna tema in takoj nato se je zaslišalo grozno kričanje ranjenih in umirajočih premogarjev. Ko so omenjeni trije premogarji bili na poti na prosto, so večkrat padli na trupla svojih ubitih in ranjenih tovarišev.
GROZEN PRIZOR
Hrom mož je moral gledati, kako se je njegova žena obesila.
Chicago, 111., 24. junija. Johu Bennett, ki ima revmatizem, tako, da ne more ostaviti svoje postelje, je moral včeraj gledati, kako se je njegova žena pred njegovo posteljo obesila, ne da bi jej zamogel pomagati. Vse, kar je zamogel storiti, je bilo to, da je kričal toliko časa, dokler mu ni glas pošel. Njegova žena je hladnokrvno vzela stol in ga postavila pod plinovo svetilko, na ktero je potem pritrdila vrv in se obesila, ne da b; se zmenila za kričanje svojega moža. Slednji je moral potem skoraj celo uro gledati, kako se je truplo njegove zene vrtelo na vrvi sedaj na desno, sedaj na levo. Končno so prišli sosedje, ki so truplo pokojnice odrezali.
KMALO GOTOVI ZA DVIG.
Zadnje priprave bratov Wright sa poskušnje vožnje v Fort Myer.
Washington, D. C., 23. junija. V Fort Myer so se včeraj ustavila peresa za Wrightov aeroplan. Danes ustavijo motor, nakar bode letalni stroj gotov za dvig. Dvignil se pa ne bode pred petkom. Četudi sta imela brata Wright le malo časa, nista nič kaj preveč hitela za svojo poskušajo vožnjo. Vse je skrbno pripravljeno, da se ne bi pripetila kaka nesreča ali neprilika. V korist gledalcev je dobil major F. S. Foultz povelje, vedno patrulirati po prostoru, nad kterim bode letel Orrville Wright. Pričakuje se veš tisoč gledalcev, med njimi predsednika Taf-ta in več drugih uglednih vladnih uradnikov.
0 umoru Sigeljeve. Chong Sinpva izpoved.
PRIJETI KITAJEC CHONG SING JE PRISOSTVOVAL UMORU ELSIE SIGELJEVE.
Deklico je Leon Sing umoril takoj, ko je prišla v njegovo sobo.
ZASLIŠANJA PRI PRAVNIŠ-TVU.
V pisarni okrožnega pravništva v kriminalnem poslopju se je v torek popoldne zvedelo nekoliko novega o umoru Sigeljeve. Za>lišaviii so namreč kitajskega kuharja Chong Sin-ga, kterega so aretovali v ponedeljek v West Galway pri Amsterdamu, N. Y. Pri zasliševanju so bili navzoči okrožni pravnik Jerome, pomožni okrožni pravnik Ward, kapitan Carey iz Detektiv - Bureau in detektiv Forbes. Skoraj s silo so morali iztrgati Kitajcu odgovore na vprašanja. Končno so neovrženo ugotovili, da je v celi deželi iskani Leon Ling res morilec Elsie Sigel in da Chong Sing o umoru nekaj ve, najbrže še več, kakor je pri zasliša-vanju pripoznal. Uradniki, ki so prisostvovali zaslišavanju so prepričani, da kitajski kuhar ni vse povedal, kar je videl in kar ve.
Razvezali so Chong Singu na ta način jezik, da so mu izjavili, da bode Leon Ling gotovo, kakor hitro se ga prime, zvrnil celo krivdo na njega. Radi tega je pa bolje, če takoj pove, kolikor mu je znano o umoru. Pripoznal je, da ve, da se je Leon Ling oglasil na predvečer igi-nutja deklice pijan v hiši starišev Sigeljeve, kjer je bil Chu Gain kot gost navzoč. Elsie oče je vTgel Leon Linga iz hiše, ven dur je ta govoril z Elsie v veži, vsled česar je šla Elsie drugo jutro, dne 10. junija v Leonovo stanovanje na 8. Ave. Doma je deklica povedala, da obišče svojo staro mater.
Umorjena se je morala podati naravnost od doma k Leonu, ker Chong Sing pripozna, da je slišal med 10 in 12 uro zjutraj v sobi nekak ropot. Ko je pogledal v sobo, je videl deklico s krvavim robcem na ustih, ležečo na Leonovi postelji. Šel je, da bi si umil roke, skozi dotično sobo. Dotaknil se je trupla deklice, ki je bilo še gorko. Nato je šel za kratek čas v kitajski restavrant, ki se nahaja v prvem nadstropju hiše. Nazaj grede je videl, da je bila deklica pokrita do brade z neko odejo. Leon je potegnil kovčeg na sredo sobe in vrgel vse iz njega, kar je bilo notri. Na tleh je ležala tudi dolga vrv. Chong Sing taji, da bi pomagal Leonu. spraviti mrtvo truplo v kovček. Šel je zopet v restavrant in pri po-vratku je opazil, da je mrlič izginil. Leon mu je rekel, da bode poslal kovčeg najprvo v Jersey City in od tam v Evropo. Ker je Chong Sing dobil neko službo v West Galway, se je odpeljal tja. Na vprašanje, če je videl, da je Leon deklici kaj storil, je odgovoril Chong Sing, da je njegov sobni sosed deklici strgal obleko raz telesa. Vendar Elsie ni imela niti nogavic in ne čevljev na nogah.
Še pred tem zasliševanjem je moral Chong Sing prestati triurno za-slišavanje pred detektiv-inšpektor-jem McCafferty in pomožnim policijskim komisarjem Woods. Po lastnih navedbah je že 14 let v deželi. Ko so ga vprašali po misijonskem delu v Chinatownu, se je zasmejal in rekel: "Jaz nimam nobene vere!" Tudi, ko so ga vprašali, še sta bila Leon in Sigeljeva zaljubljena, se je samo smejal in zmajal z rameni. Potrdil pa je teorijo poHeije, da se je umor moral izvršiti vsled ljubosumnosti.
Po zaslišanju je bil prepeljan Chong Sing pred coronerja Harbur-ger. Ta je mnenja, da je Kitajec "veš kakor glavna priča" in nastavil varščine $10.000. Nato so ga odpeljali zopet v zapor.
Kapitan Carey je rekel Kitajcu, da ve dobro, kje se nahaja Leon. Chong je stočil razstola a se zopet vsedel in prižgal cigareto, da hi si pomiril šavee. Ko mu je	tn-
di povedal na glavo, da ve prav dobro, da je pomagal mrtvo truplo de-
Odkritja o francoski vojni mornarici.
FRANCOSKA PARLAMENTARNA KOMISIJA JE O MORNARICI POROČALA.
Topovi so izdelani po zastarelih modelih; pomanjkanje premoga.
POMANJKLJIVA MUNICIJA.
Paris, 23. junija. Parlamentarna komisija za preiskavo škandalov pri francoski mornarici, je izdala svoje poročilo. Poročilo je jednako uničujoči kritiki mornarične uprave zadnjih deset let in razkriva žalostno stanje brodovja, za ktero je izdala Francija od leta 1899 $700.000.000.
Poročilo, ki obsega 350 strani je polno graje. Razmere so strašno slabe dasiravno stanejo francoske ladi-je 25 odstotkov dražje, kakor angleške ali nemške. Kot dokaz se navaja. da se še vedno delajo železno-kovane granate velikega kalibra, ki so bile po nesreči na bojni ladiji "Jena" kondemnirane. "Patrie' , "Republique" in druge ladije tega razreda so še vedno oborožene s sekundarnimi orožji modela iz leta 1885 mesto 1902, kakor je predpisano. Za šest ladij Danton-Typ, ki bodo leta 1911 gotove, ne bode gotovo ne orožje niti municija pred letom 1914 in ko bodo ladije gotove, ne bode imela Francija suhega doka, kjer bi lahko bile.
Najbolj kritična točka poročila je, da V raznih lukah in arzenalih ni premogovih in municijskih rezerv. Neki oficir je izjavil pred komisijo da po šes-turni bitki ladije ne morejo svojih zalog obnoviti in da bi morali vsled tega stopiti iz akcije.
Komisija priporoča popolno pre-osnovanje departementa. in razdelitev odgovornosti. Pred vsem priporoča na narejo departementa za stavbe in oboroževanje, ki mora biti popolnoma ločeno od admiralnega štaba.
Iz Avstro-Ogrske. Želje o trozvezi.
ITALIJANSKI MINISTER .INO-STRANIH DEL, TITTONI ŠE VEDNO TRDI, DA TROZVEZA OBSTOJI.
Prebivalstvo Avstro - Ogrske in Italije pa o tem neče ničesar vedeti
ZAROKA NA AVSTRIJSKEM DVORU.
klice položiti v kovček, je skočil Chong Sing zopet jako razburjen po konci. Priznal je skoraj vse, — samo to ne, da je videl, ko je bila deklica umorjena.
Zaslišan je bil tudi Chu Gain, ki je imej i tel j Port Arthur restavranta in kteremu je pisala Sigeljeva mnogo ljubimskih pisem. O umoru nič ne ve. Izjavil je, da se je spoznal s. Sigeljevo pred dvema leti. Bil pa ni z njo niti zaročen in jo tudi ni mislil poročiti. Nikdar ni bil z njo sam v sobi, ampak le v prisotnosti starišev. Dobil je pisma od nje, zadnjega 8. junija. Vendar ji ni nikdar govoril o ljubezni in tudi ona njemu samo v pismih. Mrs. Sigel je prišla vsakih 14 dnij s hčerko Elsie v njegov restavrant, kjer sta jeli. Sama ni Elsie nikdar prišla in tudi ni vzela od njega daril.
Ko so vprašali Chu Gaina po njegovem znanstvu z ubeglim Leon Lingom, je izjavil, da ga paš pozna, a da mu ni bil nič kaj prijazen. Videl ga že ni kakih šest do osem tednov in mu ni direktno, ne indirekt-no dal kak denar. Po zaslišanju ga je postavil coroner Harburger pod varščino $1000, ktere je takoj položil, da je lahko že zvečer zapustil zapor za priše.
"Radi umora iskan" — pod tem napisom je poslala policija po celi deželi natančno tiralnico za Leon Lingom. Iskani je star 30 let, ni večji, kakor 5 čevljev 4 cole, težak 126 fantov, gladko pobrit, ima dobre zobe, črne lase in vdrte črne ošL Lase so poetrišene amerikaneko, a sedaj nosi najbrže kitajsko obleko, kakor tudi baroko s ponarejeno kito. Posebno ima rad kitajske svilene srajce in pol-ševlje iz patent usnja. Najbrže bode iskal kje kako službo za kuharja, ali natakarja.
Ce se bode morilca vjelo, se ne more niti misliti. Kitajci imajo toliko tajnih organizacij in držijo skn-gpj, da je jako te&o dobiti kakega kitajskega hudodelca. Te tajne organizacije taeega hudodelca skrivajo in mu pomagajo, da pride aopet na
Rim, 24. junija. Povodom debate o proračunu za ministerstvo inostra-nih del, je minister Tittoni v poslanski zbornici naznanil, da so razmere Italije napram Franciji in Angliji izvrstne, oziroma boljše, kakor so bile preje. Zajedno je pa tudi dejal, Ja trozveza, oziroma zveza Italije z Avstrijo in Nemčijo še vedno obstoji. Poslanci so se temu zatrjevanju naravno smejali, k^jti v Italiji, kakor tudi v Avstro - Ogrski se prebivalstvo še nikdar ni vnemalo za tro-zvezo, ktera je pa povodom zadnjega konflikta Avstrije s Srbijo zgubila ves svoj pomen.
Minister Tittoni je tudi izjavil, da dovolitve za novo oborožitev italijanske vojske, kakor tudi za povečanje vojne mornarice, niso naperjene proti nikomur, kajti Italija zasleduje mirovno politiko. Končno je minister tudi izjavil, da vesti, vsled kterih se bode trozveza po preteku pogodbe obnovila, niso resnične, ker se o tem vprašanju še ni sklepalo in posvetovalo.
Dunaj, 34. junija. Tukaj se zatrjuje, da se bode bodoči avstrijski prestolonaslednik dne 18. avgusta t. L nadvojvoda Karol Fran Josip zaročil s svojo sorodnico nadvojvodi-njo Elizabeto Fran jo Toskansko. Poroka se bode potem vršila v februarju.
"Oriental Club", kterega glavni stan je 5 Kett St. in ki aestoji k kttajrirfh trfoveev je
DRASTIČNA SODNIJSKA PREPOVED.
Štrajkujoči nastavi j enci cestnih železnic brezpravni.
