94
Slovstvo.
neznana, da pisatelj rabi »sodišče« in vojni »sod«, in da so jedenkrat tudi »nekaterniki« bili pokregani. A to so neznatne malenkosti. Da bi se pač velecenjeni gospod pisatelj še večkrat oglasil s podobnimi spisi! I IfKer je knjiga zares dragocen plod slovenskega slovstva in pisana v dobrem duhu, želeti bi pač bilo, da bi »Matica Slovenska« izdajala take spise broširane, kakor izdaje družba sv. Mohorja nekatere svoje knjige mehko vezane.
T. B.
»Popotnikov koledar za slovenske učitelje. 1892« s popolnim imenikom šolskih oblastmj, učiteljišč, ljudskih šol in učiteljskega osobja po Južno-Štirskem, Kranjskem, Primorskem in slovenskem delu Koroškega po stanji v začetku šolskega leta 1891/2. VI. leto. Izdal in uredil Mihael J. Nerat, nadučitelj in urednik »Popotnikov« v Mariboru. Celje. Tiskal in založil Dragotin Hribar. Gena 1 gld. 20 kr. — »Evo Vam, dragi tovariši in mile tovaršice VI. letnik .Popotnikovega koledarja za slovenske učitelje'. Po vsebini in nje razvrstitvi najdete ga bistveno jednakega njegovim prednikom; z ozirom na 3001etnico pedagoga velikana J. A. Komenskega poskusili pa smo mu vtisniti nekoliko slavnosten značaj, kateri upamo, bode tudi Vam ugajal. — Da novi letnik popotnikovega koledarja- ni še izšel popolnoma brez nedostatkov, ne moremo in nočemo tajiti. Vkljub vsemu naporu in že nadležnemu moledovanju pač nesmo mogli od nekaternikov dobiti potrebnih podatkov oziroma popravkov.« Te besede iz »Predgovora« urednikovega razjasnjujejo najbolj namene in težave koledarjeve, kateri se letos predstavlja v nekako slavnostni obliki in ima tudi sliko Komenskega. Kateri in kakšni so oni nedostatki, nisem mogel razvideti, a to vem, da je koledar učiteljem dragocen dar, za katerega morajo biti izdajatelju in uredniku iz srca hvaležni. Kar se drugodi po uradni poti in z mnogimi pomočki stori, to oskrbuje gospod urednik sam. Zato bi ga morali tem rajše podpirati vsi učitelji.
RVAŠKO    SLOVSTVO. Knjige »društva sv. Jeronima" za leto 1891.
(Piše -e.) (Dalje.)
2. »Naši svakdašnji griesi.« Za hrvaški puk napisao Ivan Filakovac, učitelj garčinski. 8°. Str. 130. — Take knjižice smo potrebovali, kot lačni kruha. Koliko lepih naukov, koliko svarilnih opominov! Premalo je vere med ljudmi, kolnejo in psujejo, mlajši ne spoštuje starejšega, otroci ne starišev, ubijajo se in prešestvujejo, kradejo in krivo prisegajo, popivajo in zapravljajo in kdo ve, kaj še drugega! Otroci se slabo vzgajajo, slabih društev vse mrgoli, gospodarstvo se zanemarja, a hiša zadolžuje. Ta knjižica bodi nekak pripomoček proti tem našim ranam. Nepristrano, istinito šiba razne napake naroda, a poleg tega uei dobro in očetovsko. Pisana je jako umevno, jezik je  čist,  jedrnat, a posebno
nas veseli, da je njen pisatelj naroden učitelj. Skoro iznenadil nas je, da je zbral toliko primernih rekov iz sv. pisma, cerkvenih očetov in drugih znamenitih mož. To kaže izredno marljivost in močno versko prepričanje.
Tretja knjižica slove: »Pripoviesti iz hrvatske poviesti.« Napisao Vjekoslav Klaič. 8°. Str. 160. Cena 30 kr. — Znani pisatelj Vj. Klaič ni nov sotrudnik društva sv. Jeronima. Dobro se še spominjamo njegovega »opisa z e m a 1 j a, v k o j i h obitavaju Hrvati« (3 zvezki), a tudi ta knjižica je že tretji zvezek »Pripoviestij«. Podaje nam tu dober zgodovinar razne odlomke iz domače hrvaške zgodovine. Vsebina tega tretjega zvezka je posebno zanimiva hrvaškemu čitateljstvu, ker se v njem opisujejo jako važni dogodki, kateri so ostali še v ustnem pripovedovanju med narodom. Tako se precej v početku pripoveduje o Turkih, teh krvnih sovražnikih naroda hrvaškega, padcu ponosne Bosne, boju na Krbavskem polju in bitki pri Mohaču (1526). Tu navajamo narodu tako milega junaka Sibinjanina Janka, kateremu je zložil narod poleg Kraljeviča Marka največ pesmij, tu se opisujejo junaštva Frankopanov, Berislaviča in Karloviča. S kakim ponosom bode prebiral Hrvat slavno zgodovino junaških pra-dedov !
