jlaniua
Stanovsko in strokovno slasilo Zveze poštnih organizacij za Slovenijo v Ljubljani.
Izhaja 1. in 15. v mesecu. — Cena 24 dinarjev na leto. Naročnina se vnaprej plačuje. — Oglasi po dogovoru. — Poštnina plačana v gotovini.
Ro'riopise na uredništvo .Poštnega Glasnika“ v Ljubljani. Reklamacije, oglase in drugo pa na upravništvo lista. Rokopisi se ne vračajo.
Letnik III.	V Ljubljani, dne 1. avgusta 1923.	15. številka
Poštni kongres.
(Dalje.)
B u k o š (Vojvodina): Iz najbogatejšega dela države prinaša pozdrave najsi-romašnejšim članom države. Živimo v taki bedi, da s sedanjimi plačami absolutno ni več mogoče izhajati. Statistično je dokazano, da je največ bolnih in tuberkuloznih ravno med poštnimi uslužbenci. Ostro graja, da ne skrbi država niti za Srbe, za tiste ljudi v Vojvodini, ki so vse žrtvovali za to državo.. Po velikih poštah se morajo truditi sami, vse posle morajo poštarji sami opravljati, dodeljene moči so jim odvzeli, ljudje s 15 do 20 službenimi leti imajo manj plače ko kak pritepenec, ki nima za to državo nobenih zaslug, pa dobi razen plače še 40 lancev zemlje- Kaj se pravi v tako bogati in rodovitni deželi, kakor je Banat, 40 lancev zemlje, pojasni, da se to pravi poleg svojih službenih prejemkov imeti še zemljišče, ki nese 120.000 Din letnih dohodkov.
Cvetko V u t k o v i č (Črna gora): Že na lanskem in predlanskem kongresu je protestiral proti neupravičenemu in neutemeljenemu premeščanju Črnogorcev. Če in kadar je kaka premestitev res 'Potrebna ,saj se ne protivimo, toda to ne sme iti na 'račun drugih. Kogar se že mora premestiti iz Črne gore, naj se ga premesti v Hercegovino ali Bosno, ne pa v Macedo-nijo, kjer naši ljudje ne morejo živeti.
Burno pozdravljen čita delegat Bergman iz Češkoslovaške srbski govor, za tem pa govori v češkem jeziku. V obeh govorih pozdravlja slogo in prijateljsko vez med našim in češkoslovaškim narodom. Spominja na sklenjno pobratimstvo in zvestobo do sm'rti.
Tomo Jovanovič: V ognjevitih besedah se zahvali delegatom iz Češkoslovaške za obisk in naklonjenost. Naše vezi se morajo čedalje bolj utrditi, da nas nihče več ne razdruži. Pa naš cilj je še večji — vseslovanska zveza. Proslavlja majko Rusijo, na katero gledamo in čakamo ko na odrešenje, da se umiri in okrepi, takrat pride čas, da se pod okriljem dobre in mogočne matere Rusije zberejo vsi slovanski narodi na poti v lepšo bodočnost Slovan-stva- — Dalje govori o službeni pragmatiki in pravi, da bo na jesen (!) predložena parlamentu. Z vehementno ostrostjo napada člen 4, točko 7 pragmatike, ki pravi, da ne more biti državni uradnik oni, ki »izpoljava« načela, ki nasprotujejo sedanji obliki države. To je reakcijonarstvo in svobodne države nev'redno. Tako je lahko človek najboljši, najsposobnejši in najvestnejši uradnik, pa je po svojem premišljenem prepričanju republikanec, in ne more biti državni uradnik. To je absurdno in državno uslužbenstvo mora z vsemi močmi proti taki reakcijonarni in vse uslužbenstvo žaleči točki protestirati.
Predsednik prekine zborovanje ob 12.10 ter napove nadaljevanje kongresa za 15. uro.
Popoldansko zborovanje.
Do 15. ure prekinjeno zborovanje se šele ob 16. uri znova otvori.
Tomo Jovanovič prične z novo službeno pragmatike, za pošto morajo veljati posebne odredbe, gledati se mora na odgovorno in težavno službo, katero vrši poštno, telegrafsko, telefonsko osob-je. Teorija je hčerka, praksa je mati dobrega službovanja. Zato se ne sme polagati v naši stroki izključno važnost šolski izobrazbi, nego sposobnosti in uporabnosti v praktičnem izvrševanju službe- Z ozirom na naše naporno delo moramo zahtevati za pošto 30 letno službeno dobo.
Tkalac (Zagreb): Zastopa pogodbene poštarje. Na Hrvatskem je kakih 5l0O kontraktualnih pošijtirjev. Doslej je bilo vse dobro, v redu so vršili svojo službo, zdaj pa se kar naenkrat zahteva od njih. da morajo napraviti nižjo poštno šolo. To je krivično, s pravilnikom je odrejeno, da ostane vsakdo v tistem svojstvu, v kakršnem ga je pravilnik zatekel. Mlajši tovariši bi si že pomagali na ta ali oni način: od onih, ki imajo 20—30 službenih let, se pa ne more danes zahtevati, da naj na starost še v šolo hodijo in izpite polagajo.
