Published and distributed under permit (No. 728) author, by the Act of October 6, 1917, on file at the Post Office of Cleveland, Ohio. By order of the President, A. S. Burleson, Postmaster Gen.
THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S. CANADA AND SOUTH AMERICA.
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva.
"WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDI-VISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL."
VOLUME IV.—LETO IV.	CLEVELAND, O., STREDA, (WEDNESDAY) FEBRUARY 16	ŠT. 39. (No.)
Single Copy 3c.	Entered as Second Class Matter April 29th, 1918, at the Post Office at Cleveland, O. under the Act of Congress of March 3rd, 1879.	Posamezna številka 3c.
MCGANNON BO POKLICAN NA mČEVANJE OANES.
S TEM BODO IZPRICEVANJA ZAKLJUČENA, IN POROTA SE BO UMAKNILA NA TAJNO ZBOROVANJE NAJBRŽE ŽE JUTRI.
Danes bo poklican na izpričevanje pred sodnika Po-wella vrhovni mestni sodnik William H. McGannon, da se zagovarja pred obdolžitvijo, da je v noči 7. maja izstrelil Harolda Kagyja.
Pričakuje se, da bo McGannon ponovil izpričevanje, ki je je podal pri svoji prvi obravnavi ,pri kateri pa se porota ni mogla zediniti nakar je bila razpuščena.
Kot se je izjavil včeraj odvetnik Boyd, bo McGannon zadnja priča pri tekoči obravnavi. Od McGannona je odvisno, da pObije izpričevanje John W. Joyceja, ki je glavna priča državne prosekucije, namreč, da za časa, ko je bil Kagy ustreljen, sploh ni bil na dotičnem mestu.
Poslednji argumenti državne prosekucije in obto-žencevega zagovorništva bodo podani najbrže danes popoldne, nato pa bi bil slučaj izročen v roke porotnikom.
Glavne priče za McGannona, ki jih je poklicalo na izpričevanje njegovo zagovorništvo, so bile: njegova žena Mrs. Anna McGannon, njegov brat, dr. Frank J. McGannon in George Bobič. stanujoč na 1521 E. 33 St.
Od teh treh je bila pri prvi obravnavi proti sodniku na izpričevanju edinole sodnikova žena, medtem ko njegov brat Frank in Bobič nista bila pozvana kot priče.
Mrs. McGannon je ponovila svoje izpričevanje, kot je je podala pri prvi obravnavi, namreč da je mož prišel domov par minut po eni uri zjutraj, in da sta kmalu na to prišla tudi njegova dva brata, dr. Fr. J. McGannon, in dr. A. C. McGannon.
Kmalu nato je dospel tudi detektiv Bernhart, ki je imel s seboj tudi enega policista^ Glasom njene izjave ni noben izmed njegovih bratov govoril z njenim možem, ki se je takoj po dohodu domov podal spat, do časa, ko je dospel na dom detektiv.
Slično je izpričeval tudi dr. Frank J.McGannon.
Edino presenečenje včerajšnjega izpričevanja je u stvarilo obtožencovo zagovorništvo, ko je postavilo na izpričevanje Geo. Bobiča, ki pri prvi obravnavi sploh ni igral nikake vloge. Bobič je 'že druga nova priča obto-ženčevega zagovorništva, s katero se hoče dokazati, da McGannon za časa, ko je bil Kagy ustreljen, ni bil navzoč na mestu, kjer se je izvršil zločin.
Bobič, ki je uposljen kot poseben čuvaj pri Cleveland Twist Drill Co., je izjavil, da je bil 7. maja zvečer v dolenjem delu mesta v nekem gledališču premikajočih slik. Bil je v družbi svoje sestričine, s katero je zapustil gledališče ob 12=18. Ko sta stala pred gledališčem, Pravi, da je videl sodnika McGannona, ko je korakal v severni smeri. Bobič pravi, da pozna sodnika McGannona že dve leti.
Bobič pravi, da sta potem on in njegova sestričina korakala po Superior ave., pred njima pa da je šel McGannon, ki je na Puhlic square zavil proti May Co. prodajalni.
Kongres zavrgel far-merske predloge.
Washington, 15. feb. — Kongres je danes kratkomalo napravil konec vsem upanjem, da bo tekom tekočega zasedenja sprejeta katera izmed predlog, o katerih so farmerski interesi prepričani, da bi jim prinesle pomoč, bodo hotele predloge kdaj postati zakoni, tedaj se bo zato moral pobrigati prihodnji kongres.
Prva taka predloga je ona, ki bi dovoljevala farmarjem zadružno prodajanje njih produktov. Sprejeta je bila že od obeh zbornic, toda zadobila je smrtni udarec, ko odseka poslanske in senatne zbornice nista mogla priti do sporazuma z ozirom na gotove določbe predloge, katere je sprejela poslanska zbornica, katere pa je hotel senat popraviti.
Druga predloga se tiče klavni-čarjev. Ta predloga je bila vložena že pred dvemi leti od senatorja Kenyona iz Iowe, toda ko je bila sprejeta v senatu pred par tedni, se jo je tako predelalo, da je skoro brez pomena. Sedaj se poroča, da pri tem zaseden ju sploh ne pride na vrsto v poslanski zbornici, ker posebni odsek iste, ki jo je razmotrival, ni od redil, da bi dobila prednost nad drugimi predlogami, ki imajo rednim potom priti preje na vrsto.
Jako hudo so prizadete far-merske organizacije, ker ni prišlo do zedinjenja med odsekom poslanske in senatne zbornice glede predloge za zadružno prodajanje poljskih pridelkov. Na-man predloge je bil, da se far-merske organizacije oprosti gotovih določb anti-trustnega zakona.
Farmerski zagovorniki pravijo, da edino, kar, bo mogoče napravil sedanji kongres za farmer je, bo to, da bodo vladne far-merske banke dale farmer jem za $100,000,000 posojil. Tozadevna določba se nahaja v predlogi za pokritje raznih .'potrebščine, ki pa še ni bila sprejeta v poslanski zbornici.
Konstablerska predloga.
900 delavcev N. Y. Harding dobil zago-
FORDNEYEVA TARIFNA PREDLOGA PRED SENATOM.
Columbus, O., 15. feb. — Poslanska zbornica državne posta-vodaje se je danes bavila s predlogo za ustanovitev državne policije ali takozvane konstablerske sile.
Predloga določa, da naj bi se nastavilo državno policijo, sestoj ečo iz 250 mož in častnikov, ki bi prejemali na letu od $1200 do $5000 plače. Tozadevno predlogo je stavil poslanec Harding iz okraja Warren.
Sedaj se nahaja v Columbusu delegacija ohijskega organiziranega delavstva, ki vodi boj proti predlogi, o kateri je znano, da je v prvi vrsti namenjena proti u-nijskim delavcem, in da tvori samo del splošne kapitalistične kampanje za uvedno odprte ali neunijske delavnice.
Od Clevelandčanov se mudijo sedaj Walter Clem, predsednik iclevelandske delavske federacije; Thomas S. F. Farrell, mestni direktor za javne naprave; Jos. Gaylak, predsednik koncila gradbenih Jalavcev; Sam Schooler, predsednik brivske unije; Herman Derolph od električarske u-nije, Arnold Bill od tesarske u-nije, in Williem Rea ter Fred Schultz, ki zastopata unijo cest-no-železniških uslužbencev.