Evansville, Ind., 23. junija. Drastična začasna sodnijska prepoved, ki je bila izdana pred dvema tedni proti štrajkujočim nastavljencem tukajšnje poulične železnice, je bila danes od sodnika Bruler narejena permanentnim. Ta sodnijska prepoved je najdalekosežnejša izmed vseh, kar se jih je dosedaj izdalo v državi Indiana proti štrajkarjem, in je pripravna, da vse korake, ktere povza-mejo štrajkarji v svojo korist, onemogoči.
Po tem sodnijskem povelju je Be-ru Commons, nacijonalnemu organizatorju Carmen Union; M. Hollen-bergerju, lokalnemu predsedniku unije in vsem članom ter prijateljem u n i je prepovedano, na kterikoli način obratovanje železniške družbe o-virati ali stavkokaze nadlegovati. Vsako stanje blizu remiz in prog železnice je prepovedano, kakor tudi ogovorjenje kakega vslužbenca družbe. Unijci se ne smejo nikjer prikazati kjerkolikje v mestu v večjih gručah, tudi ne smejo stavkokaze obiskovati v stanovanjih, da bi jih z denarjem ali grožnjami pridobili za-se.
Ravno tako je tudi unljcem in njih prijateljem prepovedano kterokoli o-sebo zadrževati, ki hoče vstopiti v voz, ali kak bojkot proti cestni železnici aranžirati. Seveda gotovo ie ni, če bodo imele te drastiSne zapovedi sodnika "proste republike" tudi zaželjeni uspeh.
112 let stara.
V Smitbonu, Mo., je umrla 112 let stara Mrs. Elizabeth Fix, ki je tihi rojena v Kentuekyju.
razpisal nagrado po $500 za izsleditev moritea Sigeljeve.
Dosedaj »o aretovali ha veliko Kitajec v, a se je vedno izkazalo, da niso pravi. Ves policijski aparmi je aa delu, da dettje
Razne novosti;
iz inozemstva,
ROOSEVELTOV SIN KERMIT JE IMEL NA LOVU V AFRIKI VEČJO SREČO, KAKOR NJEGOV OČE.
Upniki princezinje Luize ne zahtevajo prodajo njenih draguljev. '
RAZNOTEROSTI.
Bruselj, 23. junija. 2e večkrat za-rubljeni dragulji princezinje Luize, dedščica njene matere, umrle kraljice Marije Ilenriette. ostanejo, kakor pravi odvetnik zadolžene princezinje, v njeni presti in ne bvdo prodani. Upniki so bili tako ljubtz-njivi, da bodo iskali denar drugim potom. Odvetnik je tudi rekel, da če bsde# kralj Leopold svojo hčerko razdedinil, bode princezinji sodnijskim potom pomagal do njene pravice.
Madrid, 23. junija. Kakor poroča "Imparcial" boleha v Vareze, Italija živeči španski pretendent don Carlos na mehčanju m ožgan. Dosedaj so njegovi privrženci redno take izjave dementovali.
Naivasha. angl. izt. Afrika, 23. junija. Po štirinajstih dneh so prišla danes zopet prva poročila o vspehih Rooseveltove ekspedicije. Vsi udeleženci so zdravi in cela družba Šotori točasno na Loietta ravnini v Sotik okrožju. Roosevelt je zopet ustrelil jednega leva, in njegov sin Kermit jednega posebno velikega, največjega, kar so jih dosedaj pobili. Raznn tega so ustrelili tudi 3 žirafe, 2 jelena, 6 topisov in vee manjših antilop. Kože ustreljenih živali se pre-servirajo za nacijonalni muzej v Washingtonu. *
Helsingfors, Finska, 23. junija. Kolera se je prikazala sedaj tudi na Finskem. Prvi slučaj se javlja iz pokrajine Abo. Najbrže se je zanesla ta strasna bolezen iz Ruskega.
London, 23. junija. Turško nadob-last na Kritu pripoznavajo tuje oblasti. Radi tega bodo odpoklicane v*e intemacijonalne čete koncem julija iz Krita, a poslali pa bodo stražne ladije, ki bodo skrbele aa red in mir.
Saint Tropez, Francija, 23. junija, Možtvo yachte grofa Obermuel-ierja se je uprlo in naskočilo grofa z revolverji. Grof, ki se je nahajal v silobranu, je streljal in vstrelil jednega uporneža na mestu. Na streljanje je postala policija pozorna, ki je potem prišla na krov in upornike are to vala.
Raje so utonili, kakor bi bili povoženi.
Chicago, 111., 23. junija. Na nekem pri East Chicago čez Calumet River vodeči železniSki most sta bila dva moža v največji nevarnosti, da jih neki, nenadoma prišedši vlak ne povozi. Ker se nista mogla drugače rešiti, sta skočila iz mosta. Vlak se je nato ustavil in skušali so rešiti oba, a zaman. Niti trupla nesrečnikov niso mogli najti.
Denarje v staro tfomariie
pottjoio:
sa f l«.Sf
m
rm
aa UM .........
sa 1H.7S .........
«».00 .........
1020.00 .........
Pofttarina je všteta pri teh rvotah. Doma se nakazane rvote p np nI tki— izplačajo bres vinarja odbitka. ,
Ntie denarne pošiljatve izplačuje e. kr. poštni hranilni urad v IL do 12. dneh.
Denarje nam poslati j« najprilift-oeje do 126.00 v goto^m v pižpuie-•K registriranem pisma, ve^e po Dr—ustle Postal Hmmmj Mar aH pa New York Bask Draft.

Tak & I ▲m, w. m.
f
"GLAS NARODA"
(iBlov«nic Dally.;
Owned and published by the Slovenlo Publishing Co.
( a corporation.) FRANK 5AKSER, President. VICTOR VALJ A V EC, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer.
Flare of Business of the corporation and add i >m urn of above officers: 82 Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
Za celo leto velja list za Ameriko in
Canado.........$3.00
•• pol leta.........1-50
*	leto za mesto New York . . . 4.00 m n>l leta za mesto New York . . 2.00
Evropo za vse leto . . . . 4.50 •• " " pol leta.....2.50
•	t" " četrt leta .... 1.75
•%JLAS NARODA" izh^a vsak dan iz-vzemi i nedelj in praznikov.
«QLAS NARODA"
("Voice of the Pjpple") tamed every dav, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00.
Ad* Ttltfment« on agreement«
Dopi-i brez podpisa in oeobnoeti se ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov
K trimo, da se nam tndi prejšnje valile naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom in pošiljat vam naredite ta na* 4av :
"GLAS NARODA"
M Cortland t St.,	New York City.
Telefon 4687 Cortlandt
Skaženo podjetje.
Delnice trusta za jeklo.
Delnice ameriškega trusta za jeklo ali United States Steel Corporation bodo baje v kratkem na prodaj tudi na delniški borzi v Parizu, da se jim tako izposluje tem večje odjemalno trgovišče in da se na ta način tudi francoskim špekulantom nudi noea 44vrednost", ktera naj jih osreči. Poleg tega je pa namen prodaje v inozemstvu tudi ta, da se na ta način izposluje ameriškim delnicam več odjemalcev, kajti potem zamore njihova cena brezdvomno poskočiti.
Vse to bi bilo zelo lepo... Toda vodstvo pariške borze, ki je pod vla-dinim nadzorstvom, je naznanilo,, da ameriških delnic ne zamore sprejeti na svoje trgovišče in da jih ne more vknjižiti v uradno borzijunsko listino. Kaki so razlogi, na podlagi kte-rih so v Parizu odklonili trnstove delnice, sicer ni znano, toda to je itak stranskega pomena, kajti pravih lazlogov v uradnem odloku itak niso navedli. Vendar je pa glavni razlog odklonitve iskati brezdvomno v opoziciji francoskih lastnikov livarn, kteri so izjavili, naj Francorj«. raje kupujejo francoske delnice za jeklo, nego ameriške, ako že imajo veselje za jeklo.
Vsekako pa za nas ni častno, da v Franciji nečejo mnogo vedeti o naših borzinih 4 4 vrednostih ". V urad-ui francoski borzi, kakor tudi v ta-kezvanihi zakotnih borzah v Parizu, so kupeuje z vsakovrstnimi borzini-rni vrednostmi. Tam se prodajajo argentinske in druge gugoameriške delnice poleg afriških in canadskih, toda ameriške: "no in la main!'' Pri teh delnicah je tudi v Franciji "meja", kajti špekulirati z našimi delnicami je za Francoze vendarle preriskantno, l^jti bolje je špekuli-
Kakor znano, imeli smo v New Yorku nekaj časa poseben informa- j cijski urad za naseljence, kjer se je | skrbelo za to, da so nas<djenci v slu-: ta.ju potrebe dobivali delo. Ta urad so sedaj odpravili, vendai pa ta čin ne moremo kar meni nič tebi nič 4 4 veselo pozdraviti". Ideja glede ustanovitve takega urada je bila vsekako dobra, toda izvedba te ideje je kopani Nikakor ne! V finančnem bila skrajno slaba. Ako so odločilni jtzirQ nam na Francoskem mnogo za-krogi postavili novemu zavodu na VPai° ~ toda naš moraličm kredit čelo moža, kakoršen je Pewderly, sa- 3e tam popolnoma izpodkopan, ker
so Američani za vse spo-
rati s kakimi divjimi kotentotskimi delnicami, ne pa z ameiiškimi jeklenimi: <4merci, nonl" Je li naš finančni kredit tako pod-
mo da se mu d& na ta način nagrado za vse usluge, ktere je mogotcem na- , sobni... pravil v borbi proti delavstvu, potem se ni čuditi, da delavstvo in tudi naseljenci že v naprej niso mnogo zaupali takemu zavodu. Powdeily je bil svojeeasno predstojnik organizacije Knigbts of Labor, toda tedaj je bilo njegovo delovanje tako. da ga je bilo prištevati le v sramoto ime-novanej organizaciji. Ko se je potem pričelo govoriti, da je določen
Trozveza in politika j avstrijskih pokrajinah.
General Fran baron Forstner je te dni priobčil v " Oesterreichische Rundschau" daljši članek pod na-ra mesto naselniškega komisarja, so j&lovom "Trozveza", v kterem pose združile vse delavske organizaci- j aaia zgodovino postanka in namene je. ktere ->o potem proti eventuel-1:rozveze-nem takem imenovanju protes:ovale.
Ker je pa kljub vsem protestom dobil imenovano mesto, nam služi v po voljni dokaz, da se na merodaj-nem mestu ui nihče oziral na proteste delavstva.
Ko je potem dosegel višek svoje karijere, se je izkazal kot pokornega slugo patra Ducyja, ki je pod krinko naklonjenosti delavcem deloval izključno le v prid podjetništva. Vsled
Tu treba hitro zabeležiti — posebno, ker prihaja iz takega peresa — priznanje: 44Nemška država, poznavajoča namene po maščevanju Ldepečega zapadnega soseda (Francije) — pa tudi v svesti si Bvoje osamljenosti — je vzlie zavesti o svoji lastni moči gledala, da za eventualen nov boj s Francijo ustvari zase čim bolje šanse in je radi tega iskala zbližanja k Avstro-Ogrski, ki je pošteno vsprejela ponudeno ro-
tega so potem naravno tudi nekteri'
čnsopisi pisali, da je škandal, da se 131 10 Poznanje je prišlo iz peresa takemu človeku poveri vodstvo in- c- *n generala! formacijske za urada.	Ali Bismarcku to ni zadoščalo. Tu-
Pri tem seveda nihče ni trdil in Ji Italijo je hotel pritegniti v kom-tudi danes ne trdi, da je Povrderly' hinaeijo, ki naj služi varnosti — kedaj zlorabil svoj urad. Ako je | Nemčije. Naglasiti pa moramo, da resnica, da je kot predstojnik imeno-|tr pravimo mi in ne gea. Forstner, vanega zavoda neučenim delavcem
preskrboval delo na deželi, potem je deloval pravilno in proti temu ne more nihče nastopiti. BaŠ nasprotno, kajti nekteri delavski vodje mu očitajo razne grebe, toda po načinu, po kterem mu to očitajo, je prav Lahlto spoznati, da mu zavidajo, kajti znano je, da bi tudi oni radi kaj t*eega dosegli. Delavske organizacije so pa mnenja, da je Powderly oni človek, ki je s pomočjo svojega viadinega zavoda oskrboval podjetništvu« čegar delavci so bili na štraj-ku, potrebne skabe.