S e r b ed ž i j a : Poštno, telegrafsko in telefonsko osobje se z ozirom na svojo službo ne more uvrstiti v splošni uradniški zakon. Poleg vojske, sodnikov in železničarjev se mora tudi naše vprašanje rešiti s posebnim zakonom, ali pa naj se vsaj v splošni zakon vnese stavek o izrednem položaju pošte. Kar se tiče uvrstitve poštnih uslužbencev v kategorije, mora poudariti, da je treba upoštevati šolsko izobrazbo, vendar glavno je strokovno znanje. Skrbeti moramo, da dobimo čimbolj izšolan naraščaj, čim več šole, tem boljše, toda strokovno znanje mora biti enakovredno šolski izobrazbi. Sposobnost se mora ceniti samo po strokovnih izpitih.
S to j an Čič (telefonistka iz Beograda) : Za telefonistke ministrstvo ničesar ne stori. Mora se jih’ vsekakor smatrati za kvalificfranoi osobje. Zahtevajo tudi z ozirom na svojo naporno službo samo 25 letno službeno dobo za polno penzijo.
Delegat iz Novega Sada slika bedo drž. uslužbencev in zahteva zboljšanje.
Toma Jovanovič:	Ne odda-
ljujmo se od dnevnega reda. Govor je o členu IV. točka 7. zakona o službeni pragmatiki (»... koji izpoljava ...«). Vse drugo pride k slučajnostim. O posameznih zahtevah ie vlada že obveščena., zdaj se mora brigati, da našim zahtevam, ugodi. On ni samo predsednik Saveza, nego tudi
predsednik akcijskega odbora vseh državnih uslužbencev in železničarjev v celi kraljevini in kot tak izjavlja, da mora priti do konsekvenc, če vlada in parlament našega vprašanja ne reši. Mi ne moremo čakati do končne izvedbe pragmatike, potrebujemo in zahtevamo takojšnje izboljšanje. Ako uradniškega vprašanja ne reši vlada, ga bo moralo rešiti uradništvo samo.
Neki uradnik iz Beograda ostro protestira proti členu IV, točka 7, ki je istoveten s členom 76 srbske pragmatike. Uradništvo je pomagalo stvoriti to državo in se je ob vsaki priliki izkazalo kot državotvorni faktor. Zato je nezaslišana krivica in drznost, da se omejuje uradništvo v najprimitivnejših svoboščinah, ki so vsakemu državljanu po ustavi zajamčene. Za nas, ki smo steber države, je vlada pripravila ta zakon, ne uporablja pa zakona o zaščiti države proti tistim elementom, ki rušijo in sabotirajo to državo, ki napadajo in blatijo narodno edin-stvo. Zakaj ne uporablja vlada strogih zakonov, ki jih ima za nas pripravljene, proti največjemu hujskaču in sovražniku te države — broti Radiču (veliko odobravanje, ploskanje, nemir, medklic na levici, predsednik zvoni in poziva govornika k redu). Kdo ruši to državo, mi ali Radič? (Hrup in nemir, predsednik zvoni in preti, da mu vzame besedo, ker ne pusti govoriti politično).
Nato so bile stavljene in sprejete sledeče resolucije :'
1.	) Takojšnje povišanje draginjskih doklad. Materijelna beda drž. uslužbencev je tako velika, da ne morejo več živeti. Vsi izgovori vlade so ničevi.
2.	) V službeno pragmatiko se mora vnesti pripomba, da se uredi razmerje poštnega uslužbenstva s posebnim zakonom. K razpravam o pravilniku, ki določa in uvršča posamezne kategorije, se morajo pritegniti zastopniki Saveza.
3.	) Člen IV, točka 7, zakona o službeni pragmatiki, se mora izpremeniti v toliko, da se državni uradnik, ki javno izpoveduje (»izpoljava«) proti sedanji obliki vladavine, ne mo're enostavno odpustiti iz službe, nego da se preda rednemu sodišču.
4.	) O redukciji ne sme biti pri poštni, telegrafski, telefonski stroki več govora. V vseh pokrajinah je poštno osobje tako polno zaposleno, da se ne more v interesu službe nikdo več pogrešiti.
5.	V poštni, telegrafski, telefonski stroki se mora izvršiti moderna reforma, čimprej naj se otvori višja poštna šola.
6.	) V vseh večjih mestih — v prvi vrsti v Beogradu — naj se zgrade nova poštna poslopja.
Ce vlada teh zahtev ne sprejme, mo-rajp nastopiti posledice, za katere uslužbenstvo ne prevzanie odgovornosti.
Nato so sledile volitve, pri katerih je bil z vzklikom izvoljen ves stari odbor s Tomo Jovanovičem na čelu, kateremu so priredili navzoči burne ovacije.
Pri slučajnostih se oglasi Cvetko V u tk o v i č (Crna gora): Hvali in poveličuje Tomo Jovanoviča ter se čudi, kako more biti država tako neekonomična, da pusti tako krepkega, zmožnega in zaslužnega moža, kakor je Tomo Jovanovič, živeti v pokoju, mesto da bi izrabila njegove zmožnosti in izkušnje v aktivni služ-
i.	Cujc, da je bil predsednik Saveza brez pravega vzroka vpokojen ter da ga vlada noče reaktivirati. Prosi pojasnila, vsekakor pa se mora Savez z vsa močjo zavzeti na merodajnih mestih, da se vpokliče njegov predsednik nazaj v aktivno službo.
