INTERVJU KRONIKA SPORT Melita Močnik Okorn, Zaradi požara brez doma mentorica in motivatorka ostalo šest ljudi str. 14 Zdaj dosegljivo celo tretje mesto! str. 18 St. 49 / Leto 73 / Celje, 6. december 2018 / Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl Lesjak novi tednik Najlepši čas leta je tu Kljub (pre)hitremu ritmu življenja in zadnja leta vedno večji komercializaciji praznikov, ki včasih meji že na obsedenost, se decembra ritem lahko tudi malo upočasni, če si vzamemo čas zase in za ljube ljudi. Zato si vzemimo čas za občutenje trenutka, za razmislek, radost, hrepenenje, upanje in tudi dobra dela za tiste, ki morda nimajo takšne sreče, da bi uživali te trenutke tako blagodejno kot večina. lil )Ш rmm str. 21 AKTUALNO Drugi krog volitev prinesel nova županska imena str. 2-3 GOSPODARSTVO Podjetje BSH Hišni aparati ima nov distribucijski center str. 4 CELJE Tožba ZD proti občini je zavržena str. 6 ŽALEC Po logističnem centru se jim obeta še hotel str. 8 NASA TEMA' Zakaj Podčetrtek turistično prehiteva Laško? str. 12-13 KULTURA i Celjanka med najboljšimi evropskimi slamerji str. 10 POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO TEŽKIH KRAVAH! NUJNO! INFO: (02) 790 15 60, 031 733 637 ■VI I TRANSPORT PO SLOVENIJI _ BREZPLAČEN! ODKUP KRAV PO VIŠJIH CENAH do 2,60 € + davek (bio + 0,20 €) Aktualne dnevne cene: biki do 3,50 € + davek Aktualne dnevne cene: telice do 3,40 € + davek POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO BIO ŽIVALIH (do 0,20 €). CL O > X CNI TEDENSKA PRODAJA MALIH TELIČK; cca 200-250 kg! > Zagotovljeno plačilo v dveh dneh na vaš bančni račun. "p^ntc- ., d.o.o. Parmova ulica 53, SI-1000 Ljubljana 2 AKTUALNO ZADETKI »Nazarje so postale evropska prestolnica malih gospodinjskih aparatov.« Boštjan Gorjup, direktor podjetja BSH Hišni aparati »Ženske smo nagnjene k temu, da se razdajamo in pričakujemo, da bodo drugi za nas naredili enako. Ker smo pač superženske, ki zmoremo vse. Dokler se ne sesujemo.« Melita Močnik Okorn, podjetnica »Nogomet te nauči brezkompromisnosti in trdega dela. Nauči te, da ne obupaš ob prvi prepreki, da se boriš, za kar si želiš. Trenutki, ki jih delim s soigralkami, s svojo drugo družino, v meni ostanejo za vedno.« Lana Golob, nogometašica »Osvojili smo veliko točko. Morda bi lahko še drugo, a lahko bi tudi Nantes zmagal z desetimi goli razlike...« David Razgor, kape-tan RK Celje Pivovarna Laško »Peklenskega virusa se tako v nebesih kot na zemlji lahko znebimo samo na en način. Okužimo ga s proti-virusom ljubezni. Ta izniči vse učinke zlobe in hudobije.« sv. Miklavž 1 PETEK 5 0 O SOBOTA I I NEDELJA ✓ • ^ 5 O Drugi krog prinesel no Predstavljamo župane, izvoljene minulo nedeljo Volivci v 56 slovenskih občinah so prvo decembrsko nedeljo v 2. krogu volitev izbirali nove župane za prihodnji štiriletni mandat. V naši regiji je bil drugi krog županskih volitev v Braslov-čah, Gornjem Gradu, Šmarju pri Jelšah, Slovenskih Konjicah in Vitanju. Gornji Grad V tej občini so volivci za novega župana izvolili Antona Špeha, ki je prejel 51,57 odstotka glasov. V drugem krogu se je pomeril z dosedanjim županom Stankom Ogradijem. Špeh se je v gor-njegrajsko občino priselil iz sosednje občine Ljubno, kjer je bil še v zadnjem mandatu podžupan. V Gornjem Gradu ima svoje soboslikarsko podjetje. Ogradija je prehitel z 41 glasovi. In kaj novi župan Špeh poudarja: »Moja prva naloga bo zagotovo izvedba projekta gornjegrajske obvoznice. Zanjo smo geodetske odmere že prejeli. Izpostavljam tudi ponovno odprtje trgovine v Novi Štifti in da obdržimo trgovino v Bočni. To je za začetek mojega žu-panovanja poglavitno.« Vitanje V Vitanju so si domačini želeli spremembe. Nekdanji župan Slavko Vetrih, ki je županoval kar tri mandate, je letos po štirih letih premora ponovno kandidiral. Svojega protikandidata Mirka Polutni-ka je premagal s kar 68,24 odstotka. Po njegovem mnenju je dober rezultat odraz stanja v občini, saj je bila nekoč občina zelo uspešna z velikim ugledom. »Za nameček so bili tudi druge stvari ali projekti precej neuspešni in ljudem to ni bilo všeč. Dodatno so se čutili zapostavljene, ker se ni spoštovalo nekaterih pravil, sodelovanje z občinskim svetom ni bilo ravno vzorno.« Čaka ga precej nalog. Prva njegova naloga bo menjava direktorice občinske uprave, saj je bila tudi ona po njegovem mnenju vzrok številnih nepravilnosti in slabega sodelovanja z občinskim svetom. Naslednja naloga bo priprava proračuna. Slovenske Konjice Po dvanajstih letih se z mesta konjiškega župana poslavlja Miran Gorinšek. S tesno večino 52,56 odstotka ga je v drugem krogu županskih volitev premagal Darko Ratajc, dosedanji direktor Zdravstvenega doma Slovenske Konjice. 79 glasov je bilo odločilnih. Na vprašanje, kaj je botrova- Darko Ratajc Anton Špeh Slavko Vetrih Volilna udeležba je bila nekoliko slabša kot pred dvema tednoma. V drugem krogu je svoj glas oddalo približno 46 odstotkov volilnih upravičencev, v prvem pa približno 51 odstotkov volilnih upravičencev. Nov vozni red, pravljični vlaki, spletne vozovnice Živahen december v Slovenskih železnicah Zadnji mesec v letu v Slovenskih železnicah (SŽ) prinaša nekaj novosti: v nedeljo, 9. decembra, bo začel veljati nov vozni red, že nekaj dni je mogoče za vožnje z vlakom vozovnice kupiti tudi na spletu, k živahnemu decembrskemu dogajanju bodo prispevali tudi pravljični vlaki. Nekaj sprememb nov vozni red prinaša tudi na Celjskem: tako bo na primer mednarodni vlak Budimpešta-Celje-Ljubljana v obeh smereh imel postanek tudi v Rimskih Toplicah. »Novosti pravzaprav ni veliko, omenjena sprememba je pomembna zlasti za turiste, saj omogoča dodatno povezavo s termalnimi središčem v Rimskih Toplicah. Omeniti velja tudi boljše povezave s Trstom in tamkajšnjim letališčem. Sicer pa je vozni red na širšem območju Celja še vedno prilagojen obnovitvenim delom na železniški progi Zidani Most-Celje,« je povedal Miloš Rovšnik, pomočnik direktorja Slovenskih železnic. O posebnostih voženj zaradi del SŽ obveščajo potnike na spletnih straneh, kjer se je mogoče tudi podrobneje seznaniti z voznim redom. Po vozovnico za vlak tudi na splet Od konca minulega tedna je mogoče vozovnice za prevoze z vlaki Slovenskih železnic kupiti na spletu, v prihodnjih dneh naj bi to bilo mogoče tudi z mobilno aplikacijo. Zaenkrat je nakup vozovnic mogoč samo za vožnje v notranjem prometu, pri uporabi aplikacije pa pri- haja še do občasnih težav, o čemer SŽ obveščajo tudi uporabniki. »S težavami smo seznanjeni. Treba je upoštevati, da je to nov produkt, ki je še v testnem obdobje uporabe. Pri pritožbah uporabnikov gre tudi za splošne, subjektiv- Miloš Rovšnik, pomočnik direktorja družbe za potniški promet v Slovenskih železnicah, je na železniški postaji v Ljubljani predstavil tudi nov vozni red. AKTUALNO 3 va županska imena lo izvolitvi novega župana, Darko Ratajc odgovarja: »Po dvanajstih letih si ljudje že želijo spremembe, a vseeno je bilo mogoče pričakovati tesen rezultat.« Ratajc do sredine decembra ostaja direktor konjiškega zdravstvenega doma, a v tem času se bo že seznanil z delovanjem občinske uprave in občinskega sveta. Šmarje pri Jelšah V Šmarju pri Jelšah je zmagal Matija Čakš (67,34 odstotka), in sicer pred Davidom Stupico. Dosedanji župan Stanko Šket na tokratnih volitvah ni kandidiral. Novoizvoljeni župan je napovedal: »V prvi vrsti se bom najprej potrudil vzpostaviti normalno delovno vzdušje v občinski upravi. Pregledal bom odprte in že zastavljene projekte. Če bodo transparentni, jih bomo dokončali, sicer pa bom sledil svojemu programu. Ali bom župansko funkcijo opravljal poklicno ali nepoklicno, se še nisem odločil. Vsekakor se moram pogovoriti tako s sedanjimi sodelavci v veterinarski službi kot z novimi v občinski upravi. Veterino imam zelo rad in bom vsaj v nekem delu s tem področjem ostal povezan tudi naprej.« Braslovče Občina Braslovče je dobila novega župana. To je postal mag. Tomaž Žohar, ki je prejel 54 odstotkov glasov, medtem ko je za dosedanjega župana Branimirja Strojanška glasovalo 45 odstotkov volivcev, ki so se udeležili nedeljskih volitev. Kdo bo zaprosil za nadomestilo plače? Župani, ki jim volivci na tokratnih lokalnih niso zaupali novega mandata in jim ne bo uspelo najti druge zaposlitve, lahko zaprosijo za nadomestilo plače v višini 80 odstotkov zadnje mesečne plače. Na Celjskem se od županovanja poslavlja sedem dosedanjih županov. Edina, ki sta že napovedala, da bosta izkoristila trimesečno nadomestilo plače, sta dosedanji braslovški župan Branimir Strojanšek in konjiški Miran Gorinšek. Strojanšek se bo nato kot pravnik ponovno zaposlil pri svojem nekdanjemu delodajalcu - Finančni upravi Republike Slovenije. Gorinšek pa tega, kaj bo počel v bodoče, še ne ve. Dosedanji župan Gornjega Grada Stanko Ogradi o tem, kaj bo počel zdaj in ali bo zaprosil za nadomestilo, še ni razmišljal. Dosedanji župani Občine Tabor Anton Grobler in dosedanji župan Vitanja Mirko Polutnik sta funkciji opravljala nepoklicno, zato do nadomestila nista upravičena. Grobler pravi, da se bo posvetil kmetovanju, s čimer se je ukvarjal že do zdaj. Polutnik bo kot upokojenec več časa namenil stvarem, za katere zdaj ni imel časa. Upokojiti se namerava tudi dosedanji rečiški župan Vinko Jeraj, medtem ko je šmarski Stanko Šket že upokojen. BA, ŠO, BGO, BJ, STO Popravek V prejšnji številki smo pri predstavitvi sestavov občinskih svetov napačno zapisali, da je Milena Poklič v občinskem svetu Slovenske Konjice predstavnica Levice, kar ne drži. Po-kličeva je predstavnica DeSUS. Za napako se opravičujemo. Uredništvo Matija Cakš Tomaž Žohar Žohar, ki je kandidiral z lastno listo Ker se da, je vesel, da so ga občani podprli v tako velikem številu in mu s tem izkazali zaupanje: »Rezultat nedeljskih volitev kaže, da si Braslovčani želijo sprememb. Ena prvih nalog, ki se jih bom lotil, bo izboljšanje učinkovitosti občinske uprave. Osredotočil se bom tudi na gradnjo žage v Šma-tevžu. Naložba je vredna kar 40 milijonov evrov, prinesla pa bo 160 novih delovnih mest.« Bo dvig plač dvignil tudi ceno oskrbnin? Najslabše plačani odhajajo iz domov Ob napovedanih povišanjih plač v javnem sektorju so se začeli tudi pozivi določenih organizacij, ki opozarjajo na posledice tega ukrepa. V Skupnosti socialnih zavodov Slovenije se pridružujejo pozivu Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije naj odgovorni za napovedana povišanja plač zagotovijo potrebna dodatna sredstva. Skupnost pri tem poudarja, da se domovi za starejše brez dodatnih sredstev ne bodo mogli izogniti povišanju cen oskrbnin. Sploh ob upoštevanju, da vlada še ni pokrila niti dvigov plač, o čemer se je s sindikati dogovorila lani. »Zaposleni v domovih za starejše si zaslužijo boljše plačilo, saj opravljajo zahtevno in odgovorno delo, vendar nasprotujemo temu, da bi vlada breme višjih plač prevalila na starejše in njihove svojce - in to že drugo leto zapored. Povsem jasno je, da se brez zagotovitve dodatnih sredstev domovi ne bodo mogli izogniti podražitvam oskrbnin,« pravi sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Jaka Bizjak. »Hkrati smo presenečeni, da se je po neuradnih informacijah v pogajanjih med vlado in sindikati skoraj povsem spregledalo najslabše plačane delavce v domovih za starejše, kot so kuharji, ki bodo deležni le malenkostnih zvišanj. Gre za kadre, ki odhajajo iz domov za starejše, saj jim lahko v gospodarstvu ponudijo občutno boljše plačilo. Kadrovske težave pri teh poklicih so zato v nekaterih domovih že komaj obvladljive, saj mnogokrat za razpisana delovna mesta ni več prijavljenih kandidatov,« opozarja Bizjak. Na Ministrstvu RS za zdravje sicer pravijo, da se vlada zaveda, da bo do finančnih posledic zaradi dogovora s sindikati prišlo: »Sredstva bodo zagotovljena v okviru obstoječih sistemov financiranja za povečane stroške dela, ki izvirajo iz tega dogovora.« SŠol Zaradi lanskega dviga plač, ki je v domovih za starejše povečal maso plač zdravstvenega kadra za 8 do 10 odstotkov, vlada pa kljub večkratnim pozivom ni uskladila cen zdravstvenih storitev s povečanimi stroški dela, je približno 50domov že vložilo tožbe proti Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije. ne ocene, včasih tudi za nepravilno uporabo aplikacije. Vse te povratne informacije upoštevamo, zato da bomo lahko izboljševali uporabniško izkušnjo,« je še povedal Miloš Rovšnik. Prvi dan delovanja spletne aplikacije, v petek, so v Slovenskih železnicah zabeležili sto nakupov, kar je v skladu z njihovimi pričakovanji. Osnovna cena vozovnice, če jo kupimo na spletu, sicer ni cenejša od nakupa na blagajni, se je pa z njo mogoče voziti na vseh vlakih, tudi hitrejših, kot je ICS, kar je ugodnost za potnike. Sicer pa bodo po Rovšnikovih besedah cenovno politiko nakupa vozovnic na spletu še nadgrajevali. Pravljični vlaki uspešnica Tudi letošnji konec leta bodo vožnje v Slovenskih železnicah popestrili t. i. pravljični vlaki, ki bodo vozili obiskovalce v Pravljično deželo v Celju. Prvi vlak, na katerem bodo potnike razveseljevale pravljične vile, bo iz Maribora pripeljal 14. decembra, do konca leta bodo ob določenih dneh vlaki vozili tudi iz Ljubljane, Velenja, 29. decembra bo spet pripeljal pravljični vlak iz Zagreba. »Pobudnica teh vlakov je bila Vladimira Skale, snoval- ka celjske Pravljične dežele, idejo smo v Slovenskih železnicah pograbili in večletne izkušnje kažejo, da je bila to dobra odločitev. Kajti to pomeni promocijo potovanj z vlaki, hkrati je Celje kot turistična destinacija bolj povezano s širšim slovenskim prostorom,« je še sklenil Miloš Rovšnik. ROBERT GORJANC Foto: Slovenske železnice radio celie Podjetje za časopisno in radijsko dejavnost, d.o.o. razpisuje DELOVNO MESTO ODGOVORNI UREDNIK RADIA CELJE OD VAS PRIČAKUJEMO: - VII. stopnjo izobrazbe ustrezne smeri, - najmanj 5 let delovnih izkušenj v novinarstvu, - primeren glas za vodenje oddaj, - organizacijske, vodstvene in komunikacijske sposobnosti, - kreativnost, - delo v skupini, - znanje tujega jezika (angleščina ali nemščina), - vozniški izpit B-kategorije. NUDIMO: - delovno razmerje za nedoločen čas s 6-mesečnim poskusnim delom, - delo v podjetju z več kot 70-letno tradicijo, - možnost osebnega razvoja. Kandidati morajo k vlogi priložiti PREDLOG PROGRAMSKE ZASNOVE RADIJSKEGA PROGRAMA. Kandidati oddajte pisno prijavo do 15. 12. 2018 na naslov: NT&RC, d. o. o., Prešernova 19, 3000 Celje, za razpis, ali na e-naslov: razpis@nt-rc.si novi tednik 4 GOSPODARSTVO Nazarje prestolnica Evrope V BSH Hišnih aparatih še bolj utrdili svoj položaj največje evropske tovarne malih gospodinjskih aparatov - Prihodnje leto nov razvojni center Na otvoritev osrednjega distribucijskega centra v BSH Hišnih aparatih so poleg vodilnih v podjetju prišli tudi predstavniki lastnika, lokalne skupnosti in države (z leve): Christian Schüller, Tomaž Mihelič, Boštjan Gorjup, Wolfram von Ohain, Matej Pečovnik, Matija Petrin, Jernej Tovšak in Jani Berložnik. Po dveh poslovno-logističnih halah za vhodne materiale imajo v nazarski tovarni BSH še nov, 4.500 kvadratnih metrov velik prostor za skladiščenje končnih izdelkov. Z otvoritvijo osrednjega distribucijskega centra so v nazarski tovarni BSH Hišni aparati zaključili nekajletno posodobitev logističnih procesov. Začeli so leta 2010, ko so prenovili notranje transportne poti, nato so lani v sodelovanju z dolgoletnima poslovnima partnerjema, podjetjema Pfeifer in Transporti Jožef Melavc, pridobili dve poslovno-logistični hali za vhodne materiale, zdaj imajo še nov, 4.500 kvadratnih metrov velik prostor za končne izdelke. »Gradnja vseh treh skladišč je bila nujna in predvsem pomeni, da rastemo in da tovarna povečuje proizvodnjo,« pravi direktor Boštjan Gorjup. Z lani zgrajenima poslovno--logističnima halama so BSH Hišni aparati pridobili 9.000 kvadratnih metrov prostora za materiale in komponente, ki jih potrebujejo pri izdelavi malih gospodinjskih aparatov. V novem osrednjem distribucijskem centru, ki je stal 5,4 milijona evrov, je nekaj več kot 5.000 paletnih mest. Stavba je zgrajena po najvišjih standardih in varnostnih zahtevah in je energetsko učinkovita, je povedal tehnični direktor Matija Petrin. »Glavna naloga centra je začasno skladiščenje končnih izdelkov, narejenih v Nazarjah, ki jih bomo pošiljali v druga regijska skladišča. To pomeni, da bomo neposredno oskrbovali številne trge, od Španije, Francije, Italije, Poljske, Švedske, Rusije in Velike Britanije do Severne Amerike. Poleg tega bomo lahko neposredno oskrbovali tudi trgovska središča po Sloveniji.« Čeprav je nov distribucijski center velik, so v njem na novo zaposlili le petnajst ljudi. Delovni procesi v njem so namreč v celoti avtomatizirani in digitalizirani. Na leto iz tovarne 13 tisoč tovornjakov Kot pravijo v BSH Hišnih aparatih, sta bila prenova logističnih procesov in širitev skladiščnih prostorov nujna, saj je tovarna v 25 letih, odkar je njena 100-odstotna lastnica mednarodna Skupina BSH, še zlasti pa v zadnjih desetih letih, krepko prerasla svoje okvirje. »Nazarje so postale evropska prestolnica malih gospodinjskih aparatov,« pravi Boštjan Gorjup. Kako je v tem času zrasla tovarna, med drugim govorijo tudi naslednji podatki. Količinsko se je proizvodnja podvojila, vrednostno potrojila, število zaposlenih je preseglo številko 1.300, še zlasti se je povečalo število inženirjev. Pomembno je tudi, poudarja Gorjup, da so se v zadnjih desetih letih za kar 100 odstotkov povišale plače. BSH Hišni aparati danes niso samo največja in tudi najbolj pomembna tovarna v Skupini BSH. V Nazarjah je namreč tudi središče, iz katerega Skupina upravlja svoje tovarne v devetih državah tako imenovane regije Adriatic East, tam sta tudi sedež kompetenčne-ga centra za razvoj aparatov za pripravo hrano in središče oddelka za razvoj aparatov za tople napitke. »Izdelujemo vse, od najbolj enostavnih paličnih mešalnikov za 15 evrov, do zapletenih vgradnih aparatov, vrednih tudi 4.000 evrov,« pravi Matija Petrin. O tem, kolikšne količine različnih malih gospodinjskih aparatov »prihaja« iz nazarske tovarne, priča tudi podatek, da je pred desetimi leti iz tovarne izdelke odpeljalo 6.500 tovornjakov, danes v enem letu 13.000 tovornjakov prepelje za kar 80 tisoč ton tovora. Še več dovršenih in zanimivih aparatov Z novimi skladiščnimi prostori so v BSH Hišnih aparatih za nekaj časa zadostili vsem potrebam, ki jih imajo na tem področju. Pomembno je tudi, pravi Boštjan Gorjup, da so zaradi novih stavb razbremenili obstoječe proizvodne prostore, kar bo omogočilo nadaljnji razvoj tovarne. »Potreb po kakšnih novih skladiščih ali distribucijskih centrih res nimamo več, vendar širitve tovarne s tem še ni konec. Prihodnje leto bomo začeli graditi še eno stavbo, še bolj pomembno od teh treh, ki smo jih pridobili v zadnjih dveh letih. Zgradili bomo nov, 3.000 kvadratnih metrov velik razvojni center. Omogočil nam bo razvoj še več dovršenih in zanimivih malih gospodinjskih aparatov, seveda pa tudi še več delovnih mest za razvojne inženirje.« Koliko novih zaposlitev načrtujejo, Gorjup še ne želi razkriti. Trenutno je v podjetju zaposlenih 200 »razvojnikov«. Letos brez rekorda Lani so BSH Hišni aparati imeli 347 milijonov evrov prihodkov in 12 milijonov evrov čistega dobička. Boštjan Gor-jup še ne razkriva, kako BSH Hišni aparati poslujejo letos. Pravi le, da zaradi težav na trgih Rusije, Turčije in Kitajske rezultati letos ne bodo rekordni, tudi lanskega rekorda 8,1 milijona aparatov ne bodo presegli. »Proizvodnjo smo letos morali nekoliko prilagoditi razmeram na svetovnem trgu, ampak za prihodnje leto nam spet kaže dobro,« napoveduje Gorjup. JANJA INTIHAR Foto: GrupA Ogrevajte ceneje tudi to zimo! ZEMELJSKI PLIN PO ZNIŽANI CENI. Pokličite 03 425 33 53 ali nas obiščite na www.energetika-ce.si in si čim prej zagotovite nižje račune. ENERGETIKA CELJE Nekdanji Garant že skoraj v celoti prodan Šest let po začetku stečaja je na šest hektarjev velikem tovarniškem kompleksu Garanta brez novega lastnika le še 3.000 kvadratnih metrov veliko parkirišče pred vhodom v tovarno. Pred kratkim je namreč stečajni upraviteljici Mileni Sisinger uspelo prodati tudi večje zemljišče s skladišči. Za nekaj manj kot pol milijona evrov, kolikor je na dražbi znašala tudi izklicna cena, je nepremičnino kupilo uspešno družinsko podjetje Anton Blaj iz Griž, ki se ukvarja s proizvodnjo zahtevnejših vijakov. Čeprav je sodišče k sklenitvi kupoprodajne pogodbe že dalo soglasje, v podjetju načrtov, ki jih imajo na Polzeli, še ne želijo razkriti, dokler postopek prodaje ne bo v celoti zaključen. Direktorica Petra Blaj je povedala le, da so se za nakup zemljišča in dveh skladišč odločili zato, ker potrebujejo prostor za širitev svoje dejavnosti. Do lani so del tovarniškega kompleksa že imeli v najemu, vendar ne tega, ki so ga zdaj kupili. Spomnimo, da je aprila letos upravno stavbo nekdanjega Garanta s trgovino in skladiščem kupila družba Matis pohištvo. Za stavbo je plačala 250 tisoč evrov. Že lani pa je dobro polovico kompleksa kupilo podjetje Edit iz Braslovč, ki se ukvarja s prodajo pakirnega materiala. Za nepremičnino, ki jo sestavljajo proizvodni prostori s kotlovnico in skladiščem, je plačalo 1,3 milijona evrov. JI GOSPODARSTVO 5 Celjski gospodarstveniki so si za kraj letošnjega prednovoletnega srečanja izbrali Slovensko ljudsko gledališče v Celju. Regijsko gospodarstvo raste tudi letos Člani celjske in velenjske gospodarske zbornice, celjske obrtno-podjetni-ške zbornice ter župani in poslanci iz Savinjske statistične regije so si letos za kraj svojega tradicionalnega prednovoletnega srečanja izbrali Celje. Prišlo jih je nekoliko manj kot lani, razpoloženje med njimi pa ni bilo nič manj prešerno. Večina podjetij je namreč tudi letos poslovala zelo dobro. Gospodarstvo celjske regije je lani ustvarilo 6,3 milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar 9 odstotkov več kot leta 2016, takšna rast se nadaljuje tudi v letu 2018, je povedal Izidor Krivec, predsednik Regionalne gospodarske zbornice Celje in direktor Celjskih mesnin. Brez- poselnost se je letos z 12,5 odstotka znižala na 8 odstotkov, za prav toliko odstotkov se je povečala zaposlenost. Spodbudno je tudi, da se je v regiji povprečna neto dodana vrednost na zaposlenega z lanskih 36.500 evrov letos zvišala na 37.500 evrov. »Pričakujem, da bodo v regiji tudi letošnji rezultati poslovanja dobri, žal pa za prihodnje leto napovedi niso najbolj optimistične. Mednarodni trgi se ohlajajo, kar za našo regijo in za celotno slovensko gospodarstvo, ki sta izvozno naravnava, ni dobra novica. Podjetja bodo morala biti pri poslovanju zelo previdna in bodo pri delitvi zasluženega potrebovala veliko razuma,« je opozoril Krivec. Po njegovem mnenju bi največ težav lahko bilo v dejavnostih, ki so vezane na avtomobilsko industrijo, in tudi v tistih, kjer dodana vrednost na zaposlenega ni dovolj velika. Krivec se je odzval tudi na zahtevo o dvigu minimalne plače in dejal, da gospodarstvo in zbornica nista proti povečanju, vendar mora ostati v okviru možnosti, ki jih imajo podjetja. »Plače niso naraven pojav in ne padejo z Lune,« je dejal direktor Celjskih mesnin, ki pričakuje, da bo uskladitev minimalnih plač rezultat dogovora socialnih partnerjev in ne populizma nekaterih političnih strank. JI Foto: GrupA Unior z več prihodki in manj dobička Skupina Unior letos posluje po načrtih in je v prvih devetih mesecih zadolženost pri bankah znižala za 8,2 milijona evrov. Tako skupina kot matična družba sta imeli nekoliko več prihodkov od prodaje kot v enakem lanskem obdobju, čistega dobička je bilo manj. Celotna skupina, ki jo poleg matične družbe sestavlja 16 odvisnih podjetij doma in v tujini, je v devetih mesecih ustvarila nekaj manj kot 184 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je za tri milijone več kot v enakem lanskem obdobju. Čisti dobiček, ki je znašal deset milijonov evrov, pa je bil za tri milijone manjši. Ob tem v Uniorju poudarjajo, da letos v skupini ni več družbe RTC Krvavec, ki je prejšnja leta pomembno prispevala tako k obsegu prihodkov kot dobička. Razloge za manj čistega dobička kot lani v družbi pripisujejo tudi dejstvu, da so se letos cene jekla povišale, kar je negativno vplivalo predvsem na poslovanje njihovih kovačnic na Kitajskem in Hrvaškem. Dve tretjini prihodkov skupine so ustvarili v Zrečah, kjer je trenutno zaposlenih 1.819 ljudi. Lahko bi jih bilo zaposlenih še več, pravijo v podjetju, vendar imajo težave pri iskanju usposobljenih kadrov. Tako kot skupina je tudi matična družba v prvih devetih mesecih povečala prihodke, čisti dobiček, ki je znašal malo več kot šest milijonov evrov, je bil nekoliko nižji. Najvišjo rast prihodkov tudi letos beleži program Odkovki, ki dela skoraj v celoti za avtomobilsko industrijo. Ta program je imel že lani rekordno prodajo, letošnja naj bi po napovedih presegla 100 milijonov evrov in glede na rezultate v prvih devetih mesecih mu bo to tudi uspelo. Večjo prodajo kot lani je imel tudi program Ročno orodje, za lanskimi rezultati pa krepko zaostaja program Strojegradnja, kar pa so v podjetju pričakovali. Po načrtih bodo namreč v tem programu več kot polovico letnih prihodkov ustvarili šele v zadnji četrtini leta. JI Ni kupca za staro elektrarno Stara elektrarna in zemljišča v skupni izmeri 5.000 kvadratnih metrov ostajajo v rokah hčerinske družbe Premogovnika Velenje PV Invest. Do 29. novembra namreč nihče ni oddal ponudbe za nakup te industrijske stavbe. Skupina Premogovnik Velenje bo rok za prodajo stavbe, ki v slovenskem prostoru velja za industrijski arhitekturni biser, podaljšala. Izklicna cena ostaja nespremenjena, to je 580.000 evrov, dokončno pa bodo ceno oblikovali v pogajanjih s potencialnim kupcem, so sporočili iz službe za odnose z javnostmi. Skupina Premogovnik Velenje sicer že dlje časa prodaja premoženje, ki ni povezano z njeno osnovno dejavnostjo. Kupce išče še za Športni center jezero z Belo dvorano, Avtokamp Jezero ter za nekaj stanovanj in zemljišč. TS Paradižnik grejejo že leto dni V braslovškem podjetju Kronoterm, ki zadnji dve leti deluje v novih prostorih ob avtocestnem priključku v Šentruper-tu, so z letošnjim poslovnim letom zadovoljni. Zabeležili so rast prodaje tako na domačem kot tujem trgu in se usmerili v izdelavo industrijskih toplotnih črpalk. Letošnji december mineva hova toplotna črpalka ogre-natanko leto dni, odkar nji- va rastlinjake prekmurskega ■ "Ji I t У£ ! Podjetje Kronoterm zadnji dve leti deluje v novih prostorih ob avtocestnem priključku v Šentrupertu. V tem času je na novo zaposlilo dvajset delavcev. Tako je danes v podjetju skupaj zaposlenih 70 ljudi. podjetja Lušt, ki prideluje paradižnike. Direktor Kronoter-ma Bogdan Kronovšek pravi, da nameravajo že prihodnje leto spomladi na trg dati povsem novo linijo toplotnih črpalk »zrak - voda«, ki bodo tišje, enostavnejše za uporabo, vsebovale pa bodo novo, okolju prijaznejše hladivo. »Linija teh novih toplotnih črpalk bo rezultat kompetenc in znanj, ki smo jih v zadnjih letih dobili s pomočjo Kom-petenčnega centra za razvoj kadrov v sodobnem trajno-stnem gradbeništvu. Vsa ta znanja, kako se obrniti k uporabnikom tako z vidika oblike kot uporabe izdelkov, smo združili in uporabili pri razvoju te nove linije toplotnih črpalk.« Za prepoznavno blagovno znamko Kronoterm je bil nosilni partner v Kompetenčnem centru za razvoj kadrov v sodobnem trajnostnem gradbeništvu, v katerem je sicer sodelovalo 23 podjetij, ki skupaj zaposlujejo 1.500 ljudi. Ta so s pomočjo evropskega in državnega denarja organizirala različna izobraževanja za svoje zaposlene, s katerimi so ti izboljšali svoje kompeten-ce, produktivnost in ustvarjalnost. Braslovško podjetje s sedemdesetimi zaposlenimi se je po besedah namestnika direktorja dr. Deana Besednjaka v minulih dveh letih vključilo v 240 zunanjih in 120 notranjih usposabljanj. »V podjetju smo na osnovi tega zasnovali naš notranji projekt razvoja kompetenc za krepitev blagovne znamke. Ker ni enostavnega recepta, kako okrepiti blagovno znamko, je treba razvijati različne veščine in kompe-tence na različnih ravneh v podjetju. Pri tem nam je sodelovanje v kompetenčnem centru prišlo še kako prav. Začeli smo spreminjati tisto, kar je najtežje v podjetjih, to je način razmišljanja.« ŠO novatelrrßbil @NOVATEL.SI MOBII NOVATEL.SI mobilni PAKETI in ^ paket novi A Klici v slovenska omrežja 150 min OO min v omrežju NOVATEL SMS/MMS 150 M««™™™ Prenos podatkov 1,5 GB Od tega v EU 1,5 GB ZA VSE GENERACIJE * paket novi C r*e Klici v slovenska omrežja OO min Klici iz slo v EU 50 min SMS/MMS OO 14,99€ Prenos podatkov 50 GB Od tega v EU 5,46 GB Cen« so v Cene so v EUR In vključujejo DDV. Operater si pridržuje pravico spreminjati vsebine ln cene naročniških paketov. Storitve Izven zakupljenih količin se zaračunavajo po ceniku: dodatna minuta=0,06€, dodatni SMS=O,0S€, dodatni MB prenosa=0,005€. Morebitne stroške dostave pri pošiljanju mobilnih aparatov plača kupec. Splošni pogoji paketov, cenik z ostalimi storitvami In storitvami v tujini se nahajajo na spletni strani mobil.novatel.si. na Novatelovlh prodajnih mestih ln na sedežu podjetja NOVATEL d.o.o., Bukovžlak 101, BOOO Celje. Fotografije so simbolične. Pridržujemo si pravico do tiskarskih napak, pomot, tehničnih sprememb, možnosti In pogojev dobav, sprememb postopkov in programa. Vse blagovne znamke v tiskovini so last njihovih lastnikov. Pokličite za več informacij! 082800820 6 IZ NAŠIH KRAJEV Tožba proti občini je zavržena Sodišče: občina je imela pravico odvzeti denar Zdravstvenemu domu Celje CELJE - Upravno sodišče je zavrglo tožbo sindikatov v Zdravstvenem domu Celje, predstavnike zaposlenih v svetu zavoda in strokovnega sveta proti Mestni občini Celje, poroča Delo. Kot je znano, je bil razlog za tožbo 1,2 milijona evrov. Šlo je za dobiček zdravstvenega doma, ki ga je Mestna občina Celje na podlagi sprejetega odloka odvzela in ga prenesla v proračun. To je občina storila na podlagi spremembe odloka o ustanovitvi zdravstvenega doma, ki ga je celjski mestni svet sprejel v začetku leta 2016. Po mnenju tožnikov je bil odvzem presežka prihodkov nad odhodki nezakonit, saj bi ta denar morali uporabiti za dejavnosti, zaradi katerih je bil zdravstveni dom ustanovljen. Takrat se je omenjalo, da bi lahko s tem denarjem zgradili nov prizidek k zdravstvenemu domu. Sprejeti odlok so vlagatelji tožbe najprej spodbijali na ustavnem sodišču, ki pa o zadevi ni razsojalo, ker za to ni pristojno, in je tožnike usmerilo na upravno sodišče. Občina je nato zdravstvenemu domu ponudila prostore v Gregorčičevi ulici 6, kar je nasproti zdravstvenega doma in od koder so se morali seliti Center za socialno delo Celje, a tudi nekatera društva, ki so imela tam svoje prostore, ter več stanovalcev. V prihodnjih mesecih naj bi se iz te stavbe preselilo celo Delovno sodišče Celje. V Zdravstvenem domu Celju so - podpisani pod tožbo - v času vložitve tožbe trdili, da je takšna selitev oziroma ureditev prostorov v drugi stavbi nepotrebna, glede na to, da bi lahko z denarjem, ki ga je odvzela občina, uredili prizidek in da bo ureditev prostorov v Gregorčičevi ulici stala še več, kot znaša znesek, ki ga je občina odvzela zdravstvenem domu. Projekt selitve v stavbo čez cesto je obsežen in zahteven s finančnega, z medicinskega in logističnega vidika. Stavbi naj bi tudi povezali, vendar so bili načrti, kako to storiti, dolgo časa nejasni. Medtem ko je najprej spomeniška služba nasprotovala nadhodu, ki bi stavbi povezal, naj bi zdaj takšen način povezave odobrila. Obnova te stavbe je načrtovana za pomlad 2019. SŠol, RG URADNE URE PONEDELJEK in SREDA: 8.00-10.00 in 11.00-14.00 PETEK: 8.00-10.00 in 11.00-13.00 info@vo-ka-celje.si (03) 42 50 300 Približno sedem tisoč obiskovalcev na Glavnem trgu je z navdušenjem pospremilo prižig praznične razsvetljave v Celju. CELJE - Ob prisotnosti pravljičnih junakov in po odštevanju večtisočglave množice na Glavnem trgu je novo-stari celjski župan Bojan Šrot na prvi dan zadnjega meseca v letu prižgal praznično razsvetljavo v knežjem mestu. Ko je na uvodni prireditvi Pravljičnega Celja župan pritisnil na rdeči gumb in je zasvetilo tisoče lučk, so obiskovalci praznično podobo Celja pospremili z velikim navdušenjem. »Zadišalo bo po piškotih, čaju, kuhanem vinu, srečali boste pravljične vile, palčke, obiskala vas bosta Miklavž in Božiček, predvsem pa boste v prazničnem decembru v mestu srečali prijatelje in prav je, da se z njimi pogovorite in poveselite,« je v svojem kratkem govoru povedal celjski župan Bojan Šrot in se ob tem zahvalil občanom, ki so tudi letos mestu darovali smreke. Hkrati je pozval tudi h kakšnemu dobrodelnemu dejanju, ki človeku lahko polepša dan. Po ocenah glavnega organizatorja Pravljičnega Celja, Zavoda Celeia Celje, se je dogodka udeležilo sedem tisoč ljudi. Hkrati s prižigom praznične razsvetljave se je začel tudi božično-novoletni sejem, prva svečka je zagorela tudi na adventnem vencu, ki ga je na »zvezdi« tudi letos postavila Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje. RG Foto: SHERPA m-> Po trgu z baklami BRASLOVČE - Prosvetno društvo je pravljično razsvetljavo tudi letos prižgalo na prvo adventno nedeljo. Letošnji praznični dogodek, ki že tradicionalno napove pestro decembrsko dogajanje, so člani društva pripravili nekoliko drugače. Organizirali so pohod z baklami po občini. Na vsaki postojanki so postopoma prižigali lučke in tako praznično razsvetlili ves trg. ŠO, Foto: TT Eno osrednjih prizorišč prazničnega dogajanja v Laškem bo tudi letos drsališče pri kulturnem centru. Na ledu in s snežinkami v praznični mesec LAŠKO - Praznične lučke so na nedeljski prireditvi na drsališču prižgali tudi v Laškem. Drsališče je bilo polno radoživih otrok, ki jih je prišel pozdravit Miklavž iz Miklavževe operete, obiskovalci so lahko uživali ob taktih Laške pihalne godbe ter korakih mažoret. Po glasnem odštevanju zbrane množice je župan s snežinko prižgal praznične luči tako kot lani na prvo adventno nedeljo. Po prižigu luči so zbrani lahko prisluhnili še domačemu duetu Saški Nemec in Sari Požin, ki sta pričarali čarobno vzdušje. Dogajanje je popestril še Miklavžev sejem s pestro lokalno ponudbo pridelovalcev. RG, foto: Boris Vrabec IZ NAŠIH KRAJEV 7 Kako dolgo bodo blažili podražitve na položnicah? Šaleške občine še vedno subvencionirajo cene toplotne energije - Varčuje tudi velenjska komunala VELENJE, ŠOŠTANJ - Čeprav je zima zaenkrat še mila, marsikoga obremenjuje misel na stroške ogrevanja, ki se bodo zvrstili v ogrevalni sezoni. V dveh šaleških občinah se cene toplotne energije naj ne bi podražile, pravijo na velenjski komunali in v velenjski občini. Se pa postavke na računih lahko spremenijo, če bo Teš znova podražil cene proizvodne toplotne energije. Komunalno podjetje Velenje toplotno energijo iz šo-štanjske termoelektrarne dobavlja 31.000 gospodinjstvom in 600 poslovnim odjemalcem v dveh šaleških občinah. Slednje je lani maja presenetila odločitev Teša, da toplotno Direktor Komunalnega podjetja Velenje mag. Gašper Škarja energijo podraži za 57 odstotkov - z 11 na približno 17 evrov za megavatno uro. Mestna občina Velenje uporabnikom ceno še vedno subvencionira, saj gospodinjski in poslovni odjemalci plačajo 3,7 evra na megavatno uro manj kot znaša polna cena variabilnega dela cene toplotne energije. Subvencija za industrijske odjemalce ne velja več. Tudi šoštanjska občina ceno subvencionira. Vsako gospodinjstvo zaradi subvencije do polne cene daljinskega ogrevanja letno prihrani okoli 47 evrov Direktor Komunalnega podjetja Velenje mag. Gašper Škarja pravi, da bodo cene še naprej ostale na enaki ravni kot doslej. »Sprememb cen toplotne energije na načrtujemo, tudi v načrtu za leto 2019 smo ohranili dosedanje cene. Če se bodo spremenile postavke vhodnih energentov, torej cene proizvodnje toplotne energije, pa se bomo temu morali prilagoditi.