Vendar se pa radi tega ne sme dolžiti zavod. Ako bi st ta zavod pravilno in pošteno upravljal, bi za-mogel doseči tudi organizovanem delavstvu velike usluge, kajti predvsem bi se lahko skrbelo za to, da bi se v posameznih mestih ne nabralo toliko brezposelnih delavcev, kakor v mino li zimi.
Toda zavod je sedaj odstranjen, dasiravno je bila ideja tega zavoda lepa in pravilna, dočim je bila izvršitev te ideje poverjena v nepravilne roke.
Zapretili s staraj kom.
Pittsburg, Pa., 23. junija. V mi relej noči so zborovali vslužbeoei tu kajšnjih uličnih železnic, kteri so i 1978 glasovi večine sklenili, da se di družin šestdnevni rok ▼ svrho poravnave diferenc, ktere so nastale med rjo in njenimi sprevodniki ter motor Ako v tem času ne pride do na vseh
ki pravi, da je Bismarck zvabil Italijo v trozvezo v večje jamstvo za ohranitev — evropskega miru.
Sklenila se je posebna pogodba med Avstro-Ogrsko in Italijo, s ktera se obe državi — po Forstner ju — obvezujeta v 44dobrohotno" neutral-nost za slučaj, da bi Rusija napadla Avstro-Ogrsko, ali pa Francija Italijo. General Forstner pa ne ve, da li se ni morda na tej pogodbi pozneje kaj spremenilo. Avstrijsko-italijanska pogodba je bile sklenjena leta 1883. Iz dvozveze - Avstro-Ogrska in Italija — je po-tala trozveza.
Med posledicami temu dogodku v veliki evropski politiki navaja Forstner trgovinsko pogodbo, zelo ugodno za uvažanje iz Italije v Avstrijo. "Vzlic temu pa se je pozneje razmerje Italije do Francije jelo boljšati, do Avstrije pa — slabšati 1! V Italiji je namreč poleg glasu vlade tudi glas — ljudstva. In ta poslednji je ?tsto močneji, nego oni prvi.
Tudi razmerje med Italijo in Rusijo se je zboljšalo, k čemur je mnoge pripomogla ženitev italijaoskega prestolonaslednika Viktorja Emanu-ela z Jeleno črnogorsko. Po zasede-cjn prestola po sedanjem italijanskem kralju je zboljšanje razmerja med Italijo in Francijo napredovalo, dočim so se na horizontu trozveze — besede Forstnerjeve — prikazovali '1 pojavi'ki jim hoče c. in k. general posvetiti nekoliko raz jio trivanja:
Najstareja in najkritičneja točka ▼ razmerju med Avstrijo in Italijo je irredentizem. Ta vzbuja nepre-
je nekoliko, ali ne ugaša popolnoma
nikdar.
Romaniziranje onih prebivalcev avstrijskih pokrajin, ki danes govore italijanski, se je začelo že za dobe rimskega cesarstva. Ali tedaj ni bilo nevarno, ker je služilo le prometnim in ne političnim s vrbam. Nevarnost pa je začela z raznarodovanjem našega domačega (slovanskega) prebivalstva v politične svrhe. To se je začelo že začetkom prošlega stoletja, je leta 1859 narastlo, a je doseglo svojo cvetno dobo z letom 1878 po berolinskem kongresu. Leta 1881 je Menotti Garibaldi celo ponudi vladi, da zasnuje 100 bataljonov dobrovoljcev, s kterimi osvobodi tiste pokrajine z italijanskim prebivalstvom, ki še ječe pod tujim go-spodstvom.
Le energičnemu nastopu vojnega ministr»«e je bilo zahvaliti, da je italijansko skupno ministerstvo odklonilo to ponudbo.
Še le po letu 1883, po vstopu Italije v trozvezo, je začela italijanska vlada — to pravi Forstner — ostreje nastopati proti irredentistom. Toda, kakor zaslužuje italijanska vlada pred letom 1883 očitanje, da je pospeševala irredentizem, istotako treba tudi avstrijske oblasti klicati na odgovornost radi njihovega vedenja nasproti temu zlu. Ali so bile nedelavne celo tedaj, ko je tudi duhovščina na južnem Tirolu očitno hodila z irredentiškim gibanjem, ali pa so hotele to zlo dušiti z nasiljem in so dosezale ravno nasprotno od tega, kar so hotele doseči. Ustvarjanje političnih mučenikov — pravi Forstner — je vsikdar največja politična pogreška!! (Cujt?, gospoda: Raucb, Accurti, Wekeile, Aehren-thal in razni drugi grossosterreiebier-j., ki bi hoteli s proganianjem graditi svojo 44Veliko Avstrijo"!)
Nasvet Forstnerjev je toraj, da se neitalijansko prebivalstvo — ki tvori odločno veČino v teh avstrijskih krajih — povzdiga in jači, da pride do narodne samozavesti in se bo moglo samo braniti, kakor na primer v Dalmaciji. Doslej pa ni bilo tega, ali pa se je poskušalo brez vsake energije.
In potem vzklika Forstner: "Z o-pra vi cenim ogorčenjem moramo vpraševati, zakaj irredenta ne trka na druga vrata, ki vodijo v strogo italijanska ozemlja, dočim se ne more govoriti o plemenski skupnosti južnega Tirola, Istre in Primorja!!"
Avtor prehaja k vseučiliščnemu vprašanju in pravi, da so dogodki v Italiji radi tega vprašanja pokazali avstrijsko zvezno razmerje do Italije v jako čudni luči. Ali večji del krivde je na avstrijski strani. Čim se je smatralo, da trgovinsko mesto Trst ni primerno ~a sedež vseučilišča, so morali to tudi glasno povedati v parlamentu od ministerske mize!! Če se pa izogibajo taki izjavi, se ob vprašanju sedeža ne morejo nikdar odločiti iu če hočejo slednjič to vprašanje rešiti na naj-nesrečneji način: potem je to postopanje jednostavno neumevno.
Slednjič izreka avtor uverjenje, da so bile naše borbe radi posesti defi-nitivno izvojevane (fff) v letih 1859 in 1866, se nadeja, da pridejo do tega spoznanja na obeh straneh ter zaključuje s poklonom pred avstrijsko zvezo z Nemčijo!!
Ne treba, da bi človek pritrjeval avtorju v vsem. Ne pritrjamo posebno njegovi sodbi o koristi avstrij ske zveze z Nemčijo. Ali jedno mu priznavamo radi: človek je to, ki razmišlja in ki v avstrijskem razmer ju z Italijo umeva logiko — dejstev!
E—st.
DAROVL
Vsled prošnje, priobčene v ''Glasu Naroda", darovali so za bolnega rojaka Martin Mežnarja iz Black Diamonda, Wash.:
Mihael Kastrun, Brooklyn, N. Y 50 centov.
Skupaj izkazano $3.50.
Upravništvo 44Glasa Naroda".
NAZNANILO.
Podpisani naznanjam, da me je moja žena Marija, rojena Vidrich, doma iz Dračjevasi na Dolenjskem, samovoljno in brez vsakega vzroka zapustila ter se • svojo sestro Angelo neznano kam podala. Kjer te dve niste pošteni, svarim rojake pred njima in izjavim objednem, da nečem o svoji ženi, po tem, kar se je zgodilo, ničesar več slišati in jo prepustim njeni osodi
Martin Oolarich, 1075 E. 61st St., Cleveland, Ohio.
(21-24—6)
PRODA SB!
Lepo urejeni
BOARDINGHOUSE in SALOON je na prodaj. Oddaljen je 20 yardov od "šohta" na jako dobrem prostoru. Vprašajte pri:
Look Bask, 1212 Main St.,	L* Salle, JUL
Kapitanova povest.
Piše Niko Ninic.
Župnik, star, častitljiv mo*, je legel ravnokar v postelj. Zunaj je pihala burja tako, da je stresalo vse vogale hiše. Zdelo se je, da so prišli ranjki z bližnjega pokopališča in se pode krog župnišČa.
Župnik je potegnil odejo čez glavo in se dobro pokril. Zdelo se mu je, da piha burja tudi skozi zidove. Glasovi, ki jih je proizvajala burja, so s*» združevali v neprijetne, disonauč-ne akorde. Ne bi bilo treba niti posebne fantazije, ampak zadoščalo bi bilo samo nekoliko prazne vere, pa bi bil človek veroval, da oni glasovi prihajajo od duš ranjcih.
Župnik je bil zadovoljen, ker je bil pod toplo odejo, a je objednem po-miloval one, ki morajo biti v tej burji zunaj na planem.
Tu je zazvenel hišni zvonec. Župnik je takoj skočil s postelje, tako naglo, kakor so mu to dopuščale njegove stare kosti. Ogrnil si je ponočno suknjo ter stopil k oknu, ktero je odprl.
Kaj je? je vprašal župnik skozi odprto okno.
Gospod, se je oglasil zdolaj cerkovnik, treba iti previditl
Župnik ni pomišljal; klicala ga je dolžnost; kar oblekel se je ter odšel cdpirat vezna vrata.
Ali je sila? je vprašal cerkovnika, potem, ko je bil ta vstopil skozi vrata, ki jih je župnik takoj zaprl.
Da, gospod, došel je neki mož iz Brega, ki pripoveduje, da se je ob obrežju razbila ladija. D tonili so vsi ljudje, ki so bili na ladiji; samo enega so vrgli valovi na obrežje. Tam mi ga našli ljudje, v nezavesti in pol-r.tga ran. Posrečilo se jim je sicer, so ponesrečenca zopet spravili k zavesti, ali težko da bi še živel do jutra. Zato so poslali takoj po vas, da pridete in ga spravitt, z Bogom, ker, kdo zna, koliko grehov ima na vesti.
Če je temu tako, pa ne smemo iz-ubljati časa. Četrt ure kasneje je odmeval cerkovnikov zvonček skozi hrumenje burje. Župnik je stopal v spremstvu cerkovnika proti morskemu obrežju, kjer je ležal ptujec v siromašni ribiški koči.
Donašam semkaj tolažbo svete vere, je pravil župnik ptujcu.
A kdo vas je pozval semf ga je vprašal ta.
Ali niste zahtevali sami da vam privedejo izpovednika, ki vas potolaži ter vam poda olvezo vaših grehov?
N. gospod, nisem zahteval izpoved-rika. Ne potrebujem duhovnika, ker ne verujem, da bi imei človek pravico človeku odpuščati grehe.
Motite se, dragi prijatelj! Res je, vsi smo grešni ljudje, in tudi duhovni smo le grešniki, kakor vsakdo drugi. Ali Bog je postavil svoje duhovnike, ter je podelil pravico, da \ njegovem imenu odpuščajo grehe.
Ptujec je zmajal z glavo in molčal, medtem ko je župnik nadaljeval:
Ali ne veste, da je rekel Odrešnik: Karkoli razvežete na zemlji, bo razvezano tudi v nebesih! — Samo izpovejte se mi svojih grehov in videli boste, da bo vaše srce potolaženo in mir božji leže na vašo dušo. Ne boste se izpovedoval in obtoževal meni, ampak Bogu.
Tedaj je ptujec rekel: Častiti gospod ! Žal bi mi . bilo, da ste napravili zastonj to pot do mene. Hvaležen sem vam na vašemu trudu, da ste napravili v tem slabem vremenu in o tej burji to pot radi mene, p tujca. Vidim, da smatrate svoj poklic resno in jaz vam hočem izkazati svojo hvaležnost za trud, ki ga imate radi mene, ki ga pa smatram jaz popolnoma nepotrebnim. Hočem vam toraj povedati povest svojega življenja, ako ste tako dobri, da me poslušate.
Župnik je uvidel, da ima pred seboj izobraženega človeka, ki sicer ne veruje, ki pa vendar ni trdovraten. Morda se pa ipak še preobrne.
Šel je toraj k postelji, v kteri je ležal ptujec, ter rekel:
Prosim vas, samo govorite. Veseli me zaupanje, ki je imate do mene in bodite uverjeni, da vam bode laglje pri srcu, ako mi potožite, kar vam obtožuje dušo.
In ptujec je začel pripovedovati: Rodil sem se v majhni vasici na nekem samotnem otoku. Okoli oto ka so sicer razsajali viharji in ob obrežje so metali nemirni valovi svoje pene. Do mene in moje vasice ti valovi niso segali. Prihajal je sicer tudi v našo vasico tupatam kak samoten potnik ali ponesrečen mornar, ki je pripovedoval o viharjih, ki razsajajo tam zunaj. Vendar mi za vse to nismo znali.