D j o r d j e v i č (Beograd):	Pojasni
kot odbornik, da je organizacija sama zahtevala od Tome Jovanoviča, da prosi za vpokojitev in da kandidira v narodno skupščino, ker je hotela imeti zastopnika v parlamentu.
Kos (Zagreb) in Sol da tič (Split) govorita v prilog reaktiviranju Tome Jovanoviča ter mu izrekata polno zaupanje.
Predsednik pojasni, da je za vpokojitev prosil sam, ker je nameraval kandidirati v parlament. Zdaj ga pa vlada noče reaktivirati. Mnenja je, da bi morala imeti pošta vsaj enega zastopnika v narodni skupščini. Za vzgled navaja tovariše Cehe, od katerih je ravno voditelj današnje delegacije Chsl. drž. poslanec, pa tudi v senatu imajo češki tovariši enega zastopnika. Toliko tisočev je poštnega, telegrafskega in telefonskega osobja, pa nima nobenega narodnega poslanca iz svoje srede, da bi zastopal interese ptt. stroke. To je kva'ruo in bo treba gledati, da spravimo enega tovariša-od ptt. osebja v prihodnji državni zbor. Tukaj ne gre za osebo, ali je to Tomo Jovanovič ali kdo drugi, glavno je, da pridemo do svojega zastopnika.
Končno govori še delegat iz Sarajeva, ki predlaga, da naj bi prenehale posamezne pokrajine z lastnimi društvenimi glasili, nego naj izdaja samo Savez skupno glasilo, katerega se vsi oprimimo, da se bliže spoznamo.
Ker je dnevni red izčrpan, zaključi predsednik na 2 dni določeni kongres že prvega dne ob 19. uri.	Joja.
V Beogradu.
Kadar se vrnem iz naše prestolice, premlevam nekaj tednov vtise, ki sem jih tamkaj dobil, in moram priznati, da se moje naziranje vedno izpreminja. Deloma v dobro deloma v slabo ljudstva, ki živi tam doli te'r kreše po ministrstvih našo usodo ali skuša v skupščini in organizacijah vplivati na krmarenje. Na zunaj se ti ljudje ne puste vklepati in omejevati, pa jim tudi ni treba povodcev kakor nam;. Naj navedem Isamo primer s Policijske ure Beograd ne pozna. Vsak restavrator ali gostilničar toči toliko časa, dokler ima goste, časih celo do treh ali štirih zjutraj, ako zalezejo v njegovo gostilno ali podrum slučajno Slovenci. In vendar ne čuješ nikjer razgrajanja in vpitja- Vse se vrši v najlepšem redu. Ako pa je le komu močna ružica ali ljuta zmešala možgane, da zamenja ulico s pašo ter daje z vpitjem in kričanjem duška svojemu razpoloženju, potem ga na kvar-tu (policiji) poduče, da take ekstravagance v Beogradlii niso dovoljene. Poduk je
starokopiten in se poslužuje baje s pri- i dom palice. Kaj bi bilo, ako bi v Ljubljani prve dni meseca ali v soboto odpravili policijsko uro? Policijske straže bi bilo' treba potrojiti, pa še ne vemo, če bi ob- j vladalo položaj, ker nimamo dovolj zaporov. Rekli bodete, to je malenkostno, ' pa ni. Navajeni smo, da se nam svoboda reže po malem. Navajeni smo, da kora- ! kamo po ograjeni poti iu niti ne zapazimo, ‘ da nas obdaja visok plot, ki nam brani 1 stopiti na levo ali desno.
Beograd se obnaša kakor velemesto | in se čuti, da je prestolica velike države ! ter ne pozna šovinizma. Govori katerikoli ■ jezik!, nikdo se ne bo ob tebe obregnil, j nikdo ne postane na te pozoren. Videl | sem gospoda, ki se je sprehajal po Tera- ; zijah z velikansko frankfurterico na pa- j nama slamniku, a noben pasant ni tega opazil, razen nekega Slovenca, ki ga je i po ljubljanskem obmejnem običaju opo- ! zoril, da sc z frankfuVtcrico izziva Slo- j vane. Beograd je nekaj drugega kakor j Ljubljana. Ljudje so izšli iz druge šole j ter mislijo iu delajo drugače kakor mi- V j pridobitnih zadevah so bolje naobražem | kakor mi in imajo za take zadeve veliko l več smisla kakor mi. Kdo jih je naobrazil, J ali šola ali dom ali življenje, mi ni znano. ! Smisel za pridobivanje se posebno lepo I kaže na poslanskem domju, ki ga kratko j imenujejo imanje (premoženje). Kaka j razlika med prvim letom mojega bivanja i v Beogradu in letošnjim letom. Takrat je ; bilo na imanju nekaj kolib, od teh je bila ! ena za silo preurejena v pisarno. Prostor ; pred kolibo so pokrili z veliko plahto, na kateri so pričali napisi in žigi, da je bila j nekoč last avstrijske armade. Nekaj pri- ! rnitivnih lesenih klopi je bilo pripravljenih za poslušalce in zborovalce. Dve mali mizi sta morali zadoščati ža predsedstvo in poročevalce. In letos? Ona mala koliba je preurejena v lično pritlično po- i slopje, v katerem je nameščena kantina, I kuhinja in več sob za pisarne, ki so svetle in dovolj prostorne. Inventar je okusen ter popolen, ne manjka niti velika \Vert-heimblagajna, ki predstavlja že sama za. naše pojme lepo društveno premoženje.