Delegacija organiziranega delavstva je bila- cčfefiea na -posvetovanju s senatorjem J. J. Ro-we-om, pri katerem se je napravilo načrt za boj proti predlogi.
IKot se da soditi, se bo demokratična manjšina zibornice, ki šteje samo 12 članov, pridružila boju proti sprejemu predloge.
Jutri pridejo na vrsto razne davčne predloge. Pomoč za mesta.
V senatu je bila včeraj sprejeta predloga za finančno pomoč mestnim občinam za tekoče leto. Glasom predloge more mest na vlada izdati bonde izroma pO; višati davek, ako ne more shajati z dohodki, to pa le v slučaju, da tudi stroški ne znašajo več kot so znašali v preteklem letu. Pričakuje se, da bo governer Davis predlogo podpisal.
škodo, ki jo je utrpela vsled invazije rdeče armade.
VSE ZA VISKO!
"P___ii	j • j kličejo, in Rusija se poleg tega
"ogodba med SOVjet- Obvezuje povrniti Perziji vso
sko Rusijo in Perzijo.
London, (potom brezžičnega 'brzojava iz Berlina) 15. feb. —
Poroča se, da je sestavljena pogodba, ki naj bi bila meroaajna Pri nadaljnih odnosa jih med Pernio in sovjetsko Rusijo. Glavni Pogoji pogodbe so sledeči:
Z njo se uničuje vse bivše ru-sko-perzijske pogodbe in tudi an glo-ruaka pogodba.
Rusija se odpove vsemu perujskemu ozemlju, katerega je Vzela Perziji stara carska vlada.
Rusija se prostovoljno odpove vsem dolgovom, ki jih ji dolguje _ erzija Rusiji. Ti dolgovi so ta-0 veliki, da samo letne obresti znašajo več kot $5,000,000.
v Rusija dovoli Perziji, da vzdržuje lastno mornarico v Kaspi-
ške:
ui morju.
iuiela
Vse 3tare koncesije, ki jih je
caristična Rusija, se pre-
Cincinnati, O., 15. feb. — Tri je žejni tatovi so vdrli v neko tukajšnje skladišče ter se polastili šestih zabojev stare viške. — Njih dejanje pa je opazil nočni čuvaj, nakar se je vnela bitka, v kateri je bilo ustreljenih več strelov. Tatovi so končno o-bupali ter pobegnili, pustivši vi-sko krvavečih src v oblasti neusmiljenega čuvaja.
URADNIKI OHIJSKIH RUDARJEV.
Columbus, O., 15. feb. — Novi podpredsednik rudarske organi: zacije za podokrožje št. 5 je Robert Farmer, predsednik pa Fr. Ledvinka, ki je bil dosedaj pod predsednik, , , ., i
Washington, 15. feb. — Senat se sedaj bavi s Fordneyjevo tarifno predlogo, ki je bila že sprejeta v poslanski zbornici, in katere namen je naložiti carino na raizne poljske produkte, katere bi se uvozilo v Zedinjene države iz inostranstva, pri čemur pride v prvi vrsti v poštev Canada, ki je v preteklem letu eksportirala precej pšenice. Senat je tekom O' semurnega razmotrivanja sprejel štiri izmed devetih popravkov k predlogi, katere je priporočal senatni finančni komite j.
Senator MoCumber se je izjavil, da predloga jutri morda že šla n^, glasovanje.
Sprejeti dodatki določajo naslednjo carino na razne produk te: lc na funt sladkorja; 8c na maslo in razne nadomestske masla ; 23 procentov carine na sir in razne nadomestke; 2c na galon svežega mleka in 5c na galon smetane.
Zagovorniki te predloge mislijo, da bo ta predloga farmer jem pomagala pred tujo kompeticijo v resnici pa ne bo imela druzega učinka, kot da bodo cene vsem ževljenskim potrebščinam brez povoda poskočile, pri čemur pa ne bo veliko na koristi farmer, temveč prekupec-profitar.
Davis proti novi cenitvi zemljišč.
Governer Davis se je včeraj izjavil, da je proti temu, da bi se v sedanjem času nanovo crenilo vrednost zemljišč. Kot znano, se je preteklo leto odredilo novo cenitev, in nekateri člani državne davčne komisije so bili mnenja, da bi bi bilo prav, če bi se vzpri-čo prenarejenih razmer Ai vedlo novo cenitev. ,
Predloga slede ločitve zakona.
Poslanec Kirk je včeraj vložil predlogo, tikaj očo se ločitve zakona. Ce bo njegova predloga sprejeta, tedaj bi se v državi 6-hio nobena razporočena oseba, bodisi moški ali ženska, ne mo gla nanovo poročiti, dokler ne premine eno leto od razporoke.
Central Co. v Collin-woodu odslov-ljenih.
Iz New Yorka se poroča, da bodo prihodnjo soboto prenehale z obratovanjem štiri delavnice New York Central železniške družbe, v katerih je vsega skupaj zaposljenih 3500 mož.
Med delavnicami, ki se jih bo zaprlo, se nahaja tudi collin-woodska, kjer je zaposljenih 900 mož, in od katerih je jako veliko število Slovencev.
Ostale železniške popravljalni-ce, ki so bodo zaprle za nedogle-den čas, so v West Albany, N. Y., 1200 mož; Elkhart, Ind., 700 mož in Depew, N. Y., 800 mož. Zakaj železniške družbe odsla-vljajo delavce lastnih delavnic.
Washington, 15. feb. — William R. Johnston, vrhovni predsednik unije mašinistov, Dravi, da železniške družbe mečejo na tisoče delavcev, ki so zaposljeni v njih lastnih delavnicah, na cesto, medtem ko se delo oddaja privatnim kompanijam, v katere so finančno zainteresirani uradniki železniških korporacij, in ki računajo trikrat toliko za svoje delo kot pa bi jih stalo isto delo, napravljeno v lastnih delavnicah. Račun pa plačuje vlada oziroma ljudstvo, ki plačuje davke direktnim in indirektnim potom.
To obdolžitev Johnstona je zdaj sprejela v razmotrivanje meddržavna trgovska komisija.
Johnston pravi dalje: "Na ta način mislijo železniške družbe doseči dva rezultata z ednim u-'darcem: Na eni strani hočejo u-ničiti organizacijo delavstva, na drugi strani pa se hočejo na kolikor mogoče gorostasen način o-koristiti z železniškim zakonom glasom katerega jim je garanti-ranega 6 procentov profita od vsega resničnega (in tudi neresničnega premoženja), pa naj mečejo denar proč, koliko jih je volja."
Johnston ima v rokah dokaze, da medtem ko družbe plačujejo po $20,048 za popravo ene lokomotive v privatni delavnici, stane enaka poprava lokomotive v lastni delavnici le $5,096.
tovilo.
St. Augustine, Fla., 15. feb. — Pri Hardingu je bil danes vodja pretekle republikanske volilne kampanje, William H. Hays, ki bo dobil mesto generalnega poštnega mojstra v Hardingovem kabinetu.