Četrta knjiga je zopet delo narodnega učitelja, imenuje se: »Opis naše zemlje ili črte iz občega zemljopisa.« Sastavio Lovro Matagič, rav. učitelj u Gorah. 8°. str. 132. Cena 30 kr. — Opiraje se na neka večja dela, podal je pisatelj narodu malo, ali prav porabno in poučno knjižico o zemljepisu. Kaže mu nebeška telesa, opisuje zemljo in njeno vrtenje, potem mu še pojasnjuje razne prirodne pojave (vulkane, potrese, zrak, podnebje, vetrove, lednike, morje itd.). Naposled govori še nekoliko o živalih, o človeku in njegovih plemenih. Knjižico krasi 12 vmestnih slik, jezik in pisava sta lahko umevna in prikupljiva.
Pri kraju smo! Ne moremo, da bi društvu ne čestitali i,aradi lepih in primernih knjižic. Sveta mu je naloga, prekoristno delovanje! Želeli bi pač, da se društvo še mnogo in mnogo bolj ukorenini v narodu ¦— saj je narodu namenjeno. A narod tudi ni sam kriv, da ni društvo še bolj razširjeno. V nekaterih krajih je presiromašen, da bi mogel društvo podpirati, v drugih mu je pa društvo premalo znano. Duhovniki in učitelji, vi vodniki in vzgojitelji narodovi, delajte, da narod društvo spozna, saj ne bodete zaman. Koliko vam bode uspešneje delovanje, če vas bodo podpirale društvene knjige!
Češko  slovstvo.
»Cesky Ud«.
Ni dolgo od tega, kar se je počel naobraženi svet živahnejše zanimati za preprosti narod, za njegove pesmi in pripovedke, pregovore in prazne vere. za narodne napeve, za nošo, ornamentiko, pa tudi za izkopine. Prišli smo skoro prepozno : napredujoča omika, katera se  je   napotila  tudi
„DOM IN SVET5' 1892, štev. 2.                                         95
med prosti narod, izbrisala je že marsikateri narodni stvari prvotni značaj, in tako nekako le pobiramo; vendar so tudi ti pobirki zanimivi in dragoceni. Slavni učenjaki vseh narodov jih raziskujejo, in mnogo časopisov jih zbira. Lanska češka razstava je porodila marsikatero lepo in koristno misel, dala pa je Čehom tudi nov zbornik za preučevanje^ češkega naroda na Češkem, Moravskem in v Sleziji; ta zbornik se zove »Česky lid«. Izdaje ga knjigarna F. Šimačka, urejujeta pa ga s pomočjo mnogih pisateljev in učenjakov znana preiskovalca starin in narodnih stvarij dr. Čenek Zibrt in pa dr. Lubor Niederle. Izšla sta tega zbornika v veliki osmerki (str 220) dva zvezka, vseh izide na leto šest in bodo veljali 4 gld. Nisem mogel, da ne opozorim Slovence — čakal sem precej dolgo, da se oglasi kdo drugi — na ta znameniti zbornik. »Česky lid« se bode bavil, kakor pravi naslov, z vsem, kar se tiče preprostega češkega naroda. Donašal bode razne antropološke razprave, podatke iz češkega bajeslovja, njegove pravne nazore, običaje, pripovedke, pesmi, prazne vere, pregovore; govoril bode o narodni godbi, plesu, noši, umetelnosti itd. Izšla dva zvezka sta nam najbolje spričevalo, kako hoče izpolnjevati »Česky lid« svojo nalogo. Izmed drugih spisov opozarjam le na koreniti članek pisateljice Renate Tvršove: »Češke lidove vvšivani na zemske jubilejni vystave« (narodne všitke pojasnjujejo lepe slike\ potem na »Povery a zvyky lidu moravskeho pfi hospodafstvl«, katere priobčuje znani narodni preiskovalec prof. Fr. Bartoš. J. Koula opisuje v spisu »O kroji lidu slovenskeho« slovaško narodno nošo, katero nam predstavljajo mnoge lepe slike, 0. Hostinsky preiskuje narodno pesem, Jos. Koštal priobčuje, kar pripovedujejo Čehi o povodnem možu (vodnik, molek, hastrman\ a Ana Kellnerova pripoveduje ljubeznivo v preprostem narodnem govoru običaje okoli Do-mažlic. Kogar zanimajo izkopine, čitaj: »Hroby se skrčenjmi kostrami v Čechach« od dr. J. Matiegka in pa podatke o arheoloških najdbah. Posebno zanimiv je pa »Českj' lid« zaradi tega, ker nam podaje natančen popis in pregled časopisov in najnovejših del vseh evropejskih narodov, kateri se bavijo z istimi predmeti. Ne samo Čehi, vsi učenjaki so navdušeno pozdravili ta koristni zbornik.                                   j.—e.