Nasproti temu poslopju so sezidali iz opek velik paviljon, ki je znotraj predeljen z zidom v dva dela. Večji prostor služi za posvetovanja, kongrese, bankete itd., manjši pa predstavlja nekako sprejemnico. Na prvem dvorišču, ki je še vedno krog in krog obdano z malimi delav. skimi hišicami, je postavljen velik magazin iz valovite pločevine, ki je znotraj obita z lesom. Tu se bo razvilo močno zadružno življenje. Kakor smo posneli iz blagajniškega poročila, je bilo vse to sezidano s prostovoljnim prispevki, ki so v obilni meri prihajali iz krajev, ki leže v mejah Srbije, a noben belič se ni izgubil v Beograd od preko, kar gotovo ni nrav, ker bo imelo od Saveza iste koristi Skoplje, ki prvači med darovalci, kakor Ljubljana, ki ni dala niti pare. Prostovoljne prispevke so pobirali pod imenom »cigc-li«, kar pomeni našo opeko. Srbi so v porabljanju tujk veliki. Ako nimajo lastne besede za označbo kakega predmeta, potem ne ustvarjajo novih besed jn ne hodijo na posodo k sorodnim sosedom, ampak kratkomalo napišejo nemško ali turško besedo s cirilico in stvar je gotova. Tako je mogoče, da pobirajo za cigclc, jedo rostbratne sa saftem in imajo trgovine z napisom »kloncpikleraj«. V takih trgovskih podjetjih se namreč perilo svetlo lika, kar se pravi po nemško »Glanzbüglerei.
Osebe ostajajo vedno iste. Na čelu Saveza stoji Torba Jovanovič, ki sc ni izpremenil niti za las. Njegov nastop jc še vedno širok in samozavesten, govor, jasen in gladek, misel točno opredeljena in preračunjena na efekt Pod njegovim vodstvom potekajo zborovanja tako kakor si jih je zamislil sam. Opozicije ima nekaj, a la se oglaša, kakor smo opaž ii letos, samo po gost Inah, na kongresu jc bil absoluten gospodar. V veliko oporo mu jc tajnik Pavlovič, ma'rkantna osebnost z mirnim, treznim nastopom. Njegovo letošnje tajniško poročilo nas je zadivilo. Brezobzirno je udarjal po korupciji, tako da sc je čutil po njegovem poročilu predsednik primoranega, da pomaže z oljem velike rane, ki jih je vsekal Pavlovič. Naš stari znanec Gjorgjevič jc vedno ist1. Temperamenten, 'postane pri govoru glasan, mestoma kričeč ter zaripljcn v obraz. Serbedžija, ki smo ga bili vajeni kot delegata zagrebške organizacije, smo dobili topot kot agilnega odbornika »Save-zu<, ki se je pa najbolj udejstvoval pri gospodarskih poslih, to je pri pripravah za banket. No, ker ravno imennjem banket. naj omenim, da je bil nekaj čisto novega. Doscdaj smo bili navajeni na izrazito srbsko kuhinjo, a letos jc »Savez« računal radi čeških gostov s srednjeevropskim okusom ter pripravil prav lep rnenu. Žal, delegati iz ljubljanske direkcije niso bili pravočasno obveščeni, da jc bilo treba kupiti kuverto že predpoldne pri tajništvu, zato so morali zvečer oditi z dolgim nosem, ker zanje ni bilo mesta.
Iz province so prišli Stari delegat:,' kakor znani Cvetko Vukičcvič za Cetinje, SoBdatič za Solit, Kos za Zagreb in Tkalac za koptraktualnc poštarje. K on trak-tualni imajo res dobrega zastopnika, ki zagovarja neustrašeno pravice svojih mandatarjev. Nove obraze jc poslalo samo Sarajevo in Novisad. Navajeni smo bili, da se je na kongresu vsakokrat oglasil predsednik nasprotne organizacije, Vojadinovič, ki jc tvoril opozicijo. Letos se je »Savez» tega neljubega kritika iznebil na ta način, da je upcljal vstopnice, ki so se dajale le članom.