Poleg tega se je mudil danes pri Hardingu eden izmed članov predsednika Wilsana mirovne delegacije v Parizu, ki mu je zagotovil, da ni bilo v Versaihesu nikdar nikakega govora o preklicu zavezniških vojnih dolgov.
Harding je imel dolg pogovor s tem članom mirovne delegaciji, katerega ime je Thomas W. Lapont, in ki je član Morganove bančne tvrdke.
Mr. Lemont je Hardinga zagotovil, da so vse vesti, ki so se nedavno t^.ga razširile o nekaki tajni pogodbi za preklic desetih bilijonov dolga, ki ga imajo zavezniške dežele v Ameriki, izmišljene, in da naj si Harding glede tega ne dela brezpotrebnih skrbi.
Angleški kralj svari Irce.
London, 15. feb. — Kralj Jurij je imel danes ob otvoritvi parlamenta prestolni govor, v katerem se je dotaknil tudi irskega vprašanja. Dejal je:
"Položaj na Irskem •mi še vedno povzroča skrbi. En del zapeljanega irskega ljudstva nikakor neče prenehati s posluževali jem kriminalnih nasilnih metod z namenom, da se na tak način ustanovi neodvisna republika. Na tali način se ne da doseči niti irskega edinstva niti irske samovlade.
Govor kralja je bil kratek, toda v njem se je dotaknil številnih važnih problemov. Ob pri-četku S3 je spomnil konference \ Londonu, ki se bo v kratkem se, šla, in na kateri bodo zastopane zavezniške države, Nemčija in Turčija.
Kralj je tekom svojega govora tudi dejal, da je za to, da se med Anglijo in sovjetsko Rusijo obnove trgovski odnošaji.
Vlak z vojaki napaden.
Cork, 15. feb. — Ko so sinfaj-novske čete, oborožene s puška-
Claytonov proti-trustni zakon prepoveduje trgovske vezi med
dvema družbama, katerih direk-|mj jn bombami, v bližini Kinsa-
le napadle potniški vlak, na ka-
torji so isti. Toda nobene točke ni v zakonu, ki bi preprečevala Pennsylvania železniški družbi, ki je pod kontrolo Morgan and Co., da ne bi poslala svojih popravil tovarni Baldwin Works, ki je tudi pod kontrolo Morgana. Edino, kar je treba, da se izogne določbam zakona, je to, da ima vsaka družba svoj lastni direk-torij.
KOLIKO STANEJO VOJNE PRIPRAVE.
Washington, 15. dec. — Za-kladničar Houston je danes naznanil, da bodo vojne priprave Zedinjenih držav to leto veljale $2,593,000. Vsaka oseba v Zedi njenih držav bo potemtakem prispevala $24.24 samo za vojne stroške, za vse vladne :stroške skupaj vštevši vojne, pa $31.92.
Pa pravijo, da so v Parizu sklenili mir.
•
—Ušesa so zopet v modi. —
Zadnja leta ste gotovo opazili, da so dekleta skrivala ušesa pod klopčiči pravih in ponajrejenih las. Človek bi bil skoraj preje videl dekličje koleno kot pa ušesa. Zdaj pa pravijo avtoritete, ki odločajo v teh zadevah, da bodo ušesa zopet v modi, ampak ne cela. Videti se bo smel le spodnji del, to je tisti, kamor so v starih romantičnih časih dekleta pripenjala uhane.
— Trinajsti slučaj. Včeraj je podlegla spalni bolezni že trinajsta žrtev. V mestni bolnišnici je namreč umrla Mrs. Lena Zast, stara 33 let, stanujoča na 2479 W. 1 1. Str. Na tej bolezni trpi se dvajset drugih oeib.
terem so se nahajale tudi angleške čete, je bilo ubitih pet moških potnikov, ena ženska potnica in dva sinfajnovca.
Resno ranjenih je bilo šest angleških vojakov, dva železniška uslužbenca in dve ženski potnici. Na vlaku se je nahajalo 40 vojakov, ki so odgovorili na napad iz zasede s streli iz pušk, nakar je sledila huda bitka. Rešilni vlak, na katerem so se nahajali ubiti in ranjenci, je dospel v Cork danes.
Caruso na smrtni postelji.
New York, 16. dec. — Slavni tenorist Metropolitan opernega gledališča v New Yorku, Enrico Caruso, ki je 6. decembra zbolel za vnetjem rebrne mrene, se nahaja na pragu smrti. Sinoči ob polena j sti uri se je bolezni pridružil še napad na srce, in drži se ga le še potom kisika in drugih umetnih stimulantov pri življenju.
Ob 2. uri danes zjutraj so zdravniki izjavili, da se je položaj nekoliko zboljšal in da bo morda ostal pri življenju do zjutraj. Zdravniki so zgubili že vsako upanje, da bi Caruso še o-kreval.
Trije zdravniki so neprestano nahajajo pri njegovi postelji, in tudi duhoven ga je že obiskal in mu podelil poslednje zakramente.
Kot se sedaj poroča, je bilo stanje Carusota že en teden veliko slabše kot se je hotelo povedati javnosti, sedaj pa je prišel še srčni napad, in nastopila jo kriza, katere slavni pevec -najbrže ne bo preživel.
Kot znano je Caruso prvič zbo-lel 6. decembra; 11. decembra, ko je nastopil v brooklynski glasbeni akademiji pa se mu je med petjem pretrgala v grlu ena žilica.
Predstava, pri kateri je pel, je bila navzlic temu ena najbriljan-tnejšiti, kajti Carušo si je navzlic krvavi j en ju v grlu nadvse prizadeval, da1 izvrši svojo vlogo čimbolj še. Tekom prvega dejanja je bil večkrat prisiljen izmenjati robec, katerega mu je naskrivaj stisnil kateri izmed sopevcev v operi, in posrečilo se mu je, da je srečno zaključil prvi akt, akoravno so poslušalci, ki so sedeli v prvih vrstah, opazili, s kakšnimi težavami se bori.
Poizkušalo se je na vse načine, da se njegovo nesreča kolikor mogoče zmanjša v očeh javnosti, in zatrjevalo se je, da kmalu zopet nastopi.
Nastopil je v resnici še enkrat in poslednjikrat 24. decembra, ob kateri priliki ga je občinstvo navdušeno pozdravilo.
Dne 26. decembra je bilo poro« čano, da se mu je vnela rebrna mrena; podvrgel se je številnim operacijam, toda njegovo stanje se je le še vedno slabšalo.
Pred kratkim je bilo poroča-no, da odpotuje v Atlantic City, kjer bo ostal toliko časa, da o-kreva. Napad srčne bolezni pa je napravil križ preko vseh načrtov. Caruso se je pred par leti oženil s hčerjo neke prominentne new-yorške družine. Iz zakona se je rodila ena hči,"Gloria.
—Cleveland Trust Co. je izda la poročilo o splošnem položaju v industriji in trgovini dežele. Poročilo je zelo optimistično. Pravi, da je vse najhujše že za nami, in da se obeta povrnitev dobrih časov v najbližnji bodočnosti. Mi bi temu poročilu radi verjeli, ampak, ravno tako se nam je pripovedovalo pred enim in dvema mesecema, pa je še vse o-stalo le pri besedah. Po novem letu se bo vse zopet popravilo, se je govorilo na desno in levo. — Zdaj je novo leta že daleč za daj, dobri časi pa le nečejd priti.