« Škarja dodaja, da Teš ali agencija za energijo doslej uradno nista napovedala morebitnih sprememb cene toplotne energije, enako pravijo v občini. Na slednjo smo naslovili tudi vprašanje, kako dolgo še namerava subvencionirati strošek toplotne energije, vendar konkretnega odgovora nismo prejeli. Zahtevanih podatkov še ni Velenjska občina je že pred časom od Teša zahtevala podatke o ceni vhodnih ener- Po vodi je splavalo milijon evrov SOLČAVA - V ponedeljek se je iztekel rok za prijavo škode po zadnjem neurju z vetrolomom in poplavami. Gre za neurje, ki je prizadelo Občino Solčava 29. in 30 oktobra letos. V tej občini je nastala precejšnja škoda, ki jo je občinska uprava prijavila republiški upravi za zaščito in reševanje. Oškodovanci so lahko na občini prijavili škodo na kmetijskih površinah, delno poškodovanih stavbah ter na prometni in elektro infrastrukturi. Celotna škoda po zadnjem neurju, ki je bila prijavljena na občini, znaša 1,1 milijona evrov. Škoda v gozdovih in na gozdnih cestah v ta znesek ni všteta. Gozdarji ocenjujejo, da je vetrolom poškodoval dobrih trideset tisoč kubičnih metrov lesa. Od 1,1 milijona evrov škode je nastalo za kar milijon evrov škode na vodotokih. Velika količina dežja je povzročila veliko škode tudi na občin- skih cestah, kjer je ocenjena na 74 tisoč evrov. Precej cest je še vedno makadamskih. Na gozdnih cestah je po ve-trolomu zaradi sanacije povečan promet, kar povzroča na njih dodatno poškodovanost. Oktobrski veter je uničil tudi streho manjšega gospodarskega poslopja. »S sredstvi občinskega proračuna ter proračuna gozdarjev za vsakoletno obnovo cest vse to težko saniramo,« je povedala županja Solčave Sejem bil je živ CELJE - V nedeljo zvečer je zaprl vrata mednarodni sejem erotike Slo-verotika. Prireditev, ki je trajala tri dni, je bila že enajsto leto. Vsako leto privablja številne obiskovalce iz različnih delov Slovenije. V dvorani Golovec jo pripravlja družba Celjski sejem. »Moram reči, da je bila izvedba letošnjega sejma nekaj posebnega. Zadovoljni smo in želim si še več takšnih izvedb,« je po zaprtju sejma povedala Katja Gor-šek, ki je v družbi Celjski sejem med Odplake v Savinji CELJE - Celjski ribiči so v torek opazili odplake, ki so tekle v Savinjo iz čistilne naprave v Tremerju. Po besedah predsednika RD Celje Štefana Zidan-ška ribiči niso uspeli dobiti ustreznih podatkov o tem, kaj se dogaja. Dogajanje je pojasnil Roman Kramer, vodja obrata za čiščenje odpadne vode pri celjski Voka. »Gre za načrtovan poseg na čistini napravi, kjer smo morali po 15 letih obratovanja menjati črpalke na vhodnem črpališču, saj so bile izrabljene. V skladu z našim okoljevarstve-nim dovoljenjem smo najavili motnjo v delovanju naprave in o tem deset dni prej obvestili inšpekcijo. Drugače ne moremo tega opraviti, kot da odplake v tem času tečejo v Savinjo,« je pojasnil in dodal, da ribičev o tem res niso obvestili, a po njegovem ni bilo nevarnosti za ribe. 80 tisoč evrov vreden poseg so medtem izvajalci že končali. TC drugim zadolžena za Sloverotiko. »Veliko truda vložimo, da zagotovimo obiskovalcem maksimalno izkušnjo, ki jo je tu mogoče doživeti,« je dodala. Letošnji program je opisala kot veliko bogatejši in z več nastopajočimi. Za obiskovalke in obiskovalce - vseh je bilo enajst tisoč - je bilo vsak dan na voljo po trideset različnih erotičnih predstav. Poleg tega so se lahko ustavili ob stojnicah s pestro ponudbo erotičnih pripomočkov, spodnjega perila ... Med obiskovalci sejma je bilo veliko žensk, ki jih je vsako leto več. Prireditev sta povezovali Jasna Kuljaj in Oriana Girotto. Varnejši pred vlaki POLZELA - Uporabniki državne ceste med Polzelo in Ločico ob Savinji so od prejšnjega tedna bistveno varnejši. Po zaslugi kar nekaj časa načrtovanih železniških zapornic vlaki na železniški progi Celje-Velenje zanje niso več tako velika nevarnost. Vztrajnost polzelske občine se je, kot kaže, le izplačala. Ministrstvo za infrastrukturo je v sodelovanju s Slovenskimi železnicami nivojski prehod le dopolnilo z dvema polzapornicama. Od skupno 14 železniških prehodov na območju polzelske občine so tako od letošnjega decembra zavarovani že štirje, kar pa je glede na to, da železniška proga prečka tudi strnjena naselja, še vedno premalo. Župan Jože Kužnik pravi, da si bodo zato še naprej prizadevali, da tudi druge nivojske prehode časoma ustrezno zavarujejo oziroma preoblikujejo. ŠO In kako ocenjuje letošnji celjski mednarodni sejem erotike dober poznavalec tega področja, novinar Iztok Gartner iz Celja? »Glede na to, da sem bil pred nekaj tedni na Venusu v Berlinu, na največjem erotičnem sejmu na svetu, sem se na Celje naprej moral privaditi,« je povedal voditelj edine erotične televizijske oddaje v Sloveniji. »Vseeno želim pohvaliti organizatorje, ki so se trudili v Celju že enajsto leto in so povabili tudi svetovne zvezde. Če ocenjujem od ena od deset, bi dal Celju oceno sedem,« je dejal Gartner. BJ gentov, na podlagi katerih temeljijo izračuni nove cene ogrevanja. Teš je razkritju nasprotoval in se je pritožil Informacijskemu pooblaščencu. Ta je pritožbo zavrnil. Termoelektrarna je zaradi nasprotovanja razkritju podatkov vložila še upravni spor. Vseh vhodnih podatkov, iz katerih bi lahko izračunali stroške proizvodnje toplote, tako v občini kot na komunali še niso prejeli. Vpletene strani se o cenah še pogajajo, a dogovora o sprejemljivejši ceni toplotne energije še niso dosegle. Glede na vedno večje stroške, ki jih ima Teš z emisijskimi kuponi, je pocenitev toplotne energije sicer težko pričakovati. Po poročanju Financ so se emisijski kuponi v zadnjem letu in pol občutno podražili. Njihova cena trenutno znaša več kot 20 evrov za tono. Ker v Tešu letno ustvarijo približno štiri milijone ton izpustov ogljikovega dioksida, bi po preprosti matematiki finančno breme kuponov znašalo 80 milijonov evrov. Ker še niso znane natančne količine prodane električne energije v zadnjem letu, tudi ni znan dokončen strošek nakupa emisijskih kuponov. Škarja komentira, da gre zgolj za ugibanja. »Trenutno s podatkom o tem, da bi to vplivalo na dvig cen, ne razpolagamo. Zato o tem ne morem govoriti.« Dodaja, da zato, da odjemalci na položnicah ne opazijo podražitev, pas zategujejo tudi na komunali. Trudijo se krepiti tržne dejavnosti, racionalizirajo poslovanje in varčujejo pri vzdrževanju omrežja, saj opravljajo le nujna, ne pa tudi preventivna dela. TINA STRMČNIK Foto: KP Velenje Katarina Prelesnik. »Po prijavi škode je na vrsti priprava projektov za odpravo posledic tako na lokalnih cestah kot na vodotokih, kjer obstaja nevarnost plazov,« je dodala. Po pričakovanjih, naj bi vlada odobrila državna sredstva za pomoč Solčavskemu po oktobrskem neurju šele proti koncu prihodnjega leta. Občino Solčava sta v manj kot letu dni prizadeli kar dve neurji z vetrolomom in poplavami. Pred zadnjim oktobrskim je bilo še hujše neurje lani decembra. BJ Zasijale so lučke ŽALEC - Letošnji praznični utrip se je v središču Žalca začel na Miklavžev večer. Na Šlandro-vem trgu so na ta dan prižgali pravljično razsvetljavo in odprli novo sezono zunanjega drsališča, ki je v žalski občini stalnica že zadnja tri leta. Prvo leto je bilo mogoče na njem drsati v Petrovčah, zadnji dve leti na Šlandrovem trgu v središču Žalca. Na njem bodo ves december različni praznični dogodki, namenjeni vsem generacijam. Na odprtju drsališča je z animacijskim programom sodeloval celjski hokejski klub. Prihod Miklavža sta uro kasneje pospremila prižig pravljične razsvetljave in plesno-igra-na prestava Norček in december. Na drsališču bodo ob petkih zvečer disko zabave z glasbo iz 70. in 80. let ter ob sobotah na bližnjem prireditvenem prostoru koncerti. ŠO BMW serija XI: xDri-ve18d Eurobasket Edition, 9/2013, 12-meseč-no jamstvo, 1. lastnik, 36.774 km, 17.290 EUR Hyundai ix35 4WD 2.0 Style, 1/2012, 1. lastnik, 114.751 km, AKCIJSKA CENA:11.890 EUR Mercedes-Benz B-ra-zred B 200 CDI Style Aut., 7/2014, 2. lastnik, 54.563 km, 14.990 EUR BMW serija 3: 320d xDrive Touring Aut., 2/2014, 12-mesečno jamstvo, 2. lastnik, 183.713 km, 14.890 EUR Kia CeeD SW 1.6 CRDI EX Vision, 6/2017, 1. lastnik, 26.256 km, 15.490 EUR Mercedes-Benz CLA-ra-zred CLA 200 d Shooting Brake AMG Line Limited Edition, 8/2016, 1. lastnik, 46.584 km, 28.990 EUR Citroen C-Crosser 2.2 HDi FAP Tendance 4x4, 06/2010, 12-meseč-no jamstvo, 2. lastnik, 183.417 km, AKCIJSKA CENA: 7.890 EUR Kia Sportage 2WD 1.7 CRDi LX Urban Plus ISG, 6/2016, 1. lastnik, 62.902 km, 16.890 EUR Mercedes-Benz C-ra-zred C 200 CDI T Avantgarde, 9/2009, 2. lastnik, 268.514 km, 7.990 EUR Fiat 500L 1.4 16V Pop Star, 11/2012, 2. lastnik, 102.010 km, AKCIJSKA CENA: 7.390 EUR Lexus GS 300h Executive, 6/2014, 12-meseč-no jamstvo, 1. lastnik, 106.286 km, 25.990 EUR Opel Mokka 4x4 1.4 Turbo Enjoy Start Stop, 5/2013, 1. lastnik, 118.568 km, AKCIJSKA CENA: 12.990 EUR Fiat Bravo 1.4 T-Jet Emotion, 1/2010, 2. lastnik, 211.882 km, 12-me-sečno jamstvo, AKCIJSKA CENA: 4.090 EUR Mazda3 Sport 1.6i TX Plus, 11/2009, 1. lastnik, 67.997 km, 6.990 EUR Opel Zafira Family 1.7 CDTI Family, 5/2014, 2. lastnik, 149.386 km, 7.990 EUR www.fri-mobil.si Prodaja vozil FRMOBIL AVTOCENTER AC FRI-Mobil, d. o. o. Dečkova cesta 43, 3000 Celje tel: 03 425 60 80, GSM: 031/662-100 e-mail: rvozila@fri-mobil.si 8 IZ NAŠIH KRAJEV Po logističnem centru se jim nasmiha še moderni hotel Gradnja se je že začela, končana naj bi bila poleti prihodnje leto ŽALEC - V Arnovskem gozdu v neposredni bližini avtocestnega priključka Arja vas je letošnjo zimo zelo živahno. Lidl v tamkajšnji poslovni coni gradi osrednji logistični center, ki bo nadomestil dosedanjega v Komendi. V njegovi bližini, tik ob avtocestnem izvozu, se je pred mesecem začela tudi gradnja že nekaj časa načrtovanega hotela. Njegov investitor je žalski podjetnik Enes Draga-novič, ki je v sedemindvajsetih letih uspel ustvariti uspešno prevozniško podjetje Draganovič. Z gradnjo Vas zanima, kaj nastaja neposredno ob avtocestnem izvozu v Arji vasi? Gre za hotel, ki ga gradi žalski poslovnež Draganovič. Koliko bo naložba stala, zaenkrat ostaja skrivnost. Več naj bi bilo znano v začetku prihodnjega leta. hotela se zdaj podaja še v hotelirstvo. »Naš posel je že od nekdaj razpršen. Odločili smo se, da se bomo podali tudi v hotelirstvo,« je pojasnil Draganovič, ki o vrednosti naložbe zaenkrat še ne želi govoriti. Kot pravi, naj bi bilo več znano v začetku prihodnjega leta. Celjsko gradbeno podjetje Remont je hotel začelo graditi pred približno mesecem, končan naj bi bil poleti prihodnje leto. '1 Celjsko gradbeno podjetje Remont je hotel začelo graditi pred približno mesecem, končan naj bi bil prihodnje leto poleti. In kako bo izgledal? Zasnovan bo na podlagi modernih arhitekturnih smernic. Imel bo štiri zvezdice, v njem bodo restavracija, konferenčna soba, wellness, fitnes in 48 sob. V prihodnjih nekaj letih bodo po besedah investitorja dejavnost v Arnovskem gozdu še razširili. Druga faza bo obsegala bencinsko črpalko za osebna vozila, restavracijo s hitro prehrano, poslovne prostore s pisarnami in z avtopralnico. V nadaljevanju naj bi na vrsto prišla še črpalka za tovorna vozila. Ostaja samostojni podjetnik Draganovičeva osnovna dejavnost kljub naložbi v hotelirstvo še vedno ostaja transport, ob čemer se ukvarja še z vrsto drugih spremljajočih dejavnosti, v katerih je skupno zaposlenih 170 ljudi. V Žalcu ima servisne ličarske in kleparske delavnice ter avtopralnico -torej vse za kamione. Ukvarja se še s tehničnimi pregledi in z odvozom pokvarjenih oziroma poškodovanih vozil na avtocesti, za kar ima sklenjeno pogodbo z Darsom. Največ so- deluje z avtomobilsko industrijo, njegovi tovornjaki - skupaj jih ima kar 120 - pa vozijo po vsej Evropi, a tudi po Rusiji, Armeniji, Gruziji in Azerbaj-džanu. Med slovenskimi podjetji največ sodeluje z Lidlom. Med njegovimi šoferji v prvi vrsti prevladuje kader iz Bosne, medtem ko so na drugih področjih zaposleni domačini. Zanimivo pri vsem tem je, da Draganovič kljub velikemu obsegu poslovanju še vedno ostaja samostojni podjetnik in je s tem nosilec tretjega največjega s. p. v Sloveniji. »Verjamem v svoje delo in poslovanje, zato se nimam česa bati.« ŠPELA OŽIR Gradijo dom krajanov ŠOŠTANJ - Krajani Skorna v občini Šoštanj ne bodo več brez prostora za ustvarjanje in druženje, saj podjetje Ragrad tam že gradi dom krajanov. V tej vasici živi približno 400 prebivalcev, ki marsikateri dogodek organizirajo pod nadstrešnico na igrišču, nimajo pa stavbe, kjer bi se lahko sestajali v hladnejših dneh in kjer bi lahko pripravljali manjše prireditve. Občina Šoštanj je zdaj poskrbela za projektno dokumentacijo in pridobila gradbeno dovoljenje za dom krajanov. Ta bo velik približno sto kvadratnih metrov. V njem bodo dvorana, kuhinja, sanitarije in skladiščni prostori. V že omenjenem Turističnem društvu Skorno, ki združuje turizem, kulturo in šport, deluje kar pol kraja, saj ima skoraj 200 članov. V okviru društva deluje tudi pevski zbor, ki je letos spomladi uprizoril muzikal V vasi mojega dekleta. Stavbo bodo dejavni krajani Skorna lahko začeli uporabljati julija prihodnje leto. TS Z brezplačno pravno pomočjo CELJE - Škofijska karitas Celje omogoča uporabnikom od letošnje jeseni brezplačno pravno pomoč. Pravne storitve drugih ponudnikov so za večino občanov predrage, zato je Karitas že kar nekaj časa opažala potrebo po organiziranju brezplačne pravne pomoči. Končno ji je uspelo. Pravnika, ki bi bil pripravljen nuditi pravno pomoč kot prostovoljec, je bilo zelo težko najti. »Zelo veseli smo, da se nam je javil gospod, ki je Celjan in je bil pred upokojitvijo zaposlen na vrhovnem sodišču,« je pojasnil tajnik škofijske karitas Matej Pirnat. Tako lahko nudi Karitas po novem brezplačno pravno pomoč dvakrat na mesec. Dobrodelna ustanova pričakuje, da bodo brezplačno pravno pomoč iskali le občani, ki si plačljive možnosti ne morejo privoščiti. Karitas svetuje, naj se občani za brezplačno pravno pomoč predhodno prijavijo. S tem se želi izogniti dolgemu čakanju pred vrati. BJ Kdo je planetu najprijaznejši? novi tednik I radio celje DOBRNA, ŽALEC - V Ljubljani je bila podelitev nazivov Planetu Zemlja prijazna občina. Naziv so prejele štiri slovenske občine, med njimi Dobrna in Žalec. Prejele so ga za varovanje naravnih danosti, ustvarjanje boljše kakovosti bivanja in dobro informiranje o pravilnem odnosu do okolja. Dobrna je prejela priznanje v kategoriji občin, ki imajo manj kot tri tisoč prebivalcev, Žalec ga je prejel med občinami z manj kot deset tisoč prebivalci. V drugih kategorijah sta zmagali občini Šmarješke Toplice in Ljubljana. In na katerih področjih lahko zmagovite občine še napredujejo? V obrazložitvi priznanja je omenjeno, da lahko Dobrna posebej napreduje še na področjih energetike in krožnega gospodarstva. Za občino Žalec poznavalci dodajajo, da lahko posebej napreduje še na področju upravljanja gozdov. Občine so morale izpolniti vprašalnike za dvanajst okoljskih področij. Ocenjevali so jih strokovnjaki z različnih področij. Na natečaju so sodelovali ZRMK, zavoda za gozdove ter za varstvo narave, Priznanje za Občino Dobrna. Prejela ga je tudi žalska občina. Inštitut Wcycle, ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Nacionalni inštitut za javno zdravje ter gospodarsko razstavišče. Poleg omenjenih občin so se uvrstili z našega območja v ožji izbor za pridobitev na- ziva (v različnih kategorijah) še Solčava, Zreče, Polzela in Velenje. Od ostalih slovenskih občin sta v ožjem izboru le še Krško in Radovljica. Natečaj, ki je bil že osmo leto, je pripravilo društvo Planet Zemlja. BJ IZ NAŠIH KRAJEV 9 Pred novo knjigo še nenapisanih zgodb Štiri desetletja kulturnega doma in slovo legendarnega direktorja Zdaj že nekdanji direktor Jože Čakš je na zadnji novembrski dan predal štafeto nasledniku dr. Marku Samcu. ŠMARJE PRI JELŠAH -Zadnji novembrski petek je šmarski kulturni hram praznoval svojo štiridesetle-tnico. Ob tej priložnosti se je s svojega položaja in od aktivne zaposlitve poslovil tudi dolgoletni direktor in nekdanji župan Jože Čakš. Bogat kulturni program bo ostal v spominu predvsem zaradi čustvene note. Vnesli so jo vsi tisti, ki so v štirih desetletjih stavbi dajali dušo in celotnemu kraju temperament. Če stavba kulturnega doma simbolno predstavlja ves kulturni utrip v kraju skozi čas, Jože Čakš še danes pooseblja njegovo vsebino. Kot mlad slovenist in bibliotekar je pripravil recital že ob polaganju temeljnega kamna stavbe. Prvo delovno mesto ga je čakalo v miniaturni sobici ob nekdanji kinodvora-ni. Po vojaščini se je na delo vrnil v eno najlepših in še danes izjemno funkcionalnih kulturnih zgradb v Sloveniji. Knjižnica se je kasneje z 250 razširila na 800 kvadratnih metrov, leta 2002 se je tudi organizacijsko osamosvojila izpod okrilja Ljudske univerze Rogaška Slatina. Voditeljice slavnostnega večera so bile Mimica Kidrič, Tanja Jurjec, Greta Kokot Rajko-vič in Maja Ratej. Rdeča nit njihovega nastopa je bil tudi glas Radia Šmarje pri Jelšah, ki je dolga leta gostoval v isti stavbi in celotnemu kraju dajal poseben status na lokalnem zemljevidu. Osrednji oder Kozjanskega in Obsotelja Jože Čakš je bil knjižničar celih 43 let in kljub burnemu lokalnemu doganjaju zadnjih dveh let mu je že po dopolnjenih pogojih za upokojitev uspelo dokončati direktorski mandat. V njegovem času je knjižnica svoje delovanje razširila z bogato programsko vsebino kulturnega doma in odprtjem muzeja baroka. Svoje izpostave ima knjižnica še v Podčetrtku, Kozjem in Bistrici ob Sotli. Za vse našteto skrbi 14 zaposlenih. Ob jubileju so izdali zbornik in pripravili pregledno razstavo. Vsebine jim seveda ni manjkalo. Na leto namreč v okviru zavoda pripravijo približno tisoč različnih dogodkov in sprejmejo do 60 tisoč obiskovalcev. Prijetna in zelo akustična dvorana je postala stalna postaja za vse odmevne predstave, muzikale in koncerte tudi na državni ravni. Simbolna primopredaja dveh direktorjev Čakšev naslednik dr. Marko Samec je bil imenovan že septembra. Kot je dejal, se mu je zdelo prav, da štafeto prevzame ob tej prelomnici. »To si zaradi vsega dosedanjega dela zaslužijo tako moj predhodnik kot vsi zaposleni v tej hiši, ki so v teh letih soustvarjali zgodbo doma.« Čakš bo z domačo knjižnico ostal povezan tudi To nedeljo dopoldne bo Jože Čakš gost oddaje Znanci pred mikrofonom. v prihodnje. »Rad bi zaključil domoznanski projekt o pomembnih hišah šmar-skega trga. Na voljo bom za vodenje po muzeju baroka, Sladki Gori in Lembergu. Šmarje tudi potrebuje monografijo, morda se bom po dvajsetih letih vrnil na gledališke odre,« je poln načrtov. Doslej je režiral 14 celovečernih gledaliških predstav. Posnetek Hotela svobodne menjave je v tamkajšnjem kinu ravno pred dnevi prebudil nostalgijo po starih časih. Kot je v svojem govoru dejal novi direktor Marko Samec, se zaveda velikih čevljev, v katere vstopa. »Programsko so stvari že zelo do- 90 ,6 95,1 95,9 K D0,3 rad io celje Vednc? г илешј/ bro zastavljene. Rad bi več naredil na področju digitalne predstavitve in uporabe sodobnih tehnologij,« je povedal o prvih načrtih. Kot je obljubil, se bo na šmarskem odru tudi v prihodnje našlo za vsak okus nekaj. Če pa bi mejo predstavljalo nebo, bi nanj z veseljem povabil Eda Sheerana. SAŠKA T. OCVIRK NE PRESLIŠITE Na Ljubečni že osma nepozabna zgodba CELJE - Prejšnji četrtek so v OŠ Ljubečna pripravili že osmi dobrodelni koncert, na katerem so poleg znanih imen iz sveta glasbe nastopili tudi otroci. Izkupiček od prodanih vstopnic in izdelkov na tržnici gre tudi letos v šolski sklad. »Naš dobrodelni koncert je ena velika zgodba, ki je vsako leto drugačna, v kraju pa zelo odmevna in največja. Opažamo, da je obiskovalcev iz leta v leto vedno več. Letos smo koncert razprodali in telovadnica je bila polna do zadnjega kotička,« je povedala učiteljica Mojca Križnik, ki ima v rokah vse organizacijske niti. Te začne plesti vsako leto že avgusta, saj mora biti večji del koncerta organiziran že septembra. »Da je res tako, kot mora biti, je potrebna zelo dobra organizacija. Vsako leto poskrbim, da so v ta projekt vključeni vsi delavci šole, tudi tajnica, računovodkinja, hišnik, kuhar in kuharice, čistilke,« dodaja Križnikova. Letos je v programu sodelovalo tudi 72 učencev šole. Po koncertu v avli šole pripravijo tržnico. Izdelke, ki jih ponudijo, so otroci izdelovali od septembra v sklopu projekta Mepi, ustvarjalnih krožkov, pri razrednih urah. Veliko učencev je po pouku v šolski avli ustvarjalo prostovoljno in tako prispevalo svoj delež za dober in plemenit namen. Ves izkupiček namreč zberejo v šolskem skladu, iz katerega šola črpa sredstva za otroke iz socialno šibkejših družin. Mojca Križnik je povedala, da so z lanskim izkupičkom pomagali 47 otrokom pri plačilu dnevov dejavnosti, šole v naravi, plavalnega tečaja, tečaja drsanja in pri nakupu šolskih potrebščin. MRL Foto: OŠ Ljubečna Izdelki na stojnicah so vsako leto uporabni. »Izdelovali smo novoletne voščilnice, izdelke iz gline, sklede iz das mase, adventne venčke in aranžmaje, darilne škatle, pekli smo piškote. Učenci so s poslikavami okrasili nosilne vrečke iz blaga, šivali so vzglavnike, iz lesa naredili obeske za ključe, didaktične igre, snežake, božičke, pripravili aromatizirane kopalne soli, koledarje,» je o bogati ponudbi povedala Mojca Križnik. 10 KULTURA Celjanka med najboljšimi P\/ IfO IT^ Q K I m I Q Л m ^ Fl I Neža Prah Seničar se je udeležila evropskega w V I KJ J 1X1 lili «^ldlll^lll prvenstva na Madžarskem Neža Prah Seničar pred tujim občinstvom Dvaindvajset predstavnikov različnih evropskih držav se je v Budimpešti potegovalo za naslov evropskega prvaka v slam poeziji. Slovenske barve je zastopala Celjanka Neža Prah Seničar. »Bilo je odlično vzdušje, krasno sem se počutila. Nekaj treme sem imela. Četudi nisem prišla do finala, sem bila zadovoljna z uvrstitvijo. Tja sem šla, da bi se imela lepo in bi se srečala s slamerji iz drugih držav,« je razložila Prah Seničerjeva, ko se je vrnila iz mrzle Budimpešte. Slam poezija je mogoče res novost na slovenskem pesniškem trgu, a v tujini je že dolgo priljubljena oblika pesniške interpretacije. Izvira iz Čikaga, kjer je leta 1984 Marc Kelly Smith uvedel prve tovrstne večere. V Celju je močna skupina sla-merjev, njena članica je tudi scenaristka, novinarka in voditeljica Neža Prah Seničar. »Ko sem se pred tremi leti preselila v Celje, sem iskala prostore, kjer bi poezija ime- la svoje mesto. Naletela sem na slam večere v Špitalu za prjatle. Najprej sem poslušala in gledala. Ko so bile lani kvalifikacije za državno prvenstvo, sem se opogumila in se prijavila. Prvi nastop je bil zelo dober. Ker sem bila uspešna, sem dobila zagon za naprej. Čeprav sem ena starejših slamerk, se med mladimi dobro počutim.« Zmes poezije in perfomansa Vzdušje je na slam večerih vedno zelo dobro, verjetno tudi zaradi tega, ker je tovrstna poezija nekakšna izmenjava mnenj. To je nekakšno sodelovanje poezije in nastopanja. »Ljudje imamo radi umetnost, a težje vstopimo v kulturne ustanove, kot so muzeji in gledališča. Slam poezija je pogosto v lokalih in to je prostor, kjer smo tako in tako že prisotni. Občinstvo je bolj sproščeno in zelo rado sodeluje. Tudi v eni mojih pesmi mi pomaga z določenimi besedami. Slam večeri so pogosto tekmovalnega značaja in občinstvo ima možnost, da oceni nastop. Mislim, da mu je všeč, da se njegovo mnenje upošteva« Neža Prah Seničar razmišlja, zakaj je slam tako priljubljen med občinstvom. Kot pravi ustanovitelj tovrstne poezije Marc Kelly Smith, poezija in slam poezija nista različni literarni zvrsti. Vsak pesnik bi moral biti tudi slam pesnik, ker slam ni poseben pesniški žanr. To je samo združitev pesništva in performansa, nekaj, kar so prvotni poeti počeli. Na Madžarskem je slamer-je ocenjevala strokovna komisija, to so bili povabljeni pesniki. Čeprav so bile teme podobne kot pri »navadni« poeziji, je Neža na tekmovanju na Madžarskem opazila, da občinstvo prepričajo močne politične teme in aktualne osebne teme, kot so vprašanje spola, duševnega zdravja, intimnih partnerskih razmerij. »Trend je politično in neposredno.« Mostovi in ovire Letošnjo temo evropskega tekmovanja so predstavljali mostovi in ovire. Neža Prah Seničar je nastopila z novo pesmijo na osrednjo temo kot tudi s pesmijo po lastnem izboru. »Pri novi pesmi se mi je malce zataknilo, pri stari sem bila bolj samozavestna in zato je bil nastop boljši. Januarja bo v Celju novo tekmovanje v okviru festivala Izrekanja in obljubim, da se bom potrudila.« Neža je bila tretja predstavnica Slovenije na evropskem prvenstvu. Kot zanimivost dodajamo, da bo leta 2020 evropsko slam prvenstvo gostila prav Slovenija. BARBARA GRADIČ OSET Foto: Bokor Krisztian Delo nacionalnega pomena Renato Jenček: »Komedija je zelo aktualna, saj nam da misliti, koliko je legitimne kraje in nekaznovanih lopovov v naši državi.« (Foto: Jaša Babnik) Komedija, ki brani lopove V Slovenskem ljudskem gledališču Celje so pred koncem leta na oder postavili še eno novo predstavo, tokrat je to črna komedija Borisa Kobala Profesionalci espe, ki govori o družini poklicnih roparjev. Kobal je znan po pronicljivem humorju in tega je veliko tudi v njegovem novem delu. Delo Profesionalci espe priznanega slovenskega režiserja, igralca in dramaturga je leta 2017 prispelo na natečaj za žlahtno komedijsko pero in bilo uvrščeno med tri najkakovostnejša nova besedila. Idejo za komedijo je Boris Kobal dobil med prebiranjem članka v italijanskem časopisu, ki je opisoval korupcijo. A na sodišču so se storilci branili, da nimajo nobenih pravic in da so morali nekaj slabega narediti zato, da so lahko preživeli. Izkazalo so je, da imajo vile, jahte in še kaj drugega. Kot je rekel Kobal, ideja za komedijo je enostavno padla. »To se zgodi kot blisk. Kar naenkrat se je pojavila zgodba in sem jo moral napisati. Komedija je lahkotna, rahlo satirična in tudi malce črna. Hoče vzeti v zaščito prezrto in zasovraženo kategorijo lopovov. Ne vem, zakaj bi z njimi grdo ravnali, saj jih je med nami ogromno.« Družino poklicnih hudodelcev sestavljajo oče, »upokojeni« ropar in morilec, mama, ki vodi finančni in gospodinjski sektor, sin Jure in njegova partnerka Bejbi. Čeprav ima komedija podnaslov Zelo lahkotna komedija, je ta oznaka po mnenju režiserja Jaše Jamnika zelo ironična. »Gre za slehernika, ki je porinjen v nekaj, kar mora narediti za osnovno preživetje. Zanimivo je, s kakšno lahkoto lahko nekdo sprejme kriminalno obnašanje. Delo se mi zdi jasen odraz družbene klime, po drugi strani pa je to pretirano absurdna komedija.« BGO V Celju je pred dnevi izšel Leksikon filozofije, ki ga označujejo za doslej najobsežnejši in najteme-ljitejši takšen leksikon na Slovenskem. »Leksikon filozofije ddr. Antona Stresa zagotovo ni prvo delo te vrste, nastalo v slovenskem jeziku, vendar je nedvomno najpomembnejše po zunanjem obsegu in vsebini, po zamisli in njeni izvedbi,« pravi o novem delu akademik dr. Janko Kos. Avtor leksikona ddr. Stres je najširši javnosti bolj znan po svojih funkcijah v Katoliški cerkvi kot po svojem filozofskem strokovnem delu. Izvira iz naših krajev, iz okolice Rogatca, in je bil med drugim prvi škof obnovljene Škofije Celje. Iz filozofije je doktoriral v Parizu, in to na temo Pojem svobode pri Heglu in prevzem tega pojma pri Marxu. Do upokojitve je dolga leta predaval filozofijo na ljubljanski teološki fakulteti. V prestolnici predava zadnja leta na Katoliškem inštitutu. Anton Stres je avtor številnih del s področij zgodovine filozofije, etike, politične filozofije in filozofije religije. Krono njegovega ustvarjanja predstavlja njegov Leksikon filozofije, ki ga je izdala Celjska Mohorjeva družba. Obsega več kot tisoč strani. »Avtor obravnava različne filozofske pojme, imena filozofov najrazličnejših smeri in nazorov in jih tudi označuje s temeljnimi po- Doslej najobsežnejše in najtemeljitejše delo takšne vrste. Izšlo je v Celju. datki o njihovem življenju. Zanimivo je, da obravnava v svoji knjigi kar 450 filozofov,« je o nevsakdanjem filozofskem delu povedala urednica Cvetka Rezar. V Stresovem leksikonu je več kot 2.400 gesel. »Leksikon ni napisan za strokovnjake in filozofske profesionalce, kajti ti imajo danes na voljo v tujih jezikih in tudi na svetovnem spletu zelo široko izbiro,« pravi o svojem novem delu ddr. Anton Stres in dodaja, da je tam za strokovnjake, vešče tujejezične terminologije, izdatno poskrbljeno. »Jaz pa sem mislil na tiste med nami, ki v svet filozofije šele vstopajo in jim je treba ta vstop omogočiti v materinščini,« še pojasnjuje avtor novega leksikona. Njegova knjiga je delo enega samega avtorja za razliko od velikih tujih del, ki jih je sestavilo več strokovnjakov z različnih področij. Stres pravi, da mu je bil v pomoč predvsem Filozofski leksikon dr. Janeza Janžekoviča, ki je izšel v Celju leta 1981. Akademik Kos opaža kot vidno odliko Stresovega leksikona nepristransko in znanstveno podprto objektivnost avtorjevih geselskih razlag. S tem se to delo po Kosovem mnenju močno razlikuje od prejšnjih slovenskih slovarjev in leksikonov filozofije. Dr. Bojan Žalec opisuje Stresov leksikon kot delo ogromnega nacionalnega pomena, s katerim se zapisuje avtor v zgodovino slovenske filozofije z zlatimi črkami. BRANE JERANKO KULTURA 11 Lisička v glavni vlogi Lutkovno gledališče Velenje na oder postavilo zadnjo letošnjo premiero Prelisičiti lisico je težko, vendar ne nemogoče. To ugotovijo gozdne živali, ki se lotijo maščevanja pre-brisanki s košatim repom. Slednja sraki ukrade sir, zajčka pošlje na kmetovo njivo, višek vsega pa je, ko stresa polža iz hišice. Navihana zvitorepka naposled le ugotovi, da ni najpametnejša na gozdni jasi. Lutkovno gledališče Velenje, ki deluje pod okriljem tamkajšnjega festivala, je poleti pripravilo Indijansko pravljico, tokrat pa je pod žaromete nove predstave postavilo dogajanje ob robu gozda. Vodja gledališča Alice Čop je glavno vlogo podelila lisički. Ta lik ji je namreč iz otroških knjig in risank zanimiv že od otroštva, saj je nagajiv, prebrisan, ne tudi povsem hudoben. V igro je vtkala poljsko, rusko, grško in slovensko zgodbo, kjer nastopajo lisičke, in vse skupaj priredila v avtorsko predstavo. Otroci lahko tako med ogledom predstave prepoznajo delčke izvirnih bajk. Kot ponavadi je Alice Čop pri snovanju predstave pomagala njena družina. Scenografijo je pripravil in sceno izdelal njen mož Kajetan Čop, kostumografijo je pripravila hči Noemi Čop, lutke je izdelal sin Kilian Čop. Vsem dobro znane pesmi Malčki (predstava je namreč primerna za otroke, starejše od dveh let) lahko ob predstavi zapojejo, saj v dvorani zazvenijo pesmice o pikapolonici, zajčku Dolgouščku, ježku, seveda ne manjka tudi skladba Lisička je prav zvita zver. »Ponavadi imamo v predstavah avtorsko glasbo, jaz napišem besedilo in izberem glasbenika, s katerim želim sodelovati. Tokrat sem uporabila ljudske in ponarodele pesmi, ki so zelo lepe,« je povedala avtorica predstave. Za glasbeno produkcijo in igranje na kitaro je poskrbel Gorazd Planko, flavto je odigrala Iza Štih, vokale prispevata oba nastopajoča - Noemi Čop in Borut Ring. Za oblikovanje luči skrbi Davorin Štorgelj. Festival Velenje in Lutkovno gledališče Velenje že vrsto let uspešno delujeta na področju otroške gledališke produkcije, ki je dobro prepoznana v slovenskem prostoru. Alice Čop tako že razmišlja o dveh predstavah, ki bosta mlado občinstvo nagovorili prihodnje leto. TINA STRMČNIK Foto: Festival Velenje Premiera predstave, ki jo je režiserka in scenaristka Alice Čop ustvarila po motivih svetovnih bajk o prebrisanih lisicah, je bila razprodana. Kmalu bosta sledili še ponovitvi, in sicer 23. decembra v Šoštanju in 29. decembra v Žalcu. Oblečeni kot Kukčevi Člani Folklorne skupine Kobula iz Petrovč so obrisali prah s starih fotografij z začetka 20. stoletja in oživili takratne modne smernice. Etnološko razstavo, ki so jo poimenovali Vpliv razvoja hmeljarstva na oblačilno dediščino v osrednji Savinjski dolini, so javnosti predstavili v soboto dopoldne v avli Doma drugega slovenskega tabora Žalec. Člani Folklorne skupine Kobula so se odločili raziskati oblačilno kulturo meščanstva iz začetka 20. stoletja v Žalcu in okolici. Pri tem jim je pomagala dr. Katarina Šrimpf Vendramin z Inštituta za slovensko narodopisje. Kot pravi, so na podlagi približno dvestotih ohranjenih fotografij rekonstruirali oblačila znane meščanske družine Kukec. »Ker je bila to bogata meščanska družina, ki se je ukvarjala s hmeljarstvom in pivovarstvom, so si njeni člani lahko privoščili dražja oblačila. Na fotografijah, ki smo jih našli, so tako boljša meščanska oblačila.« Pri meščanih, še posebno pri ženskah se je moda že v tistem času zelo hitro spreminjala. Že takrat so tako kot danes poznali sezonsko modo. »Eden izmed zanimivih komentarjev je bil, da se je takratna moda spreminjala s hitrostjo parne lokomotive,« še dodaja Šrimpf Vendraminova, ki je članom folklorne skupine pomagala pri rekonstrukciji teh oblačil. Kot pravi član skupine Bojan Pevec, si želijo izdelati čim več kopij teh oblek in jih uporabiti za svoje plese. Na sobotni razstavi so javnosti predstavili dva para do zdaj že sešitih oblek z začetka 20. stoletja. ŠO Petrovški folkloristi z idejami za nove kostume Vsak je nekaj posebnega Člani Kulturnega društva Letuš so v sodelovanju z Zavodom 3 jezera v tamkajšnjem kulturnem domu v soboto dopoldne premierno uprizorili otroško predstavo z naslovom Lunina čarobna uspavanka. Številni otroci, ki so si ogledali predstavo, so bili nad njo navdušeni. V njej nastopajo domači igralci, pod scenarij in režijo se je podpisala Jasmina Roter Jager. Kot pravi, so želeli s predstavo sporočiti, da vsakdo v sebi nosi nekaj posebnega, kar je treba znati prepoznati in pokazati drugim. Predstavo je pospremil ad-venti sejem, ki sta ga pripravila tamkajšnja osnovna šola in vrtec. ŠO Razstava del ekstempora V Galeriji Mozirje je od petka na ogled razstava del ekstempora Mozirski gaj 2018. Na njej se predstavlja dvanajst likovnih ustvarjalcev iz Slovenije, Trsta, Pliberka, Nemčije, Mehike in Armenije. Med njimi so trije iz Zgornje Savinjske doline. Štiriindvajseti ekstempore je bil septembra, sledila mu bo še razstava nastalih del. »Tako kot lahko govorimo za sodobno umetnost, da ubira najrazličnejša interpretativna pota, tako tudi ta razstava prinaša izjemno avtorsko raznolikost,« je povedala likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn. »Med dvanajstimi ustvarjalci je nekaj tudi tistih, ki so tako rekoč stalni udeleženci, so tudi ti poskrbeli za svojo drugačnost ter dokazali, da so vitalni ustvarjalci, ki nenehno raziskujejo,« je dodala kritičarka. In kaj so ustvarili Zgornjesavinjčani? Marjana Verbuč tudi na tej razstavi prisega na krajino, Anka Rakun slika cvetje, ki ima globljo interpretacijo. Jure Repenšek, ki je motivator in organizator ekstempora, je kritičarko tudi letos prijetno presenetil. Ustvaril je namreč niz manjših intimnih figur, ki razkrivajo različne drže, trenutke in karakterje. Razstava bo na ogled do 14. decembra. BJ Priporočamo Odprtje razstave Dekade: šestdeseta Zgodovinski arhiv Celje s serijo razstav, ki s pomočjo arhivskega gradiva obravnava desetletja 20. stoletja, tokrat predstavlja šestdeseta leta. Slikovno in besedilno gradivo, ki je razdeljeno po področjih, je zbrano v povezano razstavo. Odprtje bo v Zgodovinskem arhivu Celje v četrtek, 6. decembra, ob 18. uri. Fant je videl rožo čudotvorno Ljubiteljsko gledališče Teharje, Jana Kvas in Mešani pevski zbor Orfej Celje so se združili in pripravili recital v počastitev 100-letnice Cankarjeve smrti. Na njem bodo predstavili velikega poeta in pisatelja Ivana Cankarja predvsem kot pesnika. Recital se bo začel 12. decembra ob 19. uri v Narodnem domu Celje. BGO 12 NAŠA TEMA Zakaj Podčetrtek prehiteva Laško' V javnosti je večkrat slišati primerjave o turistični razvitosti Podčetrtka in Laškega, predvsem z vidika, zakaj je obsoteljska občina v razvojnem smislu prehitela Občino Laško. Čeprav je v obeh občinah termalna in zdraviliška dejavnost glavni turistični adut, čeprav sta obe občini geografsko zelo razgibani, imata velike možnosti povezovanja s podeželjem, kjer lahko uspešno delujejo turistične kmetije in čeprav je v obeh občinah tudi nekaj izjemnih kulturno zgodovinskih znamenitosti (npr. Minoritski sa- mostan v Olimju, Kartuzija j torej razlogi za to, da je Podi pred Laškim? Našo temo smo zasnovali govornikoma iz Podčetrtka | zakaj je obsoteljska občina kse. S sogovorniki iz Laškeg pa smo osvetlili njihov pogle Podčetrtek primat v turističn kšne so možnosti, da se mi »Vsi brcamo na isti gol« Turizem v občini Podčetrtek je eden najboljših primerov dobre prakse »V našem kraju je reklo, da vsi brcamo na isti gol, že ponarodelo,« pravi Aleš Amon, priznani gostinec iz Podčetrtka. Čeprav smo si ponudniki konkurenčni - nerad uporabljam to besedo - se zavedamo, da imamo isti cilj. Zadovoljnega gosta. Veliko lažje pa to dosežemo, če moči združimo in sodelujemo.