Naša »Zveza« oziroma nje zastopstvo, je doživelo to pot razočaranje. Do-sedaj je bilo običajno, da je kongres razen predsednika izvolil tudi dva ali tri podpredsednike in menda ravno toliko zapisnikarjev. Letos niso bili voljeni podpredsedniki. ampak trije tajniki, trije »brojači glasova« in trije overovatelji zapisnika. Ti iunkcijonarji tvorijo nekako predsedstvo in »Savez« vedno pazi, da pripadajo! različnim vetrovom in različnim organizacijam. V to predsedstvo je bil še vedno razen letos voljen zastopnik naše »Zveze«, kot najmočnejše organizacije, ki je včlanjena v »Savezu«. »Sayez« jc popolnoma pozabil, da mu je bila doscdaj naša Zveza od početka najzvestejša sotrudnica, ki je šla z njim vedno čez drn in strn, ter se zaradi tega dostikrat zamerjala pri drugih pokrajinskih organizacijah. Letos torej so na nas pozabili, kakor so pozabili, da niso zastopani nižji nameščenci. Za zagrebško ravnateljstvo je bil izvoljen Kos, ki zastopa samo uradništvo, za ljubljansko Lichten-eker, ki zastopa samo upravnike itd., le Soldatič iz Splita je imel za seboj tudi takozvane »nižje«.
S čudom smo zapazili, da na kongresu samem ni bilo služiteljev, le nekaj smo jih videli v kantini, kjer so prodajali pivo. Doscdaj še nismo mogli ugotoviti, kaj je temu vzrok. Neverjetno se
nam zdi, da bi »Savez« kar naenkrat izpremenil naziranje ter obrnil ost proti služiieljein, ki jih je smatral dosedaj za nujvečjo oporo. Verjetnejše je, da so bili nižji samo v naglici prezrti. Obrnili smo se za pojasnilo v Beograd, a nismo dobili do danes odgovora.
V	smislu Saveznih pravil bi 'se morala vsaka mala organizacija včlaniti naravnost v Beograd. Take direktno včlanjene organizacije na območju naše direkcije bi bile sekcija upravnikov, sekcija ambiulančnih uradnikov, sekcija p. t. či-novnikov, sekcija prožnih nadzirateljev v Ljubljani, Mariboru, Ptuju, Celju itd., torej nebroj malih organizacij, ki ne bi imele med seboj nikakega drugega stika, razen »Savez«. Kdor pozna količkaj društveno življenje,'ve, da je taka organizacija nezmisel, ki uničuje vsak procvit. Še danes, ko imaujo v evidenci vse člane ter pazimo, da so vsi organizirani, in žrtvujemo za posamezne člane potovalne stroške za agitatorje, samo da pViteg-nemo neorgauizirance, je v področju ljubljanske direkcije 10% divjakov. Kako bo izgledala oranizačija, ako ne bo vodil nihče evidence, si lahko vsak sam predstavlja. Važno je tudi, da imajo pokrajinske organizacije do 90vseh intervencij pri ravnateljstvu in le 10% važnejših pri ministrstvu. Kljub vsemu temu se je menda postavil »Savez« na stal ši o, da je treba ubiti ali vsaj briški' ati močne pokrajinske organizacije, kakršna je naša »Zveza«. Ne vem, če bo to prav.
Začudil sem se, kako malo potroši »Savez« za delegate, če sem prav razu mel, potem so izdali vsega skupaj za celo poslovno leto okro. ;io 200 !), kar znači da niso priredili v provinci niti enega shoda, niti enega agitacijskega potovanja, in šele sedaj mi je razumljiv neverjetno majhen odstotek organiziranih. V tej točki se naše naziranje diametralno reže z naziranjem »Saveza«. »Savez« polaga vso važnost na izgradbo močne centrale, ki naj svojo moč tudi na zunaj dokumentira z velikimi poslopji. Mi skušamo na vse načine pridobiti kolikor mogoče veliko članov ter izpremeniti sedanje paradne organizacije v bojne falange.
V	to poglavje spada tudi vprašanje časopisa. Delegat iz Sarajeva, ki predseduje, kakor je znano, najšibkejši organizaciji, je predlagal, da naj se ukinejo vsi pokrajinski časopisi ter naj ima vsa država samo eno strokovno glasilo, ki naj izhaja v Beogradu. Delegat iz Novega Sada je interpeliral predsedstvo, zakaj Savez zadnje čase sploh ne izdaja več časopisa, nakar mu je predsednik odgovoril, da nima list nikakih materijelnih težkoč, ampak ne izhaja zaradi tega, ker nima gradiva. Savezni imkcijonarji so bili baje vsi z zgradbo društvenega doma popolnoma okupirani in niso mogli misliti na pisanje kakih člankov. Čudna stvar! Če bi mi vstavili...
(Dalje sledi.)
Gospodarski in stanovski del.
Pobotnice.
Gospod Urbančič me je pozval v 12. in 13. številki Poštnega glasnika, naj mu odgovorim kot pregledovalec računov na te-le vprašanja:
1.) Ali je moje potrdilo (za 125 Din, reci: enstodvajsetpet dinarjev), kateri znesek sem prejel kot delegat za Konglres v Zagrebu od Zveze pošt. org. v Ljubljani, račun ali pobotnica?
2.	) Ali prevzamem za svojo pobotnico odgovornost ali ne, ker sem na občnem zboru izjavil, da za take račune ne morem prevzeti odgovornosti?
3.	) Ali prevzamem odgovornost za pobotnice svojih kolegov gg. Janežiča in Zupanca? (Janežič potoval v Beograd na kongres leta 1921, Zupanec pa na kongres v Zagreb leta 1^22 s podpisanim vred).