Čul sem pripovedovati o ponesrečenih ladij ah, a čul son tudi pripovedke o onih, Id so našli tam zunaj svojo srečo, o takih, ki so odšli na morje kakor siromaki, a so se vrnili
nazaj z bogato obloženimi ladijami.
In zapomnil sem si to. V moji duši se je porodila želja, da bi odjadral ven, tja na daljno morje ter bi se povrnil na svoj samoten otok, v svojo samotno vasico, z bogatimi za-k'adi.
Nisem si zapomnil njih, ki so izgubili v vihlarju vse, a zapomnil sem si njih, ki so se povrnili z bogatimi zakladi. Bil sem mlad, neizkušen, srce me je gnalo tja ven, v neizmerno ptuje morje. Želel sem si viharjev, hotel sem kljubovati valovom in se vrniti zmagovalec.
In nekega dne sem se izgubil iz svojega otoka. Postal sem kapitan. Tedaj sem videl, da bi bilo za-me bolje, da nisem nikdar zapustil svojega samotnega otoka. Viharji so razsajali, -jalovi neusmiljeno pljuskali in mnogokrat sem le z veliko silo rešil svojo ladijo. Slednjič sem prišel z ladije v tukajšnjo bližino; zalotil me je silen vihar, izgubil sem gospodstvo nad ladijo; metalo jo je semintja, dokler je ni zagnalo na 6kalo, ob kteri se je razbila in potopila. A mene so valovi vrgli tu sem, na ta breg.
Ptujec se je oddahnil.
Čez nekaj hipov je zopet nadaljeval:
To bi torej bila povest mojega življenja, prečastni gospod, povest o kapitanu in njegovi razbiti ladiji. Kakor vidite, priprosta povest, ka-koršne se dogajajo vsaki dan.
In vendar! S kolikimi nadami sem odplul s svojo ladijo ven na široko morje! Kako ponosen sem bil na njo, jaz, mladi kapitan! Nisem mislil na viharje, ki me čakajo tam zunaj. Mislil sem, da se bodem spretno lahko izogibal valovom in vrtin eem, ki bi hoteli potopiti mojo ladijo, da bom lahko kljuboval vsem viharjem, ki bi me zalotili tam zunaj, da se povrnem v svoj kraj s polito naloženo ladijo, da pokažem, česa vsega si zamore pridobiti spreten ka pitan. Mesto vsega tega sem sedaj tu: uničen materijalno, moralno in fizično. Materijalno, ker so valovi požrli moje bogastvo, ki leži pokopano v globočini morja; moralno, ker ne bo nihče veroval, da je bil vihar, ki me je zalotil z ladijo, tako silen2 da mu ni bilo možno kljubovati; — marveč poreče vsakdo, da sem bil slab kapitan, ki je slabo vodil svojo ladijo; uničen sem pa tudi fizično, ker ležim tu bolan in onemogel. Nekdaj na svojo ladijo tako ponosen kapitan, a danes nisem drugo, nego človeška razvalina.
In ptujec se je zopet oddahnil. Tedaj ga je počel župnik tolažiti in ga z lepimi besedami nagovarjati, da ne sme obupa vati. — Glavno je, mu je rekel župnik, da ste izšel iz viharja z zavestjo, da niste ničesar zagrešil, ničesar zanemaril, da ste storil vse, kar je bilo v \aši moči, da bi rešil ladijo pred poginom, da bi jo srečno privedel iz viharja. Ta zavest naj vas tolaži!
A kapitan se je bridko nasmehnil ter rekel:
A moja ladija f Moje ladije ni več! Morete dobiti novo ladijo. A kdo bo imel še zaupanja v kapi-' tana, ki se mu je razbila ladija? Kdo mu zaupa drugo? Zastonj! Ne bom več iskal ladije. Vzamem čoln, od-veslam z njim ven, na široko morje, tla me potope valovi s čolnom vred, kakor so potopili mojo ladijo. Čemu mi bo to golo življenje f Kak smoter naj ima kapitan brez ladije? Bolje, da ga ni!
Ne, nikakor ne! Kapitan ne sme nikdar obupati! Rekel ste sam, da se slične nezgode, kakor je vaša, dogajajo vsaki dan. A mnogo je kapitanov, ki so se z novimi ladijami srečno prerili skozi vse viharje in prišli do svojega cilja. Ako se je tj posrečilo toliko drugim, zakaj bi se ne posrečilo to vam? Samo pogum velja!
Župnik je ostal še nekaj časa pri kapitanu, govoril mu o veri in tolažbi, ki jo daje vera, a potem se je vrnil zadovoljen. Pridobil je zopet ovco, ki se je bila izgubila...
Medtem kapitan ni bil nič zadovoljen. Njegova vera je bila preslaba, da bi našel v njej zadostno tolažbo. V njegovih! prsih je glodal črv obupa. Bil je bolan na telesu, a hujša jo bila bolezen duše. Slednjič ga je ipak premagala utrujenost in zaspal je. Ko se je zbudil, je opazil poleg sebe mlado deklico. Pomolila mu je zdravila. On je pil. Govorila je malo. A ona, kar je govorila, je bilo kakor prijetno hladilno olje za bolno kapitanovo dušo.
Deklica je odšla in se vračala večkrat. Tako je bilo vsaki dan.
Ko je kapitan ozdravil, jej je rekel:
Prijetno mi je v tvoji družbi in želel bi, da si vedno poleg mene. Ali hočeš? Poglej, ako Bi ti z menoj bi gledal radi tebe, da si napravim novo ladijo. A ne bi več plul s svojo ladijo ven, v širno in nepoznano morje, ne bi se veš izpostavljal viharjem, nepoznanih vodi. Ostal bi tu, v domaših vodah, ob
Slovensko katoliško
CL=
podp. društvo
o
svete Barbari
Za Zjediqjene države Severne Amerik*. Sedež: Forest City, Pa. fakorporirano dne 31. januarja 1902 v driavl Pi iimjh—fr
ODBORNIKI :
Predsednik: ALOJZ. ZAVERL, P. O. Box 374, Forest City, Podpredsednik: MARTIN OBE RŽ AN, Box 51, Mineral, T. tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. IL tajnik: ANTON OSTTR, 1143 E. 00th St., Cleveland, a Blagajnik: MARTIN MUHlC, Box 537, Forest City, Pa.
NADZORNIKI:
MARTIN GESCMAN, predsednik, Weir, Kana. KAROL Z AT, AR, L nadzornik, P. O. Box 647, Forest City, FRANK KNAFEUC, IL nadxoiaik, 909 Braddoek Ai
dock, Pa.
FRANK SUNK, m. nadzornik, 60 Mill St., Lazerae, Fa.
POROTNI IN FBIZIVNI ODBOR:
PAVEL OB REG AIL, predsednik porotnega odbora, Weir, JOSIP PETERNEL, L porotnik P. O. Box 06, Willoek, Pa. IVAN TORNIC, IL porotnik, P. O. Box «22, Forest City,
Dopisi na.;' ge pošiljajo L tajnik n IVAN TELBAN, P. Forest City, Pa.
Društveno glasilo je "GLA NNRODA".
Iz glavnega urada društev sv. Barbare.
r**
ASESMENT, kteri je za plačati dne 4. julija, 1909.
L razred, možki oddelek: vsaki član plača po 751 bolniške podpore in 25£ smrtne podpore; skupno $1.00.
II. razred, ženski oddelek: vsaka članica plača po 20^. Il I. razred otročji oddelek: vsaki član plača po 10^.
1
NAZNANILO UMRLIH ČLANOV.
Dionizij Verhovnik, član postaje Stev. 24 v Sopsisu, 14. aprila 1909. Vzrok smrti: ponesrečen.
Gregor Zorko, cert. št. 3712, član postaje št. 2 v Jenny Iind, Arfe, umrl dne 15. aprila 1909. Vzrok smrti: ponesrečen.
Josip Mirt, cert. št. 2912, član postaje št. 16 v Willocku, Pa., umri dne 5. maja 1909. Vzrok smrti: ponesrečen.
Andrej Pavlič, cert. št. 2072, član postaje št. 6 v Clevelandu, Ohio, umrl dne 14. maja 1909. Vzrok smrti: Tuberculosis.
NAZNANILO.
Novo vsprejeta postaja št. 58 v Chisliolmu. Minn. Imena Članov: Fran Krebs star 37 let, Ivan Krebs 34 let, Jakob Krebs 25 let, Anton Funtek 33 let, Josip Robnik 28 let, Fran Rihter 34 let, Fran Zajčnik 2G let, Jurij Brinšelj 32 let, Ivan Bratuš 36 let, Josip Pečovnik 35 let, Ivan Jesenik 39 let, Josip Podbreznik 35 let, Josip Kladnik 37 let, Silvester Robnik 22 let, Josip Robnik 29 let.
PRISTOPILL
K postaji št. 1 v Forest City, Pa., Fran Grbie 25 let, Ivan 17 let.
K postaji št. 4 v Luzerne, Pa., Fran Kodra 21 let, Ivan Kodra 30 let, Rafael Osolnik 20 let.
K postaji St. 6 v Clevelandu, Obio, Engelbert Povšič 21 let, Jakob Eafikovc 32 let, Josip Zupan 36 let, Alojzij Šenk 25 let, Josip zopet pristopil.
IVAN TELBAN, glavni tajnik.
obrežju, kjer bi ladija nikdar ne prihajala v nevarnost, da bi jo valovi potopili
Deklica pa se je nasmehnila nekam žalostno, pomilovalno, ter mu rekla:
Ne morem, kapitani Podajala sem ti zdravila in ti stregla, dokler si bil bolan. Sedaj pa si ozdraviL Hodi z Bogom in bodi srečen brez mene!
In kapitan je odšeL
Ko je nekega dne tam zunaj na morju zopet razsajal vihar, je sedel kapitan v čoln in veslal ven, na vihamo morje.
Od tedaj ni o kapitanu nikdar ni-kdo nič več čul.
Zagrebli so ga valovi.
ROJAKOM NA ZNANJE!
Bratom Slovencem in Hrvatom naznanjam, da oglaševanje mojega vina ustavim za par mesecev.
Če kdo želi vino, naj samo piše, ker imam ga še dovolj in tudi prav po ceni Cena belemu vinn je 40e galona, črnemu pa 35c, in sicer s posodo vred. Manjših naročil od 50 galon ne sprejmem. Z naročilom poslati morate polovico denarja naprej in ostanek se pošlje po MoneyOrder, kadar se vino sprejme. Prevožne stroške vsak sam plača. Prosim natančni naslov, kam naj vino pošljem. Za eeno večjih naročil kakor CAR LOAD se pismeno zmenimo.
Za obilo naročil se toplo priporočam posestnik vinogradov Frank Btofantei, R. R. 7, Bok 81,	Tissan, CaL
NAZNANILO.
Prva konvencija "Slovanske ske Podporne Zveae" t Oonemaugh, Pa.
Cenj. slov. občinstvu širne ne Amerike tem potom vljudno ter s ponosom naznanjamo, da ss prične konvencija "Slovanske Delavske Podporne Zveze", sedeš ▼ Cons-maugh, Pa., dne 28. junija t. L v Austrian Hall, Conemaugh, Pa.
Društva zgoraj imenovane delavske organizacije so se zavzela za to, da nam pošljejo svoje najboljše delegate na konvencijo, da bode nam možno ugoditi sahtevam, ktere šali te va naše slovensko delavstvo.
Vse, kar je v naših skromnih mačeh, storili bodemo pri tej priliki ▼ prid organizacije, da se toliko bolj razvije ter razširi po naselbinah, kjer se nahajajo naši rojaki in sploh Slovani.
Kakor slavnemu občinstvu m*^ je organizacija ustanovljena dne 10. avgusta 1908 in inkorporirana dne 22. aprila 1909 t državi Pennsylvania. Jasni dokaz cvetečega napredka, za kar cenj. organizatorjem društev srčna hvala ter krepki Mvilil
Conemaugh, Pa., 20. junija 1000.
Odbor "Slov. DeL Podp. Zveae". (23-26—6)
Novo! Novo!
Kdor narod 60 fcavaaa cigar sa 92.ML dobi 60 pakeleov tobaka. Ta poaaiba velja samo sa en meeee dal.
Zalaga avstrij. beeaiftega, kerceg <a vaahawstaens tabslra
A.Ufu-,*E.U9.St,!fewY«ft.