—	$10.850 na teden. Nov
mestni avditorium bo veljal $5,703,000 in da se bo izplačeval, mora donesti vsak teden $10,850 dohodkov. Ta proračun so naredili mestni svetniki na sinočnjem zborovanju, ko so dovolili se nadaljnih $1,750.000 za spopolnenje poslopja, katero bo dokončano okrog prvega septembra. Pri volitvah leta 1916 so dovolili mestni volilci 2,500.000 za zidanje dvorane. Na te izdane bonde pa mora, kot poroča finančni direktor Metcalf, plačati mesto $293.135 obresti vsako leto.
—	Slovenec oropan. Rojaka Tomaž Kluna St. Clair in . 62. St. je napadlo v neki gostilni šest moških, ki so ga oropali za $20.00.
STRAN 2.
'ENAKOPRAVNOST"
44

IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Owned and Published bv
THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO.
BuHslneH Place of the Corporation. __ 8418 ST. CLAIR AVE.
SUBSCRIPTION RATES:
By Carrier .......................1 year $5.50, 6. mo. $3.00, 3 mo. $2.09
Cleveland, Collinwood, Newburgh by mail...... 1 year $6.00, 6 mo. $3.50
3 mo. $2.00.
United States.....................1 year $4.50, 6 mo. $2.75, 3 mo. $2.00
Europe and Canada ............................1 year $7.00, 6 mo. $4.00
posamezna Številka 3c_single copy 3c
Lastuie in izdaia sra
Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba.
6418 ST. CLAIR AVE. Princeton 551. 6418 ST. CLAIR AVE.
Za vaebino oglasov ni odgovorno ne nrednistyo. ne upravnlžtvo.
cleveland, o., streda, ( wednesday) february 16
_»gežggfr 104_
NASELJEVANJE ŽENSK.
čejo ostati samice, je torej, da se selijo v čim večjem številu v novejše dežele, -kjer je sorazmerno število moških in žensk njim ugodno. Sicer je vojna povzročila, da je število moških manjše kot žensk, toda v teku ene generacije, ako ne do obnovitve pravkar minulega svetovnega klanja, bi se ta neenakost zaravnala.
Normalno število otrok moškega spola je namreč od 3 do 6 procentov višje od otrok ženskega spola, toda ta neenakost se v srednjih letih izenači, za kar so odgovorne večje nevarnosti, katerim so navadno izpostavljeni moški. V splošnem doseže veliko več ženskih visoko starost kot pa moških.
Clevelandske knjižnice poročajo, da odkar je zavladalo brezdelje, ljudje veliko več čitajo kot preje. Toda bolj zanimivo bi bilo vedeti, kaj čitajo.
Slabša od sebičnosti je nevošcljivost, ker medtem ko prva tudi ustvarja, pa druga samo uničuje.
jugoslovansko denarno vprašanje.
Kot ste čitali pred par dnevi med dnevnimi novicami, se je naselniški komisar v New Yorku izjavil, da bo tekoče leto 1921 najbrže prvo v zgodovini ameriškega naseljevanja, ko bo prišlo v Ameriko več žensk oziroma deklet kot pa moških. Vzrok za to vidijo že v številu žensk, ki dohajajo semkaj zadnje čase. Da je temu tako, je seveda kriva vojna, ki je v deželah, kjer je bilo že odnekdaj več žensk kot moških, napravila staliče žensk tembolj težavno, ker je vojni moloh požrl več milijonov mladih moških življenj.
Da so tozadevne napovedi utemeljene nai dejstvih vemo tudi ameriški Slovenci, posebno tu v Clevelandu in marsikak slovenski Janez, oziroma John, se je danes srečno uprežil v zakonski jarem, ko bi drugače najbrže še prakticiral čednost samskega življenja.
Ako stvar prav presodimo, je povečanje ženskega naseljevanja iz Evrope v vseh ozirih pravično in pravilno. Na ta način se bo spolno sorazmerje med raznimi deli sveta nekoliko bolj izenačilo.
Statistika govori, da je bilo število moškega prebivalstva tekom.,,treh četrtin zadnjega stoletja v Zedinje-r.ih državah izvanredno visoko v primeri z ženskim.
Sličen položaj je bilo opaziti tudi po drugih mladih deželah kot Canada, Avstralija, Argentina in druge južno ameriške države, ki so nastale kot posledica izseljevanja iz pregosto naseljenih delov stare Evrope.
Dežele, iz katerih je prihajalo največ naseljencev v Zedinjene države, so imele celo pred vojno veliko več žensk kot moških. V Angliji je bilo leta 1911 1,191.000 več žensk kot moških; v Nemčiji nekoliko manj kot en mifijon več, Italija je imela okrog 780.000 več žensk kot mqskih, in Avstrija okrog pol milijona več.
V evropskin deželah, ki so zalagale Zedinjene države s pretežno večino moških naseljencev, je število žensk nadkriljevalo moške za približno 3,300.000. Na drugi strani pa je bilo leta 1910 v Zedinjenih državah okrog enega miljona in pol več moških kot pa žensk, v Canadi nekoliko manj kot pol milijona več, v Avstraliji pa je bilo 171,000 več moških kot pa žensk.
Tako je primanjkljaj žensk v teh deželah znašal približno toliko kot primanjkljaj moških v evropskih de-žefkh.
Edino, kar preostaja evropskim ženskam, ako no-
Prišel je čas, da so pojasni marsikaj, kar doslej ni 'bilo vsakemu jasno. Tu sem spada v prvi vrsti naša valuta, usoda avstrijske krone v Jugoslaviji. Kajti mnogo je bilo lani vpitja, ko se ie v Beogradu sklenilo zamenjati krone z dinarjem po relaciji 1:4. Mnogo vpitja, mnogo nezadovoljnosti in mnogo zabavljanja na Jugoslavijo in na Srbe, češ le-ti so nas okradli za tri četrtine našega premoženja. Poglejmo torej nekoliko globlje, da spozamo isti-no in prave vzroke relacije 1.4.
Srbija je v vojski od 1912. leta. V turško vojsko je šla sicer v vsakem pogledu izborna pripravljena in je zmagala. Vkljub temu ne smemo prezreti, da vojna tudi zmagovalca omaje, oslabi, predvsem v gospodarskem pogledu. A balkanski vojni je skoro sledila svetovna. Silni so bili napori srbskih armad. L. 1915. so premoči podlegle. Neprijatelj vdere v srbsko zemljo in dobesedno izropa in odnese vse, kar je našel količkaj vrednega, mnogo stvari pa uniči na licu mesta. — Menda niti Belgija ni bila tako o-ropana in uničena, kakor baš naj lepši in ajbogatejši deli Srbije. Ko je bila vojna Končana in scf s.e Srbi počeli vračati na svoje domove, £0 šele spoznali vso svojo bedo, ki jih je zadela huje, nets o Albanija in Solun.