»Moderni humanita« dle ruznych do-kladu napsal Vilem Sladomel. 8°. Str. 71. Brno 1890. Nakl. knihtisk. benediktinii rajhr. Cena 50 kr. — Majhna je sieer ta knjižica, toda zlata vredna. Na jasen način se nam v njej opisuje,
Naše slike. »Petero čutov«. Tako imenuje umetnik znamenito sliko, o kateri mi je pred kratkim pripovedoval slovenski slikar, da jo je videl nekdaj v Belvederu na Dunaju. Slika kaže pelorico avstrijskih veteranov v stari   vo-
kako pada človeška družba, odvrnivša se od Boga in cerkve, v največjo bedo, telesno in duševno, zgrešava svoj namen in zahaja v novo poganstvo. Spis se deli v štiri dele. Prvi, od str. 1—35, podaje nam zgodovinski razvoj modernega humanizma od dobe Henrika VIII. na Angleškem, od koder je prišel v Belgijo, od todi na Francosko, Nemško in drugam. — Drugi del (str. 36—43) ima naslov »Verouka humanity«. Pisec kaže, kako zametava prostozidarstvo glavne resnice katoliške vere, kakor: osebnega Boga, sv. Trojico, odkupljenje po Kristusu, neumrjoč-nost ctuše itd. — Tretji del je »Nravouka hum«. (str. 44—60). Ali je možno govoriti o nravnosti ondi, kjer ni vere v Boga in večno življenje ? — Četrti del »Pospohty život« (str. 60—71) razlaga razmerje med prostozidarstvom in človeškim društvom. — Spis kaže veliko in temeljito poznavanje tega predmeta, s katerim se je pisatelj tudi res bavil in že pisal o njem (n. pr. Svobodne zednafstvi ... v Praze 1890).
Št. Z—c.
Poljsko  slovstvo,
»Celowošč w naturze.« (Smotrenost v prirodi). Studyum przvrodniczo-filozoficzne; napisal Ks. Marvan Morawski T. J. prof. uniw. Jagel. Wydanie drugie przerobione. Krakovv. 1891. — To je druga poljudno pisana modro-slovna knjiga veleučenega profesorja Moraw-skega. Jako važna je tvarina, katero obdeluje, ker nudi nam dokaz iz pameti, da je Bog v istini. Primerno namenu poljudnemu ne nahajamo tu dolgih, težkih in natančnih šolskih dokazov in silogizmov, a to nam obilo nadomešča s krasnimi slikami in obrazi. Razdeljena je snov po 9 razdelkih z uvodom in dodatkom.
Najprej nam pove, kaj je »celowošč-smotre-nost«, da je namreč primerna uravnava sredstev do smotra: Na to nam kaže v prirodi tako primerno uravnavo v jako živih obrazih. Ta pri-rodni ustroj pa ni slučajen, ampak izvira iz jasnega namena, kar prelepo dokazuje nasproti materijalistom. Jednako zaman se trudi evolu-cijonizem podreti smotrenost prirode. Potem pa vpraša, kje je razum, ki je določil smoter in izbral sredstva, in odgovarja, da je nad svetom. Ta nadsvetni razum je postavil za smoter vsej prirodi človeka; človekov smoter in namen pa je stvarnik, kije začetnik te smotrenosti v prirodi.
Priporočamo vsem poljščine veščim to knjigo; izvestno jih bode jako zanimala in zabavala.
Dr. J. J.
jaški, časti vredni obleki, v mali, njim namenjeni sobici — recimo v kaki mestni hiši —, kjer se prijateljsko zabavajo. V zimskem mrazu so si privoščili vsak po svoje nekoliko užitka. Dalje nam ni treba razlagati,  zakaj naš krasni
Razne stvari.