« Ob omembi turizma v Podčetrtku, se ob Termah Olimia skoraj gotovo spomnimo tudi na posestvo Amon, Jelenov greben, kočo pri čarovnici, Halerjevo pivo, samostansko lekarno ali čokoladnico. »Zavedamo se prednosti povezovanja. Vsi želimo gostu nepozaben oddih v naravi, vsak pa ima ob tem možnost, da razvija svojo identiteto in svoj prepoznavni pečat. Trdno sem prepričan, da več kot nas je, pestrejša je ponudba in večja je možnost, da se bodo ljudje v naše kraje vračali,« pravi Amon. Osrednji turistični igralec v občini so seveda Terme Olimia. Znotraj svojega kompleksa in raznolike ponudbe bi se prav lahko čutile samozadostne. Kot pravi Amon, pa se zavedajo, da so manjši ponudniki omembe vredna obogatitev ponudbe. »Tako tudi v okviru svojih paketov ponujajo posamezne obroke v naši restavraciji. Mi smo se že pred petnajstimi leti usmerili v ekološko ponudbo in s tem povezano kulinariko. To je naš prepoznaven pečat. V zameno mi gostom term ponujamo posebne ugodnosti pri uporabi golf igrišča. Vzajemno se podpiramo. Možnosti je seveda še veliko, vendar gredo stvari v pravo smer.« Aleš Amon se z vlogo države in občine pri razvoju turizma ne obremenjuje. Svoje delo pa lahko dobro opravlja tudi zato, ker kot pravi, je vsaj občina svojo vlogo opravila z odliko. »Številne nagrade niso brez osnove. Mogoče smo tudi zato imeli na volitvah samo enega županskega kandidata. Zakaj stvari drugje ne delujejo, ne vem. Vesel sem, da smo lahko dober vzgled, koliko pa to komu pomaga, je pa drugo vprašanje,« zaključi sogovornik. V prvi vrsti lepo in prijetno za domačine Pohvale za organizacijo številnih prireditev, festivalov, odprtih kuhinj in izvrstno trženje športno-priredi-tvene dvorane je bil deležen tudi Turistično informacijski center Turizem Podčetrtek. Ne gre za klasičen javni zavod, ampak za gospodarsko interesno združenje, ki so ga poleg občin Podčetrtek, Kozje in Bistrica ob Sotli soustanovili tudi nekateri turistični ponudniki. Kot pravi vodja Boštjan Misja, ima taka organizacija kar nekaj prednosti. »Prisiljeni smo delovati na trgu, vendar imamo tudi več manevrskega prostora. Bolj smo odzivni in z inovativnostjo poskušamo presegati meje. Pripravljamo prireditve in organiziramo dogodke, ki so v prvi vrsti privlačni za domačine, posledično pa lahko gostoljubje in dobro vzdušje vsi skupaj prenašamo tudi na goste od drugod.« Na srečo so imeli že očetje »atomskega« turizma v Podčetrtku pri zasnovi razvoja srečno roko. »Že od ustanovitve turističnega društva pred več kot pol stoletja je lokalna skupnost rasla in se razvijala skupaj s turistično ponudbo. Samodejno se je zgodilo, da so šli ponudniki v podobno smer. Danes je glavno vodilo celotne destinacije butična ponudba, visoka kakovost in izbrana odličnost.« Da bi bili občinski turistični zavodi a priori manj učinkoviti, se Misja ne strinja. Dober, a tudi nekoliko poseben primer je Ljubljana. Bistveno je, koliko občina vlaga v turizem. Posredno seveda. Ker turizem potrebuje infrastrukturo, kolesarske steze, prireditvena prizorišča in podobno. O tem, kako gleda na konkurenčne občine, pa je zadržan. »Ne morem iz svoje kože in običajno povsod opazim pomanjkljivosti. A tudi pozitivne stvari. Tudi mi nismo popolni. Vedno je prostor za izboljšave, treba se je učiti in ostati skromen.« StO Romantični časi pivovarne uspava pobudo? Za direktorico javnega zavoda Stik Laško Janjo Urankar Berčon je Podčetrtek že od nekdaj zgled dobre prakse, še iz časov, ko je bila zaposlena v Thermani Laško in ko je spremljala razvoj velnes ponudbe v obeh zdraviliških središčih. »Pobude >od spodaj nav-zgor<, od manjših ponudnikov, na primer turističnih kmetij, je bilo v Podčetrtku več. Zato je danes pri njih več možnosti za zaključena doživetja kot pri nas. Čeprav je tudi pri nas več tovrstne ponudbe in povezovanja, istosmernosti v ciljih turističnega razvoja. Da te pobude manjših turističnih igralcev danes ni še več, razlog zagotovo tiči tudi v preteklosti, ko je bila pobuda bolj ali manj stvar Pivovarne Laško in smo bili glede tega kar malo razvajeni,« poudarja sogovornica. Hkrati priznava, da je prispevek pivovarne pri razvoju mesta in izgradnji nekaterih pomembnejših stavb neizpodbitno velik (kulturni center, dvorana Tri lilije) in da je še vedno nosilec osrednje turistične prireditve Pivo in cvetje, ki bo zagotovo tudi prihodnje leto. »Ta miselnost pa se v zadnjih letih vendarle spreminja, da nič ne bo več padlo z neba. Čeprav nekateri še vedno računajo, da bo občina investirala, nekaj zgradila in potem po možnosti ponudila v brezplačen najem. V Podčetrtku pa so imeli precej samostojnih ponudnikov, ki so bili pripravljeni sami vlagati, zato so rezultati drugačni. A vendar tudi v Laškem vse bolj sledimo temu.« Dodala še je, da v Stiku dobro sodelujejo z obema osrednjima turističnima podjetjema, se povezujejo z ostalimi turističnimi ponudniki, ki jih vključujejo v programe in razvijajo turistične produkte. Po njenih besedah ima Laško številne adute za dobre turistične zgodbe, kot je na primer zgodba o Veroniki in Frideriku v povezavi s kartuzijo v Jurkloštru. A se kot marsikje zatika pri denarju, ne le za bolj drzne turistične projekte, tudi za oživitev pivnice in hotela v stavbi Savinje, kjer bo najprej treba urediti lastništvo. RG ■ I I ■ V V ■ I I ■ v v Izhodišča in okoliše Župan Franc Zdolšek o turističnih primerjava »Podčetrtek se je bistveno prej podal na pot razvoja turizma kot Laško, že pred kakšnimi štiridesetimi leti. Laško se intenzivno na turistični razvoj osredotoča od leta 2007, ko je bila zgrajena Thermana Laško in nekoliko kasneje še Rimske terme. Res smo se v Laškem razglašali za turistični kraj, a je to temeljilo predvsem na zdraviliških storitvah z napotnicami, Rimske Toplice pa so bile vojaško zdravilišče JLA. Zato je v primerjavi s Podčetrtkom delovala druga logika razvoja,« je povedal stari-novi župan Občine Laško Franc Zdolšek, ki meni, da gre za drugačno izhodišče in da je zato težko vleči vzporednice med zdraviliškima središčema. Rivalstva ni, pomen Kako v termalnih središčih v laški občini razmišljajo o zgledovanju po Podčetrtku, povezovanju in vplivu na razvoj občine. Thermana Laško: »Edina prava smer je napredek. Investicijski cikel Term Olimia je mogoče primerjati z investicijami novega kompleksa Thermana Park, od odprtja katerega letos mineva deset let. Vsak ima začrtan svoj investicijski ciklus, glede na cilje, finančne zmožnosti, dotrajanost objekta,« je o tem, kakšen zgled lahko predstavljajo Terme Olimia, povedala Mojca Leskovar, članica uprave Ther-mane Laško. Kot so dodali, samo v Thermani v povprečju dnevno gostijo več kot tisoč gostov, ki v Laško ne prihajajo le po zdravje, ampak iščejo sprostitev in počitniška doživetja. To daje možnost, da se turistična ponudba v bližnji in širši okolici še dodatno razvija. »Verjamem, da bo občina prevzela pobudo za bistveno aktivnejše povezovanje na tem področju, v smislu skupnega načrtovanja razvoja turiz- ma, spodbujanja razvoja turizma na podeželju ter namenske porabe sredstev turistične takse, ki se jo v občinsko blagajno nateče vsako leto več.« Rimske terme: V Rimskih Termah menijo, da s svojim uspešnim delovanjem pripomorejo k večji prepoznav- nosti Občine Laško in da so tako pomembni za turistični razvoj občine, kot so Terme Olimia za razvoj Podčetrtka, poskrbijo tudi za več delovnih mest v občini. »Primerjave so smiselne le, kadar jih uporabimo z namenom, da rastemo in se izboljšamo. V Rimskih termah sledimo svoji viziji, v kateri najsodobnejšo ponudbo prepletamo z bogato kulturno dediščino, smo na primer edine terme s svojim lastnim muzejem. Tesno sodelujemo z lokalnimi pridelovalci, od katerih kupujemo zelenjavo, marsikaterega turista z veseljem napotimo do bližnje turistične kmetije,« je povedal Valerij Ara-kelov, direktor Rimskih term. Dodaja še, da se s konkurenco ne obremenjujejo, s Thermano Laško stavi' zdru je več v tuj: načrt preds Ro se sv Mi krati vse n kot P to m Lašk tradi kraj. pove del c turist storit vlogo razvi smo nekd torja soust M£ merj; vsako svoj p okvii šče si čilno v ret sistei prvi j v Slo tudi p ložbo in pro 12 NAŠA TEMA Zakaj Podčetrtek prehiteva Laško' V javnosti je večkrat slišati primerjave o turistični razvitosti Podčetrtka in Laškega, predvsem z vidika, zakaj je obsoteljska občina v razvojnem smislu prehitela Občino Laško. Čeprav je v obeh občinah termalna in zdraviliška dejavnost glavni turistični adut, čeprav sta obe občini geografsko zelo razgibani, imata velike možnosti povezovanja s podeželjem, kjer lahko uspešno delujejo turistične kmetije in čeprav je v obeh občinah tudi nekaj izjemnih kulturno zgodovinskih znamenitosti (npr. Minoritski sa- mostan v Olimju, Kartuzija j torej razlogi za to, da je Podi pred Laškim? Našo temo smo zasnovali govornikoma iz Podčetrtka | zakaj je obsoteljska občina kse. S sogovorniki iz Laškeg pa smo osvetlili njihov pogle Podčetrtek primat v turističn kšne so možnosti, da se mi »Vsi brcamo na isti gol« Turizem v občini Podčetrtek je eden najboljših primerov dobre prakse »V našem kraju je reklo, da vsi brcamo na isti gol, že ponarodelo,« pravi Aleš Amon, priznani gostinec iz Podčetrtka. Čeprav smo si ponudniki konkurenčni - nerad uporabljam to besedo - se zavedamo, da imamo isti cilj. Zadovoljnega gosta. Veliko lažje pa to dosežemo, če moči združimo in sodelujemo.« Ob omembi turizma v Podčetrtku, se ob Termah Olimia skoraj gotovo spomnimo tudi na posestvo Amon, Jelenov greben, kočo pri čarovnici, Halerjevo pivo, samostansko lekarno ali čokoladnico. »Zavedamo se prednosti povezovanja. Vsi želimo gostu nepozaben oddih v naravi, vsak pa ima ob tem možnost, da razvija svojo identiteto in svoj prepoznavni pečat. Trdno sem prepričan, da več kot nas je, pestrejša je ponudba in večja je možnost, da se bodo ljudje v naše kraje vračali,« pravi Amon. Osrednji turistični igralec v občini so seveda Terme Olimia. Znotraj svojega kompleksa in raznolike ponudbe bi se prav lahko čutile samozadostne. Kot pravi Amon, pa se zavedajo, da so manjši ponudniki omembe vredna obogatitev ponudbe. »Tako tudi v okviru svojih paketov ponujajo posamezne obroke v naši restavraciji. Mi smo se že pred petnajstimi leti usmerili v ekološko ponudbo in s tem povezano kulinariko. To je naš prepoznaven pečat. V zameno mi gostom term ponujamo posebne ugodnosti pri uporabi golf igrišča. Vzajemno se podpiramo. Možnosti je seveda še veliko, vendar gredo stvari v pravo smer.« Aleš Amon se z vlogo države in občine pri razvoju turizma ne obremenjuje. Svoje delo pa lahko dobro opravlja tudi zato, ker kot pravi, je vsaj občina svojo vlogo opravila z odliko. »Številne nagrade niso brez osnove. Mogoče smo tudi zato imeli na volitvah samo enega županskega kandidata. Zakaj stvari drugje ne delujejo, ne vem. Vesel sem, da smo lahko dober vzgled, koliko pa to komu pomaga, je pa drugo vprašanje,« zaključi sogovornik. V prvi vrsti lepo in prijetno za domačine Pohvale za organizacijo številnih prireditev, festivalov, odprtih kuhinj in izvrstno trženje športno-priredi-tvene dvorane je bil deležen tudi Turistično informacijski center Turizem Podčetrtek. Ne gre za klasičen javni zavod, ampak za gospodarsko interesno združenje, ki so ga poleg občin Podčetrtek, Kozje in Bistrica ob Sotli soustanovili tudi nekateri turistični ponudniki. Kot pravi vodja Boštjan Misja, ima taka organizacija kar nekaj prednosti. »Prisiljeni smo delovati na trgu, vendar imamo tudi več manevrskega prostora. Bolj smo odzivni in z inovativnostjo poskušamo presegati meje. Pripravljamo prireditve in organiziramo dogodke, ki so v prvi vrsti privlačni za domačine, posledično pa lahko gostoljubje in dobro vzdušje vsi skupaj prenašamo tudi na goste od drugod.« Na srečo so imeli že očetje »atomskega« turizma v Podčetrtku pri zasnovi razvoja srečno roko. »Že od ustanovitve turističnega društva pred več kot pol stoletja je lokalna skupnost rasla in se razvijala skupaj s turistično ponudbo. Samodejno se je zgodilo, da so šli ponudniki v podobno smer. Danes je glavno vodilo celotne destinacije butična ponudba, visoka kakovost in izbrana odličnost.« Da bi bili občinski turistični zavodi a priori manj učinkoviti, se Misja ne strinja. Dober, a tudi nekoliko poseben primer je Ljubljana. Bistveno je, koliko občina vlaga v turizem. Posredno seveda. Ker turizem potrebuje infrastrukturo, kolesarske steze, prireditvena prizorišča in podobno. O tem, kako gleda na konkurenčne občine, pa je zadržan. »Ne morem iz svoje kože in običajno povsod opazim pomanjkljivosti. A tudi pozitivne stvari. Tudi mi nismo popolni. Vedno je prostor za izboljšave, treba se je učiti in ostati skromen.« StO Romantični časi pivovarne uspava pobudo? Za direktorico javnega zavoda Stik Laško Janjo Urankar Berčon je Podčetrtek že od nekdaj zgled dobre prakse, še iz časov, ko je bila zaposlena v Thermani Laško in ko je spremljala razvoj velnes ponudbe v obeh zdraviliških središčih. »Pobude >od spodaj nav-zgor<, od manjših ponudnikov, na primer turističnih kmetij, je bilo v Podčetrtku več. Zato je danes pri njih več možnosti za zaključena doživetja kot pri nas. Čeprav je tudi pri nas več tovrstne ponudbe in povezovanja, istosmernosti v ciljih turističnega razvoja. Da te pobude manjših turističnih igralcev danes ni še več, razlog zagotovo tiči tudi v preteklosti, ko je bila pobuda bolj ali manj stvar Pivovarne Laško in smo bili glede tega kar malo razvajeni,« poudarja sogovornica. Hkrati priznava, da je prispevek pivovarne pri razvoju mesta in izgradnji nekaterih pomembnejših stavb neizpodbitno velik (kulturni center, dvorana Tri lilije) in da je še vedno nosilec osrednje turistične prireditve Pivo in cvetje, ki bo zagotovo tudi prihodnje leto. »Ta miselnost pa se v zadnjih letih vendarle spreminja, da nič ne bo več padlo z neba. Čeprav nekateri še vedno računajo, da bo občina investirala, nekaj zgradila in potem po možnosti ponudila v brezplačen najem. V Podčetrtku pa so imeli precej samostojnih ponudnikov, ki so bili pripravljeni sami vlagati, zato so rezultati drugačni. A vendar tudi v Laškem vse bolj sledimo temu.« Dodala še je, da v Stiku dobro sodelujejo z obema osrednjima turističnima podjetjema, se povezujejo z ostalimi turističnimi ponudniki, ki jih vključujejo v programe in razvijajo turistične produkte. Po njenih besedah ima Laško številne adute za dobre turistične zgodbe, kot je na primer zgodba o Veroniki in Frideriku v povezavi s kartuzijo v Jurkloštru. A se kot marsikje zatika pri denarju, ne le za bolj drzne turistične projekte, tudi za oživitev pivnice in hotela v stavbi Savinje, kjer bo najprej treba urediti lastništvo. RG ■ I I ■ V V ■ I I ■ v v Izhodišča in okolišč Župan Franc Zdolšek o turističnih primerjava »Podčetrtek se je bistveno prej podal na pot razvoja turizma kot Laško, že pred kakšnimi štiridesetimi leti. Laško se intenzivno na turistični razvoj osredotoča od leta 2007, ko je bila zgrajena Thermana Laško in nekoliko kasneje še Rimske terme. Res smo se v Laškem razglašali za turistični kraj, a je to temeljilo predvsem na zdraviliških storitvah z napotnicami, Rimske Toplice pa so bile vojaško zdravilišče JLA. Zato je v primerjavi s Podčetrtkom delovala druga logika razvoja,« je povedal stari-novi župan Občine Laško Franc Zdolšek, ki meni, da gre za drugačno izhodišče in da je zato težko vleči vzporednice med zdraviliškima središčema. Rivalstva ni, pomen Laško stavi' zdru je več v tuj: načrt preds R< se sv Mi krati vse n kot P to m Lašk tradi kraj. pove del c turist storit vlogo razvi smo nekd torja soust M£ merj; vsako svoj p okvii šče si čilno v ret sistei prvi j v Slo tudi p ložbo in pro Kako v termalnih središčih v laški občini razmišljajo o zgledovanju po Podčetrtku, povezovanju in vplivu na razvoj občine. Thermana Laško: »Edina prava smer je napredek. Investicijski cikel Term Olimia je mogoče primerjati z investicijami novega kompleksa Thermana Park, od odprtja katerega letos mineva deset let. Vsak ima začrtan svoj investicijski ciklus, glede na cilje, finančne zmožnosti, dotrajanost objekta,« je o tem, kakšen zgled lahko predstavljajo Terme Olimia, povedala Mojca Leskovar, članica uprave Ther-mane Laško. Kot so dodali, samo v Thermani v povprečju dnevno gostijo več kot tisoč gostov, ki v Laško ne prihajajo le po zdravje, ampak iščejo sprostitev in počitniška doživetja. To daje možnost, da se turistična ponudba v bližnji in širši okolici še dodatno razvija. »Verjamem, da bo občina prevzela pobudo za bistveno aktivnejše povezovanje na tem področju, v smislu skupnega načrtovanja razvoja turiz- ma, spodbujanja razvoja turizma na podeželju ter namenske porabe sredstev turistične takse, ki se jo v občinsko blagajno nateče vsako leto več.« Rimske terme: V Rimskih termah menijo, da s svojim uspešnim delovanjem pripomorejo k večji prepoznav- nosti Občine Laško in da so tako pomembni za turistični razvoj občine, kot so Terme Olimia za razvoj Podčetrtka, poskrbijo tudi za več delovnih mest v občini. »Primerjave so smiselne le, kadar jih uporabimo z namenom, da rastemo in se izboljšamo. V Rimskih termah sledimo svoji viziji, v kateri najsodobnejšo ponudbo prepletamo z bogato kulturno dediščino, smo na primer edine terme s svojim lastnim muzejem. Tesno sodelujemo z lokalnimi pridelovalci, od katerih kupujemo zelenjavo, marsikaterega turista z veseljem napotimo do bližnje turistične kmetije,« je povedal Valerij Ara-kelov, direktor Rimskih term. Dodaja še, da se s konkurenco ne obremenjujejo, s Thermano NAŠA TEMA 13 C ? Jurklošter). Kje so četrtek v prednosti tako, da smo s so-predstavili razloge, primer dobre pra-a in Rimskih Toplic 3d na to, zakaj ima iem razvoju in kaI približajo. RG OB ROBU ine drugačne, izziv velik h Podčetrtka in Laškega Hkrati župan priznava, da je tudi v smislu celovite vpetosti kraja, njenih prebivalcev in ponudnikov v zaledju, na turističnih kmetijah ta tradicija bila bolj razvita v Podčetrtku, k čemur pa so veliko prispevale že nekdanje Atomske toplice, potem pa Terme Olimia. »Pri nas tovrstnega razvoja ni bilo, prave turistične kmetije dobivamo šele v zadnjem času, prej lastniki kmetij v zaledju niso imeli pravih izzivov na tem področju,« je še dejal župan. Kar zadeva razvoj term v zadnjem obdobju, je bil v Laškem dolgo časa problem nestabilnega lastništva. V Thermani Laško je sicer zdaj lastnik slaba banka, bolj stabilno lastništvo pa so v Rimskih Toplicah dobili s prihodom armenskega podjetnika Valerija Arakelova. »Pričakujemo, da bo v prihodnosti s stabilnim lastnikom, ki bo pripravljen vlagati v Therma-no Laško, turistični razvoj mesta dobil dodaten zagon. Seveda tudi z vlaganji občine, v prihodnje je naš izziv ureditev starega mestnega jedra.« Laški župan sicer vlaganja v infrastrukturo ne loči na to, ali je namenjena prebivalcem ali turistom, saj vsi potrebujejo dobre ceste, pločnike, kolesarske steze, vodovod ... Se pa zaveda, da bo občina v prihodnosti morala še več sredstev nameniti za turistično promocijo, pričakuje še, da bo to storila tudi država za bisere na vzhodni strani Trojan. RG "ibni za prepoznavnost občine 0 pa se povezujejo na pred-tvah na sejmih in borzah, žuje pa jih skupen cilj, to ja prepoznavnost Laškega ini. Za prihodnje leto tako tujejo še bolj intenzivno stavitev na tujih trgih. >man Matek: Vsak 1 mora usmeriti po oje nister Počivalšek je pred dm izjavil, da ima Laško ložnosti za podoben razvoj 'odčetrtek. Verjame, da je ogoče tudi zato, ker ima o veliko daljšo zdraviliško cijo kot marsikateri drug A pri tem se morata dobro zovati urbani in ruralni ibčine, sodelovati morajo tični delavci in ponudniki ev, pri čemer vidi večjo 3 občine. Za komentar o Djnih možnostih Laškega zaprosili Romana Matka, lanjega dolgoletnega direk-zdravilišča v Laškem, ki je tvarjal njegov razvoj. itek meni, da je težko pri-iti zdravilišča in da se mora o specializirati in poiskati prostor na trgu in se v tem 'u razvijati. »Laško zdravili; je glede na tradicijo in zna-sti termalne vode usmerilo labilitacijo lokomotornega ma. Postali smo znani kot avni zavod na tem področju veniji. Prepoznavali so nas po preventivi in z novo na-5 še po wellness programih ogramu varstva starejših.« Tudi glede lege zdravilišč v Laškem in Podčetrtku je težko potegniti enačaj. »Vsepovsod so določene geografske omejitve, ki jih je treba upoštevati. A vsako omejitev se da izkoristiti v pozitivnem smislu. Savinja je lahko tudi reka življenja in se lahko ob njej marsikaj dogaja,« pravi Roman Matek, ki poudarja, da je zdravilišče v njegovih časih vedno dobro sodelovalo z okoljem in z občino Laško. »Ta je spreje- la ureditveni načrt zdravilišča in hkrati zelo dobro sodelovala pri infrastrukturnem urejanju Savinje, ko smo zmanjšali poplavno ogroženost zdravilišča. Skupaj smo tudi zgradili brv, da bi gostje in drugi čim hitreje prišli do mestnega jedra, kjer bi se lahko razvila kakovostna dodatna ponudba,« pravi Matek. Pravi, da se je sam vedno zavzemal tudi za sodelovanje z zdraviliščem v Rimskih Toplicah. »Menim, da nikoli ne smeta biti na tako majhni razdalji dva konkurenčna centra. Že leta 1993 smo se prijavili za najem rimskega zdravilišča, ko je bil ta še v lasti države oziroma ministrstva za obrambo. Pogovori se žal niso pozitivno iztekli. A sodelovanje obeh zdravilišč se mora nadaljevati,« pravi sogovornik, ki je bil pred leti tudi med ustanovitelji LTO v Laškem, ki povezuje oba kraja v duhu Sotočja dobrega. TC Drago Zupan: Zgodba Rimskih term navdih za celotno Laško? Drago Zupan, nekdanji energični predsednik Krajevne skupnosti Rimske Toplice, je tista ikona kraja, brez katerega zagotovo ne bi bilo oživitve Rimskih term. »Podčetrtek ima za sabo neverjetno pot razvoja zdraviliškega turizma, uspel mu je izjemen turistični preboj, tudi zahvaljujoč oblikovanju širše turistične ponudbe na podeželju. Za zdravilišče je zelo pomembno, da išče partnerje tudi zunaj, na podeželju, ki so dodatek osnovni zdraviliški ponudbi. V Podčetrtku so imeli tudi srečo, da so vseskozi imeli tudi dobre menedžerje in dobre lastnike, da so lahko razvijali zdravilišče in širili ponudbo. To dokazuje tudi zadnja velika investicija v Termah Olimia. Gre gotovo za enega od najboljših zdravilišč v Sloveniji,« je povedal naš sogovornik, ki je mnogo let posvetil oživljanju zdravilišča v Rimskih Toplicah. Kot je poudaril, ima Laško neverjetne možnosti za razvoj turizma, vendar s sodelovanjem vseh deležnikov. »V Thermani je bila pred leti izpeljana izjemno velika finančna investicija, sledile so težave z vodstvom, prisilna poravnava in potem je lastništvo prevzela slaba banka. A to je velika ovira, saj dokler bo lastnik država, ni mogoče pričakovati kakšne večje investicije in širitve turizma navzven.« Kako pa gleda na vlogo Rimskih term, ki si jih je tako vneto prizadeval oživljati? »Morda se bo slišalo čudno, vendar ocenjujem, da so Rimske terme naredile največji preboj v turističnem smislu od vseh zdravilišč v Sloveniji. Pobrale so se namreč iz stanja propadajočega zdravilišča, ki ni kazalo skoraj nobenih možnosti za oživitev.« In tudi v tem verjetno tiči prepričanje Draga Zupana, da se je mogoče, če smo slikoviti, iz pepela dvigniti tudi do zvezd. Preobrazbe ni čez noč, perspektiva velika Vsakemu, ki je v zadnjem času obiskal Podčetrtek in Laško, ob tem preizkusil termalne užitke in drugo spremljajočo turistično ponudbo ter si ogledal širšo okolico kraja in občine, je na prvi pogled jasno, da je obsoteljski turistični kraj v prednosti pred mestom ob Savinji. O tem nenazadnje govorijo tudi številke, na primer o ustvarjenih nočitvah, ki pa glede na zmogljivosti Podčetrtka tudi ne kažejo tako izrazite prevlade. Tudi vsi naši sogovorniki v temi priznavajo Podčetrtku primat v primerjavi z Laškim, gre za stopnjo turističnega razvoja in celovitost ponudbe, povezavo med nosilcem termalnega turizma (Terme Olimia), občino in manjšimi lokalnimi ponudniki (na primer turistične kmetije). Pri tem naši sogovorniki opozarjajo na genezo in okoliščine, ki so omogočile turistični razcvet in preboj Podčetrtka, ki je danes gotovo eno najbolj razvitih, če ne kar najbolj razvito termalno središče v državi. Velike investicije v zadnjih letih v izboljšanje velnes in namestitvene ponudbe (Orhide-lija, Termalija, Aqualuna, glamping ipd) ter tudi druge spremljajoče ponudbe so prispevale k dobrim poslovnim rezultatom, povečanemu številu zahtevnejših gostov, višjim cenam storitev, večji izvenpenzionski potrošnji. Podčetrtek je lahko konceptualni in poslovni model za vsa ostala termalna središča, kako osnovni adut (zdravilno termalno vodo) v povezavi z ostalimi turističnimi magneti v zaledju povezati v celovito ponudbo, celovit turistični produkt, za katerega živi ves kraj. K temu je zagotovo prispevala ambiciozna razvojna filozofija in stabilnost lastništva pri termalni družbi kot nosilki razvoja, prav tako usklajenost z razvojno vizijo občine in željami ponudnikov in prebivalcev, ki dihajo s turističnim razvojem kraja. Po vseh teh naštetih elementih je torej Podčetrtek v prednosti pred Laškim, ROBERT GORJANC ki pa ima vse možnosti, da sledi podobnemu razvoju kot obsoteljski biser in da se mu tudi približa. A to kajpak ne gre čez noč. Potem ko so v Laškem dokončno spoznali, da je zlate dobe zaslombe na Pivovarno Laško konec in da je treba turistični razvojni model postaviti drugače, je že bil storjen prvi pomemben korak. Ključna termalna ponudnika, Thermana, ki bo nekoč bržčas dobila novega zasebnega lastnika (morda pa ostane v lasti državi v obliki snujočega turističnega holdinga) in Rimske terme, uspešno poslujeta kljub drugačni lastniški strukturi, zavedeta se pomena vpetosti v celovit turistični razvoj laške občine. Slednja se zaveda svoje vloge pri zagotavljanju kakovostne (turistične) infrastrukture v kraju, Stik Laško kot občinski javni zavod pa svoje vloge pri oblikovanju dobrih turističnih zgodb, vsebin, spodbujanju povezovanja ponudnikov. Kakšna »odbita« turistična ideja tipa Vinarium ali Fontana piva bi bila dobrodošla, a najprej bo velik dosežek, če bo Laško kot pivovarsko mesto imelo svojo pivnico (znova v Savinji, morda pa bi lahko bila tudi v pivovarni, kot je to v ljubljanskem delu Pivovarne Laško Union). Laškemu gredo zelo na roko tudi državne investicije v infrastrukturo, kot je gradnja kolesarske povezave Celje-Laško (kar Podčetrtek tudi že ima), izboljšana železniška infrastruktura in kmalu tudi cestna (Marija Gradec). Perspektiva Laškega je svetla, velja jo zagrabiti. Prihodi in prenočitve turistov v obeh občinah 2017 Podčetrtek 342.021 Laško 275.262 Poslovanje treh zdravilišč v letu 2017 Terme Olimia Thermana Laško Terme Resort čisti prihodki od prodaje* 19,7 20,3 6,0 čisti dobiček* 0,7 1,1 0,03 število zaposlenih 267 446 97 povpr. bruto plača 1.426 1.344 1.378 dodana vrednost na zaposlenega 42.630 31.042 31.345 *mio EUR Vir: Bisnode 14 KRONIKA Požar stavbe na Teharjah je bil eden večjih v Celju. Foto: BGO Zaradi požara brez doma ostalo šest ljudi Bodo stavbo sploh lahko obnovili? V požaru, ki je v noči na petek izbruhnil v večstano-vanjski stavbi na Teharjah, je po prvih ocenah nastalo za najmanj 50 tisoč evrov škode. V stavbi so bila štiri stanovanja, stanovalci so živeli v dveh. V prvem stanovanju petčlanska družina, v drugem en stanovalec. Vsi imajo začasno bivališče zaenkrat urejeno. Ogenj je izbruhnil nekaj minut po četrti uri v man-sardnem delu stavbe. Točen vzrok požara še ni znan oziroma potrjen, pri čemer so nam na Policijski upravi Celje dejali, da so kriminalisti zaenkrat izključili možnost tuje krivde. Šlo je za požar večjih razsežnosti, pravi direktor Poklicne gasilske enote Celje Janko Požežnik: »Ko smo prišli na kraj, je bil požar že zelo razvit. Evakuirati smo morali šest stanovalcev, eden se je pri tem lažje poškodoval. Stavba je v celoti uničena. Na kraju je bilo 44 gasilcev s kar 15 gasilskimi vozili. V akciji gašenja in reševanja so poleg poklicnih gasilcev, ki so bili na terenu s sedmimi vozili, sodelovali še prostovoljni gasilci iz prostovoljnih gasilskih društev Trnovlje, Teharje, Škofja vas in Ljubečna.« Gašenje požara je trajalo dlje časa. Zaradi nevarnosti, da bi po končani glavni akciji gašenja na pogorišču spet zatlelo, je na kraju ostala še požarna straža. Zaradi nevarnosti eksplozij ali še večje nesreče so morali izklopiti plinski ventil, elektriko, zaradi poškodbe vodovodne napeljave so zaprli glavni ventil za vodo in pregledali območje požara. Kriminalisti so ogled požara lahko temeljito opravili šele v petek popoldne. Župnija takoj pomagala Stavba je v lasti Župnije Teharje. V preteklosti je bil v njej kulturni dom, nato ka-planija. Stanovalci so živeli v dveh stanovanjih. Petčlanska družina se je po požaru preselila k sorodnikom, moškemu, ki je živel sam, je župnik Miha Herman, ki skrbi za župnijo, ponudil začasno bivališče v prostorih župnišča. »Na pomoč so mu priskočili tudi prijatelji, trenutno Pri Škofijski Karitas Celje, Muzejski trg 8, je odprt tudi I poseben transakcijski račun za pomoč stanovalcem. Z nakazilom jim lahko pomagate na račun: TR: SI 56 0510 0801 5567 619 SKLIC: SI 00 29224 Namen: Požar Teharje, s pripisom za družino Rezar ali za Konrada Topolovca Koda namena: CHAR z iskanjem bivališča. Do nadaljnjega mu bomo pomagali v župniji. Tudi v prihodnje, ko bo jasno več, kako naprej, je župnija pripravljena pomagati. Gospod, ki je trenutno ostal brez stanovanja, je v naši stavbi živel štiri desetletja,« pravi Herman. Župnik zaenkrat ne ve, kaj se bo zgodilo s stavbo: »Zaenkrat je še prehitro govoriti, kaj bomo storili. Stavba je uničena. Najprej jo je treba počistiti, morda počakati še nekaj tednov in se nato odločiti, ali jo je sploh smiselno obnavljati.« Primer spremlja tudi Krajevna skupnost Teharje, kjer so stanovalcem že ponudili pomoč pri urejanju dokumentacije za iskanje bivanjskih rešitev. SŠol V stavbi na Teharjah je zgorelo tudi delo akademskega slikarja Konrada Topolovca. Zgorela je njegova bogata zbirka neprecenljivih del, le šest del iz njegovega zgodnejšega obdobja hrani Center sodobnih umetnosti in nekaj iz novejše produkcije Železarski muzej Štore. Njegova slikarska dela so bila redko predstavljena slovenski javnosti, a ko so bila, so vedno naletela na velik odmev, tudi na zadnji razstavi konec leta 2016. Zavod Celeia Celje in nekateri posamezniki so se odločili, da bodo organizirali dražbo del celjskih umetnikov, s pomočjo katere bi finančno pomagali slikarju, da se lažje postavi na noge. Dražba bi naj bila v naslednjih dneh. KRONIKA 15 Za las so se izognili katastrofi V Steklarni Rogaška bodo te dni izvedli preiskavo torkovega dogajanja v proizvodnji, kjer je skoraj prišlo do okoljske katastrofe. Zaradi pravočasnega in razumnega ravnanja zaposlenih, ki so opazili, da se v enem izmed proizvodnih zabojnikov razvija neznani strupeni plin in o tem nekaj minut pred 11. uro obvestili Regijski center za obveščanje, se nesreča ni zgodila. »Pri zbiranju žveplove kisline so zaposleni pravočasno opazili, da se je tlak v zabojniku povečal, pri čemer se je začel razvijati neznani plin. Zaradi tega je nastalo visoko varnostno tveganje za nesrečo,« je dejala Ksenija Čuješ, vodja službe za varnost pri delu v Steklarni Rogaška. Čuješeva je še dodala, da razlogi za takšen dogodek, torej za očitno kemično reakcijo med procesom dela, še niso znani. Poškodovan ni bil nihče. V posredovanju je sodelovalo več kot 50 poklicnih in prostovoljnih gasilcev. »Evakuirali smo 350 zapo- slenih in opravili zunanjo zaščito, kar pomeni, da smo zaprli cesto za promet in bližnje stanovalce obvestili o možni nevarnosti,« pravi Boris Žnidarko, vodja intervencije iz Poklicne gasilske enote Celje. Zaradi morebitnega izpusta jedke snovi ni grozila eksplozija, bilo pa bi lahko zastrupljeno ozračje, saj bi nastal tako imenovani jedki oblak. Gasilske ekipe so bile v steklarni in okolici več ur, do 15. ure pa so tveganje za nesrečo odpravile, da so se delavci lahko še istega dne vrnili na svoja delovna mesta v popoldanski izmeni. Določni varnostni ukrepi pa so trajali še do večera. SŠol Vedno več spolnih napadov na otroke V Sloveniji še vedno poteka kampanja ob svetovnem tednu osveščanja o preprečevanju nasilja. Na to opozarja tudi Ministrstvo RS za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Posebej izpostavlja predvsem spletno nasilje, pri katerem so žrtve predvsem otroci in mladostniki. Med oblikami nasilja prevladujejo žaljiva sporočila, zalezovanje in spletno sovraštvo, a tudi številni posnetki medvrstniških pretepov, do katerih imajo mladi dostop na spletu. Spletno nasilje je pogosto težko dokazati, predvsem je težko najti storilce, pri čemer mladi pogosto prepozno poiščejo pomoč, kadar so žrtve tovrstnega nasilja. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je s policijo ustvarilo mobilno aplikacijo Odklikni, v kateri je ogromno uporabnih informacij o vrstah spletnega nasilja ter možnih oblikah pomoči. Na Celjskem policija beleži v zadnjih letih porast kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost. Samo lani je bilo tovrstnih kaznivih dejanj za 50 odstotkov več v primerjavi z letom prej. Koliko teh kaznivih dejanj se nanaša na spletno nasilje, ni natančno znano, so pa na porast najbolj vplivala ravno kazniva dejanja prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanje pornografskega gradiva. Zabeležen je še porast kaznivih dejanj, spolnega napada na osebe, mlajše od petnajst let. Takšnih primerov je bilo na območju Policijske uprave Celje lani 23. Po podatkih Spletnega očesa, ki prav tako zbira prijave tovrstnih primerov, ki jih nato posreduje policiji, je v zadnjih petih letih v Sloveniji mogoče zaznati naraščanje deleža posnetkov spolnih zlorab, na katerih so žrtve najmlajši otroci, stari do deset let. Lani je bil opazen občuten porast deleža posnetkov, na katerih so bile žrtve stare od 16 do 18 let. Od vključno leta 2014 naprej na posnetkih spolnih zlorab kot žrtve prevladujejo deklice. Delež posnetkov, na katerih so prisotni večinoma dečki, skozi leta upada, v zadnjih dveh letih pa takšnih posnetkov sploh niso zaznali. SŠol Ovadba zaradi poslov z blagovno znamko Nacionalni preiskovalni urad je na Okrožno državno tožilstvo v Celju podal ovadbo zoper tri fizične osebe zaradi zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti in zaradi pranja denarja. Po neuradnih podatkih naj bi šlo za posle, ki naj bi bili povezani z Mirkom Tušem. Med osumljenenimi naj bi bili Tuš, njegova partnerka in nekdanji direktor Tuš Holdinga. »Lastnik celotnega poslovnega deleža gospodarske družbe iz Celja naj bi z namenom, da bi sebi in svojemu družinskemu članu pridobil premoženjsko korist, naklepoma napeljal k storitvi kaznivega dejanja direktorja te družbe, da je izrabil svoj položaj,« so sporočili iz Generalne policijske uprave. Direktor družbe naj bi nato po pooblaščencu podal zahtevek za prenos pravice imetnika blagovnih znamk na prvoovadena, prenos blagovnih znamk pa je bil opravljen, ne da bi družba od fizičnih oseb prejela ustrezno plačilo za prenos. S kaznivim dejanjem naj bi bila družba oškodovana za 19 milijonov evrov. »Ovadena naj bi nato blagovni znamki prodala preko družbe iz Hong Konga, katere prikrita lastnika sta gospodarski družbi v Luksemburgu,« še dodajajo na policiji. To naj bi storila, ker naj bi želela s pranjem denarja zakriti njegov izvor ter onemogočiti identifikacijo imetnika tega premoženja. Tako naj bi ovadena dosegla povečanje vrednosti premoženjske koristi kar na 29 milijonov evrov, kolikor znaša vrednost pridobljenega poslovnega deleža. Preiskava naj bi bila obsežna, hišne preiskave stanovanjskih, poslovnih in drugih prostorov na območju ljubljanske in celjske policijske uprave so v tem primeru opravljali že oktobra lani. Že takrat se je neuradno govorilo, da naj bi šlo za domnevno sporne posle oziroma nepravilnosti pri prenosu Tušmobilove blagovne znamke. SŠol Javni zavod oškodovali za 300 tisoč evrov Celjski policisti so z ljubljanskimi in mariborskimi kriminalisti v torek opravili 31 preiskovalnih dejanj zaradi suma več kaznivih dejanj zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti. Kot so sporočili s Policijske uprave Celje, se preiskava nanaša na osem kaznivih dejanj zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti. S tem početjem naj bi osumljeni s šestimi pomočniki pri javnemu zavodu na različne načine povzročili premoženjsko škodo, višjo od 300 tisoč evrov, v svojo korist oziroma korist pravne osebe. Pri osemnajstih hišnih preiskavah na območju policijskih uprav Celje, Ljubljana in Maribor, pri sedmih osebnih preiskavah ter šestih zasegih listin in drugih predmetov je sodelovalo 48 preiskovalcev. Trem osebam so odvzeli prostost. SŠol En ropar že pridržan Celjski kriminalisti so prijeli roparja bencinske črpalke, ki je pred približno štirinajstimi dnevi oropal bencinski servis na Mariborski cesti v Celju. Moškemu so odvzeli prostost. Storilec je zamaskiran zagrozil zaposlenim, od njih zahteval denar in nato zbežal. Že takoj po ropu je policija sumila, za koga bi lahko šlo, zato je storilca tudi prijela v zelo kratkem času. Vendar po do zdaj znanih podatkih moški ni povezan z ostalimi ropi bencinskih črpalk na Celjskem, ki so se zgodili od sredine oktobra. Po neuradnih podatkih naj bi policisti tudi tem storilcem že bili na sledi. Naj spomnimo, da so roparji okradli bencinske črpalke v Medlogu, Štorah, Žalcu in Dramljah, nato sta bila še dva ropa pošt v Celju. Obstaja sicer možnost, da so ti ropi povezani, vendar policija podrobnosti ne želi razkriti. Avto zasegli mladoletniku Policisti so v preteklih dneh v Celju 50-letnemu vozniku zasegli traktor. Voznik je namreč vozil brez vozniškega dovoljenja ustrezne kategorije. V Radečah je brez avtomobila ostal 21-letnik, ki je brez vozniškega dovoljenja vozil neregistrirano vozilo, na katerem so bile nameščene ukradene registrske tablice. V Velenju so policisti osebno vozilo zasegli 29-letniku, ki je vozil brez vozniškega dovoljenja V Slovenskih Konjicah so avtomobil zasegli mladoletniku, ki je vozil neregistrirano osebno vozilo. V Rogaški Slatini je brez vozila ostal 71-letni moški, ki mu je potekla veljavnost vozniškega dovoljenja. Sojenju še ni videti konca Na celjskem okrožnem sodišču se je minuli teden nadaljevalo sojenje Jaki Ulčniku, ki mu očitajo umor v Bosni in Hercegovini. Leta 2015 naj bi z lovsko puško v glavo ustrelil 38-letnega moškega. Sojenje se vleče že kar nekaj časa, Ulčnik medtem prestaja 30-letno zaporno kazen zaradi umora brata in poskusa umora bratove žene v Bistrici ob Sotli prav tako leta 2005. Na obravnavi za umor v Bosni in Hercegovini morajo zdaj zaslišati še zadnjo pričo. Varnostni organi so jo našli šele s pomočjo Interpola. Zaslišanje je tako z videokon-ferenco predvideno za januar. Sodni senat je odločil še, da morata svoje izvedensko mnenje dopolniti tudi psihiatrična izvedenca, ki sta bila sicer na sojenju že zaslišana. Gre za njuno mnenje o Ulčnikovi osebnosti in njegovem psihičnem stanju v času umora. Šele ko bo sodišče izvedlo še te dokaze in zaslišanja, bo mogoče Ulčniku izreči obsodilno ali oprostilno sodbo. Pijan med izpitno vožnjo Pred dnevi so policisti pri nadzoru prometa ustavili tudi kršitelja, ki je vozil vinjen kar med opravljanjem izpitne vožnje za vozniško dovoljenje B-kategorije. Moškega, ki je vozil pijan, so policisti ustavili na območju Ljubečne. Kandidatu za voznika je preizkus alkoholiziranosti pokazal kar 0,66 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, zaradi česar so mu izdali plačilni nalog v višini 1.200 evrov. Kandidat je v trenutku, ko so ga ustavili, ponovno opravljal vozniški izpit, saj mu je bil v preteklosti že dvakrat izrečen ukrep prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Policisti bodo tudi zoper šolo vožnje uvedli prekrškovni postopek. V Velenju so ustavili voznika avtomobila, ki je odklonil strokovni pregled, ki mu je bil odrejen zaradi suma prisotnosti prepovedanih drog v telesu. Zoper njega bodo policisti podali obdolžilni predlog na pristojno okrajno sodišče, za prekršek sta predpisana globa 1.200 evrov ter stranski ukrep 18 kazenskih točk, kar pomeni prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. V Šempetru v Savinjski dolini so ustavili voznika avtomobila, ki mu je alkotest pokazal rezultat 0,92 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Zoper njega bodo podali obdolžilni predlog, za prekršek sta predpisani globa 1.200 evrov in stranski ukrep 18 kazenskih točk. Prijeli prebežnika Na relaciji Podplat-Tekačevo je v nedeljo policija prijela dva ilegalna prebežnika. Najprej ju je opazil policist, ki je bil na poti v službo in je posumil, da gre za prebežnika. Policijska patrulja je nato osebi ustavila in z njima izvedla postopek. Šlo je za državljana Sirije, ki sta v Slovenijo vstopila na nedovoljen način. Eden od njiju je bil tudi mladoleten. Oba sta zaprosila za azil. Pred dnevi se je podobno zgodilo na območju Rogatca, kjer so policisti prijeli dva državljana Kosova, ki sta ilegalno prečkala državno mejo. Stara sta 26 in 35 let. Oba so po opravljenem postopku predali hrvaškim varnostnim organom. Pošiljal goljufiva pisma Ljubljanski policisti so ovadili 28-letnega moškega, ki je ogoljufal več slovenskih podjetij. Med oškodovanci naj bi bilo nekaj podjetnikov tudi z našega območja. Naslovnike je zavedel s pošiljko, ki je bila opremljena z žigom »strogo zaupno« in z navedbo organa, ki pošilja določene zahteve v zvezi z opravljanjem samostojne obrti. Prejemniki so ob prevzemu pošte plačali 60 evrov, v pošiljki pa so prejeli dostop do spletnega mesta pogodba.org. Kot pošiljatelj je bilo navedeno ljubljansko podjetje Davčni in pravni institut. Kriminalisti so na podlagi več prijav ugotovili, da omenjeno podjetje ne obstaja. Pošiljko je tako plačalo skoraj 80 podjetnikov, medtem ko so 275 pošiljk pravočasno umaknili iz poštnega prometa. 28-letni storilec je po zaslišanju pri preiskovalnem sodniku ostal v priporu. 16 AKTUALNA PONUDBA Iščete dober nakup alLodlično storitev? POZOR1- Preglejte aktualno ponudoo Odpravite glivično obolenje na nogah! Glivične okužbe nohtov so zelo razširjene. Še bolj so aktualne poleti, ko razgalimo noge. V centru medicinske pediku-re An.nika v Aškerčevi ulici 14 (pritličje stavbe Celeiapark Celje) so zelo uspešni pri zdravljenju vraščenega nohta z VHO medicinsko sponko, odpravljanju diabetičnega stopala, kurjega očesa, otiščanca, bradavic in v današnjem času pogostega glivičnega obolenja. Glivična okužba stopal (miko-za) je nadležna in zelo nalezljiva kožna bolezen, vendar jo lahko z zgodnjim zdravljenjem hitro odpravimo. Bolezen povzročajo glive kvasovke, plesni in der-matofi ti. V Pri An.niki pristop zdravljena določijo na podlagi vzroka za nastanek (anamneza stopala), ki ga ugotovi njihov strokovnjak terapevt. Glivična obolenja so v današnjem času zelo pogost pojav, zato v centru priporočajo preventivo, s katero preprečujemo širjenje bakterij. Običajno nas glivice (bakterije) napadejo takrat, ko nam pade odpornost, zato je priporočljiv zdrav življenjski slog (pravilna prehrana, gibanje na prostem). Manj odporni so sladkorni bolniki in tisti, ki imajo težave z ožiljem. Sem sodi tudi velik del športnikov, kjer se noge veliko potijo. Poudarek naj bo tudi na higieni nog: noge naj se dobro posušijo po tuširanju, redna menjava nogavic, pogosta menjava čevljev (primerna obutev). Kako prepoznajo glivično okužbo stopal? Po spremembi barve nohtov in kože (nohti porumenijo ali rahlo potemnijo). Po odebeljenih, spremenjenih nohtih (odebeljen rumenkast noht, drobeči se noht ali izkrivljena oblika nohta ...). Po belkasti zmečkani in mokri koži na nogah, ki lahko srbi (odvisno od stopnje okužbe). Po suhi in/ali razpokani koži, ki se lušči. Kako zdravijo glivične okužbe stopal? Glivične bolezni v večini primerov diagnosticirajo zdravniki z odvzemom vzorca, a tudi strokovno usposobljen pediker lahko s pregledom prepozna glivično obolenje stopal. Okužbo, ki jo prepoznamo v začetni fazi in je površinska, v Centru medicinske pedikure An.nika zdravijo z ustreznimi antimikotiki. Glivično obolenje sicer zdravijo v ambulanti, a izjemno pomembno je tudi dosledno upoštevanje navodil pedikerja za nego doma, saj je obolelo stopalo z antimikotiki treba lakirati, mazati in pršiti dlje časa. Za vse to sta potrebni tudi doslednost in vztrajnost bolnika. Edino to je ključ do uspeha. Po enem letu zdravljenja Po enem letu in pol zdravljenja Specializirani za zdravljenje vraščenega nohta in glivičnih obolenj! An.nika /medicinska pedikura Najsodobnejši center medicinske pedikure Rezervirajte svoj termin: 051 661 665 Aškerčeva ulica 14, (pritličje, Celeiapark) www.annika.si jj Bežigrajska cesta 4f, 3000 Celje m.me/najnogavice J (03) 573 03 56 / 041 699 455 ^ @pletilstvo.petra Delovni čas industrijske trgovine: www.najnogavice.com O Pletilstvo Petra An.nika /medicinska pedrkura Ideja za praznično darilo -darilni boni AnNika S tem oglasom dobite pri blagajni 10% popusta. Žarnica, d. o. o. Kocbekova 3 3000 Celje tel.: 03-1428-2922 phiiips QURACELL G5M; 051-495-700 i^t. iarnica@isioi.net ®VARTA Vmizari^Hlj Ivami že od leta 1990' Svetujemo, izdelujemo in montiramo: * stavbno pohištvo, * notranjo opremo, * opremo poslovnih prostorov, * izdelke iz max compact plošč in kerrocka, * energijsko učinkovita okna - možnost pridobitve subvencije EKO sklada. Obiščite nas: http:iZmizar-celje.com (f^ Mizar, d.o.o. Celje, Medlog 7e, 3000 Celje | 03 425 39 50 | GRADBENA TRGOVINA TRGOVINA G7D.O.O,, spodnje Stranice 16, stranice 20.99E kamen,mE Od ponedeijka do petka med 6.15 in 19, ura, ob sobotah med 8. in 13. um. Те1:03/П7-67-377 GSM: 051-612-666 tomaz.gorsek@trgovina-g7.com www.trgovina-g7.com BRdP BIRO BIT servis in trgovina d.o.o. Teharska cesta 24, 3000 Celje tel 03 4256100 fax 03 4256124 e-n asi ov: i nfo@bi robit. si www.birobit.si - PRODAJA PISARNISKEGA-POTROSNEGA MATERIALA TER BIRO-RAČUNALNIŠKE OPREME - NAJEM TISKALNIKOV IN MF NAPRAV -VZDRŽEVANJE BIRO-RAČUNALNIŠKE OPREME / za ose ^уС/ /vv/obto^t/ MOJE POHIŠTVO Obiščite nas v našem salonu! Mariborska 103a, Celje (nasproti Planeta Tuš) ZAPOSLOVANJE IN KARIERA 17 Kako naj ocenim razgovor? Končno! Intervjuja je konec! Ali ne bi bilo super, če bi vam sogovornik ob koncu razgovora v roke podal listek z oceno o tem, kako ste se na njem odrezali? Dvomimo, da se bo to zgodilo, zato se morate znati oceniti sami. Učite se iz izkušenj in to prednost uporabite pri kriterijih za ocenjevanje. Ali ste prišli pripravljeni ali ste se prepustili zvezdam in naključju? Bi lahko bili bolj učinkoviti? Kaj boste storili naslednjič in kako se boste pripravljali za naslednji intervju? Ena pomembnejših stvari po koncu vsakega razgovora je, da niste zelo samokritični. Po intervjuju mirno sedite v svoj avto ali pojdite na kavo, v roke vzemite list papirja in svinčnik ter začnite pisati, kaj se je ravnokar zgodilo. Pustite prostemu toku misli, da se zlije na papir. Ko prenehate zapisovati, nadaljujte svoj dan, kot ste ga pred vsem tem načrtovali. Prespite, sprostite se in naslednji dan s hladno glavo preberite, kar ste zapisali, ter predelajte vse informacije. Kaj se lahko naučite iz izkušnje? Kaj boste spremenili za naslednjič? Na lestvici od ena do deset ocenite spodnje postavke, ki vam bodo pomagale pri realni kritiki: Ali ste prispeli pravočasno? Kako ste se predstavili? Ste bili samozavestni in profesionalni? Ste govorili mirno in jasno? Kako bi opisali svojo neverbalno komunikacijo? Ste začutili dobro povezavo s sogovornikom? Ste povedali dovolj o svojih pozitivnih lastnostih? Ste o svojih negativnih lastnostih govorili na pozitiven način? Ali ste na težka vprašanja odgovarjali z lahkoto ali ste se soočali s težavami? Ali ste postavljali smiselna vprašanja? Ste se poslovili v pozitivnem duhu? Kako vam je šlo? Ste zadovoljni z ocenami? Če je večina vaših ocen od pet do deset, ste na dobri poti. Posvetite se tistim postav- kam, ki ste jih ocenili slabše, in razmislite, kako jih boste popravili. Če popravki vključujejo tudi vajo z drugimi osebami, angažirajte prijatelje ali bližnje, naj vam pri tem pomagajo. Ne glede na to, kako ste se ocenili, se morate zavedati, da ni vse v vaših rokah. Poleg tega se zavedajte, da razgovori zahtevajo vajo in prakso, saj na ta način dobite nove spretnosti. S pravo kritiko svojega razgovora in konkretnimi šibkimi točkami boste bolje vedeli, na katerih področjih boste morali delati naslednjič in kje so še možnosti za izboljšave. Naslednjič pridite še bolj pripravljeni - kot rezultat kakovostne priprave boste opazili, da ste postali samozavestni. Ekipa MojeDelo.com 13 MojeDelo.com Strojni projektant / tehnična podpora prodaji (m/ž) (Vojnik pri Celju) Zaradi vedno večjega obsega dela in vedno bolj kompleksnih sistemskih rešitev, ki zahtevajo temeljito načrtovanje in odzivno tehnično podporo, vabimo medse strojnega inženirja - HVAC-projektanta. Atlas Trading.si, Celjska cesta 45, 3212 Vojnik. Prijave zbiramo do 23. 12. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Prodajni predstavnik za zahodno Slovenijo (m/ž) (zahodna Slovenija) Pričakujemo VI. ali VII. stopnjo izobrazbe. Prednost imajo kandidati naravoslovne smeri (biotehnologija, biokemija, biologija, mikrobiologija, medicina, farmacija), pričakuje se kreativnost pri produktnem razvoju s poudarkom na uporabni vrednosti za končne uporabnike. Iščemo osebo, ki je samoiniciativna, samostojna, organizirana in proaktivna, ima znanje Excela, Outlooka, raziskovanje na internetu. VHT skupina, d. o. o., Celjska cesta 8a, 3310 Žalec. Prijave zbiramo do 15. 12. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo. com. Monter - instalater strojnih inštalacij (m/ž) (Celje z okolico in po Sloveniji) Izvedba strojnih inštalacij (ogrevanje, vodovod, prezračevanje, hlajenje). Redno in dobro stimulativno plačilo z nagrajevanjem, zaposlitev za nedoločen čas s 6-mesečno poskusno dobo, delo v pozitivnem in urejenem delovnem okolju ... Kandidat je lahko tudi brez izkušenj, prosto je tudi delovno mesto za pomočnika monterja - inštalaterja strojnih inštalacij. Instalacije Raz-goršek, d. o. o., Plinarniška ulica 2, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 9. 12. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Strojnik TGM (m/ž) (Polzela) V svoj kolektiv vabimo novega sodelavca za delovno mesto strojnik TGM. Opis dela: delo s stroji težke gradbene mehanizacije (bager, greder, rovokopač, valjar ...), skrb za brezhibnost in osnovno vzdrževanje stroja. Gre za dolgoročno zaposlitev, plačilo je redno, zaposlitev za nedoločen čas. Sašo Cizej, s. p., Prekopa 12b, 3305 Vransko. Prijave zbiramo do 27. 12. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Področni vodja prodaje za tuje trge (m/ž) (Savinjska regija) Opis: direktna prodaja pri ključnih kupcih, načrtovanje in izvajanje prodajnih dejavnosti, usmerjenih na tuje trge, skrb za približno 40 distributerjev iz severne in zahodne Evrope ... Taktika plus, d. o. o., Tržaška cesta 279, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 2. 1. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo. com. Vodja marketinga (m/ž) (Arja vas, Žalec) Opis dela: priprava in izvedba marketinške strategije, ki je skla- dna s krovno strategijo podjetja, planiranje, organiziranje, vodenje in nadziranje dela v oddelku marketinga, segmentacija skupin kupcev in iskanje optimalnih poti komunikacije za implementacijo marketinške strategije ... Mlekarna Celeia, d. o. o., Arja vas 92, 3301 Petrovče. Prijave zbiramo do 10. 12. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Žičničar, žičničar strežnik (m/ž) (Rogla) Pričakujemo pripravljenost na delo na prostem, ustvarjalnost, urejenost in prilagodljivost. Unitur, d. 0. o., Cesta na Roglo 15, 3214 Zreče. Prijave zbiramo do 10. 12. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Voznik tovornega vozila - kiper (m/ž) (Območje Celja) Od vas pričakujemo izkušnje na podobnem delovnem mestu, izkušnje z upravljanjem težke mehanizacije, vsaj 1 leto delovnih izkušenj na tem področju, vozniško dovoljenje B-, C-, E-kategorije. Ea-sytrans, d. o. o., Cesta ob železnici 4, 3310 Žalec. Prijave zbiramo do 1. 1. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Kapitan ladje (m/ž) (Velenje) Vaše zadolžitve: kapetan na krovu 100 BT, vzdrževanje in upravljanje ladje in opreme, kot so sidra, povezovalne vrvi, jeklene vrvi, vitli, črpalke in druge opreme, manjša potrebna popravila, vzdrževanje in čiščenje ladje. Kandidat mora imeti končano srednjo poklicno šolo, eno leto delovnih izkušenj v tem poklicu, dobro znanje angleščine ... Avto Velenje, d. o. o., Koroška cesta 64, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 31. 12. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Hostesa na ladji (m/ž) (Velenje) Vaše zadolžitve: hostesa na ladji 100 BT, strežba, priprava obrokov in pogostitev gostov in osebja na ladji, vzdrževanje in čiščenje ladje. Kandidatka mora imeti končano srednjo poklicno šolo, eno leto delovnih izkušenj v tem poklicu, dobro znanje angleščine ... Avto Velenje, d. o. o., Koroška cesta 64, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 31. 12. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Preoblikovalec kovin (m/ž) (Stranice) Zahtevana je končana osnovna šola do V. stopnje izobrazbe ustrezne smeri, 1 leto delovnih izkušenj, odgovornost za delo, komunikativnost, samoiniciativnost, sposobnost timskega dela. Marovt, d. o. o., Stranice 55, 3206 Stranice. Prijave zbiramo do 31. 12. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Natakar (m/ž) (Podčetrtek) V svojo sredino vabimo dinamične, komunikativne in zanesljive sodelavce, ki jih veselita delo v gostinstvu in delo z ljudmi. Če ste lačni in žejni novih izzivov, iščete redno zaposlitev in radi delate v timu, se prijavite za prosto delovno mesto natakarja. Terme Olimia, d. d., Zdraviliška cesta 24, 3254 Podčetrtek. Prijave zbiramo do 28. 12. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vzdrževalec (m/ž) (Vojnik) Pričakujemo najmanj V. stopnjo izobrazbe strojne/energetske smeri, nekaj let delovnih izkušenj na enakem ali primerljivem področju, osnovno poznavanje nemškega ali angleškega jezika, natančnost, zanesljivost, odgovornost in samoiniciativnost, pozitivno naravnanost in željo, biti del uspešne ekipe. Mik, d. o. o., Celjska cesta 55, 3212 Vojnik. Prijave zbiramo do 15. 12. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Vodja projektov avtomatizacije (m/ž) (Stranice) Zahtevana je strokovna izobrazba VI. ali VII. stopnje tehnične smeri, poznavanje delovnih procesov in kontrolnih postopkov v proizvodnji, poznavanje zahtev in standardov v avtomobilski industriji, poznavanje statističnih metod kakovosti, 1 do 3 leta delovnih izkušenj vodenja v proizvodnji, izkušnje z delom z ljudmi ... Marovt, d. o. o., Stranice 55, 3206 Stranice. Prijave zbiramo do 19. 12. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. 18 ŠPORT Požeg Vancaš: »Lotrič je >nerealno< zadel« Zdaj je za celjske nogometaše dosegljivo celo tretje mesto - Požeg Vancaš odigral zadnjo tekmo Lestvica 1. SNL MARIBOR 19 13 3 2 52:15 42 OLIMPIJA 18 9 6 3 38:27 33 ALUMINIJ 18 8 6 7 31:27 27 CELJE 18 6 3 4 21:24 26 DOMŽALE 18 6 5 6 33:27 24 MURA 18 6 8 7 26:25 23 GORICA 18 5 7 6 21:26 22 RUDAR 18 5 3 10 19:38 18 KRŠKO 18 3 3 9 13:26 15 TRIGLAV 18 4 6 11 24:43 15 Varovanci trenerja Dušana Kosiča niso bili prav veliko oddaljeni od skoka na tretje mesto, toda Olimpija si je ob kopici nevšečnosti privoščila preveč neumnosti v Kidričevem in Aluminij je vse skupaj izkoristil. Po zmagi v Murski Soboti bodo Celjani gostovali prav v Kidričevem - obračun bo derbi zadnjega letošnjega kroga. Glede na odlične celjske predstave v gosteh je možno prav vse. »V vsem boljši od Mure« V 18. krogu 1. slovenske nogometne lige sta zmagala oba kluba s Celjskega. Ve-lenjčani so zapustili dno lestvice, Celjani so četrti, v nedeljo se lahko v Kidričevem povzpnejo na tretje mesto. Ko so se z avtobusom vrnili v Celje, so se komaj prebili do štadiona - pred rokometno tekmo lige prvakov je bilo ogromno avtomobilov nepravilno parkiranih. Pričakali smo najboljšega igralca Celja, slovenskega re-prezentanta Rudija Požega Vancaša: »Bili smo izjemno >napaljeni<, kajti vedeli smo, kam bi nas zavihtele nove tri točke. Tudi rezervisti so dodali svoj delež. Če bomo tako igrali tudi v Kidričevem, nas bodo čakale lepe počitnice.« Odločnost je bila vidna od prve minute. »Proti sedmim klubom je naša taktika več ali manj enaka, prilagodimo jo le Mariboru in Olimpiji. Dobro nam je del Mariborov udarec, pošteno nas je prize- Osrednja branilca Žan Zaletel (levo) in Elvedin Džinić sta vnovič odlično opravila svoje delo. mljil. Znova smo začeli igrati enostavno in agresivno. V vseh segmentih igre smo bili boljši od Mure.« Akcija, ki se je končala z golom, je bila imenitna. Po izključitvi domačega igralca smo prevzeli pobudo. Žogo mi je podal Pišek. Ko sem bil v kazenskem prostoru, so bili obrambni igralci v škripcih zaradi strahu pred enajstmetrovko. Našel sem prostega Lotriča, ki je >nerealno< zadel.« Za Rudija Požega Vancaša je vse več ponudb. »Res je, veliko se dogaja. Toda vse skupaj potisnem ob stran, ko pride tekma. Žalosten sem, ker soigralcem ne bom mogel pomagati v nedeljo,« je zaključil Rudi, ki bo manjkal zaradi rumenih kartonov. V Prekmurju je torej že odigral zadnjo letošnjo tekmo v celjskem dresu. Morda ga je tudi zadnjič oblekel. Razplet bo ponudil zimski pre- stopni rok. Z Rudijem bi si Celje lažje zagotovilo nastop v evropskem tekmovanju, brez njega (in z njegovo prodajo) pa bi lažje »finančno zadihalo«. »Imamo 28 igralcev« Židane volje je bil tudi trener celjskega članskega moštva Dušan Kosič: »Vsi ste opazili, da smo po tekmi z Mariborom postali drugačni. Tedaj smo namreč doživeli šok. Naša podoba ni bila prava. Strnili smo vrste in se vrnili k osnovam. Fantje so garali in si pomagali ter so bili posledično nagrajeni s tremi točkami.« Takoj po zmagi nad Rudarjem je opozoril, da bo gostovanje pri Muri pravi test za njegovo moštvo: »Ko nam ni šlo, nismo želeli uprizarjati tragedije, zato sedaj ne smemo biti prevzeti od zmage. Pred nami je še Izidi 18. kroga v 1. SNL: Mura - Celje 0:1 (gostje so izkoristili prednost igralca več), Rudar - Triglav 3:1 (v Velenju so povedli Kranjčani), Aluminij - Olimpija 6:2, Domžale - Maribor 1:2 in Krško - Gorica 1:0. bolj zahtevna in pomembna tekma.« Na njej ne bo zgolj Požega Vancaša, marveč tudi Mitje Lotriča. Kako se bodo znašli? »Prepričan sem, da se bomo. Imamo 28 igralcev. Veliko jih pridno trenira vsak dan in čaka v ozadju. Rudi in Mitja sta dala svoj pečat. A bomo poiskali pravo enaj-sterico in še sedem fantov, ki bodo na klopi željno čakali na svojo priložnost.« Kosič si je ogledal nenavaden dvoboj Aluminija in Olimpije (6:2). »Naša liga je zelo zanimiva. Tekma bi se lahko zapeljala tudi v drugo smer. Olimpija je imela nekaj smole, Aluminij je bil izjemno učinkovit. Mi smo dobro šolo doživeli z Mariborom, ki je bil proti nam v dnevni formi, ki je bila rušilna.« Je igrišče v Kidričevem res slabše od večine preostalih? »Težko sodim. Zelenice v Stožicah, Mariboru in Domžalah so kakovostne, Mitja Lotrič, »otrok« Mure, je z izjemnim strelom prinesel zmago Celju v Murski Soboti. ostale so na podobni ravni. Glede na obdobje v letu so igrišča zelo dobra, lahko bi bila v precej slabšem stanju.« Celje se bo z Aluminijem pomerilo v nedeljo (16.00). Rudar bo že jutri ob 16.45 pričakal ekipo Maribora. EP tudi v Celju Slovenija bo leta 2021 skupaj z Madžarsko organizirala evropsko nogometno prvenstvo do 21 let. Za Slovenijo bo to največji nogometni turnir doslej. Leta 2012 je že gostila evropsko prvenstvo nogometašev do 17. leta starosti, med številnimi drugimi turnirji pa je letos pozimi gostila tudi evropsko prvenstvu v futsalu. Uvodna tekma evropskega prvenstva do 21 let bo v Sloveniji, finale bo na Madžarskem. Slovenija bo gostila deset tekem prvenstva, štiri v Mariboru ter po tri v Ljubljani in v Celju. DEAN ŠUSTER Foto: GrupA Neptun ima reprezentantki V Novem Sadu je bilo tridnevno srečanje kadetskih plavalnih reprezentanc Srbije, Bosne in Hercegovine, Madžarske, Makedonije, Romunije in Slovenije. Naša reprezentanca je osvojila osem medalj. V naši izbrani vrsti sta bili tudi dve plavalki celjskega Neptuna, Lena Born-šek in Hana Podbregar. Slovenija je v ekipni tekmi pristala na četrtem mestu. DŠ, foto: PK NEPTUN S'jfJM i #5S I Lan Tominc najboljši slovenski mladinec Hana Podbregar (levo) in Lena Bornšek Decembra so se začele prireditve, na katerih razglasijo in nagradijo najboljše športnike v letu, ki se izteka. Kajakaška zveza Slovenije je v ponedeljek v Ljubljani pripravila tradicionalno prireditev Kajakaš leta. Najboljša v letu 2018 sta bila Simon Oven in Urša Kragelj. Opazni so bili tudi iz vrst Kajak kanu kluba Nivo Celje. Mladinec leta je Lan Tominc, ki je zmagal na mladinskih olimpijskih igrah v Buenos Airesu. Priznanji za tekmovalne dosežke v mednarodnem merilu sta prejela tudi kajakaš Martin Srabotnik in kanuist Urh Turnšek. Predsednik celjskega kluba Dušan Konda, ki s svojimi kajakaši že pripravlja jubilejni, že deseti novoletni skok v Savinjo (1. januarja ob 14.00 na Špici), je dejal: »Čeprav je zima, naši tekmovalci veslajo vsak dan, na Savinji ali v Tacnu. Konec tega tedna bodo tri dni vadili v Solkanu. Kondicijske priprave bodo v januarju opravili na Pokljuki. Za naše najboljše predstavnike bodo sledile tritedenske priprave v bližini Dubaja. Marca bodo trenirali še v francoskem Pauju. Zato sem prepričan, da bodo primerno pripravljeni dočakali izbirne tekme za sestavo reprezentanc. Te bodo maja v Tacnu in po mnogo letih na >nevtralnem terenu< v Bratislavi.« DEAN ŠUSTER, foto: KKK NIVO Z leve stojijo Martin Srabotnik, trener Aleš Kuder, Lan Tominc in Dušan Konda. Urh Turnšek se prireditve ni udeležil zaradi šolskih obveznosti. ŠPORT 19 Tudi darilo je treba znati vzeti Celjski rokometaši osvojeno točko ocenili za zlato Rokometaši Celja Pivovarne Laško in francoskega Nantesa so se na tekmi 10. kroga skupinskega dela lige prvakov v celjskem Zlatorogu razšli z neodločenim izidom 29:29. Prednost po prvem delu in nato za kar sedem golov (20:27) po dveh tretjinah tekme je gostom omogočil predvsem izjemno razpoloženi vratar Cyril Dumoulin. Za delni izid domačih 9:2 do zaključka srečanja pa je zaslužen zlasti Klemen Ferlin, ki je skupno zbral 18 obramb. Strokovnjaki se niso zmogli znebiti vtisa, da je Nantes po vodstvu s 27:20 želel špekulativno zaključiti tekmo, Znanja in izkušenj evropskemu podprvaku vsekakor ne primanjkuje, a niso bila dovolj proti srčnosti varovancev trenerja Tomaža Ocvirka. Sreča tam, sreča tu Le nekaj centimetrov je v dvorani Zlatorog odločalo o razpoloženju v mesecu decembru. Po Kodrinovem zadetku 50 sekund pred koncem tekme na drugi strani Nantesov gol upravičeno ni bil priznan, de-vetmetrovka Lazarova pa je ostala neizkoriščena. Kapetan David Raz-gor je ostal razsoden: »Točka je za nas velika. Lahko bi osvojili tudi drugo, obenem pa bi lahko Nantes zmagal z desetimi goli razlike. Če bi mi tokrat izgubili, nam bi morda vse >padlo dol<. Tako pa ostajamo Najlepše je vratarja Dumoulina prelisičil David Razgor. v igri za šesto mesto. Ob visokem zaostanku smo verjeli v preobrat, kajti časa je bilo dovolj. Predčasni konec je tedaj, ko pet minut pred koncem zaostajaš za deset golov.« Junak v celjski vrsti Klemen Ferlin je bil dolgo zaseden zaradi razno-raznih obveznosti. Brez zadržkov je pristal na pogovor pred dvorano, ko se je veselica bližala višku in ko je nosil majico z napisom Za Ferli- na, ki so mu jo prinesli navijači iz Ivančne Gorice: »Obetali smo si obe točki. Naredili smo preveč napak. V drugem polčasu smo izboljšali svojo igro. Nantes je imel veliko sreče pri metih, žoga se je od bloka večkrat odbila v mrežo. V končnici se je sreča preselila k nam. Pozimi se bo odločilo o osmini finala.« Ferlin je po izteku časa s konicami prstov odbil žogo v vratnico in začelo se je rajanje rumenih. Kljub temu, da so v taboru Nantesa štirje Španci (trije igralci), sta sodila sodnika iz Španije. Ah, ta Dunaj ... V zadnjih minutah sta bila Lopez in Ramirez sicer zelo objektivna. Všečni občinstvu Štiri kroge pred koncem je slovenski prvak na predzadnjem mestu v skupini B. Vsi so hvalili občinstvo, toda pri minus šest in sedem je bilo slišati zgolj Florijane. Ti so kasneje ponesli s seboj 4.000 gledalcev. Celje je spet imelo pravega Jako Malusa, v katerega so nekateri dvomili: »Pravi obraz smo pokazali v drugem polčasu, Ujeli smo zadnji vlak in osvojili zlata vredno točko. Ob visokem zaostanku se nismo nič posebnega dogovorili. Morda nam je šlo na roko, da je gostujoči trener zamenjal odličnega krilnega igralca Balaguerja. Potem smo lahko zgostili obrambo.« Na novinarski konferenci je bil trener Tomaž Ocvirk povsem umirjen, kot zna biti tudi med tekmo, kar nedvomno pozitivno vpliva na večino igralcev: »Fantje so se do popolnosti držali dogovora, da igrajo na vso moč do konca tekme ne glede na zaostanek.« Koliko je težka osvojena točka, ko Ocvirk beži od pogleda na lestvico in poudarja imenitno vzdušje? »Bolj pomembno je, da igramo všečno, da je občinstvo zadovoljno. Ko se je prebudilo, je dalo fantom krila. Od nedelje imamo eno točko več in zagotovilo, da bo obisk Zlatoro-ga dober tudi v naslednjem letu.« Ocvirk je ekipo prevzel med sezono. Zdaj bo imel dovolj časa, da na treningih doda ekipi svoj taktični rokopis. Madžarski Szeged bo v Zlatorogu 2. februarja. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Številne tekme in naporna potovanja Košarkarice Cinkarne so v zaostali tekmi 6. kroga Jadranske lige (WABA) gostovale v bolgarski Stari Zagori. V velikem derbiju je bil domači Beroe po infarktni končnici uspešnejši z 79:74. Varovanke trenerja Damir-ja Grgića so tekmo odlično odprle. Po uvodni trojki Chatrice White je dve trojki zadela še Zala Friškovec za vodstvo z 9:2. Po prvi četrtini so vodile z 29:23. Čudne sodniške odločitve Pred zadnjo četrtino je bila Cinkarna znova v prednosti, s 60:57. Pred končnico so domačinke povedle z 72:65. Sledili sta trojki Rangie Bessard in Zale Friškovec. Po minuti odmora domačega trenerja je kot naročena priletela še ena trojka Friškovčeve za dve točki prednosti. Zdelo se je, da bo Cinkarna tekmo dokončno nagnila na svojo stran. A Beroe je znova povedel, prednosti pa ni več izpustil iz rok. Srbska sodniška trojka je bila tista, ki je kar nekajkrat poskrbela za nezadovoljstvo v celjskem taboru, saj je bil kriterij v določenih trenutkih drugega polčasa v prid gostiteljic. Pri njih je nekdanja igralka celjskega kluba Ana Poček (prej Turčinović) dosegla 19 točk. Z odprtimi rokami je pozdravila celjski strokovni štab, ki ji je v Celju nudil prav vse potrebno na poti do preskoka v velike evropske ekipe. Rangie Bessard je vpisala 23, Zala Friškovec pa 22 točk. Brez Radovićeve do prvega poraza Cinkarna je prvič izgubila v letošnji ligi WABA. En poraz ima tudi Beroe, neporažena je le še Crvena zvezda, po trikrat sta izgubili Budućnost in Montana. »Čestitke domačinkam za zmago. Imeli smo svoje priložnosti, da tekmo nagnemo v svojo korist, vendar pa nam to na žalost ni uspelo. Svojo priložnost bomo iskali na prihodnji medsebojni tekmi v Celju,« je dejal trener Damir Grgić. Skozi celotno tekmo se je videlo, da so Celjanke boljše, vendar nikakor niso uspele dokončno odločiti srečanja. Trboveljski strateg v Bolgariji ni imel na voljo Med tekmo je bilo stresno. Trener Damir Grgić na trenutke enostavno ni več vedel, kaj narediti, saj njegove varovanke niso dosledno upoštevale navodil. Bile so boljše, a tega niso izkoristile. V eni izmed situacij je Grgić dejal, da potrebuje dopust, saj je na robu stresa. Potem so ga jezili tudi sodniki, ki na trenutke niso bili na primerni ravni. Dejal jim je, da je lahko ob službo, oni pa bodo mirno nadaljevali svoj posel. V Stari Zagori, ki šteje 137.000 prebivalcev, ni prav veliko priložnosti za prijeten večerni izhod in pokušino domačih specialitet. Posebej pazljiv je treba biti na sprehodu. Sam sem doživel neprijetno izkušnjo na tržnici, kjer je moški srednjih let, ki je želel krasti, obležal v lastni mlaki krvi. Ob spremstvu policistov ga je odpeljalo reševalno vozilo. Tudi preprodajalec parfumov je bil nadležen, ko je opazil, da sem tujec, ki ima morda pri sebi nekaj več denarja. Ob vrnitvi v hotel sem dobil nasvet, da sam nikakor ne smem več v središče mesta. Rangie Bessard je bila najbolj učinkovita košarkarica Cinkarne v Stari Zagori. Prizor na fotografiji je s tekme 4. kroga skupine H evropskega pokala z madžarskim Szekszardom. Celjske košarkarice si zaslužijo pohvale. Izvrstno so odigrale tretjo četrtino in pred zadnjo je bil izid senzacionalno izenačen, 55:55. Precej dražja madžarska ekipa, ki je imela celo glasno podporo s tribune, je trepetala za zmago, ob koncu si jo je priigrala zaradi kakovosti in izkušenj za končnih 68:75. (DŠ) S 1.200 kilometri smo opravili v enajstih urah. En kombi je vozil Borut Kop, drugega športni direktor Uroš Kranjc, za volan je vskočil tudi Damir Grgić. Takoj ob vstopu v Bolgarijo nas je pričakala lepa količina snega. V Stari Zagori, od koder je »le« še 350 kilometrov do Istanbula, je bila temperatura zraka višja. Januarsko potovanje v bolgarsko Montano, ki je sicer za uro krajše, naj bi bilo še bolj živopisno, predvsem zaradi slabih cest, na katerih se pojavijo tudi konjske vprege. Ane Radović, okrepitve pred nadaljevanjem sezone, ki še ni imela pravice nastopa. Z njeno pomočjo bi bilo zagotovo lažje. V 7. krogu bo Cinkarna 16. decembra gostila Budućnost iz Podgorice. Boj za štiri mesta, ki vodijo na zaključni turnir, bo kot kaže še zelo napet. Nadaljevanje peklenskega ritma Celjanke so zahteven ritem tekem nadaljevale že sinoči, ko so v 5. krogu evropskega pokala gostovale pri Nymbur-ku na Češkem. Že v soboto bo v državnem prvenstvu nasprotnik Triglav. Zatem bo do konca leta sledilo še sedem tekem. »Navajeni smo že številnih potovanj in napornih tekem, zato nas prav nič ne preseneča. Smo v resnično ustaljenem ritmu. Logistike je veliko, a vse poteka brez zapletov. Najpomembneje je, da v naši ekipi vlada izvrstno vzdušje,« je dejal predsednik ŽKK Cinkarna Celje Borut Kop, medtem ko se je Grgić osredotočil na sobotni derbi domačega prvenstva. »V Kranju nas čaka zahtevna tekma, vendar je naš cilj jasen, zabeležiti novo zmago. Zavedamo se, kje pretijo največje nevarnosti in prepričan sem, da se bomo primerno pripravili na nasprotnika ter odigrali dobro tekmo,« je dejal. Sobotni obračun se bo začel ob 18. uri. MITJA KNEZ Foto: GrupA Tudi migrante smo srečali na našem potovanju do Bolgarije in nazaj. Kar nekaj jih je bilo pred srbsko-hrvaškim mejnim prehodom, kjer iščejo pot naprej. Dobesedno ležali so ponoči na odstavnem pasu avtoceste ter čakali na svojo priložnost. Na bencinski črpalki so dejali, da včasih zaustavijo kombi ali tovornjak in želijo na silo prečkati mejo ali pa se pred mejnim prehodom na skrivaj pretihotapijo v tovornjak. 20 MALI OGLASI / INFORMACIJE ГПП7Г muzejnovejšezgodovinel celje V MUZEJSKO TRGOVINO PO PRAZNIČNA DARILA! Dragi obiskovalci, vabljeni v trgovino Muzeja novejše zgodovine Celje, kjer vas čaka pestra in zanimiva ponudba, primerna tudi za božično-novoletna darila! http://www.muzej-nz-ce.si novi tedniki radio celie MOTORNA VOZILA POSEST PRODAM PRODAM PEUGEOT 206, letnik 2004, prevoženih 130.000 km, karamboliran levo zadaj, prodam. Telefon 031 884-937. 