Vlada nove Jugoslavije je morala v tem stanju voditi račun iz dvojnih razlogov: Prvič iz obče človeških, da se na nekak način pomaga bednemu, toli trpinčenemu ljudstvu, a drugič iz držav-nopolitičnih razlogov. Baš oni deli našega naroda, ki so največ žrtvovali za našo državo in ki so po vseh dosedanjih izkustvih naj zanesljivejši branilci in čuvarji [države, so vsled vojne gospodar-
sko najhuje prizadeti. Novi kraji, osobito oni iz bivše avstro-o-grske monarhije, so se obogatili in so po vojni gospodarsko moč-«o nadkriljevali Šumadijo in Srbijo vobče. A izkustvo uči, da gospodarski nadmoči sledi navadno tudi politična nadmoč. Bi pa se to moglo v Jugoslaviji dovoliti brez opasnosti za obstanek države? Ali se ne utegne zgoditi, da ;.e v novih krajih pokažejo bogve kaki protidržavni pokreti? Kako se bo mogla takim potretom protiviti gospodarsko izsesan^
Srbija? O teh vprašanjih je vlada morala voditi račun in ona ga je tudi vodila.
Že kmalu po osvobojenju, v prvi polovici 1. 1919. se je posebno v Sloveniji in na Hrvatskem pokazala močna struja, ki je začela od dne do dne očitnejše delovati proti Jugoslaviji. To so bili predvsem naši klerikalci, nadalje hrvatski zajedničarci in Radičevci. A končno se je znalo,
da tudi moni skupini Švabov in Madžarov ne boste branili Jugoslavije, ako bi v državi prišlo do odločilnega boja s slovenskimi in hrvatskimi separatisti. Nesreča je hotela, da ni narod sam izbiral poslancev za prvo narodno predstavništvo. Tako "se je zgodilo,
da je grupa separatistov bila v prvem jugoslovenskem parlamentu neprimerno jaka. In ker je ta grupa tudi v parlamentu začela kazati roge Jugoslaviji, so vsi državotvorni elementi a posebno Srbi, hitro spoznali, da je treba uveljaviti prav radikalna sredstva, drugače nastanei največja opasnost iza obstoj j edinstvene države. Eno izmed sredstev je bila taka valutna reforma, 1kakoršno jie izpeljal demokrat Veljkovič s pritrjevanjem vseh srbskih političnih grup, pa tudi mnogih nesrbskih političar-jev, ki so takoj razumeli, da je ma za kronske posestnike ni ime-
ta-ko radikalno sredstvo neobhodno potrebno v interesu države.
Trdim torej: Da je valutna reforma z zamenjavo krone po relaciji 1:4 bila narekovana od največjega interesa domovine. Oni del našega naroda, ki je najzanesljivejša opora domovini in ki je na drugi strani tudi največ trpel in žrtvoval za naše osvobojen je in uj edin j en je, se je moral z energičnimi odredbami gospodarsko ojačiti, da se čim prej zopet usposobi na brambo domovine. Dasiravno vem, da so novi kraji vsled te reforme močno prizadeti, vkljub temu se niti naj-manje ne pomišljam izjaviti in priznati, da je bila ta valutna reforma v danih prilikah edino pravilen patrijotičen čin. Istina, da so trpeli vsled tega tudi nedolžni, ali glavno je, da te odvzeta moč onim elementom, iki so postajali opasni naši svobodi. In to se je posrečilo. Valutna reforma je v bistvu vsaj deloma samo iz-jednačila gospodarske sile krajev, ki so tudi med vojno množili svoje imetje, z gospodarskimi silami onih krajev, ki jih je svo-tovna vojna popolnoma uničila. Gospodarsko ravnotežje starih in novih oziroma dinarskih in kronskih krajev je k tem vsaj deloma zopet vzpostavljeno, a to bo v poetičnem pogledu za domovino imela samo dobre posledice.
Ugovor, da bi se isti efekt dosegel tudi tedaj, ako bi se vzela noVa novčanica, za katero bi dajali posestniki kron po dve kroni a posestniki dinarjev po pol dinarja, ne drži. V bistvu bi tudi ta zamenjava značila relacijo 1:4. In vendar bi bile posledice popolnoma drugačne. Po reformi, kakor se je izvedla, je v dinarskih krajih ostal dinar jedinica. Ni to toraj vplivalo niti na cene kakoršnekoli robe, niti na plače, niti na davek itd. V krajih krone pa se vsled valutne reforme še le začne najtežji del cele zadeve, namreč prehod od kronske k dinarski vrednosti v cenah in sploh v vsem gospodarskem življenju novih krajev. Ta prehod se že vrši, spominjam samo na davke, in že vemo, da ne bo baš najpri-jetnojši. To so vedeli tudi oni, ki so merodajno vplivali na izvedbo valutne reforme, pa so hoteli vse zle posledice tega prehoda prihraniti dinarskim krajem. Radi tega ni bil sprejet predlog, da se vzprejmi v bistvu relacija 1:4, a tako, da zamenja i dinarska i kronska stran napram novi nov-čanici v razmerju 1:2, odnosno 2:1.
To je vglavnem en del istine. Pri tej priliki pa treba povdariti, da Veljkovičeva valutna refor-
la samo slabe, tdmveČ tudi dobi'e strani. Glavna dobra stran je v, tem, da se je z upeljavo nove novčanice naša krona temeljito cdcepila od avstrijske in madžarske in s tem je prenehalo tudi padanje njene vrednosti. Poprej je stala naša krona včasih celo pod kurzom ničvredne avstrije, a danes se plača celo do 4 avs^ijske za eno našo. Ker bo naš izvoz o-sobito v hrani in lesu vedno več, ji, radi tega bo vrednost dinarju naraščala vedno bolj, a istotako bo rastla vrednost naše krone in to izključno radi tega, ker je po novi dinarsko kronski novčanici nerazdvojno spojena z zdravim dinarjem.
Kočno še besedo na naslov demagogov, ki obljubujej nevednemu ljudstvu revizijo valutne reforme. Danes se po celi državi sprejema v plačilo i nova dinar-sko-kronska i stara dinarska novčanica. Na kaki osnovi hočete toraj izvesti revizijo? Tudi tu se vidi, kakih demogoških sredstev se poslužujejo hujskači proti Jugoslaviji. Ali kakor jim ni uspelo drugod, tako jim tudi tu ne bo.
Ločitev cerkve od države v
Wuertemberški se bo izvršila do konca oktobra 1921. Ločiti se morajo tri cerkve in ločitev se ho nanašala kot na državnoprav-na tako tudi na finančna vprašanja. V tem oziru se že danes cerkve upravljajo same, država plačuje* »le še iduhovnike. Tudi vodstvo uprave se vrši brez sodelovanja države. Zanimivo je, da se za ločitev močno potegujejo tudi cerkve same.
Iz Jugoslavije.
film.
V zakajeni gostilni je capin pri rezkem banačanu vžival cvetje iz vrtov dnevne kulture. V fantaziji se mu je pojavil pester in kričeč film ljubljanske družbe. Iz temnega kota mu je sliko motil hreščeč glas: "V mrzlem Gru berjevem kanalu so pravde za ločitev zakona najcenejše. ..."