4.	) Zakaj nisem že leta 1921 kot revizor zahteval, da se računi specificirajo in zakaj sem to šele letos storil?
Na to vprašanje je moj odgovor zelo lahek:
1.	Moje potrdilo je pobotnica, ker je Zveza določila za vseh osem delegatov v Zagreb pavšalni znesek v odborovi seji.
2.	) Za pavšalno določeni in od odbora odobreni pavšalni znesek prevzamem lahko odgovornost.
3.	) Odgovornost za pobotnico g. Zupanca prevzamem prav tako lahko kakor za svojo, ker je potoval v Zagreb ob isti priliki, kakor jaz in mu je Zveza na svoji seji določila isti pavšalni znesek kakor meni. Gospod Janežič je bil pa na kongresu v Beogradu 1. 1921, ko jaz nisem bil revizor, ampak samo namestnik in kot tak nisem prišel nikoli v funkcijo, zato moje revizijsko poročilo popolnoma nič ne tangira.
4.	) Na to vprašanje sem hkrati odgovoril v točki 3.
Ivan Korun, kontrolor III. raz.
ODGOVOR.
Gospod Korun se je odzval mojemu pozivu in mi odgovarja na stavljena mu vprašanja s pripombo, a mu je odgovor zelo lahek. Jaz sem pa nasprotnega mnenja, ker vem in mu bom dokazal, da mi ua prva tri vprašanja ne more odgovoriti, ker se na nobeni seji Zveze, ko se je sklepalo o teli delegatih, ni določil pavšalni znesek za stroške potovanja.
Na prvo točko njegovega odgovora mu odgovarjam, da je bilo v seji, dne 5. oktobra 1. 1922, sklenjeno, da pošlje Zveza na kongres v Zagreb zaradi važne točke, ki se je obravnavala, osem delegatov, a o odločitvi potnine ni bilo govora, o čemur se gospod Korun lahko prepriča, če prečita dotični sejni zapisnik.
Kar se tiče delegatov; ki so bili v seji 4. julija 1921 določeni za kongres 12. in 13. julija v Beogradu, se jim je določ la dnevnica po 200 kron na dan in vožnja 3. razreda osebnega vlaka, kar je tudi zapisano v zapisniku.
Pobotnice vseh gospodov bi torej morale biti po lastni zahtevi gospoda Koruna in njegovih tovarišev spccifciranc. Gospod Janežič bi moral navesti toliko dni po 200 kron, vožnja toliko, skupaj toliko! Gg. Korun in Zupanec bi pa morala posebej navesti stroške za vožnjo in prehrano, ker se takrat dnevnica ni določila. Kar so torej gg. Korun in tovariši grajali, tega sami niso storili. S tem je zadeva za mene končana.
Karel Urbančič.
Poravnajte naročnino za drugo polletje!
Razne vesti.
t Leopold Wlzjan. Včeraj, 31. julija, je Pt> kratki bolezni v deželni bolnici umri naš tovariš g. Leopold Wizjan, poštm kontrolor v Ljubljani. Tik pred pokojem ga je doletela smrt. Blag mu spomin!
Zahvala. Podpisani izrekam najsrčnejšo hvalo gg. tovarišem pri poštnem uradu Ljubljana 2, kateri So skupno darovali 124 Din kot podporo ob moji dolgotrajni bolezni. — Ivan Wetss, poštni poduradnik, Ljubljana 1.
V znamenju časa. — Osobje finančne straže trumoma zapušča državno službo. Ti ljudje prejemajo za izvrševanje svoje službe ob državnih mejah po 2400 kron mesečne plače. Da s tein ne morejo živeti in poleg tega še opravljati težavno in nevarno službo, je jasno. Lahko st predstavljamo, kako se služba izvršuje in kaka škoda se državi utegne dogajati. V Bohinjskem odseku je ta mesec .-(0 stražnikov odpbvedalo službo. Žalostno.
Vprašanje na finančnega inhiisiia. — »Ljuo-
hanski »Naš (ilas« je stavil v svoji 20. številki na finančnega ministra sledeča vprašanja: ,>Ah je res, da Vi kot minister prejemate plačo direktorja banke? — Ali je res, da Vi kot minister še podpisujete bančne akte? Ako je vse to res, kako morete pri tem čuvati nepristranost finančne uprave naprtim Vaši banki? - Ali vidite, da uradnik, ki nima niti deseti del Vaših enostranskih dohodkov, ne more živeti?« Brez komentarja, ker je nepotreben! Radovedpi smo, kako in kaj bo ta gospod odgovoril.
To pri nas ni mogoče!? — Slišimo, da imajo v Beogradu gotovi načelniki, direktorji iu razu, šefi visoke honorarje (od 10.000 — 20.000 Din) za izdelavo zakonskih predlogov, za razne komisije, seje itd. (Lj. N. Cd. št. 20.) No potem res m čuda, da naša pragmatika tako izgleda, ker ti gospodje gotovo niso delali po svoji vesti, ampak po nalogu naših zatiralcev.