11 LETNI OBILNI USPEH
....UliMMHT- I »lili I..............H—UMI I ■ I I WWII HM
Jugoslovanska
dne 24. januarja 1901 ▼ državi Minnesota. Sedež v ELY. MINNESOTA
URADNIKI:
Predsednik: FRANK MEDOS, 9483 Ewing Ave., So. Chicago, HL Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. Box 67, Brmddoeuc, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. RROZIČ, P. O. 434, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽISNIK, L. Box 383, Rook* Spring,
Bla«ajmik: IVAN GOV2E, P. 0. Box 106, Ely, NADZORNIKI :
ALOJZIJ VIRANT, pieds«dnik nadzornega odbora, eor. 1©. Ave. ft ie Street, Sooth Lorain, O.
IVAN PKOCOŽlC, nadzornik, P. O. Box 041, Ereloth, Mbm MTHAKL KLOBUČAR, HL nadzornik, 111 — 7. Street, Calamet,
POROTNI ODBOR x
IVAN KXB2L3NIK predsednik porotnega odbora, P. €t Box 138, tfae, Pa.
IVAN N. GOSAR, H porotnik, 6312 Batler St., Pittrtwi*, Pa. IVAN MBB.HAR, m. porotnik, Box Ely, lil««
Vrhovni zdravnik: Dr. MARTIN J. IVBC, 711 North Chicago St. JaKet, DL
Krajevna droitva naj blagovolijo požiljati vse dopise, premambe n-*>v in dmzB listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box Ely, Blnn., po svojem tajnika in nobenem dragem.
Denarne pošiljatve na' pošiljajo krajevna društva na blagajnika • JOHN GOU2E, P. O. Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in no-Wnem drugem. Zastopnik krajevnih dražtev naj poiljejo duplikat vsake pstUjatvo tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani kiajevnih društev Jednote ali posameznikov aaj se poiiljajo na predsednika porotnega odbora: IVAN KEftZlSNIK, Box 138, Bordine Pa. Pri %jani morajo biti vsaki natajfcri podatki ke pritožbe.	„
Društveno glasilo je GLAS NARODA".
Drobnosti.
KRANJSKE NOVIOE.
Samomor. Dne 7. junija popoldne je našel ključavničarski vajenec Ft. Strnad na gozdni poti ob ribniku pri
Rakovniku v travi in v krvi ležečega moškega, ki je imel rano na desnem sencu poleg njega je pa ležal samokres. Došla policijska komisija je dognala, da je samomorilec 1877. leta rojeni v Poljsko Ostravo pristojni Alojzij Tesarik, uslužbenec A uro Ve pivovarne. Vzrok samomora je bila. bolezen.
Pogubno delo "Sidmarke". V 20-letnem obstoju je "Sidmarka' narasla na 700 podružnic, ki so združene v 6 skupinah. Članov ima nad 60 tisoč. Izdala je nad 1 milijon kron, od teh je podarila 400.000, posodila pa nad 500.000 K. Na Kranjskem je £8 podružnic z 2112 člani„ na Koroškem 71 podružnic z 6696 člani,, na Štajerskem 157 podružnic s 16.948 člani, na Primorskem 8 podružnic s 1376 člani Leta 1906 je bilo dohodkov 433.406 K Slovenske in slovanske zemlje je pokupilo društvo nad 1000 oralov. Izdalo je društvo leta 1908 svoto 452.205 K. Premoženja ima društvo 770.412 K in 122 knjižnic.
Letoinje stavbe in pomanjkanje delavcev. V Ljubljani kakor v okoliši letos manjka zidarjev. Ker so drugod bolje plačani, gredo drugam. Naravno. Zato zaostajajo dela pri več novih poslopjih v mestu. Hišni posestniki se jeze nad podjetniki, ti aadnji pa se jslovo izgovarjajo, da ni dovolj delaveev prišlo v Ljubljano, dočim stavbni podjetniki molče, ie jih kdo prime zaradi izkoriščanja delaveev ie pri sramotni plači! Izae-eevalo ss je hišne posestnike dovolj ob — potresa, delavci pa imajo biti dostojno in pošteno plačani.
V avrho rsadskavanja premogov« itte ob kranjsko - hrvaški meji osnoval se je v Črnomlju za ta okraj odbor, ki bo z denarnimi sredstvi o-mogočil nadaljno zasledovanje. Lastnika sedanje žile v Kuželju in Ku-željsvem ostaneta tudi nadalje na svojem sveto neovirana posestnika.
Ogenj. V nedeljo, 6. junija popoldne ob 4. uri, je začelo goreti v Dol. Prekopi, občina ftt. Jernej na Dolenjskem. Sedmerim gospodarjem je anišil ogenj vse, le enemu je ostala hiša. Pravijo, da so zažgali otroci, fieotjernejska požarna bramba je prva prihitela z obema brizgal nama ia »branila nadaljno razširjanje o-Pomagala jI je koetanjevifta. je bil ogenj v kratkem, eo ftentjernejei ostali eek> pogorišča in gasili ostanke, je okolu 40 tieož kron, zava-
t itevne kandidate. V svojem progla-' su na nemške volilce pravi to društvo, da je gospodarska moč, njUi zemljiška posest in njih število tako veliko, da Nemcem pritiče primerni delež na mestni upravi Nemški kandidat je trgovec Josef Czerny.
Detomor. V potočku v Tolminskem Lomu so našli mrtvo dete. Oči-vidno detomor. Prijeli so dve ženski; jedno so že izpustili.
Porotne razprave v GoricL Na zatožni klopi je sedel 7. junija 251etni
Josip Berce iz Dornberga, obtožen goljufije. Ta Berce si je dal napraviti posestno polo Franceta Berceta iz Saksidov v doraberški občini ter šel s tem dokumentom k laškemu denarnemu zavodu "Cooperative" v Gorici, da bi dobil 600 K posojila. Uradnik mu je rekel, da naj se vrne čez nekaj dnij. Ker se je zdelo zavodu vse v redu in ko je Berce menico podpisal pri notarju Paseoletto, je dobil znesek 600 K Ker se mu je to tako lepo posrečilo, je šel čez čas še enkrat h "Cooperativi" ter prosil zopet posojila 600 K. Tudi te je dobi L Nato pa se je sleparija kmalu razkrila in Berce je bil aretiran v Štajerski. Svojo krivdo deloma priznava. Pri njem so bili našli Ie še nekaj kron; drugo je baje zapravil, kakor je rekel, z neko svojo ljubico v Trstu, kjer je poprej delal. Proti Berce tu se je imela vršiti razprava že lani, pa se je delal slaboumnega. Zdravniški izvedenci pa so izrekli, da je normalen ter odgovoren za storjeno dejanje. Berce je bil obsojen na 1 leto in 8 mesecev v težko ječo. Njegov oče, bivši zavarovalni agent, je zaprt v Gradišču, ker je bil lani pred tnk. poroto obsojen na 2 leti v ječo radi požiga.
Štajerske novičk.
Umrl je dne 6. junija veleposestnik Alojzij Mihalič v Berkovcih, župnije Sv. Jnrij ob Ščavnici v 38. letu.
Požar. V Ogljušaku bliža Slov. Bistrice so pogorela posestniku Pri-stovniku vsa poslopja s premaklji-I vim imetjem vred. Skoda je precejšnja, četudi je bil posestnik zavarovan.
Nesreča. 521etni zidar Valentin Golograne je delal nedavno pri posestniku Canku v Skofji vasi. Pri delu pa je padel tako nesrečno z nekega odra, da ai je stri levo roko in desno nogo nad kolenom. Prepeljali so ga v celjsko bolnico.
Nemci napadajo Slovence. Iz Maribora poročajo: Ko se je v nedeljo dne 6. junija neka mala dražba vračala iz veselice v Narodnem domn domov, so jo brez vsakega povoda napadli Nemci in precej občutno ranili dva Slovenca. Sploh eo se eel dan Nemci vedli tako izzivalno, da se je le hladnokrvnosti Slovencev zahvaliti, da ni prišlo do večjih spopadov. Ako bi v Ljubljani kak Slo-kričalo bi vse
nemško časopisje, tako je pa vse prav.
RAZNOTERO STL
Predor skozi Visoke Tura ee bode
o tvoril v prvi polovici meseca julija. Kakor ve korespondenca 'Wilhelm* povedati, se otvoritve udeleži tudi cesar Pran Josip.
V	Črnovicah je uteklo iz sodnij-
ske ječe pet zločincev, med temi zločinec, ki je bil obsojen na smrt. Do sedaj jih še niso dobili.
V	Budimpešti je umorila krčmari-ca Revay svojega moža iz ljubosumnosti, ker se jej je dozdevalo, da ljubi natakarico.
Raziskovanje pelagre. Na prizadevanje namestništva v Inomostu se je vršila 27. maja znanstvena ekskurzija za raziskovanje pelagre v italijanskih Tirolih. Te ekskurzije so se udeležili razni vseučiliščni profesorji. Posetili so občine Calavino, Ca-vedine in Lasino, in obiskali sanatorij za pelagTOzne bolnike v Rovere-tu.
Eksplozija v dekliškem penziona-
tu. Pariz, 8. junija. V Lyonu je med diletantsko predstavo gojenk eksplodirala acetilenska svetilka. Nastala je grozna panika. Več gojenk in učiteljic je nevarno ranjenih. Vsled opeklin je umrla neka gojenka.
Proti avstrijska demonstracija v Milanu. Dne 6. junija so se v Milanu pričele slavnosti povodom 501et-nice, ko se je vzela Lombardija avstrijski državi. Velik škandal se je pripetil pred spomenikom kralja Viktorja Emanuela, ko so korakala društva s povešenimi zastavami pred spomenikom. Socialistično društvo pa ni povesilo zastave, marveč jo je v znak protesta zastavonoša obrnil. Množica je na to pretepla socialiste in jim raztrgala rdeči prapor. Tudi anarhistom so raztrgali prapore. Da so demonstrirali tudi proti Avstriji, je samoobsebi umevno. Avstrijski konzulat so stražili močni infante-rijski in kavalerijski oddelki.
Nov bolgarski red. Sofija, 8. junija. Vlada je predložila kralju Ferdinandu, naj osnuje nov red za izredne državljanske zasluge, ki bi naj nosil ime sv. Cirila in Metoda.
Oče in sin se zadušila. V Mohen-dorfu je padel v gnojnico posestnik Rich ter. Sin je hotel rešiti očeta, a strupeni plini so zadušili očeta in sina.
Janina Borovska priznala umor Levickega. "G. P." poroča, da je Janina Borovska priznala, da je usmrtila dr. Levickega. Podrobnosti
priznanja še niso znane, kakor, da je priznala, ko ji je preiskovalni sodnik rekel, da ako ima kdo pogum, da usmrti, mora imeti tudi pogum, da dejanje prizna.
Ženo ustrelil na cesti. Poizkusen samomor. Očividca zadel mrtveud.
Trgovec Pleissner je ustrelil na cesti svojo ženo, nato pa sebe z več streli smrtnonevarno ranil. Tvorniš-kega ravnatelja Paoherja, ki je bil slučajno navzoč pri dogodku, je drama tako pretresla, da ga je zadel mrtvoud in se je mrtev zgrudil na tla. Pleissner se je vedno prepiral s svojo ženo.
Razstrelba smodnišnloe. Poleg
Krakova se je razletel velik stolp, smodnišnica tamošnje garnizije. Vzrok je neznan, bržkotne strela. Nastal je povodom razstrelbe tak pok in zračni pritisk, da je razbilo daleč naokrog vsa okna. Tri vojake na straži je grozovito raztrgalo, več pa je bilo ranjenih od kosov razdejanega stolpa, ktere je vrglo kot ka-menit dež daleč naokoli
Gorela je v Dunajskem Novem mestu oljarna Perko, ktero so pa k sreči kmalo pogasili in oteli popolnemu poginu. Vendar pa je škoda jako občutna. Vzrok ognja je neznan. — V Lincu pa je zgorela tovarna in zaloga	tvrdke "Solo". Vnele so s© užigaliee vsled vročine same. Škoda znaša nad 20 tisoč kron.
Nemški bojkot. Zveza nemških šle-zijskih veleobrtov in delodajalcev je sklenila odpraviti vse češke delavce. Kot vzrok navaja, da izzivajo Cehi nemško narodnost. Da bi biK Slovani tako dosledni, bili bi ie davno na krmila.
Postaje sa brezžični hrsojav otvo-
rijo na Dunaju, v Pulju, v Tri en tu, v Šibeniku, v Kotorju in Sarajevu, pozneje tudi v Lvovu, Budimpešti in š« nekterih ogrskih mestih.
Glasovitega žepnega tatu, nekega
Roznaua iz Kveba, ki je že dalj časa vprizarjal najdrznejše in dovršeno umetne žepne tatvine, so zaprli na kolodvoru v Pragi, ko ss je pripeljal iz Karlovih var.