Capin je malomarno začel či-tati meščanske dnevne inserate. Ostro je zapičil oči: "Mlada, dobro situirana dama želi zdravega, doraslega gospoda samca!'1 ... .Bum! To bo zame nekaj.
svobodnega capina!..... Pro-
dajmo dušo!. .. .Nekaj kolon dalje pa je mastno debelo bral: 'Mladenič, 25 let, z eno milijonskim premoženjem, želi znanja z inteligentno in mlado krasotico!" Bum! To je pa kak zlatoverižni bančni špekulant....
Capin je nehote začel razmišljati o visoki kulturi Ljubljane.
FEBRUARY 16th 1921. 1
nekdaj in sedaj, zlatsti, ko je še prelistal dnevno vest o operi. — Starim Ljpubljaničanom, onim filistejem, je bil višek kulture —• kranjska klobasa, kislo zelje in ocvirki. Te kulturne "artikle" so pošteno prebavili. Sedanjim zla-toverižnim Ljubljančanom? ... Ljubljana ljubi opero. ... Zlato-verižniki pa ustanavljajo vesele kote ala 'Moulin rouge' in "Chat noir."
Povelje za' aretacijo Šušterši-
ča.''Obzor" poroča iz Gorice: Ka-rabinjerske postaje na Primorskem so od vlade dobile nalog, da takoj aretirajo dr. Ivana Su-šteršiča, če bi prišel v Julijsko Benečijo. Ta naredba je v zvezi s Šušteršičevo prošnjo, da mu valada dovoli stalno bivališče na Primorskem, katero prošnjo pa je vlada odklonila.
O komunistih se je znani voditelj hrvaških centrumašev dr. Mijo Radoševič, takole izrazil: "Jaz sem iztopil iz stranke v o-nem trenutku, ko je stranka zaplavala v anarhizem. Situacija se jasni. Komunisti so izključili sedaj iz svoje stranke priznane proletarjke borce, Lapčeviča, To-paloviča, Košanina in druge, tako, da ostanejo tu ne more biti več govora. Današnje gibanje v socialističnem pokretu v Jugoslaviji ima lep primer v zgodovin^ ko se je začel Kristusov nauk spreminjati v klerikalizem in in-gvizicijo raznih verskih norcev. Namesto verske blaznosti srednjega veka vidimo danes politično in socialno blaznost netolerantnih socialističnih inkvizitor-jev in ekskomunikatorjev. Današnji komunizem je degeneriran rdeči klerikalizem. Uspeh komunistov pri volitvah ni zmaga, ampak poraz stranke. V industrijskih krajih, kjer prevladuje proletarijat, hrvatski komunisti niso imeli uspeha. Svojo številno večino so pokazali samo v kulturno in narodno zaostalih rajih.
Njih zmaga je izraz nacionalnega b61js&viZma, ki pa ima s socializmom toliko zveze, kot Radič. Ko bi se v konstituanti držali svojega programa, bi bili komunisti nazadnje še mogoče zanimivi. Ali naši komunisti so se izneverili komunističnemu programu. V politiki podpirajo buržoazi jo, v časopisju, na shodih pa jo preklinjajo.. Pripovedujejo o revoluciji, a delajo "pugarsko" politiko. Glavni sunek komunizmu bo dalo brezciljno objavljanje štrajkov.
Ker je ubila svojega moža, Je bila pred mariborskim porotnim sodiščem Ana Tavčar obsojena na smrt na vešalih.
lUpipiiil
AN ATOLE FRANCE:
KUHINJA PRI KRALJICI GOSJI NOZICI.
Poslovenil OTON ZUPANČIČ
liDlinilllu
(Nadaljevanje.) je ta modri mož občeval
Najmanjšega dvoma ni, da v nimfovskih zavetjih s sala-mandrskim ljudstvom. Naučil se je od njih in je potem učil nesrečne sfnrtnike umetnosti, kako se proizvaja in čuva ogenj. Med neštevilnimi dobrinami, ki so jih prejeli ljudje s tem nebeškim darom, je ena najsrečnejših ta, da so sf živež lahko kuhali ter ga pripravljali lažjega in finejšega. In v veliki meri je vplivala hrana, deloma s pomočjo ognjene moči, da je postalo človeštvo polagoma in stopnjevito spretno, delavno, preudarno, sposobno za gojenje umetnosti in vede. Ali to je bil samo prvi korak, in žalostno je pomisliti, da je preteklo toliko milijonov let, predno je prišlo do drugega. Izza tistih časov, ko so naši predniki med zavetnim skalovjem pekli četrti medveda nad ognjem od dračja, nismo dosegli v kuharstvu nikakega resničnega napredka. Saj gotovo ne upoštevata, gospoda moja, Lukulovih iznaj-deb in tiste goste torte, kateri je vzdel Vitelij ime "Mi-nervin ščit", prav tako, kakor ne naših pečenk, paštet, našega dušenega mesa, naših nadevov in vseh tistih pal-pet ne, ki diše po nekdanjem barbarstvu.
Kraljeva miza v Fontainebleauju, na katero postavijo celega jelena s kožo in z rogovjem vred, se zdi filozofskemu pogledu prav tako surov prizor, kakor če bi čepeli trogloditje v pepelu in glodali konjske kosti. Blesteče slike po dvorani, straže, bogato opravljeni častniki. godci, svirajoči na tribunah Lambertove in Lullije-ve arije, svileni prti, srebrno posodje, zlati vrči, beneška steklenina, plamenice, cizelirani in s cvetjem obloženi nastavki — vse to vas ne more premotiti niti vas oviti s čarom, ki bi zakril pravo naturo te nečedne mrtvašni-
ce, kjer se zbirajo moški in ženske okoli živalskih trupel, polomljenih kosti, in raztrganih kosov mesa, da bi se ž njimi pogoltno napasli.
O, to je malo filozofična hrana! S topo požreš-nostjo goltamo živalske mišice, tolščo, drobovje, in ne ločimo v teh tvarinah sestavin, ki so zares prikladne za naš živež, od tistih, mnogo obilnejših, ki bi jih bilo treba zavreči. Tako si bašemo trebuh brez razločka z dobrim in slabim, s koristnim in škodljivim. In vendar bi morali tukaj izbirati, in če bi imeli na vsej fakulti enega samega zdiavnika, ki bi bil kemik in filozof, ne bi bili več siljeni sedati k takim ostudnim gostijam.
Ta bi nam pripravljal, gospoda, destilirano meso, ki ne bi imelo v sebi drugega, nego kar je v simpatiji in sorodnosti ^ našim telesom. Vživali bi od volov in svinj samo cvet in jedro, od jerebic in puranov samo eliksir, in vse, kar bi jedli, bi lahko tudi prebavili. Kar nič se ne bojim, gospoda, da ne bi prišel prej ali slej do tega, ako se malo bolj poglobim v kemijo in medicino, nego sem doslej utegnil."
Pri teh besedah našega gostitelja je vzdignil gospod Jeronim Coignard oči iznad črne polivke, s katero je bil zvrhan njegov krožnik, in je nemirno pogledal gospoda Astaraca.