»Kod nas se više troši za konje t uiagarace nego za činovnike.« Beogradska »Politika« navaja v svoji številki od 18. t. m. pod gorenjim naslovom sledečo zanimivo statistiko: »Država ima v svoji upravi 2878 konj. 524 mezgov, 136 oslov, 526 žrebet in 1005 bivolov in volov. Z zakonom o naknadnih kreditih je bil za prehrano te živine dovoljen naknadni kredit od 145 milijonov dinarjev. — Državnih uradnikov in slug pa ima država okrog 207.000 (natančnega števila sc ne ve! op. Ur.), ter blizu 100.000 penzijonistov. /. zakonom o naknadnih kreditih za prejemke teh ljudi pa je bil dovoljen naknadni kredit oo 344 milijonov Din. Iz tega sledi: V SMS stane državo en državni konj, vol ali osel po 11.300 Din letno; en državni uslužbenec ali penzijonist pa po 9.900 Din letno.« — Zato ni čudno, ako si človek z malo večjo družino danes ne more privoščiti druzega, kakor malo salate in krompirja, medtem ko državni osli žro, kolikor se jim ljubi.
Pragmatika. O njej bomo govorili v prihodnji številki.
Poravnajte naročnino za tekoče četrtletje! — Mnogo jili je, ki tega še niso storili, store naj to 1. avgusta! Naročnina za II. polletje znaša 12 Din. — Kdor ne more plačati četrtletno, pa naj plača mesečno.
Poglavje o politični člankih in o osebni požrtvovalnosti. — Moje društvo je sklenilo, da na tako izrazito osebne izpade, kakršne je prinesla zadnja številka »Poštnega glasnika«, sploh' ne bo odgovarjalo. Mene je pa preds. Urbančič v svojem članku »Nepošten boj« naravnost Izzval, da moram reagirati, in sicer prav na kratko in samo v dveh stvareh. — Ker sem ravnal vedno pošteno za stanovsko korist nas vseh, me le leta 1921. močno zabolelo, ko sem zapazil, kako poizkuša g. Urbančič spraviti pošto v svoj politični tabor. Ko je še kandidiral in se pred volitvami prav pridno udejstvoval, sem ga prijel v »Slov. Narodu«. On je dobro vedel, da sem to storil jaz, in se le oglasil pri meni. V najinem razgovoru mi je priznal, da bi on kot predsednik take zveze ne smel kandidirati, ker dela to slabo kri v strokovni organizaciji in vzbuja med političnimi nasprotniki nezaupanje, kar je čisto nepotrebno. Na to lahko vedno prisežem, sicer pa upam, da tega g. Urbančič tudi tajil ne bo. Navzlic tei izjavi pa je lansko leto svoj greh ponovil. V »Narodovem« članku sem bil resnično zapisal »da on ni demagog«, in še danem trdim, da takrat ni bil. Demagogija zahteva tudi svojih' sposobnosti, ki jih tedaj g. Urbančič še ni imel. Ali če bi se mi danes zdelo vredno, da bi napisal o tem še kako besedo, bi se tista moja iz-
java morda prav temeljito izpremenila. — Glede požrtvovalnosti e. Urbančiča za zvezo bi pa omenil samo tole: Dokler je on v Beosradu »na tleh spal«, so spali na tleh tudi boljši ljudje od njesa. Ko so se pa razmere spodaj obrnile na bolje, so ga povsod sprejemali z odprtimi rokami in bi ga še bolj prisrčno, če bi bil imel malo več nastopa. Da bodo pa videli njegovi najbolj zaslepljeni privrženci, kako požrtvovalen je bil, naj omenim samo majhen primer. — Bil sem urednik »Poštnega glasnika«. V tem uredništvu sta bila resnično 5e gg. Otoničar in Šalehar, formelno pa gg. Urbančič (ki je sploh na vsaki špici), Bavdek in, če se ne motim, Apih. — Za svoje delo šemi dobival nagrado jaz, gospoda Otoničar in Šalehar in pa — gospod Urbančič, ki ni pri listu izpolnjeval niti i
dolžnosti kot predsednik, to se pravi, da lista največkrat sploh ni videl, dokler ni bil natisnjen. — Vprašam gospoda »zaščitnika nižjih«, zakaj ni prepuščal popolnoma nezasluženih denarjev rajši ubogemu maksimirancu Bavdeku ali pa Apihu?? — Janko Tavzes, kontrolor na direkciji v Ljubljani.
Priobčujemo ta članek da ne prelomimo dane besede, katero je gospod Tavzes zlorabil, ker samo osebno napada gospoda Urbančiča in mu dela krivico, ne da bi stvarno odgovoril na članek »Nepošten boj«, v katerem je gospod Urbančič samo branil svojo čast. — Gospod Tavzes je s tem člankom obsodil samega sebe in je vsak komentar nepotreben, ker je s tem več ko
preveč pokazal svoje osebno sovraštvo do gospoda Urbančiča. V obrambo g. Urbančiča omenimo le, da je on glavni urednik lista in prejema za delo in skrb 30 D na mesec, med tem ko je prejemal gospod Tavzes za korekturo po 66 Din na mesec. — Izjavljamo, da je to zadnji članek, katerega priobčujemo v tej zadevi. — Časnikarski odsek.