Roparski napadi v vosa se vedno nevarneje ponavljajo. — v Wuertzburgu so nafti v brao-vlaku ubitega in oropancga sodnika Geringa. Ropar j« ušeL — V koHn-skem brzo vlaku pa je napadel neki ropar potnika Angjeia. Tesna pa as
je še posrečilo, ko je še ropar na njem klečal, potegniti neopaiemo rešilno vrv, nakar so prišli sprevodniki in ga prijeli
Grosno točo so imeli v ouholički in rožnitalski okolici na Češkem. Okrog 10. ure zvečer je tam toča tako pobila, da se tega ne spominjajo najstarejši ljudje. Cela letošnja letina je uničena, vse potolčeno, škode je na stotisoče.
NAZNANILO.
Slovensko katoliško podperao dra> štvo SV. JOŽEFA št. 12 J. S. K. J za Pittsburg, Allegheny, Pa^ in okolico ima svoje redne ssjs vsake dragi nedeljo v mesecu.
Društvenikom se fiji, da W se istik v polnem števila mdsUševaS ter redno donašali svoje msssšns prispevke. Nekteri ndje, ki se radi oddaljenosti sli dela ne morejo sej «de~ leži ti, naj svojo mrtsHSnino na nekte-rega izmed izvršuj očih uradnikov pod spodaj navedenim naslovom de-pošiljajo.
Pri redni društveni seji dae lt. dee. 1906 izvoljeni so bili -Htf uradniki sa leto 1909:
Predsednik: Fraa Kress, SIM Natrona Alley, Pittsburg.
Podpredsednik: Vineens Volk, S Tell BL, Allegheny.
L tajnik: Josip Mnška, 1$SSpring Garden Ave., Allegheny.
IL tajnik: Nik. Povše, 94 Gardes St., Troy mil, Allegheny.
Blagajnik: Ivan Arek, 7» High St., Allegheny.
Zastopnik: Ferdinand Talk, 1S> 42nd St., Pittsburg.
Zastavonoša: Fran Golob.
Odbor:
Fran Koneilja, 843 Blossom Alley, Allegheny.
Ivan Kašček, 843 Blossom Alley, Allegheny.
Ivan Mestnak, 849 Perry St, Allegheny.
Fran Strniša, 101 Villa St., Allegheny.
Ivan Simončič, 809 Gerst Alley, Allegheny.
Alojzij Butkovič, 812 Green St., Allegheny.
NA PRODAJ.
Edini slovenski saloon v Duluth, Minn., se proda z veliko zalogo blaga in z vsem pohištvom (Bar Fixtures) vred za svoto $5000. Nahaja se na najboljšem prostoru v bližini železniške postaje. Vsakdanji dohodki so od $40 naprej.
Jos. Scharabon, lastnik.
415 W. Michigan St., Duluth, Minn. (23-6—3-7);
za vsebino tujih oglasov ni odgovorno ne upravni-štvo ne uredništvo.
WW VAŽNO ZA SLOVENSKE FARMERJEI
Vsled zahteve nekterih rojakov naročili smo zopet v Ljubljani večje
število
pravih domačih kos,
ktere imamo aedaj v zalogi, in sicer dolge po 70 In 86 cm. Na razpolago imamo tudi dobre BRUSILNE KAMNE (OSLE). Ker je bilo letos vprašanje po tem blagu tako veliko, da	■"im^fll
izvršiti vseh naročil, svetujemo vsem onim, da se še sedaj preskrbe s tem orodjem sa poletje. Glede cen pišite na:
FRANK SAKSER 00., 82 Oortlandt St., New York, N. T.
NARAVNA CALIFORNIJSKA VINA
NA PRODAJ
Dobro črno in belo vino od 23 do 4 eentov galona.
Staro belo ali Črno vino 50 cento • galona.
Reesling 55 centov galona. Kdor kupi manj kakor 28 galon vina, mora tam	- - -
Drožnik
Sladki _______________
Novo vino od leta 1908 ima posebne nizko ceno. Pri večjem naroČilu dam popust.
Z poitovanjem
STEPHEN JAKSE,
Crockett, Contra Costa Co., California.
KRETANJE PARNIKOV.
Sledeči parniki od pi h jejo -is
NEW YORKA:	Ml
AT78TRO - A MERIT ANA PROGA V Trsi in Reke.
Argentina .............. 7. julija
A&ee .................. IL jriaja
.................
Mmjm^m................90. jwj*
Oeeank ................ 7. jdij*
Teutonic ................ 14. jtfja
Adriatic ................ IL jolaja
I* Ptovemee........................1. jnlija
La Serveie ............................g. jvtij*
La Toi-miae...........IS. jtfja
La Bretsgno ............gg. jjjja
HAMBURG AMERICAN LINE. T Hamburg.
CWvelaud .............. W. jmuja
Gran* ........ gg. jwrfja
•everonemtd lbotd.
RED STAR UNR. T
M.jmije 5. jriija
)* Mti* jsMje jsttja SL j^ja
T
Pbiisdeiphie .......................g.
st. m................1«l jalaja
New Yerk ............................u. j^ijs
<r
Niije podpisana priporočam potujočim Slovencem in Hrvatom svoj ................
SALOON
107-109 Greenwich St., New York City
kjer točim vedno dobro pivo, doma prešana in im-portirana vina, fine likerje, ter prodajam izvrstne smodke....................
Imam vedno pripravljen dober prigrizek.
Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe......................
stanovanje in hrano
proti nizki ceni. PoatreSba solidna. Za obilen poset se priporoča..................
FR1DA von KROGE
107-109 Greeswlch Street, NEW YORK, N. Y.
Pred 11 leti je slavni in obče znani zdravnik od Colli** Kew York Medical Inutltuta ustanovil v korist mofikih žensk in otrok naših rojakov ta prekoristnl in pre-potrebni zdravnigki zavod. V tem času je mnogo naših bolnih rojakov zadobilo popolno zdravje in mnog-o moških In žensk svojo prejšnjo mo«.
Na ta način je bilo osrečenlh mnogro družin. _
Ta velikanski uspeh in nepopisne dobrote za Človeštvo pa je pripisati edino le vestnosti zdravnikov. kateri imajo neko posebno osebno čustvo do bolnikov, kakor da bi bili isti njih lastni bratje ali sestre. Nadalje svežim in pristnim zdravilom, katera delujejo hitro in sigurno in katera se napravljajo v lastnem kemi Čnem laboratoriju pod osebnim nadzorstvom zdravniških ravnateljev. kar jamči bolniku v najkrajšem času popolno ozdrav IJenje. Najtočnejša postrež
ba in najnižje cene. The Collins New York Medical Institute je prvi, najstarejši, največji in najzanesljivejši zdravniški zavod za Slovence v Ameriki, kjer J se nahajajo naj^f boljši in naj bolj izkuše ni ter zanesljivi A zdrav ni ki.

NiC ne stori kako dolgo sta bolni in kako težka Je bolezen in če so Vas drugi zdravniki že odslovili kot neozdravl — ne Izgubite zaupanja, dokler se niste obrnili na zdravnike tega zavoda, ali jim točno v svojem materinem jeziku opisali svojo bolezen ter jim natanko označili vse simptome in vzroke bolezni, ker ti Vam zamorejo še pomagati. Spelcalisti za bolezni oči, ušes, nosa. grla in kožinih bolezni.
Najboljši operaterji za vsakovrstne operacije.
Veliki stroj (mašlna) z X žarki potom katere se vidi naravnost v človeško telo ter se zatnore najti vsaka, najbolj skrivna bolezen.
W Veliki električni f-troj za bolezni, katere se morajo z elektriko zdraviti (živčne bolezni t. Pišite takoj po veliko zdravilno knjigo Človek, njegovo življenje In idraruje. katera se Vam takoj dopošlje, ako pismu priložite za 15 centov poštnih znamk.
Dr. J. J. McGlade, Dr. J. F. Co>Ie zdravnMka ravnatelja.


ne
Collins New York Medical Institute
l<kO WEST 34th STREET, NEW YORK, INI. V.
Brezplačno se odda 100 sloven, rodbinam.
V svrho kolonitacije oddamo 100 lotov prvim 100 rodbinam, ktere nam poiljejo svoja prava imena in naslove ter svoto $5 v svrhu pokritja prepisa. Ti loti so prosti in čisti ter vredi vsak po $100.00 v sedanjem času. Oddamo jih, ker ielimo, da bi io na njih nastanili dobri Slovenci, kteri bi . ,	lahko delali v bližnjih tovarnah. Tekom iednera
leta bodo omenjeni loti vredni $1000.00.	*
Mi tudi preskrbimo potrebni denar za gradnjo hiie. Skrbelo se bod tndi ta slovensko cerkev. Loti se nahajajo v East Asbory Parkn, N. J. Ne opustite lepe prilike.
Polljite money order sa $6.00 danes in mi Vam polijemo listine. Pišite:
PRINCE REALTY CO., 99 Nassau Street,	New York City.
J
ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. Bad' naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tud« ' « •«• « svojo družine, svojih prijateljev in drugih.
L,elsy pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vse L ,>u jsin gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. TravnJkar-jn 6102 St. Clair «» > t kteri Vam drage volje vse pojasni.
THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY
CLEVELAND, O.
Avstro - A meri kaifesk a črta
[preje bratje Cosulich]
Najprlpravnejša in najcenijša parobrodna črta za Šimence in Hrvate.
_ 1
Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington".
Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Reko.
SLOVSKd IN 8LOVKNKE, NAROČAJTE SE NA "GLAS NAHODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI SLOVENSKI DNEVNIKI
Val spodaj naveden, novi parobro-4i n« dva vfyaka imajo brez-iifiai brsojav: ALIOB,	LAUBA,
MARTHA WASHINGTON
ARGENTINA. Y wmtdb umJn In jnnijase bo-ta ved enema brodovjn dfadrafi aora pot-
Cene voznih listov h New Yorka za IIL razred so
............................................$33.00
LJUBLJANE.....................................
»»KB.............................................- 88.00
ZAGREBA......................................... 34^0
BLARLOVOA...................................... 34^
£L RAKBHtD 4o TR8TA all REKE......................$56,00, 00.00166.09
Washington St,

• J



(pUal Karal May.
ČETRTA KNJIQA,
V balkanskih soteskah.
I
"Tisti, ki je bil pri sosedu, ko si mislil, da je šel k njemu svetnikf"
"Da, efendi."
"Ali je potreben darila!"
"Da- Ne more deiati, ker nima hrbteničnega mozga več."
"Potem vendar ne bi mogel živeti."
"Tega ne razumem. Govori se tako. Hodi po dveh bergljah in vleče noge za seboj. Drugače se ne more premikati. Zraven tega je še blazen in zamore govoriti le nekaj besedi. Vsakdo mu da kako malenkost. Ce ostaneš tukaj več dnij, ga bodeš večkrat videL"
"Ali ima sorodnike f"
"Ne."
"Kje stanuje f"
"Nikjer. Je tam, kjer kaj dobi, in spi, kadar se zgrudi utrujenosti. Reven človek je, kteremu bode dal Alah na onem svetu to, kar mu je odvzel na tem."
Kruljavec sedi s hrbtom obrnjen proti nam. Ko sliši udarce kopit naših konj, se dvigne težavno s pomočjo svojih bergelj in se obrne proti nam. Sedaj vidim njegov brezizrazen, blazen obraz. Njegove oči so brez pogleda. Mrtve in brezizrazne. Mož je star mogoče kakih štirideset let, vendar je težko, prisoditi mu gotovo starost.
Smili se mi revež in niti ne slutim, v kaki sovražni vlogi bode še nsstopil proti nam. Ustavimo se pri njemu. Berač stegne roko in mrmra zraven v enomer:
"Ejlik, ejlik, ejlik — dobrotljivost, dobrotljivost, dobrotljivost!"
Drugi mu nekaj podarijo in tudi jaz mu dam novec za dva pijastra. Skoraj vstrašim se, ker ko mu položim iz konja novec v roko, se stresne njegovo telo, kakor, da bi hotel poskočiti, in iz njegovih, poprej brezčutnih oči me pogleda tako sovražno in jezno, kakor še nikdar ne noben sovražnik. V naslednjem trenutku pa zopet povesi trepalnice in obraz postane zopet popolnoma brezčuten.
"Sikir, šikir — hvala, hvala!"