1982 RENAULT scen ic 1,9 dizel, letnik 2002, z vso opremo, lepo ohranjen, prodam za 850 EUR. Telefon 031 649-203.1986 za zrele, resne ljudi z vse države 031836378 http://www.zau.si STROJI PRODAM MESTNA občina Celje prodaja turistično nastanitveni objekt v apartmajskem naselju neposredno ob smučišču Golte, v katerem se nahajajo: apartma v pritličju počitniškega objekta v izmeri 41,80 m2 z dodatno (samostojno) sobo v izmeri 15,13 m2 ter dva apartmaja v prvem nadstropju počitniškega objekta v izmeri 25,70 m2 in 19,90 m2. Nepremičnina se prodaja po postopku javnega zbiranja ponudb, besedilo javnega zbiranja ponudb pa je objavljeno na spletni strani MOC ( https://moc.celje. si/javni-razpisi/6034-javno-zbiranje--ponudb-za-prodajo-nepremicnin-v--lasti-mestne-obcine-celje-2). Dodatne informacije na telefonski številki (03) 4265-668. n NA sončni legi v Babni Gori prodam gradbeno parcelo v skupni izmeri 1.025 m2. Ostale informacije po telefonu (03) 546-1643, 031 789-148. 1774 MIZARSKO mizo nemške izdelave ugodno prodam. Telefon (03) 8370-272, 051 670-273. KUPIM 1931 NAKOVALO, primež, elektro motor, varilni aparat, cirkular 070 Stihl, puhalnik itd. prodam. Telefon 031 273-205. 1955 HIŠO, vseljivo, v okolici Celja, Ljubečne, Arclina, Vojnika, do 90.000 EUR, gotovina, kupim. Telefon 040 807-371, 041 945-589. 1961 тшш MENJAM jasnovidnost BIOTERAPQE PLATO - »kibla« Oset, traktorski, originalni tovarniški, 160 x 125, vsestransko uporaben na kmetiji, prodam za 700 EUR. Telefon (03) 5796-111. 1987 TRAKTOR Iseki 4 x 4, servo volan, 25 KM, zelo ohranjen, 1.000 ur, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 649-203. 1986 ЈИШИШ i astrologinja 0906430 cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja NOVEJŠO hišo, staro 20 let, na relaciji Štore-Svetina, menjam za stanovanje v pritličju v Celju. Telefon (03) 5774169 ali 031 265-855. 1971 STANOVANJE ODDAM GARSONJERO oddam urejeni, zanesljivi osebi. Center mesta, pritličje. Telefon 041 976-162. 1968 PRODAM ZNIZANE MODELE *Popust veja od 7. 12. do 10. 12. 2018 ob predložitvi kupona in kartice Hervis SportsClub. Ni združljiv z ostalimi popusti in se z njimi ne sešteva. Ne velja na VIP CENE ter na izdelke označene s 1. ceno, na kolesa in športne ure, na že znižane izdelke ter na ponudbo iz aktualnega letaka. Ponudba ne velja v trgovini Hervis Citypark Ljubljana. Velja tudi na spletu ob vpisu kode: HSC20 JAVNO VODSTVO 4 8.DECEMBER 2018. OB 11. URI, KNEŽJI DVOR. KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, črne in bele barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481 .p PRAŠIČE za zakol, krmljene z domačim žitom, prodam. Pri nas je možen tudi zakol. Telefon 041 996-166. 1925 PRAŠIČE, težke od 120 do 250 kg, prodamo. Telefon 031 832-520. 1936 PRAŠIČE, težke od 25 do 250 kg, in izločene svinje (za predelavo) prodamo. Sprejemamo tudi naročila za breje svinje mladice. Domača hrana in možna dostava. Telefon 051 720-294. p PRAŠIČE, domače vzreje, težke od 30 do 170 kg, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509-061. 1963 PRAŠIČE, težke od 30 do 40 kg, krmlje-ne z naravno domačo hrano, ugodno prodam. Telefon 050 452-705. 1962 PRAŠIČA, težkega 200 kg, krmljenega s kuhano domačo hrano ali polovico, prodam. Telefon (03) 5739-391.1967 PRAŠIČA za zakol, težkega približno 180 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 390-988. 1969 PUJSKE krško-poljske pasme, stare 8 tednov, za nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 041 552-143. 1976 OVNA, starega 2 leti in pol, mlado ovco, dva jagenjčka, za zakol ali pleme, prodam. Telefon 070 864-120. 1979 ŠTIRI teličke simentalke, stare 14 dni ter 4, 8 in 20 mesecev, prodam. Telefon 031 840-282. 1988 SVINJO, odstavljeno, prašiče, težke od 30 do 70, kg, domače vzreje, možna dostava, in domače peteline za zakol ali pleme prodam. Telefon 041 797-052. 1973 PRAŠIČA, težkega 200 kg, domača hrana, prodam. Telefon 041 274-719. 1982 DVA prašiča, težka 150 kg, prašiče, težke od 35 do 50 kg, prodam. Telefon 041 708-978. 1983 V OKOLICI Šmarja prodam prašiča, težkega 160 kg, krmljenega s kuhano hrano. Telefon 031 777-353. 1984 ŽREBIČKA za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. Telefon 031 871-599. 1991 BIKCA sivo-rjave barve, starega 7 mesecev, težkega približno 300 kg, pašnega, prodam. Telefon 040 855-700. 1992 MINI shetland poni, rjav, z lepo bogato grivo, star pol leta, sem na voljo lastniku, ki me bo božal in me razvajal. Telefon (03) 5796-111. 1987 DESET zajcev za nadaljnjo rejo ali zakol prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5738-189. L 178 TELIČKO simentalko, težko 200 kg, prodam. Telefon 031 559-820. 1990 BIKCA simentalca, starega 4 mesece, prodam. Telefon 041 794-301. p PRAŠIČA, težkega približno 180 kg, krmljenega z domačo kuhano hrano, okolica Štor - Šentjanž, prodam. Telefon 041 539-364. 1993 KUPIM ODKUP krav - nujno, bio. Plačilo takoj po najvišji dnevni ceni klasifikacije + 0,30 EUR + davek. Kogler Franz A., d. o. o., telefon 031 733-637, (02) 790-1560, 0043 66446-46280. n DEBELE, suhe krave in telice ter teleta ku-- z davkom. Telefon 041 653-286. Š 30 PITANE krave in telice za zakol po širši Štajerski kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p TELIČKO mesne pasme, staro 4 do 6 mesecev, kupim. Telefon (03) 781-0363. 1972 TELIČKO simentalko od 2 do 5 mesecev starosti kupim. Telefon 041 455-176. 1977 PRODAM SENO v kockah, prva in druga košnja, ter ajdovo in pirino moko prodam. Telefon 041 763-763. 1873 VINO teran z analizo in kraški brinjevec ugodno prodam. Pripeljem na dom. Telefon 041 614-862. p VEČJO količino orehovih jedrc, svežo svinjsko mast, čisto ali z ocvirki, in jabolčnik prodam. Telefon 070 864-120. 1979 OSTALO PRODAM HLODOVINO in suha bukova drva, celjsko območje, prodam. Telefon 041 472380. 1946 DRVA, dolga v hlodih ter kratko žagana, z dostavo, prodam. Telefon 040 211346. p KOŠE in košare, zelo lepo izdelane, ter kakovostno sortno belo in mešano rdeče in belo vino prodam. Telefon (03) 5795-602. 1965 »FOSNE«, 5 cm, hrast, kosilnico 205 Bcs, 2 m, mizarski cirkular in enofazni šrotar, prodam. Telefon 041 812-961. 1980 13864688 14728628 MALI OGLASI / INFORMACIJE 21 Imela težko si življenje, nikoli več ne čaka te trpljenje. Bolečine hude si prestala, zdaj lahko boš mirno spala, a v srcih naših za vedno boš ostala. V SPOMIN 6. decembra bo minilo 15 let žalosti in bolečin, kar si nas zapustila, PAVLA SUMEJ iz Šentjurja (2. 7. 1920 - 6. 12. 2003) Hčerka Anica, zet Mičo, vnukinja Tatjana z Đorđem SUHA metrska drva, rotacijsko kosilnico 135 in zgrabljač za krmo Klas prodam. Telefon 041 884-428. 1985 49-letni moški z lepim nasmehom, podjetnik, iz okolice Domžal, 175 cm, rekreativni športnik, nekadilec, ljubitelj narave, morja, išče žensko družbo. Telefon 031 207-203. p NEVEZAN upokojenec srednjih let želi spoznati resno žensko za prijateljska srečanja in druženje. Hobi: kolesarjenje. Telefon 070 301-332. 1981 ANGLEŠČINA - strokovna podpora osnovnošolcem in srednješolcem. Šempeter, telefon 059 959-383; Facebook: Amm-trade Angleščina. n GRADITELJI, pozor! Po ugodnih cenah izdelujem peči za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Tone Aplenc, s. p., Prekorje 29a, telefon 541-5011, 041 531-976. 1948 www.nt-rc.si 90,6 95,1 95,9 100,3 novi tednik H radio celje Vuđne? ra илжој/ Vedama i илтој/ VEDEŽEVANJEM ASTROLOGIJA centep H Ћ Ћ skavfe? Otlpcs ®»0епг (ffidVI Poroke Velenje Poročili so se: Anja STR-NIŠNIK in Alen STRNIŠNIK, oba iz Šmartnega ob Paki, Mojca ONIČ in Aleksander KONEČNIK, oba iz Velenja. Smrti Celje Umrli so: Stanislava JUR-ŠE iz Celja, 72 let, Jožica KOTAR s Proseniškega, 69 let, Franc SKAZA iz Velenja, 83 let, Anton PIRNAT iz Prapreč, 84 let, Stanislav TOMAŽIČ iz Celja, 87 let, Ciril GOLEŽ iz Celja, 86 let, Zvonko TKALEC iz Celja, 64 V bolečini srčni naši le eno upanje živi, da nekoč tam v zarji zlati se bomo znova srečali. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega brata in strica ZVONKA KOČARJA s Trnovega Hriba (6. 1. 1959 - 25. i1. 20686 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelan-cem, prijateljem in sosedom za vsa izrečena sožalja, podarjene sveče in darove za svete maš e. Hvalapevcem, gospodu Piklu za besede slovesa, trobentaču in gospodu župniku Roku Metličarju za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala tudi pogrebni službi Komunale Laško . Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: brat Milan, sestra Alleina z drcžinama ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob nenadni in nenadomestljivi izgubi našega dragega dr. AL OJZA ŠTUR BEJA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijnteljem in znancem od blizu in daleč za izkazano sočutje.Hvala za ustna in pisna spžalja. Posebno zahvale smo dolžni vsem zdeavnikom in ostalemu medicinskemu osebju abdominalne kirurgije SB Celje in UKC Maribor za vso požetvovalnost, pomoč in vzpodbudne besede med njegonim zdravljenjem. Izredno zahvalo smo doli.i tudi de. Goranu Šiljegu iz ZD Šentjur za vso pomoC in prijaznnst. Zahvala koiekiivu Štora Steel, d. o. e.o vodstvu in sindikatu, gospodu Jožetu Kraglju za ganljive besede siovesa, pavcem skupine Eroa in trobentaču za ganljivo slovo. Vsem in asaReKu posebej še enkrat iskrena hvala. Vžalpsti: žena MilenE, sinova Robi z Nadjo in Alojz s Simono, vnuki Zoja, Žiga in Vito ter ostalo sorodstvo PRINAŠAMO SVEŽINO S SKOKOM V TERMALNO VODO THERMANE LAŠKO IN KOPALNO BRISAČO NOVEGA TEDNIKA IN RADIA CELJE določajo drugi operate let, Anton KOČAR iz Trnovega Hriba pri Laškem, 59 let, Štefanija OJSTERŠEK iz Laškega, 84 let, Vincenc TOMAN iz Celja, 60 let. Šentjur Umrla je: Silva PINTAR iz Slatine pri Dobjem, 69 let. Žalec Umrli so: Martin RAK iz Miklavža pri Taboru, 80 let, Miran VARJAČIČ iz Petrovč, 56 let, Manojlo MIKŠA iz Hramš, 69 let, Vera ŠPILER s Polzele, 89 let, Jožef PAU-LIČ iz Šempetra v Savinjski dolini, 77 let, Ana Štefanija KOČEVAR iz Petrovč, 91 let. Velenje Umrla sta: Ivan NOVIN-ŠEK iz Velenja, 89 let, Janez FIRER iz Velenja, 85 let. Naročam Novi tednik za najmanj 12 mesecev oziroma do preklica in prejmem KOPALNO BRISAČO NOVEGA TEDNIKA IN RADIA CEUE ter DVE VSTOPNICI ZA KOPANJE V THE RMAN I LAŠKO: Ime in priimek: Naslov, kraj: E-poštni naslov: Telefonska številka: Podpis: Način plačila in darilo* (ustrezno označite): □ v enkratnem znesku 114 evrov - 7 % popust = 106,02 evra □ za 3 mesece za 28,50 evra - 2 % popust = 27,93 evra □ za 6 mesecev za 57 evrov - 3,5 % popust = 55,01 evra □ mesečno za 9,50 evra Naročilnico pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, s pripisom »naročilnica«, ali pa jo prinesite na oglasni oddelek. Naročite se lahko tudi na spletni strani www.novitednik.com. Veljavnost akcije od 6. septembra do 20. decembra 2018. S podpisom potrjujem, da se strinjam s pogoji naročanja. Pogoji so objavljeni na www.novitednik.com. Med vsemi naročniki (obstoječimi in novimi) bomo 20. decembra izžrebali 10 srečnežev, ki bodo prejeli po 2 celodnevni vstopnici za kopanje v Thermani Laško in kopalno brisačo Novega tednika in Radia Celje. I Ostale ugodn lačne vse posebne priloge Novega tednika brezplačni mali oglasi v Novem tedniku (do 10 besed) o, za naročnike: 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celje - vsak mesec možnost osvojitve lepih nagr v nagradni križanki I rad S 60 RA L 177 P 22 NAPOVEDNIK radio celje 90.6 1 95.11 95.9 I 100.3 MHz TEDENSKI SPORED RADIA CELJE ČETRTEK, 6. december Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalej-doskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev PETEK, 7. december Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po do- 20 vročih Radia Celje TUJA LESTVICA 1. LADY GAGA & BRADLEY COOPER - SHALLOW (6) 2. RITA ORA - LET YOU LOVE ME (6) 3. JESS GLYNNE - ALL I AM (5) 4. JASON DERULO & DAVID GUETTA - GOODBYE (5) 5. OLLY MURS & SNOOP DOGG - MOVES (1) 6. LSD, SIA, DIPLO & LABIRINTH -THUNDERCLOUDS (3) 7. PALOMA FAITH - LOYAL (4) 8. FOSTER THE PEOPLE - WORST NITES (2) 9. BACKSTREET BOYS -CHANCES (2) 10. CNCO, MEGHAN TRAINOR & SEAN PAUL - HEY DJ (1) DOMAČA LESTVICA 1. DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV - ASTRONAVT (5) 2. NINA PUŠLAR - ZA NAJU (2) 3. DAN D - BOLI ME K (5) 4. ANETTE FT. 6PACK ČUKUR - DEJ PLEŠ (2) 5. ALENKA GODEC - AKORDI V OČEH (4) 6. ZMELKOOW - LJUBEZEN (4) 7. ELLA ROŠ - VSE KAR JE BILO (3) 8. NUSHY - KRALJICA (3) 9. SIMON VADNJAL - BIM BAM BOM (1) 10. WHITE MOODS IN JANA SEN - HEJ TI (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: EROS RAMAZZOTTI & LUIS FONSI -PER LE STRADE UNA CANZONE JENNIFER LOPEZ - LIMITLESS PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: VLADO KRESLIN - VSE SE DA GAJA PRESTOR - DECEMBRA Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com. mače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana SOBOTA, 8. december 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice NEDELJA, 9. december 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 18.00 Pesem slovenske dežele PONEDELJEK, 10. december Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje 9.15 Predstavljamo skladbe tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni moza- ik, 13.15 Izbiramo skladbe tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Znanci pred mikrofonom, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca TOREK, 11. december Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gospodarski utrip regije, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev SREDA, 12. december Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev Po slovensko s Katrco 1. Ans. Banovšek: Rženova Tinka 2. Hec: Ljubezen in smeh 3. Igor in Zlati zvoki: Nocoj, ko že mirno vse spi 4. Štajerski fakini: Čas veselja 5. Ans. Andreja Bajuka: Zimski večer 90,6 95,1 95,9 100,3 radio celje vMw г илмој/ iiieiro|Mil ČETRTEK 19.00 Kursk: Prekletstvo globine - zgodovinska drama PETEK 18.00 Največji dar - dokumen-tarno-igrani 20.00 Kursk: Prekletstvo globine - zgodovinska drama SOBOTA 18.00 Največji dar - dokumen-tarno-igrani 20.00 Hiša, ki jo je zgradil Jack - drama NEDELJA 18.00 Kursk: Prekletstvo globine - zgodovinska vojna drama 20.00 Hiša, ki jo je zgradil Jack - drama SREDA 19.00 Hiša, ki jo je zgradil Jack - drama Kino CINEPLE Spored od 6. 12. do 12. 12. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Bohemian Rhapsody - drama, biografski četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 17.50, 20.00 petek: 17.50, 20.00, 22.35 sobota: 13.40, 17.50, 20.00, 22.35 nedelja: 13.45, 17.50, 20.00 Božiček in druščina - komedija, družinski četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 19.00 sobota, nedelja: 14.30, 19.00 Grinch - animirani, družinski, komedija četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.00, 16.30, 18.00 sobota, nedelja: 13.30, 14.10, 16.00, 16.30, 18.00 Grinch - animirani, družinski, komedija, 3D četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 17.00 sobota, nedelja:15.00, 17.00 Johnny English spet v akciji -komedija četrtek, petek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 21.00 sobota: 14.00, 21.00 Kursk: Prekletstvo globine -drama od četrtka do srede: 15.30, 21.20 Magične živali: Grindelwal-dova hudodelstva - fantazijski, pustolovski četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 16.20, 19.50 petek:16.20, 19.50, 22.25 sobota: 14.45, 16.20, 19.50, 22.25 nedelja: 14.45, 16.20, 19.50 Magične živali: Grindelwal-dova hudodelstva - fantazijski, pustolovski, 3D od četrtka do srede: 18.30 Poj mi pesem - dokumentarni četrtek, petek: 18.40 sobota: 13.50, 18.40 nedelja: 13.40 Robin Hood - pustolovski, akcijski od četrtka do srede: 18.20, 20.40 Smrtonosni stroji - fantazijski, pustolovski od četrtka do srede: 17.20, 20.30 Smrtonosni stroji - fantazijski, pustolovski, 3D četrtek, petek, sobota: 15.50, 18.50 nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.50 Spider-Man: Novi svet - animirani, akcijski, pustolovski nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.30 Spider-Man: Novi svet - animirani, akcijski, pustolovski, 3D ponedeljek, torek, sreda: 16.10 nedelja: 13.50, 16.10 Vdove - kriminalni, drama, triler od četrtka do srede: 21.10 Zvezda je rojena - muzikal, drama četrtek, petek, sobota: 16.00, 20.50 nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 15.50, 20.50 DOGODK I 6. do 15. DECEMBER 2018 ČETRTEK, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU 6. december, Pravljične urice za najmlajše ob 10. uri Za otroke do 3. leta starosti PONEDELJEK, LEVSTIKOVA DVORANA 10. december, Antarktika ob 17. 30 Predavala bo Barbara Popit V okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje TOREK, 1. NADSTROPJE 11. december, Obujeni spomini ob 18. uri Odprtje razstave Božidarja Ščurka SREDA, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU 12. december, Pravljična urica s pravljičarko Mojco ob 17. uri Za otroke od 3. leta dalje ČETRTEK, GLASBA FILM 13. december, Bralno pogovorna urica ob 17.30 Vodi Silvo Pur ČETRTEK, ŠTUDIJSKA ČITALNICA 13. december, Muzej zaključenih razmerij ob 18. uri Predstavitev zbirke Kristiana Koželja ČETRTEK, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU 13. december, Pravljične urice za najmlajše ob 10. uri Za otroke do 3. leta starosti SOBOTA, PLOŠČAD PRED KNJIŽNICO 15. december, cART ob 9. uri Sejem unikatnih in ročnih izdelkov NE CIKEL ZDRAVSTVENIH PREDAVANJ SPREGLEJTE Torek, 18. december, Jakob Koren, dr. med. Kulturne prireditve ČETRTEK, 6. 12. 18.00 Zgodovinski arhiv Celje Dekade odprtje četrte iz serije razstav, ki tokrat obravnava šestdeseta leta 20. stoletja v Celju in okolici KINO VELENJE PETEK 17.00 Grinch - animirana komična pustolovščina, sinh., 3D. 18.15 Poj mi pesem - dokumentarni 19.00 Hrestač in štiri kraljestva - družinska domišljijska avantura, 3D 21.00 Kursk: Prekletstvo globine - zgodovinska vojna drama SOBOTA 17.00 Grinch - animirana komična pustolovščina, sinh., 3D. 17.30 in 18.45 Ptice jezer, njihova vrnitev - dokumentarni 19.00 Pepelko in skalni trol -avantura 20.00 Poj mi pesem - dokumentarni 21.00 Kursk: Prekletstvo globine - zgodovinska vojna drama NEDELJA 16.00 Grinch - animirana komična pustolovščina, sinh. 18.00 Pepelko in skalni trol - avantura 19.00 Poj mi pesem - dokumentarni 20.00 Fahrenheit 11/9 - dokumentarni PONEDELJEK 17.30 Ptice jezer, njihova vrnitev - dokumentarni 18.00 14. festival amaterskega filma KD Paka film Velenje 18.45 Ptice jezer, njihova vrnitev - dokumentarni 20.00 Hiša, ki jo je zgradil Jack - triler, drama, grozljivka 18.00 Celjska kulturnica Prepleteno odprtje razstave slikarskih del Petre Pižmoht iz Celja 18.00 Galerija Velenje_ Belo se pere na devetdeset predstavitev knjige Bronje Žakelj; z avtorico se bo pogovarjala Uršula Menih Dokl 19.00 Narodni dom Celje_ Miklavžev koncert Gimnazije Celje - Center sodelujejo: Dekliški pevski zbor GCC, FaVoZa, Nonet GCC, The Šlagers; vstop prost 19.19 Mestna knjižnica Velenje Velenjski petorčki predstavitev knjige Senke Karlovčec, pogovor bo vodila Brina Zabukovnik PETEK, 7. 12. 17.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Hmeljska princesa opereta Radovana Gobca 18.00 Gledališče Zarja Celje Čarovnik iz Oza predstava za otroke v izvedbi otroške gledališke skupine Gledališče Zarja Celje; premiera za izven 18.00 Kulturni dom Lesično Pod cvetočo drnulo srečanje ljudskih pevcev in godcev 18.00 Velenjski grad_ Praznično prepevanje na Velenjskem gradu Ženski pevski zbor društva upokojencev in Medobčinskega društva invalidov Šaleške doline Velenje 18.30 Knjižnica Vojnik Odprtje decembrske razstave NAPOVEDNIK 23 19.00 Atelje Andreje Džakušič, Na Okopih Celje AnKo: Razpadla razmerja / Broken relationship Andreja Džakušič in Keiko Miyazaki; performans 19.00 Kulturni dom Polzela Zimzeleni decembrski koncert Tamburaškega orkestra Polzela 19.00 Knjižnica Laško Jakob J. Kenda: Apalaška pot potopisno predavanje s predstavitvijo knjige 19.00 Galerija Kvartirna hiša Celje_ Kristalizacije odprtje razstave Tine Konec 19.30 SLG Celje_ Boris Kobal: Profesionalci espe abonma Petek večerni in izven 20.00 Galerija AQ Celje_ L'espace infini odprtje razstave Ane Kučan; vstop prost 21.00 Dvorana Celjskega mladinskega centra Spotless Minds s predskupinami koncert; vstop prost SOBOTA, 8. 12. 10.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Zapojmo skupaj predstava v izvedbi družin Križnik in Simler s prijatelji 10.00 Kinodvorana Kozje Zmajčkov abonma: Zlati ključek predstava v izvedbi Gledališča gdč. Bazilika 10.30 Dom kulture Velenje Škratka Sladka Gledališče Ku-kuc, sobotne čarobnice; predstavi bo sledila ustvarjalnica 11.00 Pokrajinski muzej Celje Celeia - mesto pod mestom javno vodstvo po razstavi 17.00 SLG Celje_ Boris Kobal: Profesionalci espe abonma Sobota popoldanski in izven 18.00 Dom kulture Svoboda Griže Moža je zatajila gostovanje KUD Svoboda Prebold 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Hmeljska princesa opereta Radovana Gobca 19.30 Glasbena šola Velenje Pihalni orkester Premogovnika Velenje novoletni koncert 20.00 Kavarna Beli vol Celje Vocal BK studio akustični večer; vstop prost 20.00 Dvorana centra Nova Velenje Jazz Ladies abonma Klub (3) in izven 20.00 eMce plac Velenje Kdo, kje, kaj? odprtje razstave Katarine Aman NEDELJA, 9. 12. 17.00 Dvorec Novo Celje Adventni koncert: Duo Selection vstop prost 17.00 Dom kulture Velenje Cinco & Marinko komedija KUD Zvonka Antoliča Miklavž; Nedeljski abonma 18.00 Dom kulture Svoboda Griže Božične pesmi v izvedbi Ženskega pevskega zbora KUD Svoboda Griže koncert PONEDELJEK, 10. 12. 9.30 in 11.00 SLG Celje_ Svetlana Makarovič: Kosovirja na leteči žlici izven abonmaja 18.00 Knjižnica Vojnik Katapultiranje do tvojih zvezd predstavitev nove knjige Metke Podpečan 18.00 Dom Kulture Nazarje Alpinist predstavitev knjige in predavanje z avtorjem Silvom Karom 19.00 Dvorana Glasbene šole Rista Savina Žalec Božično-novoletni koncert Godbe veteranov v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje 19.30 Narodni dom Celje Mladinski pihalni orkester GŠ Celje novoletni koncert TOREK, 11. 12. 18.00 Osrednja knjižnica Celje Obujeni spomini odprtje razstave slikarja Božidarja Ščurka 18.00 Dom starejših Šentjur Na hrbtu črnega vranca predstavitev erotičnega romana avtorice Azre Širovnik 18.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Samo Rugelj: Triglavske poti predstavitev knjige, pogovor bo vodila Manca Čujež; vstop prost 18.00 Dom kulture Velenje 55 let Gledališča Velenje dokumentarni film 18.18 Muzej Vrbovec Nazarje Gore in ljudje odprtje 6. razstave planinskih fotografij članov PD Nazarje 19.30 SLG Celje_ Boris Kobal: Profesionalci espe abonma Torek večerni in izven 19.30 Glasbena šola Velenje Bernarda Bobro, sopran in Tina Žerdoner, harfa abonma Klasika (3) in izven SREDA, 12. 12. 18.00 Gledališče Zarja Celje Čarovnik iz Oza predstava za otroke v izvedbi otroške gledališke skupine Gledališča Zarja Celje; druga ponovitev za izven 18.00 Knjižnica Vojnik Šelestenje odprtje razstave Lidije Špiljak 18.30 Dvorana Glasbene šole Rista Savina Žalec 4. javna produkcija vstop prost 19.00 Narodni dom Celje_ Fant je videl rožo čudotvorno recital v počastitev 100-letnice smrti Ivana Cankarja ob zaključku Cankarjevega leta, Ljubiteljsko gledališče Teharje Celje, Jana Kvas, MePz Orfej Celje; vstop prost 19.19 Mestna knjižnica Velenje Utopija in resničnost, ob zatonu evropske civilizacije predstavitev knjige Boruta Koruna; pogovor bo vodil dr. Boštjan M. Turk 19.30 Dom kulture Velenje Lepi dnevi v Aranjuezu romantična drama, Slovensko stalno gledališče Trst; Beli abonma (3) in izven 19.30 Glasbena šola Velenje Božično- novoletni koncert harmonikarskega aktiva nastop učencev in dijakov harmonike ter Harmonikarskega orkestra Glasbene šole Velenje Pravljično Celje ČETRTEK, 6. 12. 10.00 do 12.00 Mestno središče Božično-novoletni sejem do 30.12; ob koncertih do 22.00 11.00 do 18.00 Glavni trg - TIC Zvezdni princ avanturistična pustolovska igra na prostem; izvajalec: Misterius Escape Room; od četrtka do srede ob istem času 17.00 do 19.00 Mestno središče Čarobni zvoki lajne tudi v ponedeljek, torek in sredo ob istem času 17.30 Knežji dvorec Pepelka vabi na pravljični bal: Naj pravljica oživi interaktivna predstava; izvedba: Eva Jankovič in umetniki Hiše umetnosti Celje & Plesni teater Igen, tudi v ponedeljek in torek ob istem času 18.30 Krekov trg_ Ana Pravljična: Ognjeni spektakli Gostuje: Prometheus Fire Show, Hrvaška PETEK, 7. 12. 17.00 do 19.00 Glavni trg_ Čarobna dežela pravljičnih konjičkov tudi v soboto in nedeljo ob istem času 17.00 do 19.00 Mestno središče Zapišite misel v palčkovo knjigo dobrih želja gostuje: Društvo Dobra ideja; tudi v soboto in ponedeljek ob istem času 18.00 Balkon Muzeja novejše zgodovine Celje Glasba s pravljičnega balkona Tolkalna skupina Glasbene šole Celje; v primeru slabega vremena bo koncert v avli muzeja 20.00 Krekov trg_ Psihomodo pop brezplačni koncert SOBOTA, 8. 12. 10.00 Branibor club Celje Otroške ustvarjalne delavnice vstop prost 10.30 Glavni trg - oder Mali pihalni orkester Glasbene šole Celje brezplačni koncert NEDELJA, 9. 12. 17.00 Mestno središče - Na zvezdi Zborovsko praznično petje in prižig druge adventne svečke 17.00 do 19.00 Glavni trg - pred vhodom v TIC Škratova pošta za Božička izvaja: Promotiva; tudi v ponedeljek ob istem času 18.00 Zbirno mesto TIC Celje Pridi špilat grofe v Pravljično Celje adventna kulinarična vodenja, zgodbe Celjskih ob grofovih grižljajih TOREK, 11.12. 18.00 Balkon Muzeja novejše zgodovine Celje Glasba s pravljičnega balkona Trobilna skupina Glasbene šole Celje; v primeru slabega vremena bo koncert v avli muzeja SREDA, 12. 12. 17.30 Glavni trg - oder Babica Zima gre na jug predstava za otroke od 2. leta starosti dalje, gostuje: Miškino gledališče Ostale prireditve ČETRTEK, 6. 12. 10.00 Kamrica, Medgeneracijski center Vojnik Pečemo najboljše piškote za Miklavža delavnica 17.00 Terme Zreče Miklavževanje 17.00 Knjižnica Rogaška Slatina Božično-novoletna ustvarjalna delavnica primerna za vse otroke 19.00 Celjski dom_ Uvodni info o pomočeh in izcelitvah po duhovni poti informativno predavanje s pomočjo učenja Bruna Groeninga; vstop prost 20.30 Špital za prjatle Celje Avtomobili koncert PETEK, 7. 12. 18.00 Šlandrov trg Žalec_ Praznični december v Žalcu: Disko na ledu vstop prost 21.00 Klet krčme TamKoUčiri Celje_ She & The young ones predbožični koncert celjske glasbene skupine; vstop prost SOBOTA, 8. 12. 9.00 Izpred vhoda v Stari pisker Celje_ 15. tradicionalni spominski pohod v Šmartno v Rožni dolini ob 74-letnici osvoboditve političnih zapornikov iz Starega piskra 18.00 Šlandrov trg Žalec_ Praznični december v Žalcu: Il divji koncert; vstop prost 18.00 Terme Zreče Praznična tržnica lokalnih ponudnikov NEDELJA, 9. 12. 10.30 Kulturni dom Virštanj Miklavževanje in obdaritev otrok 16.00 Dom sv. Jožefa Celje Po Jakobovi poti potopisno predavanje; predavajo: Jože Planinšek in romarji PONEDELJEK, 10. 12. 17.00 do 19.00 Večgeneracijski center Zreče Kreativna decembrska delavnica z Mravljicami TD Zreče v torek ob 10.00 17.00 Knjižnica Vojnik Pravljično-ustvarjalna urica 18.00 Knjižnica Šmarje pri Jelšah Izdelovanje voščilnic ustvarjalna delavnica za vse generacije; vstop prost 19.19 Mestna knjižnica Velenje Vili Pečovnik: Motorist z dušo in srcem pogovor bo vodila Dana Ograjenšek TOREK, 11. 12. 12.00 Kamrica, Medgeneracijski center Vojnik Šivamo božične dekoracije delavnica 18.00 Velenjski grad_ 70 let Nogometnega kluba Rudar Velenje knjigo bodo predstavili velenjski muzealci 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Predavanje iz sklopa Celje skozi čas: Celjske nacionalne razprtije na prelomu stoletja predavatelj: dr. Bojan Cvelfar SREDA, 12. 12. 15.00 Večgeneracijski center Zreče Otroška kreativna delavnica v izdelovanju lokomotive iz plute 16.00 do 18.00 Slovensko- bavarska hiša Podsreda Božične delavnice namenjene staršem in otrokom 18.00 Atelje Andreje Džakušič, Na Okopih Celje Andreja Džakušič: predstavitev večmedijskega projekta Reduce, Reuse, Recycle, Save the Future 6 Dobrodelne prireditve SREDA, 12. 12. 18.00 Večnamenska športna dvorana Podčetrtek Dobrodelni bazar OŠ Podčetrtek - Otroci za otroke ves izkupiček bo namenjen šolskemu skladu Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Anica Šrot Aužner Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5 % davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Tatjana Cvirn, Barbara Gradič Oset, Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144 E-pošta: oglasi@nt-rc.si 24 ZANIMIVOSTI Cankar, kot ga še ne poznamo Schwentnerjeva hiša na Vranskem pomembno prizorišče novega igrano-dokumentarnega filma o Cankarju 11. decembra bo minilo natančno sto let od smrti Ivana Cankarja. Ob tej priložnosti je Televizija Slovenija posnela igrano--dokumentarni film o njegovem življenju in delu. Javnosti ga je predstavila v ponedeljek zvečer na Vranskem. Tamkajšnja Schwentnerjeva hiša je bila zaradi svoje edinstvene opreme pomembna kulisa filma o tem pomembnem slovenskem pisatelju. Scenarist in režiser filma Amir Muratović pravi, da so osrednjo pozornost namenili Cankarjevemu skoraj dese- i Cankar (Rok Vihar) z družino Löffler tletnemu življenju in delu na Dunaju, ki velja za obdobje, ki je v primerjavi z njegovim otroštvom mnogokrat kar malo zapostavljeno. Filmska pripoved se začne novembra 1899, ko Cankar najame kabinet pri družini Löffler v dunajskem predmestju Ot-takring. Najprej se približa gospodinji, pozneje njeni odraščajoči hčeri Steffi. Pri njih se ustali za skoraj deset let in tam ustvari večino svojih del. Ob obisku brata Karla v Sarajevu je gost nadškofa Josipa Stadlerja. Tam napiše Hlapce in se odloči, da se ne bo vrnil k zaročenki na Du- naj. Naslednja leta živi na ljubljanskem Rožniku, kjer se zapleta s tamkajšnjimi dekleti. »Poskušali smo ga prikazati nekoliko drugačnega od njegove stereotipne podobe, ki se je o njem oblikovala v javnosti. V resnici je bil večni optimist. Bil je pozoren ljubimec, družaben in izjemno inteligenten,« pojasni Mura-tović, ki ga je pot na Vransko zanesla povsem po naključju. Očaran nad hišo Za Schwentnerjevo hišo je izvedel na festivalu otroških filmov, kjer so učenci z Vranskega v svoj film vklju- čili tudi nekaj posnetkov te znane vranske hiše, ki je Muratovića zaradi edinstvene avtentične notranje opreme takoj očarala. »S scenografom in z direktorjem fotografije smo si jo odšli pogledat in ugotovili, da se je v njej ustavil čas. Ne le da je ohranjeno vso pohištvo, tudi predmeti v omarah so še vsi. To je to, kar potrebujemo, sem si rekel.« Hiša z vso opremo je bila zato kot nalašč za snemanje prizorov Cankarjevega domovanja na Dunaju. Daleč od mita Igrano-dokumentarni film traja uro in pol, od tega je skoraj polovica igranih in animiranih prizorov, preostanek so dokumentarna pojasnila Cankarjevih poznavalcev, ki razkrivajo prezrte plati pisateljevega dela. Junaki v filmu - v glavni vlogi je zaigral Rok Vihar - spregovorijo z besedami iz Cankarjeve proze. Muratović še dodaja, da opus Cankarjevih romanov, povesti, črtic, pesmi, esejev, političnih govorov, člankov in pisem ponuja široko polje interpretacij. Film zato odpira vprašanje, kako se je v približno stoletju izoblikoval mit o Ivanu Cankarju. »Prepričani smo, da smo v tem času o njem izvedeli vse, vendar njegovo delo v resnici le površno poznamo.« Televizija Slovenija bo film premierno predvajala 11. decembra na prvem programu. To bo natančno na stoto obletnico njegove smrti. ŠO 24 ZANIMIVOSTI Cankar, kot ga še ne poznamo Schwentnerjeva hiša na Vranskem pomembno prizorišče novega igrano-dokumentarnega filma o Cankarju 11. decembra bo minilo natančno sto let od smrti Ivana Cankarja. Ob tej priložnosti je Televizija Slovenija posnela igrano--dokumentarni film o njegovem življenju in delu. Javnosti ga je predstavila v ponedeljek zvečer na Vranskem. Tamkajšnja Schwentnerjeva hiša je bila zaradi svoje edinstvene opreme pomembna kulisa filma o tem pomembnem slovenskem pisatelju. Scenarist in režiser filma Amir Muratović pravi, da so osrednjo pozornost namenili Cankarjevemu skoraj dese- tletnemu življenju in delu na Dunaju, ki velja za obdobje, ki je v primerjavi z njegovim otroštvom mnogokrat kar malo zapostavljeno. Filmska pripoved se začne novembra 1899, ko Cankar najame kabinet pri družini Löffler v dunajskem predmestju Ot-takring. Najprej se približa gospodinji, pozneje njeni odraščajoči hčeri Steffi. Pri njih se ustali za skoraj deset let in tam ustvari večino svojih del. Ob obisku brata Karla v Sarajevu je gost nadškofa Josipa Stadlerja. Tam napiše Hlapce in se odloči, da se ne bo vrnil k zaročenki na Du- naj. Naslednja leta živi na ljubljanskem Rožniku, kjer se zapleta s tamkajšnjimi dekleti. »Poskušali smo ga prikazati nekoliko drugačnega od njegove stereotipne podobe, ki se je o njem oblikovala v javnosti. V resnici je bil večni optimist. Bil je pozoren ljubimec, družaben in izjemno inteligenten,« pojasni Mura-tović, ki ga je pot na Vransko zanesla povsem po naključju. Očaran nad hišo Za Schwentnerjevo hišo je izvedel na festivalu otroških filmov, kjer so učenci z Vranskega v svoj film vklju- Ivan Grohar (Mitja Manček) obišče Cankarja na Dunaju. Cankar (Rok Vihar) z družino Löffler čili tudi nekaj posnetkov te znane vranske hiše, ki je Muratovića zaradi edinstvene avtentične notranje opreme takoj očarala. »S scenografom in z direktorjem fotografije smo si jo odšli pogledat in ugotovili, da se je v njej ustavil čas. Ne le da je ohranjeno vso pohištvo, tudi predmeti v omarah so še vsi. To je to, kar potrebujemo, sem si rekel.« Hiša z vso opremo je bila zato kot nalašč za snemanje prizorov Cankarjevega domovanja na Dunaju. Daleč od mita Igrano-dokumentarni film traja uro in pol, od tega je skoraj polovica igranih in animiranih prizorov, preostanek so dokumentarna pojasnila Cankarjevih poznavalcev, ki razkrivajo prezrte plati pisateljevega dela. Junaki v filmu - v glavni vlogi je zaigral Rok Vihar - spregovorijo z besedami iz Cankarjeve proze. Muratović še dodaja, da opus Cankarjevih romanov, povesti, črtic, pesmi, esejev, političnih govorov, člankov in pisem ponuja široko polje interpretacij. Film zato odpira vprašanje, kako se je v približno stoletju izoblikoval mit o Ivanu Cankarju. »Prepričani smo, da smo v tem času o njem izvedeli vse, vendar njegovo delo v resnici le površno poznamo.« Televizija Slovenija bo film premierno predvajala 11. decembra na prvem programu. To bo natančno na stoto obletnico njegove smrti. ŠO Ted ni ko ve ^zaodbe St. 49 / Leto 73 / Celje, 6. december 2018 Miklavž je bil v Dobju str. 35 Portret: Lana Golob str. 28 Kdo se boji Solčavskih tajflnov? str. 34 Božična bajka v Mozirskem gaju str. 36-37 26 INTERVJU »Brezbrižnost do sebe je pravzaprav najbolj sebična« Mentorica za podjetnice in motivatorka za ženske Melita Močnik Okorn »Ženske smo nagnjene k temu, da se razdajamo in pričakujemo, da bodo drugi za nas naredili enako. Ne bodo. Če dajemo, da bomo dobile nazaj, bomo ostale praznih rok. In tako ne znamo sprejeti pohvale, še manj prositi za pomoč. Ker smo pač superženske, ki zmoremo vse. Dokler se ne sesujemo.« МШ Trenutka, ko se je ujela v žametno kletko vsakdanje rutine, se spomni še danes. Njeno življenje se je zdelo popolno. Ljubeč mož, krasna otroka, prijeten dom in ugledna služba. Vprašanje »ali je to vse v življenju« je v zraku obviselo skoraj nespodobno. A prav na tem kamnu spotike je zastavila samostojno poslovno pot. Ker so prav ženske najpogosteje ujetnice lastnih prepričanj, da v življenju pač ne morejo imeti vsega. Da je poslovni svet lahko ukrojen zgolj po moško in da se iz malih vsakdanjih dosežkov ne da zgraditi posla, ki bi plačal položnice. Melitina izkušnja je drugačna, zato ženske spodbuja - upajte si na svoje! »Bila sem tipična pridna punčka. Vedno tiha in prijazna, odlična učenka, idealen otrok,« začne svojo zgodbo. Čeprav nikoli ni čutila pritiska staršev, si je v sebi ustvarila vzorce in pričakovanja, po katerih je vedno vse naredila prav. Diplomirala je iz ekonomije in se zaposlila v financah. »Vedno sem si želela biti uspešna, ta svet me je privlačil, z vrednostnimi papirji sem trgovala tudi v prostem času. Imela sem dobro službo in obetalo se mi je napredovanje.