Smrt ne izbira — »Dobrota« podpiral
Odgov. urednik Konrad Šegula, Ljubljana.
Izdaja Zveza poštnih organizacij za Slovenijo v Ljubljani.
Tiska »Narodna Tiskarna« v Ljubljani.
[
trgovina s papirjem
priporoča svoje
pisarniške potrebščine.
Zaloga pohištva
F. Fajdiga sin
v Ljubljani, Sv. Petra c. 17. Ustanov. 1. 1879.
Ima vedno v zalogi vse vrste pohištva kakor tudi madrace vseh vrst. Mizarska in tapetniška delavnica.
Priporoča se
modna trgovina
= T. Eger =
v Ljubljani	Sv. Petra c. 2
Teleion št. 428.	Telefon št. 426
Stavbeno podjetje
Ivan Ogrin, Gmliapo natutije štev. 8
se priporoča za vsa stavbena dela. Cene solidne.
Točna postrežba	(25)
Manufakturna veletrgovina
FELIKS URBAHC, UUBUAHA
Sv. Petra cesta štev. 1
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega blaga po nizkih cenah.	(22)
I	Konfekcijska tovarna
Uti DEBI 8 CIE. Ljiljana
Pisarna	Tovarna
Emonska cesta 8.	Erjavčeva cesta 2.
313	Telefon interurban	249
Najmodernejša in največja tovarna moških, dečjih in fantovskih pblačil.
KONKURENČNE CENE.
I. DAX & SIN, Ljubljana
Gosposvetska ctsta	22
Pisalni stroji „ADLER“ Vozna kolesa Styiria Dürkopp Orožno kolo (Waffenrad) Ceniki zastonj in franko Priporoča svojo bogato zalogo šiva'nih strojev za rodbino in obrt.
Kolesa z motoreti na prvo kolo-
Kunstek & Pleterski
trgovina z manufakturo, modnim blagom, usnjem in kožami
Ljubljana, Vodnikov trif 5.	(24)
Ivan Zakotnik, Ljubljana
mestni tesarski mojster, Dunajska c. 46.
Telefon 379.	Telefon 379.
Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje itd.
Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov.
Parna žaga.	Tovarna furnirja.

Vzajemna lavaroualnica
Ljubljana,	Dunajska c. 17.
PODRUŽNICE:
Zagreb, Sarajevo, Vrbanja ul. 4, Celje Breg 33, Split, Sombor in vseh drugih večjih mestih.
Osn. 1900. T 522. Bz. Uzajamna. Sprejema vsa požarna zavarovanja, premičnin in neprimičnln, življenska zavarovanja v vseh kombinacijah. Najugodnejši pogoji. Edini slovenski zavod.
,, IVI	fc 1 ”
Medic, Rakove & Zanki
tovarna kemičnih in rudninskih barv in lakov Centrala Ljubljana. Podružnica Maribor. Skladišče: Novi Sad.
Ljubljana: Telefon 64.	Brzojavi: MERAKL
Ljubljana: Poštni predal 120.
Emajlni laki. Pravi firnež. Barve za pode. Priznano najboljša in zanesljiva kakovost barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Federweis), strojno olje, karbolinej, steklarski In mizarski klej, pleskarski, slikarski in zidarski čopiči> drugi v to stroko spadajoči predmeti. (18)
Josip Peteline
Sv. Petra nasip 7.
priporoča najcenejši nakup potrebščin za krojače,, čevljarje in šivilje, modno blago, palice, tovarniška zaloga najboljših šivalnih strojev „GRITZNER" v vseh opremah za obrt. Kayser, Adler za čevljarje in krojače
Vsakovrstno usnje in garantirani čevlji domačega izdelka posebno štiapacni za moške, ženske in otroke, kakor tudi finejši iz boksa se dobe pri tvrdki
GAŠPER MAHER
LJUBLJANA	TRŽAŠKA C. 9.
(nasproti tobačne tovarne)
Postrežba točna in solidna!
Poljanska cesta št. 8.	Ustanovljeno 1852.
Teod. Kom, Ljubljana
(prele Henrik korn).
Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. Instalacija vodovodov.
Naprava strelovodov. Kopališke in klosetne naprave. Izdelovanje posod iz pločevine za firnež, barvo, lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (škatle) za konserve.	(11)
Zadružna gospodarska banka d. d. Ljubljana
V lastni palači: Miklošičeva cesta 10.
Račun poštno-ček. urada Ljubljana št. 11.945, Zagreb 39.080.	Telefon štev. 57.
Podružnice: Djakovo, Maribor, Sarajevo, Sombor, Split, Šibenik. — Ekspozitura: Bled.
Interesna skupnost: Sveopća Zanatlijska banka d. d. Zagreb, njena podružnica v Karlovcu, Gospodarska banka d. d. Novi Sad
Kapital in rezerve skupno z afilijacijami čez K 60,000.000*—	Vloge nad K 350,000.000* —
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lomardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne
knjižice ter preskrbuje vse bančne in bor ne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
——— Pooblaščeni prodajalec srečk, državne razredne loterije. .....
Änw )IAOJLVNtt3S ‘O