To je tako čudno, skoraj neverjetno, če ne bi sam tako natančno videl. Kaj ima z mano? Zakaj to nevtemeljeno sovražtvo proti popolnoma tujemu? In ali se lahko posveti iz teh oči tako intenziven pogled sovražtva, če je človek res blazen? Tn zraven imam nejasno čustvo, da sem ta obraz že enkrat nekje videl. Toda kje? Ali se ne motim? Ali ni tako, kakor, da je tudi on mene spoznal?
Jezdimo dalje, jaz za drugimi, nehote se obrnem nazaj in ga še enkrat pogledam.
Kaj je bilo to? On ne čepi več tako slabotno na kamnu. Krepko se;-di in vihti z desno bergljo grozeče proti nam? Nam? Mogoče samo meni!
Skoraj me prime bojazen. Človek izgleda v tem trenutku ravno tako, kakor pravcati gatan. Da, satansko izgleda njegov obraz. Dozdevati te mi počne, da sem ga že nekje videl. Orijentalsko mesto — strašna gnjeta — kričanje in rjovenje — tisoč rok se stega po meni — ali mogoče v Meki — fantasmatična podoba zopet izgine in jaz vem ravno toliko, kakor porej. . . <
, "Ali ta berač res ne more iti?" vprašam Turka.
"Samo s pomočjo bergelj," odvrne. "Noge mu visijo kakor cunje od telesa."
"Ali tudi ne more po konci sedeti?"
"Ne. Saj nima hrbteničnega mozga."
Kaka neumnost! Saj sem ga videl vendar pravkar energično sedečega, toda to raje zamolčim, ker nočem razodeti moslemu svojo skrivnost, ktero seveda sam ne vem, ampak samo slutim.
Kmalu pridemo v mesto. Vprašam Turka po že omenjenih gorkih vrelcih in zvem od njega, da se res nahajajo, a ne v taki meri, kakor sem pričakoval. Svoječasno je obilo vode dotekalo, ki je pa zopet usahnila. Časih je bilo vode v izobilju, časih pa je dotok popolnoma prene-baL Sedaj je pa le še jako slaboten.
Ko imamo prve hiše, ali bajte mesta pred seboj, pravi gostilničar:
"Ali te mogoče veseli, da si takoj ogledamo gorke vrelce?"
"Ali ležijo ob potu?"
"Ne. Toda samo nekaj korakov imamo jezditi, da pridemo k njim."
"Toraj nas pelji tja!"
Zavije v stran in jezdimo mimo bajt in okolu njih ležečih vrtov, ki pa pravzaprav ne zaslužijo tega imena.
Olasno kričanje ženskega glasu začujemo.
"To je vrelec," pritrdi naš vodnik.
"Ob kterem se tako kregajo?"
"Da. Vedeti mora? namreč, da mislijo, da je voda jako dobra proti gotovim boleznim. In če je pride malo, se kregajo ženske, ki pridejo po njo."
Zavijemo okolu nekega oleandrovega grmovja in se ustavimo pred toplicam.
Dno vrelca ima okreno barvo, iz česar sklepam da vsebnje voda tudi Železo. A danes je je 1» malo. Pride iz okrogle vdrtine, na ktere dnu je tudi rudeče blato. Ker so tla okolu vrelca močno razhojena, sklepam, da je ta kraj jako pridno obiskovan.
Okolu ležijo kamni, ktere se je gotovo prineslo, da služijo" kot sedeži.
V tem trenutku so same tri osebe navzoče in sicer ženskega spola: dve ženi in mala deklica, okolu osem let stara.
Jedna žensk je Še precej dobro, če tudi nesnažno opravljena in je precejšnje obilnosti. To je ona, ktere kričeč glas smo slišali. Obrnjena je L hrbtom proti nam, in ker še vedno kriči, ne opazi našega prihoda.
Pred njenimi nogami leži nekaj cap in star vrč, kterega ročaji so cdlomljeni. Vrč je pre vrnjen in iz njega leze debela, sivorujava masa, ki ne izgleda nič kaj okusno.
Druga žena sedi na kamnu. Oblečena je le z ubožnim, temnim krilom in okolu gorenjega života ima ovito staroversko ruto, ki zakriva tudi roke. Drugače izgleda še precej snažno, veliko snažneje, kakor druga, ktera t« mora. po obleki sodeč, nahajati v boljšem položaju. Njen obraz je suh in revščina ji je v njem začrtana. Otrok na njeni strani je zavit v revno srajco, ki je pa snažno omita in celo obeljena.
Jezljiva debeluhinja govori jezne besede tako hitro, da se ji komaj aledi. Samo dvojno močno povdarjene glavne besede so razumljive. Toda tudi noben hlapec ne bi mogel izustiti krepkejših izrazev, kakoršnjih se jih ona poslužuje. In zraven tolče s pestmi enkrat ženo, in zopet joka-jočega otroka.
Druga žena se premakne, ko nas ugleda in tudi Xantipa se obrne.
Sveta nebesa! Kak obraz zagledam! Močno tetoviran Avstralec bi bil ideal lepote proti njej. Vzrok je ta, ker si je babura namazala obraz * neko debelo, rudečo maso. Izgleda strašno. Ko nas ugleda, stopi nazaj od drugih in ustavi tok svojega govora.
"Mir bodi z vami!" pozdravim.
"Na večne čase, amen!" odgovori.
Te besede me prepričajo, da imam pred seboj Bolgarko grške vere.
"Ali je to vrelee, kjer se zadobi zdravje?"
"Da, gospod, ta vrelec je daven v celi deželi in še izven nje."
In začne pripovedovati na stotine bolezni, proti kterim se dobi tukaj olajšavo, in ravno toliko čudežev, ki so se baje že na tem kraju ■godili.
Raavije talent govorništva, ki me kar preseneti. Besede se ji kar izlivajo iz ust in ne dobim niti tisočino sekunde presledka, kterega bi l^kWt porabil, da bi ji segel v besedo. Ne preostaja mi drusega, kakor da jo postim izgovoriti, kar se pa zgodi šele čez dolgo časa, ker me vprašaja po neftevttnih boleznih, ktere bi me lahko semkaj prignale. A odgo-niti ne počaka. "O, Alah, Maialab! Valafa va Alah!" ter sklepa roke.
Žena menda misli, da ti vzkliki ne veljajo njenemu govora, ampak nažtevanim dobrotljivostim vročega studenca. Radi tega nadaljuje še bolj goreče. Da bi jo spravil k molčanju, dotaknem z ostrogami trebuha, konja. Tega ni navajen, in se spne na zadnje noge.
Govornica preneha v svojem govora, skoči nazaj in zakriži strahu. To uporabim, da pridem k besedi
"Kako se imenujeS?" vprašam.
"Nohuda. Rojena sem v Debreniei, kjer je bil tudi moj oče rojen. Moja mati je umrla kmalu, ko sem se narodila. Moj stari oče je bil —"
Zopet pustim, da se konj spne, ker se bojim, in ne brez vzroka, da me hoče seznaniti z vsemi mogočimi predniki in njih lastnostmi. K sreči se vstavi in jaz sem tako hladnokrven, da porabim to priložnost s vprašanjem:'
"Draga Nodnha, moram ti povedati, da sem prišel semkaj radi nekega glavobola. Čutim namreč--"
^ "Glavobol?" mi pade brzo v besedo. "Gospod, to je dobro, to je prav, da si prišel semkaj! Če bi vedel, koliko različnih glav, tisoče na številu, je---"
(Dalja prihod«j*)
Cenik: knjig,
katere sa doba ▼ zalogi
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY,
83 COPTLANDT STREET, INEW YCKK, IN. Y
Bar
76*,
DUŠNA PAŠA (pisal ikoi Fr. raga,) platno, rudeia obreaa brožirana 60*. JEZUS IN MARIJA, vezano vtono-kost $1.50, lino vezano v usnje $1.20, vezano v platno 40e.
KUUČ NEBEŠKIH VRAT, veaaao v slonokoat $1.66.
MALI DUHOVNI ZAKLAD, lagria, zlata obreza 00*.
NEBEŠKE ISKRICE, vezaa* v platno 50f.
OTROŠKA POBOŽNOST, 1*4
POBOŽNI KRISTJAN, fino vezano 1 dollar.
POBOŽNI KRISTJAN, flne tmuo $1. 20.
RAJSKI GLASOVI, 40*.
SKRBI ZA DUŠO, zlata etoaaa tee vezana $1.26.
SRCE JEZUSOVO, res. «6*.
SV. ROŽNI VENEC, vsa $Lte.
SV. URA, zlata obreza, tes rmmi $120.
VRTEC NEBEŠKI, platae 7*4, sle-nokoet imit. $1.6$.
UČNI KNJIGE
ABECEDNIK NEMŠKI, 26*.
AHNOV NEMŠKO — ANGLEŠKI TOLMAČ, 50*.
ANGLEŠČINA BREZ UČITELJA, 40*.
BLEIWEI8 KUHARICA, Cm rezana $1.80-
ČETRTO BERILO, 40*.
Dimnik: BESEDNJAK SLOVENSKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA 90*.
EVANGELIJ, vezan 6$*.
GRUNDRI8S DER SLOVEN1-SCHEN SPRACHE, veaaa $L26-
HRVATSKO — ANGLEŠKI RAZGOVORI, veliki 40*, mah SO*.
HITRI RAČUN AR, 40*.
KATEKIZEM, mali 16*, veliki 40*.
NAVODILO KAKO SE POSTANE DRŽAVLJAN ZJEDIN. DRŽAV, 5*.	—
NAVODILO ZA SPISOVANJE RAZNIH PISEM, vezano $1-00
PODUK SLOVENCEM ki e koče jo naseliti u Ameriki, 30*.
RVA NEMŠKA VADNICA, 16*
ROČNI SLOVENSKO — NEMŠKI SLOVAR 40*.
ROČNI ANGLEŠKO - SLOVENSKI SLOVAR, 30*.
SLOVAR SLOVENSKO — NEMŠKI Janežič-Bartel. ft no rezan $3.00.
SLOVAR NEMŠKO — SLOVENSKI Janežič-Bartel nova iadaja, fino vezan $1.00.
SLOVENSKO - ANGLEŠKI SLOVAR, 30c.
SLO VENSKO-ANGLEŠKI SLOVAR 10*.
SLOVARČEK PRIUČITI SE NEMŠČINE BREZ UČITELJA, 66*.
SPRETNA KUHARICA, brofcrova ao 804-
VOŠČILNI USTI, 304 ZGODBE SV. PISMA STARE IN NOVE ZAVESE. 66*.
ZBfRKA LJUBAVNTH PISEM 80e.
ZABAVNI ni RAZNI fMn
cvetke, 26*. CAB JE ZLAT*, 16*.
DAMA S KAMELJAMI, $1.00
DARINKA, MALA ClNOOMKi,
broširana
DETELJICA, fcvigea$» teak Kraaj-
skih bratov, 16*. DOMAČI ZDRAVNIK PO KNHFU, 66*.
DOMA IN NA TUJEM, 16*.
DVE ČUDOPOLNI PRAVLJICI,
m-
ELIZABETA, 30*.
ENO LETO MED INDIJANCI, 16*
ENO URO DOKTOR, feakogra, M*
ERAZEM PREDJAMBKL 16*
ERI, 20*.
EVSTAHIJA, 16*
FABIOLA, $0*.
GENERAL LAUDON, 26*
GEORGE STEPHENSON, m aa-
leanie, 40*. GOLOBČEK IN KANARČEK, 16*. GGZDOVNIK, 2 zvezka skapaj 76* GOČEVSKI KATEKIZEM 20®. GRIZELDA, 10* GROF RADECKI. 26* GROF MONTE CHRI8TO, svstovna knjižica, 2 knjigi fino večam sku paj$4.50.
GROFICA BERAČICA, 166 rveekov
skupaj $6.50. HILDEGARDA, 20* HEDVIGA, BANDITOVA NEVESTA, 20* HIRLANDA, 20* IVAN RESNICOLJUB, 26* IZ AN AMI, mala Japonka, 26* IZDAJALCA DOMOVINE, 264 IZGUBLJENA SREČA, 20* IZIDOR, pobožni kmet, 26* ILET V CARIGRAD, 46* JAMA NAD DOBHTTftO. 2A* JAROMIL, 20*
JURČIČEVI SPISI, 11 sveekov, a-
metno vezano, vsak svesek $1.66. KAKO JE IZGINIL GOZD, 26* KAKO EOSTANEMO STARI, 46*
KAR BOG STORI JE VSE PRAV, 16*
KNEZ ČRNI JURIJ, 20* KOSI ZLATE JAGODE, 66* KRVNA OSVETA, 16* LAŽNIVI KLUKEC, 26* MAK SIMTT J AN T.,
ski, 20* MALA PESMARICA, 36* MALI VITEZA zveski skupaj $8.16. MALI SVEZNALEC, 20* MARIJA, HČI POLKOV A, 16* MARJETICA, 60* MATERINA ŽRTEV, 60* MATI BOŽJA Z BLEDA, 16* MTKLOVA ZALA, 40*
MIR BOŽJI, $1.00.