« Po enajstih letih dela na tem področju pa je vsa bleščava nenadoma odpadla. Vedno bolj togo in neosebno vzdušje v kolektivu jo je začelo dušiti. »Poskušala sem uvesti vsaj malo sproščenosti in medčloveške povezanosti, a »Zaslužek je podvržen življenjskim ciklom. Enkrat raste, drugič pada. Nič v življenju ne gre samo navzgor, tudi narava deluje v ritmu (noč/dan, plima/ oseka...). Nobeni novi podjetnici ne pravim, da bo vse rožnato. Hkrati jo pripravim, da ve, kaj pričakovati, da se ne ustraši neuspehov in da vztraja.« smo postajali vedno bolj uniformirani, vedno bolj smo bili pod stresom, še klepet ob kavi je postal nezaželen, če že ne prepovedan.« Kje ste videli priložnost za drugačno poslovno pot, ko je v svetu strogega finančni-štva postajalo neznosno? Že dlje me je vleklo v drug svet. Najprej sem odkrila aroma-terapijo, zanimala me je naravna kozmetika. Opazovala sem, kako me nazaj kliče moja ženska duša, kako me nagovarjajo lepe, dišeče, nežne stvari. In če se česa lotim, potem to izvedem z vso predanostjo. Izobraževala sem se na vseh mogočih področjih. Udeležila sem se prav vsake delavnice, tečaja, predavanja, seminarja, ki je bil vsaj malo povezan s stvarmi, ki so me tako ali drugače nagovarjale. Bilo je vsega, od a do ž, od kulinarike, kozmetike do umetnosti in še cela paleta vmes. Sliši se, kot bi bili lačni vsega, kar v resnem poslovnem svetu nima kaj iskati. (Smeh) Nekaj takšnega, da. Takrat je bila v službi kar malo smešna situacija. Obetalo se mi je napredovanje, morala bi prevzeti mesto vodje. V preteklosti sem imela dovolj težav z zdravjem, da mi je bilo povsem jasno, da ga ne želim žrtvovati. Zaradi številnih vnetij sem jemala antibiotike za antibiotiki. Prav čutila sem, da bi se vse ponovilo, če bi sprejela novo službo, bi žrtvovala ves popoldanski in sploh prosti čas. Takrat je bila mlajša hči v vrtcu, starejša je komaj zakorakala v osnovno šolo. Pomembno se mi zdi, da imam popoldneve in konce tedna za otroke in moža, da smo več skupaj. Svojemu nadrejenemu sem povedala, da odhajam. Ni mi verjel. Nihče v podjetju mi ni. Dala sem odpoved in v dveh tednih zgodbo končala. Enostavno se fizično nisem mogla več prisiliti, da bi še šla na tisto delovno mesto. »Rada raziskujem nove in drugačne stvari. Moje poslanstvo je spodbujati druge ženske, da si upajo nekaj več. Da si upajo slediti sanjam, ustvariti nekaj svojega ob službi ali v svojem poslu Da si upajo narediti nekaj drugače, kot se od njih pričakuje, čeprav so mame in žene. Želim jim biti v navdih Želim, da v svojih očeh spet prižgejo tisto iskrico Verjetno se ni lahko odreči varni službi in se zoperstaviti pričakovanjem. Vsekakor. Ampak vse skupaj se je v meni mariniralo že dolgo, prav želela sem ustvariti nekaj svojega. Navzven sem imela vse, v sebi pa mi je nekaj manjkalo. Vedela sem, da moram nekaj narediti. Kot da bi bile vse možnosti v meni, a sem sama s seboj povsem izgubila stik. Veliko žensk se tako počuti. In vsaka potrebuje nekaj povsem zase. To sem izkusila in to doživljam pri udeleženkah svojih delavnic. Nedoločen občutek, da ni vse na pravem mestu, je le začetek. Kako se je to preneslo v akcijski načrt? Ne izhajam iz podjetniške družine, podjetniška miselnost zame ni bila nekaj samoumevnega. Hkrati pa imam ogromno znanja, imam prihranke, sem si mislila. Zame ni bilo več poti nazaj. Investirala bom v svojo novo dejavnost in v letu bo zadeva že stekla. Mož me je podpiral, a hkrati prizemljil. Stvari se ne zgodijo kar same od sebe. Ko odpreš svoje podjetje, je to najhitrejša osebna rast. To je najhitrejša pot, da prideš do svojega bistva. Ko se izklopiš iz navidezne varnosti, pride vse mogoče na plan. Zdelo se mi je, da sem vse delala prav, a vendar ni šlo. In sem raziskovala, kje in zakaj se zatikam. Številni »poslovni« nasveti se začnejo (in končajo) s tem, da je treba verjeti vase in v svoj posel. Potem se kar zgodi. Ampak realnost so številke, mar ne? Res je. Ko seštevaš pluse in minuse, prav veliko romantike ni. Takrat sem bila prepričana, da nimam razvite intuicije. Ko so mi rekli, naj poslušam sebe, so mi šli lasje pokonci. Kako? Če bi kaj slišala, bi to že upoštevala. Ko sem se odločila, da imam tega dovolj, so mi na pot prišli različni mentorji in nova znanja, ki sem jih potrebovala. Preizkusila sem marsikaj. In ni vse delovalo. Vsaj zame ne. Kot bi lupila čebulo, sem počasi ugotavljala, v čem je problem in kaj v svojem poslu potrebujem. Organizirala sem na primer izobraževalne delavnice in najbolj logična odločitev je bila, da jih pripravim popoldne in ob koncih tedna, ko imajo ljudje čas. Ampak to je bil tudi čas, ki sem ga hotela zase in za svojo družino. Morala sem se soočiti z nasprotji v sebi, zunanjimi pričakovanji in z realnimi možnostmi. Vsekakor to ostaja proces nenehnega učenja. Ostaniva malo pri tem neskladju - kako ste rešili ta izziv? Kako je mogoče isti čas nameniti svojim strankam in svoji družini? Najprej sem morala odkriti, kaj si res želim. Lahko delam tudi kdaj popoldne, ampak načeloma bi rada bila takrat s hčerama. Pogosto ženske na vprašanje, kaj si želijo pri poslu, izstrelijo, da bi rade poln urnik strank. Resno? Če ne odpraviš neskladja med iskreno željo in zavestnim delovanjem, učinka ne bo. Ugotovila sem, da je za moje stranke najboljša kombinacija »online« vsebin in delavnic v živo. Da si bo ženska, ki želi na svoje, dopoldne vzela dopust, je kar drzno pričakovati, ampak prava »freška« (udeleženka Akademije Fresh, op. p.) bo to naredila in če bo treba, se bo pripeljala iz Murske Sobote. Seveda ne pričakujem, da bodo zaposlene mame tedensko hodile nekam na delavnico. Zato vse- »Pogosto smo prepričane, da je poslovni svet moški in da je garanje vrednota. Ob vsaki odločitvi se sprašujemo, kaj bodo pa drugi rekli in si zaradi tega včasih ne dovolimo sredi sončnega dneva niti v miru spiti kave na vrtu. Podzavestno se blokiramo in rinemo tja, kjer za nas ni in ne more biti cvetoče prihodnosti.« INTERVJU 27 bine pripravim tudi tako, da vprašanja pošljejo vnaprej in poslušajo posnetek, ko imajo čas. Pod črto; najprej je treba ugotoviti, kaj hočeš, potem najdeš način, kako lahko to dosežeš. Metoda, ki jo učite, se je torej porodila iz osebnih izkušenj in prebrodenih težav. Točno. Iz vsega, kar sem se naučila iz lastnih izkušenj, se je vsebina kar zlila skupaj. Zelo spontano je bilo. Metoda f.r.e.s.h. je še posebej primerna za ženske, mame podjetnice. F kot »free »(ang. svobodna) pomeni, da se najprej osvobodi vseh mogočih vzorcev in pričakovanj, vseh omejujočih prepričanj. R kot »relaxed« (ang. sproščena), ker samo zares sproščena lahko naredi prostor za nove stvari, za spoznanja, kaj si res želi. E kot enthusiastic (ang. navdušena), ker postane navdušena nad prvimi malimi koraki in dobi motivacijo in spodbudo. S kot seductive (ang. zapeljiva). Ko namreč začne skrbeti zase, postane bolj privlačna tako zase kot za svoje stranke. In nazadnje še H kot happy (ang. srečna), ker se na ta način lahko bolj poveže s svojim partnerjem, z otroki, sama s sabo in svojim notranjim bistvom. Trenutno zaključujemo drugo sezono, nad rezultati udeleženk sem navdušena. Zdi se, kot da so spodbudile osebni proces, ki vedno znova poraja nove ideje, navdušenje. Vztrajajo na svoji poti, zamisli udejanjajo, odpirajo popoldanske s. p., razvijajo poslovne poti in to praktično iz nič. To me osrečuje in zaradi teh zgodb se prižigajo iskrice tudi v mojih očeh. Čeprav je ženska emancipacija del vsakdanjega govora, se vseeno zdi, da so družbena pričakovanja za ženske še vedno bolj omejujoča kot za moške. Za moškega je sprejemljivo, da je ves dan odsoten, pri čemer je običajno, da bo žena poskrbela za dom, otroke, gospodinjstvo. Poleg službe, se razume. Če moški svoj posel postavi pred vse drugo, je to del njegove skrbi za družino in je razumljivo. Za ženo je to običajno zadnja stvar na urniku. Skrb zase pa tako ali tako povsem pade z njega. Ampak če se ne napolnimo, če ne skrbimo zase, potem se nam bo neizogibno zgodila izčrpanost ali še kaj hujšega. Zdi se, da vaši napotki vseeno težko delujejo za žensko, ki je partner ne podpira ali je celo samohranilka. Potem je res težje. V takšnem primeru je še toliko bolj pomembna družba podobno mislečih žensk. Sama vidim, kakšno razliko lahko to pomeni. Prijateljica je zagotovo dobronamerna, ampak ne razume vsega. Tudi mene na primer mož podpira, razume pa ne vedno. Kar je čisto v redu. Ženske običajno same vemo, kaj moramo narediti, ampak zunanja podpora je ključna. Še vedno sem finančnica in zato nobeni ne rečem, naj na vrat na nos skoči v neznano. Kaj pravijo številke? Če potrebuje 500 evrov za fiksne stroške samostojnega podjetništva, kje je meja, kjer se bo počutila finančno varno? Če je to dva tisoč evrov, koliko ročno narejenih mil mora za to prodati? A sploh hoče prodajati mila? Potem slišim rešitve v stilu, da bodo mlade podjetnice same vodile računovodstvo ter tako prihranile ... Ampak to so vse odločitve iz pomanjkanja. Dolgoročno se ne obnesejo. Potrebuje načrt po malih korakih, da ne bo imela občutka preobremenjenosti. Sicer bo čez pet let še vedno v službi. Nič ni z danes na jutri, to je proces in treba je pogledati, preden skočiš na glavo. »Ko gradiš svoj posel, se tudi osebnostno razvijaš. Nimaš druge izbire. Sama sem imela grozen strah pred izpostavitvijo. Še pri fotografiranju sem se postavila v ozadje, kolikor je bilo le mogoče. Zdaj pa snemam intervjuje. In moje stranke enako. Z malimi koraki lahko prestopiš tudi svoje največje omejitve.« »Ko se v življenju ali poslu zalomi in se zdi, da smo pred zidom, se vrnimo na izhodišče. Prisegam na moto >Nase. Vase. Zase<. Ko res ne vem, kaj bi, si naredim aromaterapevtsko kopel, prižgem si svečko, izklopim telefon in se zaprem v kopalnico. Tudi če je to v sredo ob dvanajstih. Ko se potem vrnem za računalnik, se stvari običajno obrnejo v pravo smer ali pa se porodi dobra zamisel.« Ženske bi načeloma rade urejen dom, lepo vzgojene otroke, zadovoljujoče partnerstvo, vrhunsko kulinariko, uspešno kariero in še kaj. Ampak globoko v sebi ne verjamemo, da lahko vse tudi imamo. In roko na srce, v glavnem tudi v resnici ne moremo. Tudi zato ne, ker smo pogosto čisto prestroge do sebe. Vsak dan bi rade skuhale vrhunsko kosilo, same pekle kruh, imele svoj eko vrt in še bi lahko naštevala. To ne gre. Vem iz lastnih izkušenj. Kar pravim, je, da je čisto v redu tu in tam iti z najstnikom na kosilo v restavracijo s hitro prehrano. In ne bo konec sveta, če bo moral koš z umaza- nim perilom nekoliko počakati. Sprijaznimo se, da ne leži cel svet na naših ramenih. Tako stroge, kot znamo biti do sebe, do drugih običajno nismo. Se vse začne in konča pri naši vrednostni lestvici? To je prvo. Če je svoboda zelo visoko, hkrati pa cele dneve preživimo za računalnikom, v resnici te svobode ne živimo. Biti moramo iskrene do sebe. Danes obstaja cela vrsta tehničnih digitalnih možnosti, da si lahko stvari prilagodimo svojim potrebam. Tudi mene je bilo na začetku zelo strah izpostaviti se, danes pa v tem celo uživam. Cankarjanska mati nam torej ni naredila pretirane usluge? Cela slovenska literatura ne, bi rekla. Poveličuje skromnost in dajanje lastnih želja na stran. Tako moreče vzorce imamo, da sploh ne bi izgubljala besed. Zato se mi zdi tako pomembno, da se ženske povezujemo in podpiramo. Zakaj bi bile lažno skromne? Vsaka mama si želi, da bi dovolj zaslužila in imela ob tem še čas za svoje otroke in moža. Tako preprosto je to. Veliko stavite na solidarnostno žensko podporo. Če smo iskreni, smo si ženske v javnem prostoru prej sovražnice kot prijateljice. »Tudi če ne bomo postale samostojne podjetnice, je za ženske neskončno pomembno, da se uskladimo s svojimi občutki. Da poiščemo tisto, kar nas veseli in osrečuje. Tako smo narejene. Če se ne bomo naučile poslušati, nas bo udarilo ali pri financah ali pri odnosih ali pri zdravju Pogosto žal res. Moje izkušnje kažejo, da skupaj s poslovnimi in z življenjskimi odločitvami pridejo v tvoj krog tudi novi ljudje. Tudi sama sem imela nemalo slabih izkušenj. Kopirali so mi delavnice, vzeli ideje, vsega je bilo. Zdaj so okrog mene povsem drugi ljudje. Samodejno se je zgodilo. Morda tudi zaradi tega, ker sem s seboj razčistila, česa več nočem. Verjamem, da s spremembo sebe vplivamo na to, kakšni ljudje pridejo v naš krog. Katera znanja takšnim bodočim podjetnicam najbolj manjkajo? Veliko je novih področij, ki se zelo razvijajo, še posebej na podro- čju digitalnega marketinga, informacijske tehnologije in tako naprej. Vse se da naučiti. Opažam, da je največji strah pred neznanim, novim, da je pretežko, da bo vzelo veliko časa, da nečesa ne zmorejo. Ko jim pokažem, da se da drugače, mi vedno rečejo: »Zakaj nisem tega že prej naredila?« Svojo kariero ste povsem preusmerili - iz financ v aromaterapijo in nato poslovno svetovanje. Kakšne smeri ubirajo udeleženke vaših izobraževanj? Ne gre za osamosvojitev v smislu »bila sem zaposlena kot frizerka, zdaj pa odpiram svoj salon«. Moje stranke povsem spremenijo kariero, iz a v ž. Zelo pogosto iz kakšnih številk presedlajo v ustvarjalne poklice, počnejo kaj v zvezi z naravo, duhovnostjo, energetskimi tehnikami. Ni lahko, ker so navajene, da neke stvari v svojem življenju obvladajo, potem pa morajo vse zgraditi na novo. Svetovni splet je odprl številne poslovne priložnosti. A če nas v realnem svetu samo skrbi, kaj si o nas mislijo, nam »dobronamerni« pisci na spletu to zelo hitro povedo. Kako se vi spopadate z negativnimi odzivi? Tako, da se ne spopadam z njimi. Seveda me je zabolelo, sploh na začetku. Zdaj se vprašam in poskušam začutiti, kaj bi bil pravi odziv. Najpogosteje nazaj pošljem le kakšno prijetno energijo, kliknem srček in to je to. Včasih pač pritisneš na kakšno bolečo točko. Ampak ko najdeš svoj glas, veš, zakaj to počneš in te takšne zadeve ne vržejo več iz tira. Veliko sva govorili o težavah. Kakšne pa so v poslu prednosti, če si ženska? Sposobnost uporabe občutkov - čutilizaci-ja. Tega nas niso naučili ceniti. Sama sem na primer zrasla s prepričanjem, da nisem ustvarjalna. Da to tako ali tako ni del resnega posla. Kar verjameš, si z dejanji vsak dan potrjuješ. Je pa zmožnost poslušati svoje občutke, najti notranji klic, ki te žene in motivira, največji poslovni adut. Ta občutek pride na plan v prvih treh sekundah, kadar si pred novo odločitvijo. Potem se hitro vklopi glava in potem lahko hitro zapadeš v ustaljene vzorce razmišljanja Pogovori, kot je najin, moške in ženske zelo hitro poženejo na okope. Pa bi bilo za vse dobro, če bi ženske sledile tem nasvetom, mar ne? Nič novega - če je pri hiši mama zadovoljna, so vsi zadovoljni. Če ženska nekaj naredi zase, za svojo dušo, četudi gre na sprehod za četrt ure, v vrt po šopek rož, na terasi sproščeno spi- je kozarec vina, bo zmogla tisti dan še tisoč in eno breme. Me pa ne znamo biti prijazne do sebe, še manj znamo sprejemati prijaznosti od drugih. Ko naslednjič dobimo darilo - široko se nasmehnimo in recimo >hvala, sprejmem<. Ker si zaslužim in ne da razmišljam, kako bom vrnila nazaj. Kaj ste zadnjič naredili prvič? (Smeh) Trenutno se preizkušam s peko kruha. Sicer pa poskušam ostati odprta in pozorna na vse, kar me pritegne. Včasih preprosto izžrebam revijo v trgovini, preizkusim nov recept, grem na sejem, kjer spoznam nove ljudi. Na ta način se ukvarjamo z marsičim. Ampak niti pomisliti ne upamo, da bi naša specialna pita lahko postala izhodišče za poslovno dejavnost. Tudi zato, ker se vklopi cela vrsta predsodkov in za vsako rešitev najdemo problem. Različne dogodke in sejme tako rada obiskujem tudi zato, ker tam srečujem ljudi s strastjo do svojega dela, ker me nagovarjajo uspešne zgodbe posameznikov. Ko sva ravno pri kruhu, poznam gospo, ki je uspela s peko kruha iz droži. Pomembno je, da res verjameš v svojo zgodbo, da stojiš za svojim izdelkom in potem za vse ostalo že najdeš pravi način in primerno pot. Svetovni splet ponuja tisoč in eno poslovno priložnost, po drugi strani nam ob vsakem novem kliku pove, da je trg že povsem pre-nasičen, da je vsega že več kot dovolj - od storitev do izdelkov. S tem se ne strinjam. Res je, da smo zbom-bardirani z informacijami in zato imamo občutek, da je vsega preveč. Da so drugi udejanili že vse zamisli. Vzemimo dva znana kuharska mojstra - Ramsayja in Oliverja. V bistvu delata isto stvar, ampak imata vsak svoj slog, svojo energijo, svojo zgodbo. In sta oba več kot uspešna. Lahko pa objavite najboljši recept, ampak če v njem ni vas, ni vaše duše, ni energije, ne bo nikogar nagovoril. Ni bistveno, kaj počnemo, pomembno je, kako to počnemo. Tu pa je priložnosti in možnosti še vedno neskončno veliko. Navdih za nov karierni obrat torej lahko najdemo povsod. Najti je treba tisto, kar nas izpolnjuje, in potem bomo s tem lahko nagovarjali tudi druge. Bodimo pozorni na stvari, ki nas tako ali drugače pritegnejo. Lahko je to pesem na radiu, oglas na cesti, naslov v reviji, odlomek iz knjige, predavanje, izdelek. Če dobro opazujemo, lahko iz tega izluščimo rdečo nit. Nič ni naključno, vse je na-ključ. Je pa to, da ne najdemo prave zamisli, pogosto prikladen izgovor, da ne storimo ničesar. Samo od sebe se še vedno ne zgodi nič. Pa smo lahko še tako odprte in pripravljene na nov korak. Takšne izkušnje sem sama imela z afirmacijami. Sčasoma sem ugotovila, da so listki z napisanimi trditvami povsod po hiši nesmiselno zapravljanje časa. Lahko sem ponavljala, da denar pride iz pričakovanih in nepričakovanih virov, prav želela sem verjeti. Ampak čutila pa nisem. Nobenega učinka ni bilo. Lahko si stokrat rečem, da sprejemam vse obilje, ampak če nisem razčistila, kaj natančno zame obilje predstavlja, ne bo nič iz tega. Vsi smo različni in vse izkušnje se nam zgodijo z razlogom. Ko čisto natančno in konkretno vemo, kaj hočem, potem lahko pridobimo znanja, veščine in načine, da svojo vizijo tudi uresničimo. Najbolj univerzalen nasvet bi torej bil ... Ne pozabite na slogan - nase, vase zase. Ko poskrbimo zase, smo bolj zadovoljni in posledično tudi drugi okoli nas. SAŠKA T. OCVIRK, foto: osebni arhiv 28 PORTRET Na zelenici ji lahko zlomijo nos, ne pa tudi kril Lana Golob, strastna nogometašica, ki so jo čez lužo že uvrstili v najboljšo ekipo vzhodne konference Potovanja so Lani v krvi, z družino je obiskala Azijo in Afriko. Od nekdaj je sanjarila o študiju v tujini, zato starša ob njenem odhodu v ZDA nista bila najbolj presenečena. »Mi pa včasih rečeta, da lahko, če želim, takoj pridem domov,« pove v smehu. »Nič ne premaga občutka, ko s soigralkami stojiš na sveže pokošeni zelenici in slišiš slovensko himno.« Tako pravi 19-letna Lana Golob iz Šmartnega ob Paki, predana nogometašica, ki je marca prvič nastopila za žensko A-reprezentanco. Centralna branilka od oktobra študira v Združenih državah Amerike. Le v dveh mesecih, odkar živi čez lužo, so jo izbrali v začetno enajsterico igralk prvih letnikov in v drugo najboljšo ekipo celotne konference vzhodnih ameriških držav. Ko sem se pripravljala na pogovor z Lano, me je presenetil podatek, da nogomet postaja najbolj priljubljen šport med ženskami v Evropi in da je ena najhitreje rastočih športnih panog na svetu. Po nekaterih ocenah se v ZdA zanj navdušuje več žensk kot moških. Če nogometaši podpisujejo zajetne pogodbe in se ob prestopih obračajo milijoni, velja enako za nogometašice? Gromozanski zneski še vedno veljajo za moški svet, odgovori Lana. In doda, da lahko z nogometno plačo igralka morda preživi v Angliji, Nemčiji, Španiji, Skandinaviji, na Nizozemskem ali v ZDA. V drugih državah je treba zraven imeti še katero drugo zaposlitev. Glede borbenosti in predanosti žogi dekleta prav nič ne ostajajo za fanti. »Če kdo misli, da se na zelenici samo gledamo, se moti,« pove Lana. O njeni športni vnemi med drugim veliko pove to, da ji je lani nasprotnica v dvoboju med tekmo s komolcem zlomila nos. A Lana to opiše kot nekaj povsem normalnega - z besedami, da je na začetku res malo bolelo, ampak tako pač je. Lopar v kot, »kopačke« na noge V družini Golobovih iz Šmartnega ob Paki ima šport pomembno mesto. Mama Tanja, profesorica geografije na Gimnaziji Velenje, se je ukvarjala z odbojko, s košarko in z atletiko. Oče Ludvik, prvi mož Premogovnika Velenje, je treniral nogomet. Zato je Lana Kako na zelenici zdrži 90 minut in podaljšek? Med pripravami julija in avgusta je kondicijo skrbno nabirala predvsem s tekom. Vzdrževanju kondicije se posveča tudi enkrat do dvakrat tedensko med sezono. »Še vedno velja nekakšna oznaka, da nogomet pripada moškim. V pomembnejših časopisih ne moreš zaslediti ničesar o ženskem nogometu,« je kritična sogovornica. Dodaja, da se zakoreninjena prepričanja sicer spreminjajo. Uspehi nogometašic so še bolj prepoznavni, odkar je selektor slovenske ženske nogometne reprezentance Borut Jarc. od malih nog pričakovala, da se bo njena življenjska pot prepletala s športom. Nad brcanjem žoge se je navdušila, saj je nogomet treniral tudi njen starejši brat Jakob. Tudi nasploh je v otroštvu imela več fantovske družbe in je že pri petih letih začela trenirati nogomet s pobalini iz domačega kraja. Pod okriljem Šaleškega teniškega kluba Velenje pa je razvijala spretnosti na teniškem igrišču. Če je fantom iz soseščine kdaj speljala žogo in jih nadvladala na igrišču, to med prijatelji ni povzročalo hude krvi. Otroci pač ne razmišljajo o razlikah med spoloma, takrat sta bili na prvem mestu neizmerna svoboda in napeta igra. Ko so prišla najstniška leta, je Lana na sebi občutila začudene poglede. Sploh v malem kraju je to, da dekle obvlada nogomet, za nekatere nekoliko nenavadno. Pri devetih letih je v ospredje postavila tenis, v srednji šoli je lopar postavila v kot in dala prednost žogi. »Sem timski človek, na teniškem igrišču pa je igralec večinoma sam. Poleg tega mora biti igralec tenisa izjemno psihično močen,« razlaga. Ker se je intenzivneje posvetila nogometu, se je z Gimnazije Velenje prepisala na ljubljansko Gimnazijo Šiška, kjer imajo dekleta pod vodstvom selektoric mlajših reprezentanc treninge vsak dan, včasih tudi dvakrat. Septembra 2016, ko je bila Lana na začetku tretjega letnika gimnazije, so jo prvič vpoklicali v reprezentanco U19. Ta se je aprila 2017 prvič v zgodovini kot vodilna ekipa v skupini uvrstila v elitni del kvalifikacij na Nizozemskem. V reprezentančnem dresu Z Ženskim nogometnim klubom Rudar Škale so Lana in soigralke ligo v sezoni 2016/2017 končale kot tretje. V finalu se jim je pokal izmuznil, klub je prenehal delovati in tako je nogometašica iz Šmartnega ob Paki prestopila v Ženski nogometni klub Radomlje. Tam je igralkam v lanski sezoni (2017/18) malo zmanjkalo za dvojno krono. Dres Radomelj bo sogovornica ponovno oblekla maja in junija, ko se bo vrnila iz Združenih držav Amerike. Z reprezentanco U19, ki jo vodi Petra Mi-keln, se je Lana proti koncu leta 2017 drugič zaporedoma uvrstila v elitni del kvalifikacij za evropsko prvenstvo. Marca letos je v Ajdovščini prvič nastopila za žensko A-repre-zentanco na prijateljski tekmi proti Srbiji. Za reprezentanco je odigrala še tekmi proti Islandiji in Nemčiji v sklopu kvalifikacij za svetovno prvenstvo 2019. Univerza s posluhom za šport Od začetka letošnjega šolskega leta Lana študira kineziologijo in psihologijo v Rich-mondu v Združenih državah Amerike. Vesela je, da ima na eni od univerz v mestu Virginia zelo dobre pogoje za usklajevanje nogometa in študija. Njena nogometna ekipa je v prvi diviziji Atlantic 10 konference letos ligo zaključila tik pod vrhom. Zaenkrat je nad študijem navdušena, saj ima na univerzi ogromno priložnosti. Kar se športa tiče, imajo študenti na voljo športne centre, dobro opremo, obiskujejo fizioterapije, skrbijo za regeneracijo, zahajajo v fitnes, imajo ustrezno prehrano. Po akademski plati zelo ceni učno pomoč oziroma tutorstvo ter vso sodobno tehnologijo. »Na fakulteti se na vsakem koraku prilagajajo našim nabitim urnikom. Študij je med sezono naporno usklajevati s treningi. Tedensko odigramo dve tekmi, velikokrat letimo v katero od drugih zveznih držav. A vse se da, če se hoče.« Čevapčiči v ZDA Lana je v ameriški ligi doslej odigrala celotne tekme, ne glede na to, da lahko trener igralke menja neomejeno. Pravi, da je čez lužo miselnost glede treniranja nogometa bi- Lana Golob je na univerzi v Virginii prejela polno štipendijo v višini 45 tisoč dolarjev za vsako leto študija. Štipendija vključuje hrano, stanovanje, šolanje in knjige. Lana prejema še dodatno štipendijo, s katero plačuje letalske karte in druge stroške. Tako njena starša zaradi hčerinega študija v tujini nista finančno obremenjena. »Nogomet te nauči brezkompromisnosti in trdega dela. Nauči te, da ne obupaš ob prvi prepreki, da se boriš, za kar si želiš. Trenutki, ki jih delim s soigralkami, s svojo drugo družino, v meni ostanejo za vedno. Zaradi tega zmage postanejo toliko slajše in porazi niso tako grozni,« pravi nogometašica in študentka Lana Golob. Dekliški glas in zelo odraslo razmišljanje. To je bil moj vtis, ko sva z Lano, zahvaljujoč eni od spletnih aplikacij, vzpostavili telefonsko zvezo. Pri nas so se ob prvem mraku prižgale luči, sogovornica pa je ob desetih dopoldne že opravila fizioterapijo, pred njo so bili še predavanja, fitnes in učenje. »Fantje postanejo močnejši po puberteti, prej smo jim dekleta povsem enakovredna. Morda smo celo močnejša, saj se prej razvijemo.« stveno drugačna kot pri nas. Največja razlika je zagotovo pri fizični pripravi. »Američani imajo ogromno priprav v fitnesu. Razlike so tudi v načinu igre, saj ni toliko poudarka na posesti žoge, ampak bolj na neposredni igri.« Priprave na sezono je začela že julija, ko sta bila v ospredju pridobivanje kondicije in opravljanje številnih testov. Dekle iz Šmartnega ob Paki ima v ameriški nogometni ekipi sicer Nizozemko in Angležinjo, na univerzi pa ni nikogar drugega iz Slovenije ali iz balkanskih držav. A to ni ovira, saj so jo soigralke v klubu odlično sprejele. Lana je športnim kolegicam že predstavila ku-linariko, ki je imamo nekako »za svojo« tudi Slovenci. Za 19. rojstni dan, ki ga je praznovala oktobra, je naročila hrano iz balkanske restavracije v Richmondu, soigralke pa so bile nad njo navdušene. Nasploh ocenjuje, da so Američani veliko bolj odprti kot Slovenci, pripravljeni so pomagati. Tudi zato ni imela ob selitvi iz majhne Slovenije v megalomansko Virginio v ZDA nobenih težav. TINA STRMČNIK Foto: Osebni arhiv REPORTAŽA 29 Kdo je Slovenec, ki si je upal misliti o vesolju? V Vitanju po novem stoji kip slovenskega genija kozmonavtike Hermana Potočnika Noordunga »Majhna država, kot je Slovenija, je svetu dala takšnega genija, kot je Herman Potočnik Noordung. Njegove konstrukcije iz leta 1928 še vedno uporabljajo. Tega se ne sme podcenjevati in Slovenci se morate zavedati svoje veličine, tudi v vesoljskem smislu,« je bil odgovor člana ruske akademije znanosti in ruskega koz-monavta Jurija Baturina na vprašanje, kaj lahko Slovenija ponudi pri raziskovanju vesolja. Pomena pionirja kozmonavtike se zavedajo v Vitanju, še posebej v Centru vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga (krajše Center Noordung), kjer so pretekli teden s pomočjo ruskega veleposlaništva v Sloveniji odprli prva doprsna kipa, namenjena ruskemu in slovenskemu pionirju vesoljske znanosti Konstantinu Ci-olkovskemu in Hermanu Potočniku Noordungu. Herman Potočnik Noordung se je rodil 22. decembra 1892 v Pulju. Oče je bil iz Slovenj Gradca in je služboval kot kirurg in visok mornariški častnik v avstro-ogrski vojni mornarici. Mati Marija je izvirala iz premožne mariborsko-vi-tanjske rodbine Kokošinek. Leta 1894 je oče umrl, Marija Kokošinek naj bi se s svojimi štirimi otroki najprej vrnila v Vitanje, kjer naj bi Herman preživel svoje najzgodnejše otroštvo. Herman je nato v Mariboru končal realko in šolanje nadaljeval na vojni tehniški akademiji v Modlin-gu. Akademijo je končal leta 1913 kot strokovnjak za jeklene konstrukcijske objekte s činom poročnika. Problem vožnje po vesolju Herman Potočnik je pomembno zaznamoval področje raketne tehnologije. Pod psevdonimom Noor-dung je leta 1928 v nemščini izšla knjiga z naslovom Problem vožnje po vesolju, ki smo jo leta 1986 dobili prevedeno tudi v slovenščino. V knjigi je veliko rešitev, ki omogočajo bivanje človeka v vesolju. S knjigo je postal eden od utemeljiteljev vesoljske tehnike. V njej je razgrnil načrt za prodor v vesoljski prostor in za preživetje ljudi v njem. V knjigi opisuje medplane-tarno vesoljsko postajo, napisal pa jo je približno trideset let prej, preden se je letalska in vesoljska tehnologija razvila do te mere, da jo je bilo mogoče uporabiti za letalske prevoze. Njegova knjiga je vplivala Razstava o Hermanu Potočniku Noordungu je razširjena. tako na Wernherja von Bra-una kot na Sergeja Pavlovi-ča Koroljova, ki sta bila po drugi svetovni vojni vodji ameriškega in sovjetskega vesoljskega programa. Od Ksevta do Noordunga Kot poklon slovenskemu pionirju kozmonavtike je leta 2013 odprl svoja vrata Ksevt -Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij - ki je nastal po ideji Dragana Živa-dinova, Dunje Zupančič in Mihe Turšiča. Svojo zamisel jim je uspelo oplemenititi z 2,8 milijona evri, kolikor je stala gradnja. Od tega so 1,7 milijona evrov dobili z evropskih razpisov, 800 tisoč evrov je dala občina Vitanje, 300 tisoč evrov je primaknilo ministrstvo za kulturo. Razširitev razstav Ksevt je v tem času požel slavo in padec. Prvo leto je Direktor Centra Noordung dr. Dominik Kobold si želi, da bi center še bolj odprli širši javnosti. Veliko stavi na interaktivne razstave. Ruski kozmonavt Jurij Baturin je na predavanju s pomočjo fotografij predstavil življenje na vesoljskem plovilu. bilo uspešno, kasneje se je obrnilo na slabše. Nekako se zdi, da se stvari, odkar je Ksevt oziroma po novem Center Noordung v državni lasti, spet premikajo na bolje. Odprtje kipov je po besedah direktorja Centra Noordung dr. Dominika Kobolda pomemben dogodek za Vitanje in Slovenijo. »V centru se nadejamo sodelovanja z ruskim centrom za kozmonavtiko in muzejem Konstantina Ciol-kovskega. S pomočjo sporazuma bomo sodelovali na raziskovalnem področju in na področju promocije vesolja.« Kobold je dodal, da bodo center v priho- dnje prenovili. »Z novimi vsebinami, kot so kultura, gospodarstvo, turizem in znanost bo še bolj odprt za širšo javnost.« V njem bodo obnovljene tri razstave, vpeljali bodo nove multimedijske vsebine. »Trenutno je v zadnji fazi projekcija 360-stopinjske sobe, kjer se bo mogoče učiti o vesolju na interaktiven način. Dobili bomo vesoljski simulator, kjer bo mogoče v virtualnem okolju poleteti in pogledati na Zemljo. Prenovili smo temeljno razstavo o Potočniku, v centru bo nova razstava o Luni, s katero se bomo poklonili 50-letnici prvega pristanka na njej.« V prvem letu je Ksevt obiskalo 30 tisoč ljudi, kasneje je obisk znatno padel. Za letos si želijo, da bi center obiskalo 10 tisoč ljudi. A cilji so seveda večji. »Za dobro poslovanje centra je potrebno letno vsaj 25 tisoč obiskovalcev,« je dodal Kobold. V prihodnjih letih bodo alejo pionirjev kozmonavtike dopolnili novi kipi. Slovenci, ste motivirani za vesolje? Član ruske akademije znanosti in ruski kozmo-navt Jurij Baturin, ki je bil v vesolju že dvakrat, in sicer na vesoljski postaji Mir in na mednarodni vesoljski postaji Space Station, je pogosto v Sloveniji in tudi v Vitanju. »Zelo rad pridem v Vitanje. Tudi zato, ker imam tukaj prijatelje, ki obožujejo vesoljsko tematiko. Nasploh mi je Slovenija všeč.« Baturin je v polurnem predavanju učencem in dijakom predstavil življenje v vesoljskem plovilu, tudi z namenom, da bi navdušil mladino nad odkrivanjem vesolja. »Slovenija ima idealno lego, saj leži v središču Evrope. Ko v evropski vesoljski agenciji govorijo o novačenju ljudi, ki bi si želeli poleteti v vesolje, pravijo, da so najbolj motivirani in pripravljeni na izzive tisti, ki živijo v tako majhnih državah, kot je Slovenija.« Ko smo med mladimi povprašali, ali jim je vesolje zanimivo in ali bi si želeli stopiti na kateri drug planet ali satelit, so bili njihovi odgovori polni stra-hospoštovanja do vesolja, kjer ni meja oziroma kjer ni ničesar otipljivega. Zato toliko večja čast Noordun-gu, da si je upal razmišljati izven okvirjev, in to v času, ko še ni bilo računalnikov. Njegove rešitve so bile in še vedno so genialne. BARBARA GRADIČ OSET Foto: SHERPA Slovensko-ruska delegacija ob odkritju doprsnih kipov ZANIMIVOSTI: Učitelji so Potočnika označili kot svojevoljnega in samozavestnega, a hkrati resnega in prizadevnega študenta. Slavni režiser Stanley Kubrick je leta 1968 v filmu 2001: Vesoljska odiseja (istoimensko knjižno predlogo je napisal Arthur Clarke) za prikaz vesoljske postaje uporabil (tudi) Potočnikove ideje. Potočnik se je podpisal s psevdonimom Hermann Noordung. Premetanka psevdonima Noordung je nemška beseda »Ordnung« - red, s katerim je Potočnik imel morda v mislih vesolje in univerzalni red, ki v njem vlada. 30 FOTOREPORTAŽA Na koncertu je spremljal številne pevce in skupine Pozdrav dobrim ljudem Koncert Klic dobrote je ljudi ponovno poklical k plemenitim dejanjem - V Karitas se žrtvujejo tudi množice prostovoljcev »Prisrčen pozdrav, dragi dobri ljudje!