Ta je nadaljeval:
''To bo še jako nedostaten napredek. Pošten človek ne more brez studa jesti živalskega mesa, in narodi se ne morejo šteti omikane, dokler bodo imeli po svojih mestih klavnice in mesnice. Toda pride dan, ko se iz-nebimo teh barbarskih obrti. Kadar bomo natančno poznali redilne snovi, ki se nahajajo v živalskem telesu, nam bo mogoče pridobivati iste tvarine iz neživih teles, ki nam jih bodo dajala na prebitek. Ta telesa v resnici vsebujejo vse, kar se nahaja v živih bitjih, ker se je žival stvorila iz rastlinstva, rastlinstvo samo pa si je potegnilo svoje snovi iz mrtve materije.
Takrat se bo človek hranil z izvlečki iz kovin in rudnin, ki jih bodo fiziki primerno prirejali. Verjemite mi, da je njih okus izboren in njih vsrkavanje zdravilno. Kuhalo se bo v retertah in cevehi in za kuharje bo-
mo imeli alkimiste . Ali vas ne žene, gospoda, da bi videli ta čuda? Obetam vam jih v kratkem. Toda o njih izvrstnih učinkih si še ne moreta ustvariti pravega pojma."
'Da povem po pravici, gospod, jaz nimam o njih niti najmanjšega pojma," je rekel moj dobri učitelj in je zvrnil kupico vina.
'Zato pa," je rekel gospod Astarac, "me izvolite trenotek poslusati. Ker jih ne bo več obteževalo počasno prebavljanje, bodo ljudje čudovito gibčni; vid jim bo nenavadnp prodirljiv in videli bodo, kako plavajo ladje po morjih na luni. Njih pojmovanje bo bistrejše, njih nravi bodo milejše. Zelo bodo napredovali v spoznanju Boga in narave.
Treba pa je imeti pred očmi vse izpremembe, ki bodo neizogibno nastale. Celo ustroj človeškega telesa se bo predrugacil. Gotovo je, da se bodo organi, ker ne bodo v rabi, zmanjšali in naposled izginili. Opazovanje nas uči, da so ribe, ki jim je bila odvzeta svetloba, oslepele; in v Valisu sem videl pastirje, ki so izgubili zgodaj zobe, ker so uživali samo sesirjeno mleko; nekateri izmed njih jih sploh nikdar imeli niso. V tem moramo občudovati naravo, ki ne trpi ničesar nepotrebnega. Kadar se bodo ljudje živeli z balzamom, ki sem ga omenil, se jim bo črevesje vsekakor za več vatlov skrajšalo, in vsled tega se jim bo trebušni obseg znatno zmanjšal."
"To pot," je rekel moj dobri učitelj, "preveč hitite, gospod, in nevarnost je, da ne napravite škode. Meni se ni zdelo nikdar neprijetno, če so imele ženske kaj trebuha, samo da je bilo vse drugo sorazmerno. Za to lepoto imam čut. Nikar je nepremišljeno ne obrezujte!"
"Do tega naj ne pride! Pustili bomo, naj se oblikujejo žonski stas in boki po kanonu grških kiparjev. Vam na veselje, gospod abbe, in iz ozira ha materinske posle, dasi vam priznam, da nameravam tudi na to plat različne izpremembe, o katerih vam bom kdaj pozneje govoril. A vrnimo se k predmetu! Priznati vam moram, da je vse to, kar sem vama doslej naznačil, samo
pot k pravi hrani, hrani Silfov in vseh zračnih duhov. Oni pijo luč, ki podeljuje njih telesom zadosti moči in čudovito gibčnost. To je njihova edina pijača. In ne-, koč bo ta naša pijača, gospoda. Gre samo za to, kako bi naredil solnčne žarke pitne. Priznam, da nfe vidim dovolj jasno sredstev v dosego tega namena, in mnogo zadreg in velike zapreke slutim na tej poti, Ce pa doseže kak modrijan ta cilj, bodo ljudje po razumu in po lepoti Silfom in Salamandram enaki."
Moj dobri učitelj je poslušal te besede sključen v dve gube in z otožno povešeno glavo. Najbrže je premišljal, kako bo preobrazila njegovo osebo hrana, ki jo namišlja najin učitelj.
Gospod, je dejal nazadnje, 'ali niste govorili snoči v kuhinji o nekem eliksiru, ki zaleže za vsako drugo hrano?"
Ze res, je odgovoril gospod Astarac, "ampak ta tekočina je dobra samo filozofom, in tako vama je umljivo, kako je nje vporaba omejena. Bolje, da o tem sploh ne govorimo."
Mene pa je mučil neki dvom; prosil sem, svojega gostitelja, naj mi dovoli, da mu ga razodenem, prepri' čan, da mi ga pri tej priči razjasni. Dovolil mi je govoriti, in rekel sem mu:
Gospod, ali so tiste Salamandre, ki pravite, da so tako lepe, in ki si jih predstavljam po Vašem opisu ta' ko očarljive, ali so si k nesreči pokvarile zobe, ker so pile luč, kakor so vališki kmetje izgubili svoje, ker so uživali samo sesirjeno mleko? Priznam vam, da me to vznemirja."
Sin moj, je odgovoril gospod Astarac, "vaša ra' dovednost mi ugaja in hočem ji zadostiti. Salamandre pravzaprav nimajo zob. Pač pa so jim dlesna okrašena z dvema vrstama biserov, zelo belih, in zelo bleščečih, ki dajejo njih nasmehu neizrečeno milino. Vedite tudi, da so ti biseri strjena luč."
Rekel sem gospodu Astaracu, d& mi je to jako drago. On je nadaljeval:
(Dalje prih.)
NAŠ TUJEZEMSKI
ODDELEK JE NA BALKONU.
RDEČE ZNAMKE Z NAKUPOM 10c ALI VEC.
Ta teden je teden
BLAGA
BAILEY'S — BASEMENT
bailey's — basement
ali pri lokalnih zastopnikih
/dr. l. e. siegelstein
3o§ p JenJe .irvnih in kroničnih bolezni je naša specijaliteta. (jr ^ril>a'tent Bldg. 746 Euclid ave. vogal E. 9th St.
g ne ure v pisarni: od 9. zjutraj do 4. popol. od 7. liro •' 2Veier. Ob nedeljah od 10. do 12. opoldne.
NAKQPRAVN0ST1
i - naznanilo.
da ; 8em Prijateljem, znancem in sorodnikom naznanjam, e Urr»rl v Pittsburghu
v anton filipčič
truPlo je bilo od tam pripeljano v Cleveland in se n&^aja v mrtvašnici g. Anton Grdina, kjer ga lahko vaaieP°kropite.
Ranjki je bil doma iz Primorskega iz
^ittsk atra- Bolehal je več časa in je umrl v bolnišnici v ^t0vUrehu- Pogreb se vrši jutri zjutraj ob 8 uri iz Grdile. v,rnrtvašnice v cerkev sv. Vida in na to na pokopali-
*81*
v	o v. v iua 111 ua iu ua
^eri se želijo udeležiti pogreba, naj se točno ob
S'J° pri mrtvašnici g. Grdine.
ANTON ČAMDEK, sorodnik.
FEBRUARY 16th 1921.