MIRKO POŠTENJAKOVIČ, 16*
vaklikuje Halef enkrat aa
JVNAJO, eves 66*,
ANDREJ AVSTRIJSKI
naves. 76*. AVSTRIJSKA. EKSPEDICIJA, BARON TRENK, M*. BELGRAJSKI BISER, 16*. BENEŠKA VEDEiEVAIXA. BOŽIČNI DAROVI, 16*. BUCEK V STRAHU, 16* B URŠKA VOJSKA, 16*. BOJTEK V DREVO
TEZ, 16*. CAR IN TESAR, M* ČRNI BRATJE, M*. ČRNI JURU, $646.
CERKVICA NA SKALI, IS*. CESAR FRAN J6HP, M*. CESARICA ELIZABETA, IS* CIGANOVA OSVETA, 16*. CVETINA BOROGRAJSKA.
TI-
FRANK SAKSER COH
82 Cortlandt Street,	New York, N. *
Podružnica
6104 ST. CUAIR AVE. N. E., CLEVELAND, Cfc
Denarje pošiljamo
na vse kraje sveta najhitreje in najceneje. Vuu narna pošiljatev po nas poslana pride v stari kra' * i«
__^	m	^	do 12 dneh; vse vsote izplačuje za nas c. k poftte*
hranilnica. Nikdar bc Se ni čnlo, da bi denarji ne prišli na določeno mesto, kar se dandanes tiso* krat Čuje od drugih. Posredujemo denarne uloge ter jih nalagamo v zanesK .ve hranilnice aH poao-jilnice po 4 in odstotkov obresti. Vsak uložnik dobi izvirno hranilno knjižico, Obmt od dneva uloge. Izplačujemo uloge na hranilne knjižice in dajemo posojila na nje.
Važno n rojake,
ki nameravajo potovati v staro domovino z doonm. brzimi poštnimi parniki- Vsakdo naj si izbere tedneg* izmed onih parnikov, kteri so označeni v listu poa cis.^ vom "Kretanje parnikov" in naj nam pošlje $5 are, ter objednem naznani ime parnika it -;a* odhoda, da mu moremo zagotoviti prostor. Vsakteri potnik naj si uredi potovanje tako, di dt en dan pred odhodom parnika v New York. Vsak potujoč rojak naj nam piše ali brzojavi a.cu. pride v New York in na ktero postajo; naš človek ga pride iskat in vse potrebno ukrene za j ;t kg ; ter ga odpelje na parnik, zakar nima potnik nobenih stroškov. Če kdo dospe v New York, ne ca V nam naznanil svojega prihoda, nam lahko iz postaje telefonira po Številki -4-687 Cortlandt in takoj po obvestilu pošljemo našega človeka po Vas. Le na ta način se je rojakom, ne2možn,n angleščine, mogoče izogniti raznih oderuhov in sleparjev ter nepotrebnih stroškov. Ne uročile nikomur niti centa predno niste v naši hiši, ktero vidite tu naslikano. To je zelc »aint za potujoče rojake, ker dandanes preži na vseh postajah in ulicah po New Yorku obilo slepane* t ljudi dvomljive vrednosti. Ako žrtvujete par centov za telefon, prihranite dolarje, ker zagoteve veste, kam pridete in Vas ne vlove postopači ali vozniki, ki veliko zahtevajo od Vas, a Vas še pit dajo brezdušnim oderuhoaa, kteri speljejo ljudi navadno aa slabe parni kc. To je zelo vtise ** koristno*
jfto si namenjen
Seno, otroke, ali pi »vit*
nike, ter prijatelje v A mer; ko vzeti, potrebujeS Človek«, kteri jim vse zanesljivo preskrbi, zato obrni se zanesljive ns nas, ker bodeš najpošteneje in najbolje postrežen. Mi zastopamo vse bolje parobrodne družbe in prodajamo voin^e list ke po izvirnih cenah. Dajemo pojasnila brezplačno, poduC no .ujake sa potovanje žn oskrbimo vse potrebno tako. nimajo nobenih zaprek. Na naselmškem urada (EUli* služimo jim vedno v naj bolj to pomoč.
avstrijski denar
MLADI SAMOTAR, 15* MLINARJEV JANEZ,46* MRTVI GO0TAČ, 16* MUČENIKE, A. Aikere,
ves. |2.66. NA INDIJSKIH OTOCIH, M* NAJDENCEK, 36* V A PRERIJI, 36* NARODNE PESMI, Zirovnik. S
tki, vez. vaak pa 66* NARODNE PRIPOVEDKE, t
ki, vaak po 26* NASELJENCI, 16*
s aselnikova am
NAŠ DOM. Zfaiika poveott. Taak n*
NA VALOVIH JVfiTEGA IS*
nedolžnost pmgajajta
POVEElCANA, 16* NEZGODA NA PALATANV, 1 NIKOIaAJ ZRINJ8K3. 16* OB TIHIH VEČERIH, ffaa
OB ZORI, 76* ODKRITJE PAVLIHA, 36*. PARIŠKI ct.ataiRj 25a. PESMARICA "GLAOTBfE
CE" ftne 111 in (LSI. POTOVANJI T USJfTft, I POSLEDNJI MAHEKANBC, PRAVLJICE (Majsr,) M* PRED NE V ISTO, 66* FVEGOTCMD, HULIKX,
kupujemo in prodajamc, pi dnevnem kurzu. Ako potuješ v staro domovino in imaš večje-svote denarja ali draft, isto lahko pri nas zmenjafi in kupi£ ček za ljubljansko kreditno banko. Ta ti ček takoj izplača nemore ti ga nihče vkrasti, ker njemu ne bo plačan. Imaftl: iz stare domovine kaj denarjev sem dobiti, piši svojcem, a» vplačajo v Ljubljansko kreditno banko in mi potem izplačamc
le preM!
Imateli v staro domovino kom« a» ko pooblastilo poslati, obrnite se a* nas, mi vam ceno in brzo postreŠe mo, in pooblastila bodo pravilno narejena. Ako želi k ter vojak biti oproščen od orožnih vaj in preglednih zbor o* (Kontrolsversammlung) naj se obrne na nas in pošlje »vojft vojaško knjižico, mi mu preskrbimo, 4a ne bo imel «>t»o«tt. ko se domu vrne.
pri SEVERNIH SLOVANIH, Mf princ evgub, 10* pripovedke, r zveski pe prst božji, 16* pod turškim JARMOM, 16* repostev, 16* ribičev sin, 16* rinaldo rinaldini, 16* robinson, broširan, 66* rodbinska sreča, 46* rodbina polaneških, i 62.56.
aOKOVNAČI, naredsa ifra A$4 ROAR8KO Življenje, na
RUSKA JAPONSKA VOJSKA, t zvezkov 75*
SANJSKE BUKVE, velike, 30e. SENTT.TA, 15*
sita, mala Tfjiidnetanka, 164 skozi ŠIRNO iNDUO, 16* slovenski šaljivec, S rreaka
po 20* spis je, 15*
spominski listki iz avot«ij
ske zgodovine, 16* stanley v afriki, 26* stezosledec, 20* sto pripovedk, 20* stoletna pkattka 70e. strelec 20*
stric tomova koča, s64 sv. genovefa, 26* sv. motburga, 26* srečolovec, 20* sveta noč, 15*
šaljivi jaka, 8 ev., vaak p« iN Šaljivi slovenec, 75* s prestola na miorlsce, 20e. štiri povesti, 36* tegethof, slavni admiral, 16* timotej in filemon, 16a tiung ling, 26* tisoč in ena noč, 61 sveakov 65JS0.
tri povesti grofa toi«toja
46*	_
trije mušketirji, rntom knjiiea broširana |SJ6, Aaa va-
fioinpagnie Generale Tiansalianiique.
[Francoska parobrodna družba.]
mati
V	DELU JE REŠITE?, 16* VENČEK PRIPOVESTI, M*
V	GORSKEM ZAKOTJU, 16* VOHUN, 86*
VRTOMIROT PRSTAN, 16*
V	ZARJI MLADOSTI, 16* WINNETOU, i4eii fiilin , tri
mali, |L66. ZBTRKA DOMAČIH ZDRAVIL, »64 ZLATA VAS, 35* ZLATOROG, 61.36. ZMAJ IZ bosne, 66* Z OGNJEM IN MEČEM, lENINOVA skrivnost.
žalost ur
Direktna črta do Havre, Pariza, Švice, Icomosta in Ljubljane.
Poštni parniki so:
"La Provence" na <lva vijaka..................14,200 ton, 30.000 konjskih moči
' La Savoie" " " 44 ..................12,000 " 25 000 *'* '*
' La Lorraine" " " ** ..................12.000 " 25 000 "
"La Touraine" " " " ____-.*.............IO.OoO " 12 000 "
"La Bretagne". ............................... 8-000 " 9 OftO "
"La Gascogne"................................ «.000 " 9.000 "
Glavna agencija: 19 STATE ST., NEW YORK
corner Pearl Street, Cbesebrough Building.
Parniki odplujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri dopolnilne is pristanišča štev. 42 North River, ob Morton St, N. Y.:
•LA LORRAINE •LA PROVENCE •LA SAVOIE •LA TOURAINE La Bretafne
31 junija 166« *LA LORRAINE L julija 1666 *LA TOURAINE 6. julija 1616 *LA SAVOIE 15. jbSja 1660 La Bretagne 22. JaMja 1666 *LA LORRAINE
POSEBNA PLOVITBA. na dva vijaka odpluje dne 1. julija oh S. ari papeMau,
29. jaBja 1666. 5. avgusta 1606. 12. avgusta 1906. 19. a vgust« 1606. 26. avg. 1900.
Parnik chicago
Paniki z zvezdo za zna wovaai imajo po dva vijaka.
ML W. Kozminski, generalni agent za zapad,
71 Dearborn St., Chicago, I1L
ZEMLJEVID KR/ "JSK1 r> LE, ami 16*
ZEMLJEVID AVSTRO - ftOBSKF
veliki 25*, maft 194 ZEMLJEVID EVROPE, sš4, 16*
zemljevid zjtoinj1nih dk žav, 25*
OPOMBA. NaraWaM je aeileAit dene m n rraduaat, baiiai v gataviai pcitni nakaaniei aK paitaih ma kak. Poituina je pri vseh tok eesa»
HARMONIKE
boaisi kakorinefcoli vnte izdelujem u popravljam po nainlijih cenah, a delt trpeiao ln zanesljivo. V popravo s* nesljivo vsakdo poalje, ker zxm te aa> 16 let tnka] v tem poslu ln seda) v ne> Jem lastnem domu. V popravek vsa* me m kranjske kakor vse druge aarmo-nike te računam po delu kako rise kd< sahteva brez nadaHulh upraianl,
JOHN WENZEL, 1017 E. S2nd Str.. aeveUnd. C.
POZOR ROJAKI!
Novoiznajdena, garantirana, zdrava Al pen Tinktura za pl?5aste in golobrad-ce od kterega v 6 tednih lepi, gosti lasje, brki in brada popolnoma zrastejo. Re-umatizem in trganje v rokah, nogah in krilu, kakor potne noge, kurje očesa, bradovice in ozebline, vsr te bolezni se popolnoma odstz unijo. Da je to resnica, se jamCi (500. Pilite takoj po cenik, i terega Vam poll jem zastonj f
JAKOB VAHCIC,
P O Box 69. CLEVELAND. «.
FsuzLte !
Kdor želi čuvati svoj denar, kadai potuje preko New Torka, naj m sanealjivo obrne na j a d i n o alovenako-hrvatako gostilno,
kjer dobi vsak čas najboljao |ii,i1mai Domača hrana in Čiste sobe bo rojakom vedno na razpolago. Dobi se vedno dobe« niisča ter vsakovmni avstrijski in hena govački tobak. Svoji k svojim !
AH. Pličko, (37 WashiRCte SL,
NEW YORK, N.Y.
.... ji*«^^
. i . ^ .i-' • ■ . .ih^L. .-Jfi . : .
iaštiSd&tsi
. .'ti	r	•TB^tč^rttefcAr.
f ;. 'L.. .?



r. /