« je prejšnji teden številne udeležence 28. dobrodelnega koncerta Klic dobrote pozdravil predsednik Slovenske karitas, mariborski metropolit Alojzij Cvikl. »Nocoj smo lahko priče, da vidimo, kaj pomeni odprtost do drugega,« je bil jedrnat. Številni Slovenci so dobrodelni koncert v celjski dvorani Golovec spremljali po televiziji in radiu. In številni prostovoljci - kar sedemdeset jih je bilo - so v klicnem centru spre- jemali klice številnih dobrih ljudi, ki so bili pripravljeni odšteti denar za dober namen, za pomoč slovenskim družinam. V klicnem centru je bil še en predsednik, in sicer predsednik države Borut Pahor, ki je priskočil na pomoč pri sprejemanju klicev. To, da se ti na drugem koncu telefonske povezave nepričakovano oglasi predsednik države, res ni ravno vsakdanji dogodek. Tako kot ni vsakdanji dogodek Klic dobrote, ki enkrat na leto poveže veliko vsega, kar je v naši državi dobrega. Na odru so se vrstili nastopi različnih pevcev in skupin, ki so se odpovedali honorarju za pomoč najbolj ogroženim družinam in posameznikom. Nastopajoči so ogreli srca in kadar so ta dovolj ogreta, so sposobna posebno plemenitih dejanj, je bilo mogoče slišati v dvorani. S pomočjo, ki jo je zbrala na lanskem koncertu Klic dobrote, je uspela Slovenska karitas pomagati dvajset tisoč družinam, da so dobile kurjavo, lahko plačale položnice in podobno. Letos je Karitas zbrala 171 tisoč evrov. Delo za druge Oba osrednja dogodka Tedna karitas sta bila na našem obmo- čju. Pred koncertom Klic dobrote so poromali številni prostovoljci iz vseh koncev Slovenije na Slomškovo Ponikvo. Delovanje Slovenske karitas sloni seveda v veliki meri na delu množic prostovoljcev. Zgolj na območju Škofije Celje se jih žrtvuje za uboge približno 1.500, in sicer skupaj s šestnajstimi zaposlenimi. Večina prostovoljcev je stara več kot 60 let, med njimi so prav tako mlajši od 18 let. »Romanje na Ponikvo nas vsako leto napolni z nekim novim upanjem, z novo močjo, da nato lažje opravljamo svoje karitativno poslanstvo,« je povedal Matej Pirnat, tajnik Škofijske ka- ritas Celje. Delo v Karitas ni ravno lahko, saj se tam srečujejo z različnimi ljudmi. »Sodelavci Karitas so zraven, ko je neurje, pridejo, ko so posledice toče, in ko potrkajo na vrata begunci, odprejo vrata sredi noči. In ko je treba razdeliti hrano, so spet tam,« je slikovito opisal njihovo delo Pirnat. »Tudi ko je treba nekomu prisluhniti, plačati položnice. Pred božičem bodo obiskali na tisoče domov starejših in olajšali njihove stiske ter osamljenost,« je še povedal o svetu in družbi, kjer nima skoraj nihče časa za drugega. BRANE JERANKO Foto: SHERPA Navdušil je tudi Marko Vozelj, ki je že prejel viktorja za najboljšega glasbenega izvajalca. Letos je praznoval abrahama. Radečanka in nekdanja celjska gim nazijka. Nuška Drašček se je predsta vila z operno skladbo. OTROŠKI VRTILJAK 31 V desetih letih se v življenju otroka njegov svet vsaj nekajkrat zavrti okrog osi. Iz dojenčka zraste otrok, ki stopi na prag najstništva. Postane oseba s svojimi mišljenji, stališči in vrednotami. In v desetih letih se z otroki spremeni tudi vrtec. Iz vrtička lahko zrase pravo malo otroško kraljestvo. Tako nekako so v preteklem desetletju skupaj rasli vrtec in otroci v Dobju. In skupaj so tudi praznovali. Za polno dvorano je nekaj dni pred tem poskrbel že dobrodelni koncert. Številni ansambli so prispevali svoj delček, da bi otroci spet imeli standardom ustrezajoča igrala. Osrednja proslava ob desetletnici je bila ena sama velika otroška in odrasla čestitka ljubemu vrtcu. Peli so otroci in pele so vzgojiteljice. Poskrbeli so za polno mero smeha in iskric v očeh. Glavno besedo večera je tako ali drugače imel Dobek. To je mali želodek, ki je za šolo in vrtec postal maskota. Drugače pa je dob mogočna vrsta hrasta, po kateri je Dobje dobilo ime. Zgodbico o Dobku je napisala Marija Plemenitaš, Barbara Hebar pa jo je priredila priložnosti primerno. Ob svojem rojstvu je imel dobjanski vrtec dva oddelka, danes ga v petih oddelkih obiskuje 80 otrok. To je seveda dober obet za kraj in veliko veselje za otroško druščino, za občinsko oblast pa tudi dodatna skrb. Dodatne prostore so v preteklih letih zagotovili z veliko iznajdljivosti in prilagajanja. Še posebej, ko je devetletka iz šolskih prostorov vrtec povsem izrinila. A v slogi je moč, so si rekli Dobjani, in težavo rešili. Ana Kostanjšek, vodja vrtca, in Suzana Plemenitaš, ravnateljica šole, sta se ob koncu lahko le strinjali, da je vse skupaj izvrstno uspelo. Ko so ob koncu razrezali tudi ogromno Dobkovo torto, je bilo veselje na vrhuncu. In mimogrede - bila je odlična! SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA Tokrat vzgojiteljice niso na nastop pripravile samo otrok, ampak so se s pesmijo predstavile tudi same. 32 REPORTAŽA Na dopoldanskem odprtju so se že tradicionalno predstavili otroci iz tamkajšnjega vrtca. Foto: TT Na nedeljskem popoldanskem koncertu so zapeli člani Akademskega pevskega zbora Rista Savina Žalec. Foto: TT Sejemski vrvež ogrel hladne stene mogočnega dvorca Adventni sejem v dvorcu Novo Celje stalnica praznične ponudbe v Žalcu Adventni sejem je v avli in kapelici dvorca. Občina Žalec je obe obnovila pred leti. Živahno praznično dogajanje na prvo adventno nedeljo že tradicionalno iz dvorca Novo Celje prežene zimski hlad. Nič drugače ni bilo tudi tokratno nedeljo, ko je živahen sejemski utrip oživil to edinstveno baročno zgradbo v okolici Žalca. Turobno decembrsko vreme je za obiskovalce v trenutku postalo prijaznejše. Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec je v dvorcu Novo Celje prve adventne sejme organiziral leta 2000. Ker so bili to prvi dogodki v takrat še ne popolnoma obnovljeni avli dvorca, so bilo po besedah strokovnega sodelavca za kulturo Uroša Goveka še toliko bolj privlačni za obiskovalce. »Obenem je bil to čas, ko ponudbe ročno izdelanih aranžmajev še ni bilo toliko kot zdaj, zato je bilo tovrstno sejemsko dogajanje nekaj posebnega.« Prvih nekaj let so bili sejmi vse štiri ad-ventne nedelje. Ker je tovrstno praznično dogajanje postajalo vedno pogostejše tudi v drugih krajih po regiji in trgovskih središčih, je bilo zanimanja vedno manj. Zavod je sejemsko dogajanje zgostil na prvo adventno nedeljo in ga obogatil s štirimi adventnimi koncerti ob nedeljah pozno popoldne. Ročni izdelki Na letošnjem sejmu je sodelovalo osemnajst ponu- dnikov, ki že tradicionalno prodajajo izključno ročno izdelane izdelke. Tudi letos niso manjkali adventni aranžmaji in voščilnice. Obiskovalci so lahko izbirali med nahrbtniki, kapami, šali in drugo podobno zimsko opremo. Manjkali niso takšni in drugačni pekovski izdelki lokalnih ponudnikov. »Zanimanja za sodelovanje na sejmu je glede na velikost avle vedno dovolj. Če bi ga bolj oglaševali, bi verjetno bilo še več interesentov, a si tega ne moremo privoščiti, ker smo prostorsko omejeni,« še dodaja Govek. Na odprtju že tradicionalno zapojejo otroci iz tamkajšnjega vrtca, niz štirih popoldanskih koncertov pa so letos so odprli člani Akademskega pevskega zbora Rista Savina Žalec, ki tokrat v dvorcu niso nastopali prvič. Prihodnje tri nedelje bodo sledili še koncerti Dua Selection, Vokalne skupine Draž in Mešanega pevskega zbora A Capella iz Petrovč. Denarja za obnovo ni Dvorec Novo Celje se je v zadnjih dvajsetih letih uveljavil kot eno od prizorišč kulturnega dogajanja v občini Žalec. Nekaj časa je bil prizorišče slikarske šole Rudolfa Španzla in koncertov baročne glasbe, še danes Prvi adventni sejmi so se v dvorcu Novo Celje začeli leta 2000. To je bilo tudi prvo dogajanje v njem, potem ko je Občina Žalec leta 1995 postala njegova lastnica. je domicil večjih preglednih slikarskih razstav znanih avtorjev in slikarske kolonije Zeleno zlato. V njem je še vrsta drugih priložnostnih dogodkov, med drugim je bil letos prizorišče predstavitve revije za književnost Vpogled in podelitve pesniške nagrade Fanny Haussmann. Občina Žalec je lastnica dvorca od leta 1995, ko ga je prevzela od Agrine. V tem času je obnovila vhodno avlo in kapelo, restavrirala nekaj štukatur na hodnikih in stopnišču. Načrtov za celovitejšo obnovo trenutno ni na vidiku. Morda bo v nizu njenih turističnih projektov prišla na vrsto tudi ta zgodovinsko zanimiva zgradba, ki je bila v drugi polovici 19. stoletja med drugim tudi »valilnica« savinjskega hmeljarstva. ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA Na izbiro so bili najrazličnejši ročni izdelki. Manjkali niso takšni in drugačni pekovski izdelki lokalnih ponudnikov. Ш . _ЈШШ^Ш^ s WVJ ' 1 v 4 ^т r 1Ш 1 ■' ^ ^ DOBRA DELA RADIA CELJE 33 Čas je za dobra dela! Jutranji Dejan z Radia Celje bo s trgovino Jager zavihal rokave December je običajno tako poln blišča, lučk in pentelj, da je bistvo praznikov kar težko izluščiti. Zadnji mesec leta je predvsem čas, ko bi se morali posvetiti ljudem. Na srečo nam tudi v največji noriji potrošniškega časa večinoma to vsaj za silo še uspe. Ker nam ni vseeno, kako se ljudje okrog nas počutijo, ker si želimo bližnjim podariti nekaj, kar poboža dušo, in ker nas tudi prijaznost do neznancev še vedno osrečuje. »Koga bi lahko osrečili v teh dneh? Komu bi polepšali življenje? Kakšen kamenček bi lahko položili v mozaik boljšega danes in lepšega jutri?« so se vprašali naši radijci. Seveda so našli odgovor, poskočni Dejan pa bo velikodušno zavihal rokave. »Seveda rad dobim darilo in vesel sem, če kdo kaj dobrega naredi zame. Prav tako z veseljem narišem nasmeh na obraz drugim ljudem. In rad jih obdarujem.« Dejan verjame, da lahko tudi malenkost, obsijana z nasmehom, na oblačno nebo nariše sonce. Morda bo s svojim zgledom spodbudil še koga, da bo prijazno gesto ponesel naprej, se z njo dotaknil soseda, smetarja na ulici, sprevodnika na vlaku ali brezdomne muce na poti domov. Čas je za dobra dela. Majhna gesta za velik nasmeh. Pridružite se nam v teh dneh. Morda bomo skupaj spili kavo in morda vas bodo za te praznike grele Dejanove nogavice. Še bolj verjetno pa topla misel, da ste tudi vi nekomu polepšali dan. StO Poskočne nakupovalne vrečke Akcijo decembrskih dobrih del smo začeli ta ponedeljek, 3. decembra, v nakupovalnem centru Jager. V dopoldanskem času so bili v trgovini večinoma starejši občani, ki so se Dejanove pomoči iskreno razveselili. Dejan je v poskočni maniri polnil vrečke in jih kupcem dostavljal do avtomobilov. Pri tem seveda ni manjkalo smeha in dobre volje, kar je samo dodatna potrditev, da se res splača delati dobra dela. To je odličen zagon za nadaljevanje naše akcije! LŽ, foto: GrupA DOBRA DELA RADIA CELJE 33 Čas je za dobra dela! Jutranji Dejan z Radia Celje bo s trgovino Jager zavihal rokave December je običajno tako poln blišča, lučk in pentelj, da je bistvo praznikov kar težko izluščiti. Zadnji mesec leta je predvsem čas, ko bi se morali posvetiti ljudem. Na srečo nam tudi v največji noriji potrošniškega časa večinoma to vsaj za silo še uspe. Ker nam ni vseeno, kako se ljudje okrog nas počutijo, ker si želimo bližnjim podariti nekaj, kar poboža dušo, in ker nas tudi prijaznost do neznancev še vedno osrečuje. »Koga bi lahko osrečili v teh dneh? Komu bi polepšali življenje? Kakšen kamenček bi lahko položili v mozaik boljšega danes in lepšega jutri?« so se vprašali naši radijci. Seveda so našli odgovor, poskočni Dejan pa bo velikodušno zavihal rokave. »Seveda rad dobim darilo in vesel sem, če kdo kaj dobrega naredi zame. Prav tako z veseljem narišem nasmeh na obraz drugim ljudem. In rad jih obdarujem.« Dejan verjame, da lahko tudi malenkost, obsijana z nasmehom, na oblačno nebo nariše sonce. Morda bo s svojim zgledom spodbudil še koga, da bo prijazno gesto ponesel naprej, se z njo dotaknil soseda, smetarja na ulici, sprevodnika na vlaku ali brezdomne muce na poti domov. Čas je za dobra dela. Majhna gesta za velik nasmeh. Pridružite se nam v teh dneh. Morda bomo skupaj spili kavo in morda vas bodo za te praznike grele Dejanove nogavice. Še bolj verjetno pa topla misel, da ste tudi vi nekomu polepšali dan. StO Poskočne nakupovalne vrečke Akcijo decembrskih dobrih del smo začeli ta ponedeljek, 3. decembra, v nakupovalnem centru Jager. V dopoldan skem času so bili v trgovini večinoma starejši občani, ki so se Dejanove pomoči iskreno razveselili. Dejan je v po skočni maniri polnil vrečke in jih kupcem dostavljal do avtomobilov. Pri tem seveda ni manjkalo smeha in dobre volje, kar je samo dodatna potrditev, da se res splača delati dobra dela. To je odličen zagon za nadaljevanje naše akcije! LŽ, foto: GrupA 34 REPORTAŽA Skupina Parkeljni iz Kanala ob Soči Štrigovski parklini iz obmejne vasi v Medžimurju Kdo se boji Solčavskih tajflnov? V Solčavi so se zbrale skupine parkeljnov iz različnih krajev Slovenije in Hrvaške - Parkljevanje že četrto leto Januš Goltnik iz Solčave izdeluje lesene maske parkeljnov. Takšne nosijo Solčavski tajflni. »Z angelci že pripravljamo darila za moj obisk na Zemlji. Prebiram mojo zlato knjigo, kjer so z zlatimi črkami zapisana vaša dobra dela, s črno pisavo pa dnevi, kadar ste bili poredni,« se je slišalo od zelo daleč Miklavža, v poltemi sobotnega Parkljevanja v Solčavi, kjer so ga pripravili že četrto leto in to s posebnim razlogom. V tem kraju namreč ustvarja izdelovalec lesenih mask parkljev Januš Goltnik. Na Solčavskem je tako prišlo do ustanovitve skupine parkljev, imenovane Solčavski tajflni. V soboto je bila glavna cesta, ki vodi skozi vas, praznično okrašena in osvetljena, ob cesti so gorele bakle. To je pričaralo pravo Miklavževo vzdušje, vzdušje vsevednega Miklavža. »Vrstice, zapisane s črno barvo, najraje prebirajo moji vsakoletni spremljevalci, parkeljni. Tisti, ki ste bili pridni, se vam parkeljnov ni treba bati. Kdor pa sam dobro ve, da ga je v tem letu kaj polomil, temu v teh dneh gotovo srce močneje bije,« je napovedal prvi decembrski dobri mož, do takrat zbranim ljudem še neviden. Iz nebes. Na prireditvenem prostoru Solčave se je zbralo veliko otrok in še več odraslih, ki so prihod Miklavža, angela in njunih strašljivih spremljevalcev, težko pričakovali. Nevidni Miklavž je zbranim tudi pojasnil, od kdaj ga spremljajo parkeljni. Nekega večera - v starih časih - se je dobri mož s konjem odpravil k bolnemu in lačnemu dečku. Konj se je nenadoma ustavil, Miklavž pa je z mečem zamahnil proti temni senci. Tako je parkeljnu odsekal krempelj, ki je obvisel na meču. Dobri mož je hudobcu krempelj vrnil, Miklavž pa od takrat naprej nasploh obiskuje dobre, bolne, uboge in pridne. V spremstvu parkeljnov, vendar takšnih, ki so ga pripravljeni ubogati. Prihod hudobcev Na Parkljevanju je nato nežno glasbo, ki je spremljala Miklavžev nagovor, zamenjala težkometalna glasba. Za dodatno popestritev vzdušja, sta na prizorišču nastopala požiralka in požiralec ognja, po katerem delno prepoznavamo parkeljne. In že je na prizorišče »pri-strašila« njihova prva skupina, skupina Verigarjev z bližnjega Ljubnega. V umetni megli, ki je pričarala peklensko vzdušje, so se sprehodili med obiskovalci. »Le nič se jih ne bojte, saj pazim na vas!« je bodril mlado in staro Miklavž. In ne mlado in ne staro se jih ni nič balo, saj so se s parkeljni fotografirali ali rokovali. Kje so že tisti časi, ko smo pred par-klji in njihovimi ropotajočimi verigami kot majhni otroci trepetali in molili - seveda, če smo znali! Današnji otroci, vajeni vsega grozljivega, pa se jim celo smejijo ... »Parkeljni so veliko manj grozni od tistih vaših gibljivih slik, ki jih tako pogosto gledate v tistih vaših oglatih škatlah,« je vse skupaj pojasnil prvi decembrski dobri mož. Parkeljni so seveda povsod, kjer je Miklavž. In tako sta se na prizorišču pojavili še skupini Parkeljni iz Kanala ob Soči ter Štrigovski parklini iz Medžimurja, iz obmejne vasi. Nazadnje so nastopili še domači, Solčavski tajflni. Na koncu je moralo prevladati dobro nad zlim, saj je Miklavž angelcem ukazal: »Na pot!« Med obiskovalci se je nato pojavil Miklavž, z darili in zlato obarvanimi šibami, miklavževkami, »Ta šiba preganja zle duhove, preganja zimo. Ooo, tudi za odrasle se bo našla kakšna šiba, ne da vas bo tepla, ampak zau- stavila v vašem vsakdanjem norenju, hitenju in hrepenenju po bogastvu,« je povedal dobri mož, preden je začel deliti darilca in miklavževke. Goltnikove maske Odlično pripravljeno Parkljevanje je pripravilo domače društvo Žocpah, poimenovano po enem od imen za Solčavo. Pobudnika prireditve sta člana društva, Tjaša Pečovnik in Miha Mlačnik. Lesene maske za skupino Solčavski tajflni izdeluje Januš Goltnik, ki živi v Solčavi zadnjih osem let. »Ko sem nekoč tukaj delal, sem se zaljubil ter ostal v tem kraju,« je povedal o svoji življenjski zgodbi. Čez teden je v službi na avstrijskem Koroškem. Lesene maske so Goltniku blizu že zato, ker je študiral etnologijo. »Vedno sem si želel, da bi izdelal kakšno masko. Hotel sem jo kupiti, vendar mi je kolega iz Avstrije pokazal postopek, kako jo je treba izdelati. Nato sem si kmalu kupil dleta,« je povedal Januš, ki je bil prej doma na Ravnah na Koroškem. Dleta ni nikoli prej uporabljal, kolega mu je le obrazložil, kdaj je treba uporabiti kakšno dleto. Goltnik je prav tako kupil knjige o obraznih proporcih. Vse do danes je ostal samouk. Z Dravskega polja »Pravzaprav je vseeno, kakšen les uporabljaš. Jaz upo- Sobotno parkljevanje v Solčavi je spremljal Miklavžev sejem; s polstenimi izdelki, različnimi dobrotami, kvač-kanim nakitom, domačimi čaji, porisanimi kamni ... rabljam zeleni bor, ki raste na Dravskem polju,« je povedal o lesu, ki ga ima najrajši. Kos lesa najprej zelo na grobo obdela z motorno žago, nato uporabi dleta. Za izdelavo posamezne maske potrebuje od deset do dvajset ur. Delo je zahtevnejše, če ima maska usta odprta ter če je les manj primeren. Letos je tako imel na voljo zelo vejat bor, s takšnim pa je delo veliko težje. Pa navdih za obraze na maskah? »Opazujem ljudi. Včasih tudi koga nagovorim, da napravi kakšno grimaso, nato to fotografiram. Posebej pozoren sem na obrazne gube,« je povedal. Zelo pozoren je tudi na oči, te dajejo maski piko na i. Izdeluje predvsem maske parkeljnov, izdelal jih je že več deset. Občasno izdela tudi kakšno skulpturo, s pomočjo motorne žage. Atelje ima tako na Solčavskem kot tudi v Beljaku. Pred štirimi leti so bile Goltnikove maske prvič predstavljene na prvem solčavskem Parkljevanju. Pravi, da je šlo prvo leto napol za šalo in napol zares. Ljudje so prireditev zelo dobro sprejeli in že naslednje leto so nanjo povabili še druge parklje. Tudi zadnjo soboto so bili na Parkljevanju obiskovalci iz celotne Zgornje Savinjske doline ter širše. V Solčavi se med parkeljni seveda redno pojavlja Miklavž, česar ni več povsod po Sloveniji in na Hrvaškem. Solčavski tajflni nastopajo tudi v Goričanah pri Medvodah, v Črni na Koroškem ter v Svetem Martinu na Muri v Medžimurju. BRANE JERANKO Parkeljne ali krampuse poznajo v adventnem času že iz starih časov v Sloveniji, Avstriji, Bavarski, Madžarski, Slovaški, Češki in nekaterih delih severne Italije in Hrvaške. Ta mitološka bitja izvirajo že iz predkrščanskega obdobja. Slovenska beseda parkelj izvira iz besede Bartl, kar je izpeljanka iz imena Bartolomej. FOTOREPORTAŽA 35 »Okužite svoje življenjske računalnike z virusom ljubezni« Miklavž je hodil po svetu - Ujeli smo ga v cerkvi Marije Škopulirske v Dobju V nebesih so težave. Nekam se je izgubil seznam pridnih otrok, izginil je seznam dobrih del in eden od angelov varuhov je celo izgubil svojega varovanca. Katastrofa in sramota! In to tik preden bi moral Miklavž na pot. Vsi upi so položeni v roke angelčka Programerja. Samo še on in sodobna tehnologija lahko rešita praznike. Lahko si predstavljate, da bi še tako trdoživ angel od stresa kar iz haljice skočil. Tudi če je izginila vsa nebeška dokumentacija, ne bo hudega. Na srečo je angelček Programer v svoj računalnik spravil vse podatke. »Pa poglejmo ... Anica ima v šoli same enke, Luka ima sobo vedno razmetano, izgubljeni Mihec pa se menda nahaja v peklu,« je bral. Zaprepadeni angeli so iz glave vedeli povedati, da prav nič od tega ni res. Anica ima v šoli same petice, Luka tu in tam čisto spodobno pospravi za seboj, mali Mihec pa se stiska pri vratih cerkve in upa na Miklavževo darilo. Parklji niso le ukradli nebeških zapiskov, tudi nebeški računalnik so okužili s samo hudobijo. Svetemu Miklavžu noben parkelj nič ne more Ko so angelci najbolj obupa-vali, se je prikazal sv. Miklavž. Z veliko belo knjigo, v kateri je zapisano čisto vse. Tam nič ne zbledi in nič ne izgine. »Bodite hvaležni za svoje starše in prijazni do svojih bližnjih. Zahvaljujte se za vse, kar imate dobrega, in delite to tudi s tistimi, ki tega nimajo,« je zbranim otrokom na srce položil sivolasi mož. »Peklenskega virusa pa se tako v nebesih kot na zemlji lahko znebimo samo na en način. Okužimo ga s protivi-rusom ljubezni. Ta izniči vse učinke zlobe in hudobije,« je še potolažil angele in zaupal otrokom. Osebno je otrokom izročil bogata darila, najbolj pridnim pa obljubil, da se morda oglasi še v noči s srede na četrtek. Parklja sta v družbi Miklavža prav ponižno stala ob strani. Ampak na samem ju človek vseeno raje ne bi srečal. Da otroci ne bi čisto pozabili nanju, sta darilu dodala šibo. Seveda je darilo Miklavž podaril tudi župniku Janezu in sestrama Marti in Poloni. Šibe niso dobili. Menda za kaj takega v Dobju čisto preveč dobrega naredijo. SAŠKA T. OCVIRK Foto: SHERPA Pričakovanje je bilo veliko. 36 FOTOREPORTAŽA < f.. ■ - ,>- . s-.- ■ '■***, žna kraljica s palčki. V. ■-■■.'!•#■ ., k • T ta- v •..> • • w 11 rrt -V?" у-V i? I I d r* * ..ti X Ko zasveti veličastn Božično bajko Slovenije v Mozirskem gaju razsvetljuje letos 1,2 milijona lučk - Še obsežnejša, še lepša in še bolj barvita razstava * * • . . V. *, - - • r* . •, ; -. - Nevsakdanji drevored • 1 f* • " * ■ * * ' « ** , * ■ v ■ ■ . • --.t, • - *. КГ - • ■ v • < ■ . !u * л * r f V ,'-",' * * ^ 'f f < v .". V ' •■Ur. * i I*? - * * > $m *' џ 1 » m # „ » . "V. • S* 14 i" > V J*" iT" - . \ Ђ & 4» * V * J -V Isfr ; ' ¥ »Božična bajka nas je po številu obiskovalcev presenetila že prvo leto. Vsi so bili prijetno presenečeni. Tako si je ogledalo drugo božično bajko že trideset tisoč obiskovalcev,« je povedal ob odprtju letošnje, to je že tretje Božične bajke Slovenije Roman Čretnik iz hortikulturnega društva Mozirski gaj. Tretja božična bajka je na ogled že od petka, trajala bo vse do 6. januarja, do ljudskega praznika Svetih treh kraljev. Letošnja bajka je še obsežnejša, še lepša in še bolj barvita. Takšna napoved organizatorja po koncu druge božične bajke se je torej uresničila. Nekdanje mozirsko smetišče, ki je bilo pred štirimi desetletji preurejeno v enega najlepših slovenskih parkov, sije tako še v svoji zimski lepoti. »Deset, devet, osem, sedem, šest, pet, štiri, tri, dva, ena ...!« so med petkovim odprtjem odštevali otroci s predsednikom države Borutom Pahorjem, preden je gaj razsvetlilo več kot milijon lučk. V nekaj trenutkih je nastalo čarobno vzdušje, ki bo navduševalo tudi prihodnje obiskovalce božične bajke. Poleg predsednika države je zbrane nagovoril mozirski župan Ivo Suhoveršnik. Glasbenika Jože Šumečnik in Irena Grobelšek sta dogajanje popestrila s petjem nekaj najlepših slovenskih božičnih pesmi, kot sta Poslušajte, vsi ljudje in Glej, zvezdice božje. Uvodno pesem je zapela skupina Šokice s Hrvaške, saj je božična bajka slovensko-hrva- FOTOREPORTAŽA 37 a božična bajka ... ški projekt. Projekt vodi Ana Bertič, ki je izkušnje nabrala v različnih hrvaških krajih, med drugim v posebej upoštevanem adventnem Zagrebu. V letošnjem božičnem Mozirskem gaju je novost - poleg več kot milijona lučk -ozvočenje celotnega parka. Za najmlajše je po novem letos posebej osvetljen Začarani vrt, ki je nastal ob letošnjem praznovanju 40-letnice gaja. Božična bajka je za celoten park posebna obogatitev. »Sezono je podaljšala tako, da je park odprt skoraj celo leto,« je s tem projektom zadovoljen Čretnik. Po letnih razstavah in jesenski razstavi buč je bil namreč park pozimi v preteklosti zaprt. »Božična bajka Slovenije je v Mozirski gaj privedla tudi novo skupino obiskovalcev,« je še dodal Čretnik. BRANE JERANKO, foto: SHERPA 38 AKADEMIJA ZDRAVEGA ŽIVLJENJA Prijave so možne samo še nekaj dni Danes objavljamo zadnji kupon za sodelovanje v projektu Akademija zdravega življenja, ki ga pripravljamo s 24alife iz Žalca. V treh mesecih bomo sodelujočim spremenili življenjski slog, izboljšali njihove življenjske navade in jim pomagali izgubiti odvečno telesno težo. Prijavljene bomo v naslednjih dneh povabili na razgovor in izbrali skupino, ki bo od januarja do konca marca spoznala najsodobnejše temelje zdravega načina življenja. Projekt bo za to skupino brezplačen, kar je edinstvena priložnost. ГАКдеГСПЈА ZDRAVEGA ŽIVLJENJA Projekt Akademija zdravega življenja bo skupini sodelujočih - ki jo bomo izbrali na podlagi strokovnega mnenja ekipe 24alife, v kateri so psiholog Iztok Žilavec, nutricionist-ka Damijana Presečnik in kinezio-log Matevž Klevže iz 24alife - v treh mesecih omogočil... ... srečanja v obliki rednih tedenskih delavnic, na katerih bodo sodelujoči spoznavali najnovejša dognanja s področja zdravih življenjskih navad. Srečanja bodo tudi pogovorna, kar pomeni, da bodo lahko člani skupine postavljali vprašanja in se seznanjali o ključnih psiholoških prijemih pri spremembi življenja. Delavnice bodo namenjene tudi spoznavanju novosti na področju prehrane in športa. Uresničili bomo vaše cilje Drugo sezono akademije bomo začeli nekolikoprej, kot smoletošnjo,in siceržejanu-arja. To pomeni, da vam bomo pomagali uresničiti novoletne zaobljube in davas bomo naučili motivacije, kako doseči svoje cilje. Četudimorda nisonaravnanisamonazdravje. V projektu bo ključnega pomena psihologija.Trijeostalitemeljiakademije sošport,me-dicina in prehrana. Obljubljamo vam, da bostepokončani akademiji na življenjegledali drugače. Predvsem pa na svoje telo, vrednoteinnato,kajjevživljenjures pomembno. V Novem tedniku in na Radiu Celje bomo redno objavljali izsledke posameznih sreNanj akademije. Nn ta način bodo z nekaterimi smernicami zdravega načina življenja seznNnjeni tudi bratei in poslušalci. Snveda vsega, kar se boRo udeleženci nkademije naučil, ne bomo mogli objaviti. Ves čas projekta bomo varovali osebn e Rodatke iz življenja sodelujočih, intimnih zadev s podrodja njihovega zdravja javno ne bomo izpostavljali Bistvo akademije je, da njihovo življenje izboljšamo. PrijaRite se, časa ni več veliko ... Akademija zdravega življenja ... redne tedenske skupne vadbe, ki bodo ves čas pod strokovnim nadzorom. Na vadbah se bo skupina naučila pravilnih izvedb vaj in kako jih izvajati doma. V primeru lepega vremena bodo vadbe možne tudi na štadionu ali na prostem. Vadbe bodo prilagojene vsakemu posamezniku posebej glede na njegovo zmogljivost in zdravstveno stanje. Šport + psihologija + prehrana + medicina ^^ ■m -f -I z Novim tednikom, Radiem Celje in 24alife™ KUPON Ime in priimek: ... individualne pogovore. V primeru, če bo imel posameznik kakršnokoli težavo, bo strokovna ekipa 24alife ves čas na voljo za pogovore na štiri oči. Vsebin pjgovorov medijsko ne bomo razkrivali ... dostop do posebne mobilne aplikacije, ki bo udeležence vodila skozi vaje doma in jim bo na prav poseben način povečala motivacijo, ko bo ta morda med projektom kdaj opešala. Hkrati bo ravno z aplikacijo omogočen 24-urni stik z ekipo 24alife v primeru vprašanj. Starost, višina (cm), teža (kg): Izobrazba: Ali imate kakšne zdravstvene težave? DA f\ Obkrožite: a) sem naročnik b) sem občasni bralec Novega tednika S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. ZA ZDRAVJE 39 Virus HIV: nevarno je pozno odkritje okužbe fcsCa I v л 1. december je svetovni dan boja proti aid-su. S kampanjo želijo ljudi, ki so izpostavljene tveganju za okužbo z virusom HIV, spodbuditi k testiranju. Zdravstveno osebje pa osvestiti o tem, da bi z možnostjo testiranja ljudi večkrat seznanili. V Nacionalnem inštitutu za javno zdravje ocenjujejo, da je v Sloveniji približno tisoč oseb z virusom HIV. Med njimi jih približno tretjina za svojo okužbo sploh ne ve. Najpogostejši način prenosa je z nezaščitenimi spolnimi odnosi, največje breme okužbe pa nosijo moški, ki imajo spolne odnose z moškimi. Lani je bilo v vsej Sloveniji odkritih 39 novih diagnoz tovrstne okužbe, kar je najmanj po letu 2010. Še vedno visok delež predstavljajo bolniki, pri katerih diagnozo postavijo zelo pozno. Raziskave kažejo, da približno vsak peti prebivalec, ki v Evropi živi s HIV, ne ve za svojo okužbo. Približno vsak drugi zanjo izve pozno. Med obolelimi je največ moških, a so odkrili okužbi lani tudi pri dveh ženskah, ki sta se predvidoma okužili s heteroseksualnimi spolnimi odnosi, ena verjetno s spolnimi odnosi z biseksualnim moškim, pri eni pa ni bilo podatka o tem, ali je bil partner morda v skupini ljudi, ki imajo večje tveganje za okužbo. Med letoma 2008 in 2017 je bil prijavljen en sam primer okužbe, ki je bila prenesena z matere na otroka. Otrok je bil rojen v državi z visokim deležem okuženega prebivalstva in se je šele kasneje priselil v Slovenijo. Testiranje na okužbo s HIV je najbolj smiselno pri bolnikih z znaki in bolezenskimi težavami, ki kažejo na okužbo s HIV, pri bolnikih v ambulantah za spolno prenesene okužbe, pri osebah z okužbami, ki kažejo na tvegano spolno vedenje, pri osebah, ki si injicirajo droge. Testiranje sicer v Celju ni možno, so pa zdravstvene ustanove v Sloveniji, kjer je testiranje omogočeno, objavljene na spletni strani Ministrstva RS za zdravje. SŠol Lani je zaradi različnih vzrokov v Sloveniji umrlo šest oseb z virusom HIV, vendar nihče zaradi aidsa. Okužba z virusom HIV oziroma bolezen aids je še vedno neozdravljiva, vendar imajo okuženi ob zgodnji diagnozi in zdravljenju daljše in bolj kakovostno življenje. Tudi večina okužb se prenese v prvih mesecih po okužbi, ko je oseba najbolj kužna. Letos so v naši državi odkrili 32 novih okužb z virusom HIV. Čeprav podatkov o točnem številu obolelih v regijah ni, je znano, da največ okužb odkrijejo v ljubljanski in v koprski zdravstveni regiji. V povprečju naj bi bili med sto tisoč ljudi okuženi dve osebi. NE BOJTE SE SVETA TAM ZNOTRAJ! Svit mu je rešil življenje Zato želi o pomenu programa osve-ščati tudi druge Celjska regija je dobila novega ambasadorja Programa Svit. To je novembra postal upokojenec Alojz Antlej iz Škarnic v občini Dobje. Zavezal se je, da bo podpiral Program Svit in njegove cilje ter po svojih močeh pomagal širiti informacije o bremenu raka na debelem črevesu in danki. S tem bo ljudi spodbujal k dejavni udeležbi v presejalnem programu, k skrbi za lastno zdravje in zmanjševanju bremena raka v Sloveniji. Tako kot ostali Svitovi ambasadorji ima tudi Antlej osebno izkušnjo s programom, ki ga je spodbudila, da bo tudi sam širil zavedanje o smiselnosti odločanja za preventivne preglede. »V mojem primeru je bil test na vzorec blata pozitiven, pri kolonoskopiji so mi odstranili predrakave spremembe - polipe in s tem preprečili nadaljnji razvoj bolezni. Imam pozitivno izkušnjo in rad bi nagovoril mnoge, saj sam pri sebi vem, kaj je zame pomenilo, ko sem se odzval vabilu v Svit. Zelo hvaležen sem za ta program,« je poudaril Antlej. Listino ambasadorstva Programa Svit je Alojz Antlej podpisal na odprtju centra za krepitev zdravja, ki deluje v okviru Zdravstvenega doma Šentjur. SŠol Center zdravljenja in izobraževanja »Delovati je treba kot eno« Oddelek za intenzivno interno medicino Splošne bolnišnice Celje praznuje letos štirideset let. V tem času je postal sodobna točka ne le pri zdravljenju najtežje bolnih ljudi, ampak tudi pri izobraževanju zaposlenih in tudi zdravstvenega osebja iz drugih bolnišnic. Gre za oddelek, kjer se zaradi teže bolezni bolnikov prepletata visoko strokov- 24 25 26 31 no znanje ter tehnologija s stiskami in z negotovostjo bolnikov in njihovih svojcev. Letno na oddelku na 11 bolniških posteljah obravnavajo od 400 do 450 bolnikov, njihova povprečna ležalna doba je šest dni, stopnja umrljivosti bolnikov je približno 20-odstotna. Ker na oddelku zdravijo in negujejo najtežje bolne ljudi, se vsak dan srečujejo s tragedijami. »Zato mora oddelek de- lovati kot eno. Tako zdravniški kot negovalni del. To je velika prednost, ko je treba v vsakem trenutku odločiti, kako bomo zdravili določenega bolnika,« pravi predstojnik oddelka za intenzivno interno medicino Splošne bolnišnice Celje prof. dr. Matej Podbregar, dr. med.. Med zdravniki je danes na oddelku mnogo mladih, ki se ves čas dodatno izobražujejo, hkrati oddelek velja za točko, kjer se lahko izobražujejo tudi zdravniki od drugod. Tudi negovalno osebje je usposobljeno na visoki ravni. »Negovalna ekipa je postala >pomočnica< zdravnika in to je zelo pomembno, saj so v njej ljudje, ki so ves čas ob bolniku in njegovo stanje popolnoma poznajo,« dodaja prim. prof. dr. Gorazd Voga, dr. med., ki je bil hkrati vsa ta leta tudi mentor zdravnikom in do konca letošnjega leta tudi predstojnik oddelka. Zdravstveno osebje pri delu uporablja sodobne metode diagnostike in zdravljenja. Strokovni direktor celjske bolnišnice Franc Vindišar pravi, da je ena od novosti na oddelku tudi sodobna informatizacija: »Imamo možnost spremljanja vsakega zdravila, ukrepa na oddelku ter učinkov zdravljenja v elektronski obliki. To celj ski oddelek postavlja ne le v vrh slovenske, ampak tudi evropske medicine.« SŠol 1 2 3 4 7 8 9 10 11 14 15 16 17 18 21 22 23 24 25 28 129 30 1 2 6 6 7 a 9 12 13 14 15 16 19 20 21 22 23 26 27 28 29 30 Na oddelku dela sedem zdravnikov in 26 medicinskih sester. Foto: SBC 40 PODLISTEK / BUKVARNA ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE if www.kamra.si kamra Celjski 87. pehotni polk (10) 87. pehotni polk na bojnih poljih prve svetovne vojne Prvi meseci leta 1917 so na frontni črti ob reki Soči, razen posamičnih prask med italijansko in avstro-ogrsko vojsko, minili dokaj mirno. Večji del enot 87. pehotnega polka se je v prvi polovici maja zadrževal na območju Škabrijela (Sv. Gabrijela) nad Solkanom, kjer so vojaki sodelovali pri intenzivni gradnji obrambnih položajev. Po daljšem zatišju se je pekel na fronti spet odprl 12. maja, ko so Italijani s silovitim topniškim in minometnim obstreljevanjem avstro-ogrskih položajev sprožili 10. soško ofenzivo. Obstreljevanje je trajalo nepretrgoma do jutranjih ur 14. maja, ko je doseglo največjo moč - bobneči ogenj. Bataljoni 87. pehotnega polka so na tem delu fronte uspešno zavrnili vse italijanske napade. Več uspeha so napadalci imeli na kraškem delu bojišča, kjer se je po končani bitki 28. maja fronta ustalila vzhodno od Fajtjega hriba in zahodno od Kostanjevice na Krasu. 17. avgusta so Italijani sprožili še 11. soško ofenzivo, ki velja za najbolj krvavo soško bitko. V njej so poleg drugih ciljev želeli zavzeti tudi 646 m visok Škabrijel, s katerim bi se jim v primeru zavzetja odprla pot proti Vipavski dolini in naprej v notranjost habsburške monarhije. Avstro-ogrske branitelje sta tu sredi poletja poleg oglušujočega topovskega obstreljevanja in regljanja strojnic pestila še pomanjkanje sanitetnega materiala in hrane ter huda žeja. V izjemno srditih bojih so branilci, med katerimi se je posebej odlikoval celjski 87. pehotni polk, kljub težkim izgubam uspeli hrib naposled ubraniti. Tudi spodnještajerski polk je imel takrat zelo velike izgube (padli, pogrešani, ujeti, ranjeni častniki in vojaki). V nj ego-vem I. bataljonu je tako ostalo živih le še 185 vojakov. Boji pri Škabrijelu so zato uvrščeni med najhujše boje, kar jih je bila avstro-ogrska vojska. Jeseni, 24. oktobra, je nato združena avstro-ogrska in nemška vojska na tem delu italijanske fronte sprožila svojo edino ofenzivo, t. i. 12. soško bitko, ki je bila za dobro pripravljene in številčno okrepljene napadalce popoln uspeh. Celjski pehotni polk je v tej bitki po napornem bojevanju in (pre)številnih izgubah, ki jih je utrpel med boji na Škabrijelu, sodeloval kot rezerva 22. gorske brigade av-stro-ogrske vojske. Najprej so se pripadniki polka prebijali po vzhodnih obronkih Banj-ške planote proti zaselku Selo pri Volčah južno od Tolmina in se po prečkanju žičnih ovir ter zlomu italijanskega topništva pridružili ostalim avstro-ogrsko-nemškim vojaškim enotam v zasledovalnem maršu. Italijanska vojska se je pred njimi v paniki umaknila, napadalce pa je uspela zaustaviti šele ob reki Piavi, kjer se je izoblikovala nova frontna črta. Med 12. in 13. novembrom je 87. pehotnemu polku tam uspelo še zavzetje večjega rečnega otoka Grave di Papadopoli. Osvojene položaje ob reki Piavi so nato branili vse do junija 1918, ko je Avstro-Ogr-ska proti Italiji sprožila svojo poslednjo ofenzivo. Posebnost je bil v tistem času IV. bataljon 87. pehotne- ga polka. Ta je leto 1917 prebil na Tirolskem v Dolomitih, kjer je sodeloval jeseni in pozimi kot del 9. gorske brigade v bojih z italijansko vojsko. Se nadaljuje. Janja Jedlovčnik, Osrednja knjižnica Celje Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Pripadniki celjskega 87. pehotnega polka z bavarskim poveljnikom v času 11. soške fronte na Škabrijelu. Hrani Osrednja knjižnica Celje. Nataša Kramberger: Primerljivi hektarji Kmetovanje kot boj z mlini na veter V časih, ko se vse več mladih odloča za odhod v tujino, kjer iščejo boljše priložnosti za delo in življenje, se avtorica knjige odloči za obratno pot: po desetletjih življenja v Berlinu je odločena, da bo oživila mamino kmetijo in to po starih metodah. Kot mlada prevzemnica kmetije se spopade s številnimi ovirami, nenazadnje niti njena babica ne verjame, da ji bo podvig uspel, saj ji povsem brez olepševanja pove, da morajo kmetje delati, medtem ko je njeno pisateljevanje zanjo očitno vse kaj drugega. Ampak avtorica je odločena, da bo s pomočjo državne subvencije, ki jo dobijo mladi prevzemniki kmetije, zasadila nasad starih sort sadnega drevja in zanj skrbela na ekološki način, pravzaprav se trudi doseči še stopnjo više in se na osnovi upoštevanja setvenega koledarja loteva biodinamičnih metod. A zdi se, kot da se je narava zarotila proti njej: pozeba ji uniči skoraj cel nasad sliv, nato ji pridelek klesti toča in ga uničuje suša, jeleni jedo mlade rastline, boriti se mora proti sršenom ... Tudi stare družinske zgodbe pridejo na plan in zdi se, kot da so proti njej tudi nadnaravne sile. Razpeta med Berlinom in Jurovskim Dolom ugotavlja, da nikjer ne najde pravih rešitev. Tudi drevesa v parku sredi Berlina padajo tako kot v njenem sadovnjaku, le da v prvem primeru zato, ker se morajo umakniti asfaltu in betonu. Ko se bori za njihovo ohranitev, ji očitajo, da ne razume napredka. Ko se na vasi trudi za kmetovanje po starem načinu, je nihče ne jemlje resno. Spoznava, da je podeželje iz časov njenega otroštva pri babici za vselej mimo. Brez škropiv in drugih kemijskih preparatov ne zraste nič več. Za piko na i spozna, da se nad starimi sortami jabolk zmrdujejo O avtorici: Nataša Kramberger (1983) je pisateljica, kmetica in novinarka. Živi v Jurovskem Dolu in Berlinu. Najbolj znana je po svojem romanu Nebesa v robidah: roman v zgodbah, ki ga je izdala leta 2007 in je bil nomi-niran za nagrado Kresnik. Za ta roman je leta 2010 prejela nagrado Evropske unije za književnost. v Berlinu, čeprav množično kupujejo v trgovinah z ekološko pridelano hrano. Okus jabolk pač ni takšen, kakršnega so vajeni iz trgovine. Ekološka kmetovalka nima niti mehanizacije, da bi zadostila pogojem razpisa in tudi obisk nadzornika, ki preverja, če je upravičeno dobila subvencijo, ji prinese le nove težave. Birokrati pač ne razumejo ničesar drugega razen tistega, kar je zapisano v njihovih obrazcih. Če je kopanje po zemlji in borba z naravo ne uničita in ji ne vzameta moči in pogu- ma, se zdi, da bo to uspelo birokratom, ki se kot pijanci plota držijo predpisov. Bo to zadnje dejanje njenega kmetovanja in se bo prisiljena vrniti v Berlin ter priznati poraz? Jasnega odgovora v knjigi ne dobimo, je pa branje vseskozi humorno obarvano, čeprav gre v bistvu za tragično zgodbo slovenskega kmetijstva in redkih borcev za drugačno pridelovanje, ki se ob vsem prebranem zdijo še najbolj podobni don Kihotu in boju z mlini na veter. TC ALBUM S CELJSKEGA Šestdeset let Laškega akademskega kluba Prvi akademski ples leta 1958 - Zeleno carstvo v sestavi (z leve): Ludvik Krese, Miloš Rybär - zeleni car, Bogo Jerše. Letos Laški akademski klub (LAK) praznuje visoko obletnico, 60-letnico delovanja. 17. marca je bil v Thermani Laško že 60. akademski ples, jeseni bo organizirana svečana prireditev. Prve prelomnice študentskega organiziranja v Laškem so se zgodile v 50. letih, natančneje leta 1955, ko so se laški študentje odločili, da se bodo kot sekcija Laško priključili Celjskemu akademskemu klubu. Prvi predsednik sekcije je postal Rafael Cajhen. Dve leti kasneje je bilo v Laškem prvo javno brucovanje, znano tudi kot sprejem brucev, ki je temeljilo na Križevačkih statutih. Že naslednje leto je bilo za laške študente najpomemb- nejše, saj so 8. marca 1958 organizirali svoj prvi akademski ples. Konec leta so uradno ustanovili svoj klub, imenovan Laški akademski klub. V domoznanski zbirki Knjižnice Laško hranimo publikacijo Brucovanje nekdaj in danes zgodovinarja in pravnika, prof. Miloša Rybara. V njej lahko preberemo, da je » ... slovenska študentska varianta Križevačkih statutov nastala v letih 1884-1889, natisnila pa jih je l. 1889 Narodna tiskarna v Ljubljani v 1.000 izvodih. Študent medicine Josip Rakež je >vinsko-pajdaške regule< prikrojil za študentske razmere. Pri tem se je skliceval na stare Slovane, ki so radi veseljačili. Veseli običaji so se po vihri II. svetovne vojne obnovili tudi pri nas.« Vloga Zelenega carstva je predstaviti bruce starim bajtam in akademikom. Po uradnem delu brucovanja sledi ples ob živi glasbi do jutranjih ur. Akademski ples je najpomembnejši dogodek, ki ga LAK vsako leto z veseljem organizira, saj pomeni ohranjanje tradicije in stikov vseh generacij ne le dolžnost, ampak tudi čast. Prispevala: Gabrijela Pirš, v Albumu Slovenije na portalu www.kamra.si objavila Knjižnica Laško, rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje, info: 03 426-1736 (Srečko Maček), medijski pokrovitelj: Novi tednik KOLO SREČE 41 ЈШшемШш vam pričarata s kolesom in z««« 42 BRALCI POROČEVALCI Častni znak Izobraževalnemu centru Štore Izobraževalni center na Teharjah je ugledna ustanova. Deluje v lepo obnovljeni stavbt nekdanj e osnovne šole, ki je leta samevala in propadala. Predmno-gimi leti sem to šolo nekaj časa obiskoval tudi jaz; in verjetno me določena mera nostalgije nanj o veže tudi še danes. V omenjeni zgradbi sedaj domujejo železarski muzej, učilnice in nepogrešljiva pošta. Objekt stoji na izjemni lokaciji v krajevni skupnosti Teharje. Izobraževalni center organizira različne tečaje, jezikovne, računalniške, strokovna predavanja in izobraževanja ter ogled muzeja. Med letomje tudi ogromno razstav, ki se jih zvelikim veseljem udeležujem tudi sam. Zaradi vsega naitetega in ostalih odličnih pogojev smo v občinskem združenju slovenskih časinikov občine Štore organizirali nekaj srečanj in predavanj v Izobraževalnem centru na Teharjah. Ž e pre d mnogimi leti smo gostili pripadnike sil ZDA. Najprej smo se poklonili štirim padlim ameriškim letalcem iz druge svetovne vojne, Idi so bili pokopani na teharskem pokopališču. Tega groba ni ven, jaz pa še vedno hranim fotografijo spomenika skupaj z imeni padlih letalcev. Pred časom sem fotografi-jvs na knjeriS smo se v vojaškimi častmi poklonili padlim letalcem,izročil ameriškemu veleposlaniku v Ljubljani. Zadnja letaza člane častniške in veteranske organizacije občine Štore orzaniziramo strokovna predavanja, ki to odlično obiskana. Po končanem predavanju tradicionalno zledi ludi ogled železarskega muzeja, ki je vreden ogleda. Za to smo se v združenju OZSČ Štore soglanno odločili, da Izebraževalnemu centru Štore na Teharju podelimo visoko in prestižno priznanje, častni znnk ZSČ. Direktorici centra Slavici Glavan smo ga izročili et) ntvo iitvi 19. celjske fotografske razslavo 22. novemb ra leta s. SREČKO KRIŽANEC, predsednik častniške in vetvranske organizacije Štore C televizija celje KONTAKT: 03/42 88 266, marketing@tvcelje.si www.tvcelje.si 3DKI DNEVA od ponedeljka do petka ob 18.30 in 22.15 ETntm telemach МН kanal 673 kanal 306 kanal 271 kanal 152 S Češke v Nemčijo in nazaj na šentjurski oder Mladinska folklorna skupina Lintvar je v začetku novembra obiskala mednarodni folklorni festival v Pragi. Prav v teli dneh je bila v Nemčiji. DSa bodo člani skupine svoje znanje in veselje ob ohranjanju kulturne dediščine delili še naprej, seveda ni dvoma. Že pred čaiom so obiskali Beograd, ki jih je s svojim gostoljubjem in z ljudskim meloeom povsem navdušil. Tokrat so imeli v Pragi priložnost srečati tudi folkloriste iz Indije, Južne Amerike in Rusije. Posebno doživetje je bilo tudi potovanje. Na Češko so se odpeljali z vlakom, zlato Piago pa so po dolgem in počvz raziskali z metrojem. Seveda šele potem,kosoob-činstvo navdušili s sprehodom trojk po Štajerski. S tem programom so prepričali tudi komisijo na državnem srečanju. Ob prazničnih decembrskih dogodkih se »lintvarjevci« že pripravljajo na redni letni koncert 26. januarja. SO t« X Ml F BÜtf Uspešna d obrodelna Miklavževa stojnica novi tednik vMuc? г штј! Članice Lions kluba Celje Mozaikso v soboto v mestnem središču Cepa ae dnajseto leto sapored pripravile dobrodelno stojnico. V zameno zo dobrodelni prispevek so obiskovalcem stojnice ponudile praznične okras ske, ljubka darilca ne sladke dobrote,ki jih izdelajo članice same. Tudi letos je brlo odlično ojiskvnv- zbrale pa so nekaj več kot 700 evrov. Celotni izkup iček bodo namenile za obdaritev otrok, ki bi vicer bili prikrajšani za praznično veselje. To pa ni edina dobrodelna akcija, ki jo članice kluba pripravljajo v decembru. V soboto, 2 2. decembra, bodo prav tako na zvezdi v središ ču mesta pripravile božično stojnico. GJ BRALCI POROČEVALCI 43 Nov voziček za tri male borce v iz Šentjurja Trojčicam, ki so se letos rodile v Sloveniji, so se nedavno pridružili še trije živahni fantiči iz Šentjurja -Marcel, Domen in Enej. Letos je to že drugič, da je trojna sreča udarila v okolici Celja. Tudi tokrat je družini priskočila na pomoč Radenska in ji v sodelovanju s partnerji podarila posebej prilagojen voziček. Dobrodelna akcija, namenjena novopečenim družinam trojčkov, se bo nadaljevala tudi v letu 2019. Letos sta se trojne sreče razveselili že dve družini, ki sta se že med nosečnostjo tudi prijavili na portalu www.trojcki.si ter si tako zagotovili pomoč v obliki praktičnega vozička in avtosedežev. Najprej je izgledalo, kot da gre za šalo V družni Topolovec je prijetni novici o nosečnosti sledil pravi šok. »Na prvem pregledu sva z ženo mislila, da se hecajo. Ko sva prejela potrdilo, sva bila tako šokirana, da sploh nisva vedela, kako naj to poveva tašči, ki naju je spremljala. Dva para prijateljev sta v tistem obdobju pričakovala dvojčke, zato sem se večkrat pohecal - če ima že vsak lahko dvojčke, si bomo pa mi trojčke omislili. Od takrat sem čisto tiho,« v smehu pove Elvis Topolovec, oče trojčkov in petletnega Patrika. Najmanjši tehtal le dober kilogram V pripravah na skokovito povečanje družine se je nosečnost zakom- plicirala in Mimi Topolovec, mama trojčkov, je bila 13. julija hospitali-zirana v UKC Maribor. Zdravstveno stanje otrok so budno spremljali in zaradi slabih pretokov krvi v začetku avgusta porod sprožili predčasno, v 31. tednu. Na svetu je bil prvi Marcel s 1.260 g in z 38 cm, nato Domen s 1.530 g in z 41 cm ter nato še Enej s 1.090 g in 36 cm. Porodu je sledila velika preizkušnja za celo družino. Do začetka oktobra so se družinski člani namreč v različnih zdravstvenih ustanovah borili za zdravje, ki je bilo še posebej kritično pri najmanjšem sinu, ki so ga že takoj po rojstvu odpeljali v UKC Ljubljana. Bratci so bili razdeljeni - en v Ljubljani, drugi na porodnem oddelku UKC Maribor, tretji pa na tamkajšnjem pediatričnem oddelku. »Z možem sva bila zelo malo skupaj, saj je on vsak dopoldan preživel v Ljubljani, pri Eneju, popoldan pa je pa prišel k nam v Maribor. Tako smo bili razdeljeni več kot en mesec,« je izkušnjo opisala Mimi Topolovec. Rojstvo trojčkov jih je še bolj povezalo »Sin Patrik je izjemno razumevajoč. Zaveda se, da me bratci bolj potrebujejo. Kot starejši brat je zelo ponosen na bratce in je nanje izjemno navezan. Ko pride iz vrtca, se najprej zapodi k njim, da jih pozdravi,« pravi Mimi Topolovec. »Nekako shajamo, saj nam pomaga ženina mama. Za svoje štiri fante bom naredil vse, samo da bodo imeli čim lepše in čim lažje življenje,« še poudari Elvis Topolovec. »Z možem se posebej zahvaljujeva vsem medicinskim sestram v UKC Maribor za oskrbo najinih otrok, zahvala gre tudi zdravnici Luciji Kuder, ker je pravočasno sprožila porod. Zahvaljujeva se tudi osebju v UKC Ljubljana in zdravnici Diani Gvardjančič za hitro in uspešno opravljen operacijski poseg. Hvala tudi Radenski za podarjen voziček in avtosedeže ter tudi Baby Centru za prijetno darilo,« še dodaja Mimi Topolovec. HV December, mesec pravljičnih potovanj i i i ! eiaviri "tn^iU 1 KU, .11 iK ÜB - g r * t» Dunaj / od 29 € Salzburg / od 27 €* Gradec / od 19 € Beljak/od 11 € * (od 9. decembra bodo vozovnice na voljo od 27,80 €) ** (od 9. decembra bodo vozovnice na voljo od 38,20 €) *** (od 9. decembra bodo vozovnice na voljo od 15 €) Innsbruck / od 37 € * Budimpešta od 9 € Praga / od 39 € Zagreb/9 € Slovenske železnice [01 Grem z vlakom Navedene so najnižje cene enosmernih vozovnic iz Ljubljane. Preverite še preostalo praznično ponudbo poti z vlakom - recimo v Frankfurt, Zürich, München ali v druga evropska mesta. Ugodno, udobno, preprosto in praznično! Slovenske železnice www. slo-zeleznice.si 44 IZ SVETA ZABAVE Dobrodelni koncert je poimenovala IR1 - Praznuj z menoj. »Pred mnogimi leti sem imela na avtomobilu tablico z oznako CE-IR1, kar pomeni CE-Irena. To ni moj psevdonim oziroma umetniško ime, le okrajšava mojega imena, ' ki jo tudi večkrat uporabljam.« Manjkali niso niti njeni učenci petja. V letih od 1991 do 1994 je poučevala na osnovnih šolah, kasneje se je posvetila zasebnemu poučevanju mladih pevcev. Na dobrodelnem glasbenem sprehodu Irena Vrčkovnik obeležila tri desetletja glasbenega ustvarjanja Le kdo se ne spomni prikupne črnolase mladenke, ki je v začetku 90. let z izjemnim posluhom in s sproščenostjo postala ena najbolj priljubljenih glasbenih izvajalk, ki je navduševala tako najmlajše kot najstarejše. V zadnjih letih se je nekoliko umaknila z glasbenih odrov in se v prvi vrsti začela posvečati poučevanju ter pisanju besedil in glasbe za druge izvajalce, a njena priljubljenost, kot kaže, ni nič manjša kot nekoč. Vstopnice za koncert ob njeni 30-letni-ci glasbenega ustvarjanja, ki je bil v petek v Domu II. slovenskega tabora Žalec, so pošle, kot bi trenil. »Letos praznujem 30 let glasbenega ustvarjanja, obenem se je k meni preselil možakar, imenovan abraham. Odločila sem se, da bom >30+50< obeležila na način, ki mi je najljubši - to je z glasbo,« je pojasnila Irena Vrčkovnik, ki je koncert dobrodelno obarvala. Vstopnice zanj so bile brezplačne, prostovoljne prispevke zanje - zbrali so 3.300 evrov - bo namenila ljubljanski ustanovi za pomoč otrokom z rakom. Na odru se ji je pridružilo več kot deset glasbenih ustvarjalcev, s katerimi je v svoji glasbeni karieri sodelovala. Z Božem A. Koleričem je zapela skladbo Verjemi mi, Happy band in ansambel Vesna pa sta spremljala glasbene goste. Praznovala je tudi s prijateljico Damjano Golavšek, s katero sta leta 2008 s skladbo Naj bo vesela jesen slavili na Festivalu narečne popevke. Pridružila sta se ji tudi Slavko Ivančič in Ivan Hudnik, s katerim sta navduševala s skladbama Imejmo se radi in Mati Marija. Manjkali niso niti številni drugi znani glasbeniki, kot so članice skupine Mjav, Mladi korenjaki, Oktet žetev, skupina Hiša, Pidži, ansambel Golte in glasbenik Marko Pez-dirc. Pika na i so bili zagotovo njeni učenci petja, ki so se ji prav tako pridružili na odru. Vrčkovnikova je namreč najsrečnejša, ko sliši peti svoje sončke. ŠO S Slavkom Ivančičem je zapela Kar sem jaz in kar si ti. od m dodlslt Grinch »Nekdo sovraži božič. Zelo.« Ko imate antijunaka filma nekoga, ki bi moral biti srečen, da sovraži (in scenarij tega ne zna poudariti), in za njegove antagoniste človečke, ki se trudijo, četudi do žalosti histerično, da bi bili srečni, vsekakor ne dobite filma, temveč kvečjemu oris okoliščin. Ritem poezije je ohranjen, filmskega zapleta ni. Čeprav film združuje iste ustvarjalce kot Jaz, baraba (Despicable Me) opazite lahko podobno animirane gibe likov - in tudi načeloma podobno zgodbo. Animacija tako velikega studia je seveda vredna vloženega denarja, toda večini bo to stežka zadosten razlog za uživanje v filmu. Prejšnja igrana različica je bila prav tako razvodenela, a je vsaj premogla Jima Carreyja. OCENA: 4 / 10 Vdove »Kako preživeti mrtve može kriminalce.« V osnovi je to film ropa - lagodna primerjava je Oceanovih 11 (Ocean's 11) - in ta podžanr ponavadi vsebuje vsaj določeno mero komike. In čeprav odmikanje od žanra ni nič napačnega, je vendarle opazno, kako v filmu Vdove prav nič ni polno ne le smisla za humor, temveč tudi življenjske sle. V film se sicer mešajo aktualne politične opazke, a zdi se, da se režiser naravnost izogiba čustvenemu vpletanju gledalca. Ena scena dramatičnega in pomembnega pogovora je posneta tako, da namesto govorcev vidimo le en kot avta od zunaj. In to ni Kiarostami. Vaja v depresiji z dobrimi igralci, s pomanjkljivim scenarijem in z dvomljivimi režiserskimi odločitvami. OCENA: 5/10 PETER ZUPANC V KINO PRIHAJA Smrtonosni stroji Tisoč let po uničenju civilizacije se je človeštvo prilagodilo novim razmeram: zdaj ogromna potujoča mesta divjajo po puščavah in žrejo bežeča mesteca. Toda ko nekega dne London požre nek mali zalogaj, ga čaka presenečenje ... Pomembno: film je nastal po romanu Phillipa Reevesa v produkcijskem naročju Petra Jacksona - med drugimi igrata Hugo Weaving in Hera Hilmar. Kursk: Prekletstvo globine Podmornica Kursk je ponos ruske flote. Splavili so jo leta 1994 in svoje naloge je opravljala odlično, dokler ni potonila. Pomembno: film režiserja Thomasa Winterberga je posnet po romanu Roberta Moora, igrata Lea Seydoux in Colin Firth. V treh desetletjih je za Vrčkovnikovo zavidanja vredna kariera. Mejnike je predstavila v avli doma. Na koncertu se je skozi njih sprehodil povezovalec Andrej Hofer. Na odru se ji je pridružila tudi Damjana Golavšek. Kapitan Morten in kraljica pajkov (Captain Morten and the Spider Queen) Desetletni Morten, čigar mama se je menda spremenila v pingvina, se nekega dne pomanjša na žuželčjo velikost in postane kapitan zapuščene ladje v poplavljeni kavarni. Pomembno: animirani koprodukcijski film režiserjev Kasparja Jancisa in Henryja Nicholsona. (PZ) ŽIVALSKI SVET 45 Prvi skupni sprehod Sebastjana Kamenika in Sharka, ki ga je Tomaž Dra- Pes vodnik lahko gre s slepim povsod, zanj običajne omejitve za pse Shark zna pobrati tudi belo palico slepih, čeprav za njegove zobe njena žumerič izšolal za vodnika slepih. Iz ozadja skrbno spremlja vsak njun gib. ne veljajo. aluminijasta sestava ni ravno prijetna. Pasja tolažba, ko ugaša Sonce Slep Sebastjan Kamenik bo kmalu imel psa vodnika, ki mu bo lajšal življenje Sebastjan Kamenik: »Mogoče mi bo kdo zameril primerjavo, a imeti psa je podobno, kot če dobiš otroka. Ne moreš ga pustiti in iti na zabavo.« Sebastjan in Shark sta si bila všeč od prvega trenutka. Darilo, ki ga bo Sebastjan Kamenik januarja dobil za 40. rojstni dan, bo nekaj posebnega. Tudi če njegov nov življenjski sopotnik ne bo prišel točno 19. januarja, dvoma ni več: dve leti star labradorec Shark bo kmalu Sebastjanov spremljevalec na vseh poteh, njegov pasji vodnik za slepe. Vse, kar mora vedeti tak kosmatinec, že zna, čaka ga le še izpit, kjer bo pokazal, da je mojster svojega posla, in potem se bo ravnanja z njim moral navaditi še Sebastjan. To ne bo posebej težko, saj jima že od začetka gre dobro, in kot pravi Sharkov trener Tomaž Dražumerič, ki je strokovnjak za šolanje psov vodnikov za slepe in psov pomočnikov za gibalno ovirane, je bila to ljubezen na prvi pogled - bolje rečeno na prvo srečanje. Takoj sta si bila všeč, Sebastjan ima namreč že od nekdaj rad živali in nazadnje se je le opogumil ter se odločil, da bo zaprosil za dodelitev psa vodnika, ki lahko bistveno olajša življenje slepim. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) vsem, ki so upravičeni do psa, poravna stroške zanj in za njegovo šolanje, medtem ko mora za vsakodnevne potrebe psa poskrbeti uporabnik sam. Velika odgovornost Tomaž je na nek način »kriv«, da bo Sebastjan dobil psa. Pred leti sta se spoznala na eni od dobrodelnih prireditev, nato sta se pogosto srečevala v Celju. »Nekje v meni je tlela tiha želja, da bi mogoče le ime psa,« pravi Sebastjan, pri katerem je Tomaž hitro opazil, da ima res rad živali, zato ga je spodbujal, naj se odloči za psa vodnika. Pri srečanju s Sharkom, kot ga je iz Yahooja preimenoval Sebastjan, se je takoj videlo, da sta si všeč. »Kot vaditelj hitro vidim, če se dva ujemata,« je pojasnil Tomaž, Sebastjan pa je dodal, da če je do takrat še kolebal, se je po prvem srečanju s Sharkom odločil. Ob tem se dobro zaveda, kaj takšna odločitev pomeni: »Vem, da ti tak pes olajša življenje, a okleval sem predvsem zato, ker pes ni pravica, pač pa predvsem odgovornost, ne glede na to, da ti ga dodeli država. Naenkrat nisi več sam,« razmišlja Sebastjan, ki ima za Tomaža že cel kup vprašanj, na primer, kako mu bo pes našel prazen prostor v gostilni in lepo počakal pod mizo. Tomaž mu v šali pojasni, da se je Shark že prvič izkazal, saj mu je v kavarni našel prostor čisto blizu dveh simpatičnih deklet ... Želi si delati Sebastjana skrbi tudi to, da bi bil pes zanj preveliko finančno breme. Tomaž ga opogumlja in pojasnjuje, da mu bo v pomoč tudi novost, ki bo z novim letom omogo- čila, da bodo psi zavarovani za primere dražjih in večjih veterinarskih posegov, da ti stroški ne bodo na plečih slepih ali invalidov. Za Sebastjana, ki se že dlje časa trudi, da bi po izgubi službe telefonista našel novo zaposlitev, bi lahko bili sicer ti stroški neobvladljivi. Zanj ni pravega mesta niti v invalidskih podjetji, na srečo lahko dela vsaj v okviru javnih del v Združenju prijateljev slepih Slovenije, kjer je podpredsednik. »Želim si, da bi imel stalen dohodek, da ne bi bil toliko odvisen od družbe. Želim še kdaj delati kot radijski voditelj, saj sem osem let delal na radijskih postajah Bakla in Goldi.« Preden ugasne Sonce Trenutno piše knjigo o svojem življenju z naslovom Preden dokončno ugasne Sonce. Vid mu namreč vse bolj ugaša, zato tak naslov. Meni, da ima o čem pisati, saj je v življenju doživel že veliko hudega, pa tudi marsikaj lepega. Zadnje čase se bolj redko loti pisanja pesmi, pomaga pa pri izdaji brošur, ki jih pripravlja združenje. Pogosto tudi predava o slepoti, in sicer osnovnošolcem ter drugim. Žal ugotavlja, da polnočutnih slepota ne zanima. »Po eni strani imajo ogromno predsodkov, po drugi strani nočejo spoznati, da to ni bav bav. Kar je najbolj žalostno, je, da se ne zavedajo, da so iz dneva v dan vsi izpostavljeni nevarnosti, da se znajdejo v moji situaciji: zaradi prometne nesreče, bolezni ... Ko se to zgodi, je šok velik. Mednarodna raziskava je pokazala, da se takoj za smrtjo ljudje najbolj bojijo slepote,« pojasnjuje Sebastjan Kamenik, ki meni, da bi tudi organizacije slepih morale na tem področju več narediti. Brez pobiranja kakcev Zaradi številnih ovir in neprilagojenih površin za slepe je zato vodnik na štirih tačkah pomembna sprememba, ki slepemu bistveno izboljša kakovost življenja. Na to računa tudi Sebastjan, ki pravi, da je pes še več kot to: »Če si žalosten, pes to čuti, se stisne k tebi in ti je takoj lažje.« Labradorec Shark bo lahko šel s Sebastjanom povsod, tudi na vlak, v avtobus, v restavracijo . Pa še ena razlika je v primerjavi z »navadnimi« štirinožci: Sebastjanu ne bo treba pobirati kakcev. Tomaž pojasni, da je tako po zakonu. Ker bo Shark hodil na sprehode ob Savinjo, ki je najbližje Sebastjanovemu domu, je Tomaž že preveril teren in psa uči, da gre na blato čim bližje posodi za odpadke ali vsaj na travo, z dvema pasjima sprehajalkama pa se je tudi že dogovoril, da bosta kdaj pomagali pri pobiranju. Cel kup znanja Priprav in vaj, da je pes usposobljen za vodnika, je torej veliko. Tomaž mora najprej s psom opraviti izpit v Ljubljani, in sicer z zavezanimi očmi. Pes mora pokazati vedenje in vodenje v urbanem okolju, srečevanje s prometom, z ljudmi in drugimi živalmi, nakazovanje prehodov za pešce, stopnic, semaforjev, vožnjo z javnim prevozom, gibanje po notranjih prostorih ... Nato mora opraviti še vaje iz poslušnosti, prinašanja bele palice, ker je za psa zaradi aluminijaste sestave neprijetno za zobe . Šele nato sledi 75 ur uvajanja psa pri slepem. »V praksi to pomeni dva meseca dela. Ne gre samo za vodenje, s slepim se tudi veliko pogovarjam, analizirava stvari, se dogovarjava glede bivanja, sprehodov ...,« pojasnjuje Tomaž, ki lahko psa nauči tudi kaj posebnega, kar si želi njegov novi gospodar. Kot na primer pobiranje puščic pri pikadu, ki ga rad igra Sebastjan. »Ne, pes jih ne bo zgrizel,« mu zagotovi Tomaž in tako odžene še eno njegovo bojazen. TATJANA CVIRN Foto: SHERPA Tomaž Dražumerič šola tudi pse pomočnike za gibalno ovirane, saj stroške šolanja psa po novem krije ministrstvo delo, družino in socialne zadeve in ne več invalidi sami. Pes pomočnik je izšolan za pobiranje in prinašanje predmetov, za pomoč pri slačenju in oblačenju, odpiranju vrat, predalov ... 46 RAZVEDRILO Šale nam je poslal Nande Jakopič iz Laškega. Prehlad Štefan pride k zdravniku zelo prehlajen, ne more se izkašljati in zdravnik mu da zdravila ter naroči, naj se čez tri dni javi na pregled. Ko spet pride k zdravniku, mu ta reče: »Sedaj pa že bolje kašljaš.« Štefan: »Seveda, saj treniram noč in dan.« Zdravila Janez pride v lekarno z receptom po zdravila za taščo. Lekarnar mu naroči: »To tekočino ji dajte 3-krat na dan po eno žličko in pred uporabo jo dobro pretresite. Janez: »Razumem, samo ne vem, če se bo tašča pustila tresti.« V banki Župnik pri bančnem okencu reče uslužbenki: »Prej ste se zmotili za 50 evrov.« Uslužbenka: »To bi morali takoj povedati, zdaj je prepozno.« Župnik: »No prav, bom pa dal denar v dobrodelne namene.« Šalo nam je poslala Mira Milec iz Celja. Jakec in osel Mlad fant, Jakec po imenu, je na podeželju od starega kmeta kupil osla. Kmet mu je obljubil, da mu bo žival naslednji dan pripeljal na dom. Dieta Greva na pivo? Ne morem, sem na dieti. Na kakšni dieti? Finančni ... Hitrost Dva policista se zaletita v drevo. Eden reče: »Tako hitro pa še nisva bili na kraju nesreče.« Popoln mož Vsak dan se zbudi ob petih, telovadi, pospravi si posteljo in sobo, se ne dotika alkohola, pomaga v kuhinji, zvečer ne hodi ven. Je vedno točen, redno bere. Kje najdeš takšnega moža? V zaporu. Ko mu nekaj razlagaš in te gleda ko tele ... To je telekomunikacija. Grem nekam na kavo, da bom lahko spil pivo. Vse slikovne šale vir: splet Oven Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Drugi dan je kmet pozvonil pri Jakcu in rekel: »Zelo mi je žal, toda osel je ponoči poginil.« Jakec: »No, kaj moremo. Ampak denar mi morate vrniti.« Toda kmet je odvrnil: »Hja, denar sem pa že zapravil .« Pa se je Jakec odloči: »V redu, potem mi pripeljite osla, kakršen pač je .« In kmet mu je pripeljal mrtvega osla. Čez mesec dni sta se slučajno srečala in kmet je vprašal Jakca: »Povej mi,kaj si napravil z mrtvim oslom?« Jakec je odgovoril: »Hehe, prodal sem ga na loteriji.« Kmet: »Ampak to ni mogoče! Ne moreš mrtvega osla ponujati za nagrado.« Jakec: »Saj nisem povedal, da je mrtev. Prodal sem 500 srečk po 50 evrov, toje skupaj 25 tisoč evrov, in zdaj izračunajte, koliko sem zaslužil glede na znesek, ki sem vam ga dal za osla.« Kmet je nejeverno vprašal: »Pa se nihče ni pritožil, ker je bil oselmrtev?« Jakec: »Seveda se je, vendar samo eden, tisti, ki je zadel osla. Njemu sem seveda vrnil kupnino za srečko in možakar je bil zadovoljen. Ostalih 499 pa tako nima pojma, da je bil osel mrtev.« Jakec je odrasel in zdaj je verjetno direktor kakšne banke, zavarovalnice ali investicijske družbe, kakšnega pokojninskega sklada ali pa je politik. Mi smo tisti crknjeni osli, s katerimi trguje ... Ne, jaz ne smrčim, samo sanjam, da sem motor. Se počutiš sam? Ne skrbi, vedno je nekdo, nekje, . Ko greš na sprehod Oblekla nas je mama. ^rfB Oblekla nas je babica. iT S3 J S-\ j. V » V , \ШШш • i\ \ ^ S □du.oe. Oblekel nas je ata. Sami smo se oblekli. i A4 Malce boste zaskrbljeni glede svoje čustvene varnosti, vendar brez potrebe. Včasih lahko zaupate tudi na slepo, ne da bi poznali vsako podrobnost. Trenutno se v vašem življenju odvijajo zadeve z veliko hitrostjo in nastopil bo tudi čas večjih sprememb. Vaš vladar biva v znamenju rib, zato so lahko vaše reakcije čustvene, intuitivna zaznava močno povečana. 3ik Dvojčka Rak Lev Devica XJr- Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265, 090 64 30 in na Facebookovi strani Dolores Astro. Tehtni ca Vse obravnavate s preveliko resnostjo in treznostjo, kar vam občasno povzroča veliko nervozo. Zavestno se morate umiriti in sprostiti na način, ki vam najbolj ustreza. Vaša vladarica je v znamenju škorpijona, zato so notranja trenja močno povečana. Doseči morate kompromis pri neki zelo de-likatni zadevi, ki vam ne pusti dihati. Doseči morate notranje ravnotežje in se umiriti. škorpijon Manjša zadeva bo sicer odpadla, vendar zaradi tega ne boste nič prikrajšani. Pozornost boste morali nameniti uradni zadevi, s katero morate opraviti v najkrajšem času. Selektivno boste ustvarjali svoje korake za prihodnost in prav je, da dobro preučite vsako malenkost, ki vam stopi na pot. Vaša vladarica v mogočnem in močnem škorpijonu bo kot naročena, da boste določali pravila in odpirali nove poti. Zdi se vam, kot da vam stvari ne gredo dobro od rok. Pomislite, koliko malenkosti ste že uredili in jih postavili na pravo mesto. Občutek, da okoli vas vlada kaos, ni čisto realen, nasprotja se dogajajo v vas samih, zato je skrajni čas, da jih uredite in zaživite v skladu s svojim notranjim bistvom. Pred vam je čas večjih sprememb, predvsem na poslovnem področju. Ne mislite, da se je vse za-rotilo proti vam, ker to ni res. Poglobljen razmislek o vaših nadaljnjih korakih vam bo razrešil marsikatero vprašanje. Bodite pošteni do sebe in si priznajte, kaj je vaš cilj. Če ste v kakršnihkoli dvomih glede partnerstva, jih razrešite takoj, kajti vsakršno oklevanje vam lahko prinese nezaželene rezultate. Pred vami je odločitev, na katero ste komaj čakali, da se zgodi. Strelec Za zasebno življenje si boste vzeli manj časa, kar je tudi prav. Zaradi tega boste lepo napredovali na vseh področjih, še najbolj na poslovnem. Na finančnem tokrat ne morete storiti dosti, potrpite. Sonce v vašem znamenju vam bo dajalo moč in energijo ter možnost, da stopite iz okvirjev, v katere ste se postavili zaradi strahu pred spremembami. Počasi, krak za korakom, stopajte naprej, uspeh ne bo izostal. Vse ima svoj ritem, tudi vi morate ujeti svojega. Dajte času čas in ne prehitevajte z dogodki. Vaša energija vam trenutno ne omogoča, da bi bili fizično bolj aktivni. Sentimentalno boste zrli v preteklost in ugotavljali, kaj je tisto, kar bi radi na vsak način popravili. Čustvena razmerja bodo igrala pomembnejšo vlogo. Pri vseh nasprotjih vam bo nekdo priskočil na pomoč in lažje boste zadihali. Kozorog Dogajalo se vam bo, da boste brez pravega razloga izčrpani, zato se morate sprijazniti s tem, da potrebujete več počitka. Energijo porabljate preveč enostransko, počnite več zelo različnih stvari. Pomembno je, da dosežete spravo na poslovnem področju in dosežete nove zmage. Usmerite svojo puščico v cilj, ki ga nikakor ne boste zgrešili. Dobro se boste počutili in s svojim mladostnim videzom okolico presenečali. Ne storite vseh opravkov v tem tednu, včasih ste preveč garaški, pustite kaj tudi za jutrišnji dan. Malce več pozornosti morate usmerjati na partnersko plat, saj se vam včasih zgodi, da izgubite nit, ki bi jo tako radi držali v rokah. Vaš vladar v mogočnem ognjenem strelcu vam bo pomagal, da boste usmerili puščico v točno določen cilj. Vodnar Zelo resno in odgovorno se boste lotili dela. Spremembe, ki so tik pred tem, da se zgodijo, vas ne bodo našle nepripravljene. Znali se boste prilagoditi in videti tudi svetle plati novosti. Čas, ki prihaja, bo romantično in predvsem čustveno lepo obarvan. Imeli boste veliko stikov, družabno življenje bo zelo pestro, zato boste polni energije in novih načrtov, kako spreminjati zadeve, ki vam niso všeč. Ribi Čustveno boste zelo stabilni, vaši bližnji pa vam bodo izkazovali pozornost na različne načine. Izkoristite lepe dneve tudi za vsaj majhen stik z naravo, kar vas bogati tudi psihično. Vaš vladar je končno vstopil v direktno pot in prenehal bo omejevati nekatere zadeve. Lažje in bolj sproščeno boste zadihali, zato se vam obeta kar nekaj pozitivnih sprememb na vseh področjih. Odprite oči, prihaja zelo pozitivna sprememba na čustvenem področju. Po daljšem času boste imeli razlog za veselje. Naj vas ne skrbi zaradi denarja, prihaja obdobje izboljšanja. Mars biva v vašem znamenju, zato boste zelo čustveno razpoloženi, slednje vam lahko še kako koristi v partnerskem odnosu, kajti končno lahko postavite zadeve na pravo mesto. Srečno boste zrli v dni, ki prihajajo. HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA GORDANA. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. RAZVEDRILO 47 SUDOKU 338 Nagradna križanka PRIPOVEDNO PESNIŠTVO Kje se vidim čez pet let? Na vašem stolu, kako vam govorim 'hvala za vaš trud, vendar...' RIŽAM E OMELO ШМП E (REDKO) REAKCIJE NA VPRAŠANJA META-MORFNA KAMNINA SLOVENSKA PEVKA SRŠEN POVRŠINSKA MERA KRAJ PRI KOČEVJU NEIMENOVANA OSEBA TEMNORDEČ POLDRAG KAMEN ROMUNSKA DENARNA ENOTA OSNOVNA ŠOLA DOM PREDSEDNIKA ZDA 16 PRIKRITJE DAVKOV LIRSKA PESNIŠKA OBLIKA SLOVENSKI SKLADATELJ JENKO 14 DRŽALO ZA STRUNE NA POKROVU GODALA RAZLIČICA IMENA LUDOVIKA SITO NEKDANJA NEMŠKA PRITOK TENISAČICA IRTIŠA (STEFFI) TELESNI OKRAS GRŠKA ALKOHOLNA PIJAČA KRAJ PRI 8 TRSTU ODRIV VODE Z VESLOM 3 NEMŠKI AVTO VELIKA MORSKA RIBA ČRN PRAH, NASTAL PRI GORENJU ZLOBNEŽ (EKSPR.) SUROVINA ZA PLATNO 3. SOL-MIZACIJSKI ZLOG KOREJSKI DENAR SOCIOLOGINJA JOGAN AM. PEVKA ESTEFAN 17 ZAČETNICA, POBUDNICA RAZNOBARVEN POL-DRAGULJ VEDA O IRANSKIH JEZIKIH HRVAŠKI PEVEC VUKOV POLITIK (EKSPR.) SLOVENSKI PESNIK GRUDEN KUHANO SADJE FRANCOSKA MODNA KREATORKA MONGOLSKI VLADAR ALFRED ADLER 5 - 4 = ? 13 AMERIŠKA ROCK SKUPINA VELIKE ZAČETNICE AVTOMOBILSKA OZNAKA UZBEKI-STANA NANESE-NOST KRE -ME NA KOŽO FINSKO JEZERO 4 OKORELOST, NEGIB-ČNOST KAR JE ZRAŠČENO ODISEJEV OTOK 19 NEKDANJI SLOVENSKI SMUČAR (MITJA) GLAVNO MESTO NORVEŠKE PRELOM, NALOM NRAVO-SLOVJE ORG. ZDRUŽENIH NARODOV ENAKA SAMOGLASNIKA RISARSKI IZDELEK NOVINARKA KERČMAR Povsod z vami VEČINSKI MUSLIMANI V IRAKU HUDIČ, ZLODEJ. PRILOGA DELA PIVSKI VZKLIK ROMANA KRAJNČAN GLAS PRI KOLCANJU 22 15 NABOREK, VOLAN OZEK KOS BLAGA 20 GORSKE REŠEVALNE SANI Rekla si, naj več časa preživim z otrokoma. Zato sem njuna obraza postavil... AVTO Z NAJETIM VOZNIKOM PREBIVALEC DAKE KONEC RAZDRA-POLOTOKA ŽENOST AZERBAJDŽ. ŠAHIST KASPAROV VRSTA MAMILA BRITANSKA PEVKA (RITA) NAŠA IN TUJA ČRKA IVAN ČARGO OTOŠKA TELOVADNA AZIJSKA prvina drŽava (ANG.) 10 12 8 5 6 4 3 4 1 8 5 9 9 8 7 3 2 7 2 1 3 4 5 6 4 6 1 SUDOKU 29 1 7 3 2 9 5 6 8 6 8 4 1 3 4 7 2 6 5 9 3 7 8 7 1 6 REŠITEV SUDOKU 337 REŠITEV SUDOKU 28 9 3 5 2 8 4 1 7 6 4 2 7 6 3 1 9 8 5 8 1 6 7 5 9 2 3 4 6 9 8 3 1 5 4 2 7 3 5 4 8 2 7 6 9 1 1 7 2 9 4 6 3 5 8 5 6 3 4 7 2 8 1 9 2 4 1 5 9 8 7 6 3 7 8 9 1 6 3 5 4 2 4 1 3 5 2 7 6 8 9 8 6 5 9 1 4 3 2 7 7 9 2 8 3 6 1 5 4 6 3 9 4 8 5 7 1 2 1 5 8 7 6 2 9 4 3 2 7 4 3 9 1 8 6 5 3 8 6 2 4 9 5 7 1 9 2 7 1 5 8 4 3 6 5 4 1 6 7 3 2 9 8 5 SILICIJ 2 6 SOJIN SIR 7 18 21 9 11 novi tednik Nagradni razpis 1. nagrada: mesečna karta za 8 obiskov Top-fita Vedno г илтој / karta za enkratni obisk Top-fita Nagrade podeljuje TOP-FIT, center za zdravje in rekreacijo, Ipavčeva ulica 22, Celje. TOPFIT center za zdravje in rekreacijo 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 Ime: Priimek: Naslov: S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Kontaktna telefonska številka: Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Podpis: Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 11. decembra. Geslo iz številke 48: Gremo na sneg! Izid žrebanja 1. nagrado, prašek in mehčalec ter majico NT&RC, prejme: Sebastjan Pinterič iz Žalca. 2. nagrado, knjigo Celjske Mohorjeve družbe, prejme: Hermina Rajkovič iz Celja. 3. nagrado, kuhinjski krpi NT&RC, prejme: Jože Majer iz Radeč. Nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo prejeli po pošti. Vzemite nas s seboj KRIŽANKE www.trik.si 48 RUMENA STRAN ■Љ Sf... Poj mi pesem »Lažje sem brez las kot brez glasu,« je eden od stavkov, ki je do srca nasmejal obiskovalce premiere filma Poj mi pesem, ki predstavlja življenje in delo Vlada Kreslina. Naša medijska hiša je številnim bralcem in poslušalcem minulo soboto omogočila brezplačen ogled dokumentarca. V kinodvorani celjskega Cineplexxa sta ljubitelje glasbe pozdravila tudi režiser in scenarist Miran Zupanič ter mož s tisto črno kitaro. Z njim so gledalci tudi zapeli v čast njegovemu nedavnemu 65. rojstnemu dnevu. Roko na srce, ob projekciji človeku ne gre le na smeh, ampak včasih začuti tudi precejšen cmok v grlu. Ko se Kreslin pogovarja o smislu življenja z gospo, ki šteje 103 leta, to razkrije njegov pristen odnos do ljudi, nekje pod rebri pa nas takrat zadene, kako minljivi smo vsi. Na filmskem platnu ustvarjalca z neštetimi klobuki spoznavamo vse od dni, ko si je od ciganskega ansambla sposodil bobne za nastop na tekmovanju, in do danes - ko ga v utesnjenih kleteh poslušajo študenti na brucovanjih, ko na rokovskih festivalih s skupino igra v bičajočem nalivu dežja ali ko mu v Cankarjevem domu ploskajo ljudje v kravatah in zlikanih srajcah. Starša sta želela, da bi se posvetil zunanji trgovini, in se spraševala, ali je to, da si pevec sploh poklic. Po več kot 40 letih njegove ustvarjalne poti zanj najbrž ni večje potrditve kot to, da skupaj z njim stojita na odru. Foto: SHERPA Tisti, ki so zamudili projekcijo filma, si ga bodo lahko ogledali 14. decembra v kinu Metropol in nato odličnega glasbenika slišali še v živo na Krekovem trgu. Na fotografiji je z voditeljico Andrejo Petrovič in režiserjem filma Miranom Zupaničem. Še podpis za spomin na lep večer. Mnogi niso želeli zamuditi priložnosti za skupno fotografiranjem s Kreslinom. Vsi obiskovalci projekcije so se lahko posladkali s čokoladicami naše medijske hiše in domov odnesli Praznično Petico. Trije srečneži so dobili še naša posebna darila.