"ENAKOPRAVNOST"
njegovi običajni mirnosti premagal srd:
"Ali nas hočejo imeti za norca, da trobijo, če ni ničesar? — Strela božja naj me u'bije, če se še enkrat zmenim za to!"
In vendar je ob najmanjšem signalu zopet tekel k razdelitvi. Ti služebni signali so postajali nečloveški; in še drug učinek so imeli, ki je trgal Mauricu srce. Vselej, kadar so zatrobili rogovi, so prihiteli na drugi strani prekopa nezajezdeni in zapuščeni francoski konji, in ti dobro znani signali, ki so jim doneli v ušesa, so jih gnali kakor z ostrokami, da so skakali v vodo, hoteči poiskati svoje polke. Toda, trudni in odnešeni od deroče vode, so le malokateri priplavali do brega. Klaverno so bili okrog sebe in se potapljali v tolikem številu, da ,so njihova trupla, ki so napih-njeva plavala na vrhu, že polnila prekop. Tisti pa, ki so dospeli do brega, so dirjali dalje kakor pod bičem besnosti ter izginjali na pustih poljih polotoka.
"Zopet nekaj mesa za vrane!" je dejal Maurice z bridkostjo, spominjaj e se vznemirjaj očega števila konj, ki ga je bil našel. Ce ostanemu tu še nekaj dni, po-
žremo drug drugega____Ah, u-
boge živali!"
Noč od torka do srede je bila posebno strašna. Jean, ki se je začel resno vznemirjati, zaradi mrzličnosti svojega prijatelja, ga je prisilil, da se je zavil v^cunja-sto odejo, ki jo je bil kupil od nekega zuava; on sam pa, v svojem plašču, ki je bil premočen kakor goba, je okušal ves vesoljni potop, ki tosto noč ni odnehal. Pod jagnedi ni bilo več mogoče ostati: blato je teklo v potokih, nasesana zemlja je zadrževala vodo v globokih mlakužah.
In najhujše je bilo to, da je bil želodec prazen, ker je večerja vse ščstorice sestajala iz dves pes, ki jih v pomanjkanju suhega lesa niti piso mogli skuhati in katerih hladilni okus po sladkorju se je kmalu izpremenil z nezno-
sen občutek skelenja. Vrhu vsega tega se je pojavila griža, posledica izmučenosti, slabe hrane ip neprestane mokrote. Jean, naslonjen na drevesno deblo, noge pod vodo, je več kakor desetkrat iztegnil roko in potipal, ali se Maurice v svojem nemirnem spanju ni rafzodel. Odkar ga je bil tovariš na Illy-ski planoti odnesel v naročju ter ga rešil pred Prusi, mu je stoterno vračal svoj dolg. Ne da bi bil razmišljal o tem, je bilo njegovo ravnanje popolno žrtvovanje lastne osebe, popolno pozabijenje samega sebe iz ljubezni do drugega; dasi je ostalo kmetu, držečemu se svoje zemlje, nejasno, vendar je živelo v njem. 2e prej si je pritrgaival kruh od lastnih ust, kakor je govorilo moštvo oddelka, zdaj bi bil dal kožo s telesa, da obleče tovariše, odene njegove rame in o-greje njegove noge. Sredi divje sebičnosti, ki ga je obdajala, v tem kotičku, polnem jadnega človeštva, čigar nagone je glad raz-nemal do besnosti, se je imel nemara temu popolnemu zatajevanju samega sebe zahvaliti za nepričakovano srečo, da mu je o-3talo njegovo mirno razpoloženje in trdno zdravje; kajti edini >n je bil še krepak in ni preveč izgubil glave.
In tako se je Jean po tej strahoviti noči spravil nad izvršitev misli, ki mu. ni dala miru.
"Poslušaj, fant; ker nam ne dado ničesa jesti in nas pozab-jajo v tej prokleti luknji, se moramo vendarle nekolika ganiti, če nočemo poginiti kakor psi. .. Ali imaš še kaj nog?"
Na srečo se je zopet pokazalo 3olnce, in Maurice se je čutil vsega ogretega.
/'Kajpada jih še imam!"
"Torej pojdeva na odkritje. . Denarja imava, ni vrag, da ne oi mogla česa kupiti. In ne beliva si glave zaradi drugih; saj niso tako prijazni, naj si pomagajo sami."
Zares sta ga Chouteau in Lou-bet odbijala s svojo potuhnjenoi
sebičnostjo, s katero sta kradla, kar sta mogla, ne da Bi kateri-krat delila s tovariši; ravnotako se tudi od bedaka Lapoulle-a in od pobožnjaka Pache-a ni bilo u-pati dobrega.
Obadva, Jean in Maurice, sta, se torej odpravila po poti, ki jo je bil ta že prehodil. Park pri Tour-a-Glaire in hiša sta bila razdejana in oplenjena, travniki kakor opustošenj od nevihte, drevesa posekana in poslopja prenapoljena.
Razcapana tolpa blatnih, suho-ličnih vojakov, oči žareče od gro-znice, je ciganila tod in živela po volčje v ponesnaženih sobah, ker si ni upala na prosto, v strahu, da izgubi svoj prostor za noč. In malo dalje, na bregovih, sta sla skozi konjico in topništvo, dotlej oboje tako vzorno, a zdaj ravnotako propalo, razpadajoče pod muko gladu, ki je navdajala konje z besnostjo, in podila ljudi v pustošečih trumah čez polja. Na desni sta videla pred mlinom brezkončno vrsto topničarjev ir afriških lovcev, ki so počasi ko-krakali mimo; mlinar jim je prodajal moko, za en frank je stresel dve pesti v nastavljeni robec.
Toda strah, da bi morala čakati predolgo, jih je gnal dalje, v nadi, da ray četa v vasi Iges kaj .boljšega; in bila sta presenečena, ko sta jo videla golo in mrk-lo, podobno alžirski vasi po obisku kobilic: niti drobtinjce živega, ne kruha, ne zelenjave in ne mesa, bedne hiše kakor opraskane z nohti. Govorili so, da se je general Lebrun nastanil pri županu. Zaman je bilo njegovo prizadevanje, olajšati prehranitev s pomočjo nakaznic, plačljivih po vojski. Ničesar ni bilo več dobiti, denar je postal neraben.
Še prejšnji večer so plačevali suhor po dva franka, šteklenico vina po sedem frankov, majhen kozarček žganja po dvajset sous, pipo tobaka po deset. In zdaj so morali častniki stražiti generalovo hišo in sosednje koče s sabljo v roki, kajti neprestane tolpe
STRAN 3.
romarjev so lomile vrata in kradle v'se, celo olje za svetilke, da ga izpijo.
Trije zuavi so poklicali Maurice in Jeana: petero bi jih že kaj opravilo.
"Pojdita z nami.. Toliko je konj, ki poginjajo, in če bi imeli suhega lesa...."
Nato so navalili na neko kmet-sko hišo ter jeli razbijati vrata omar in puliti slamo iz strehe. Oficirji, ki ,so pritekli, so jim morali groziti s samokresi, da so jih pognali v beg.
Ko je Jean videl, da so tisti redki prebivalci, ki so ostali v Ig&-3U, prav tako revni in sestradani kakor vojaki, se je skesal, zakaj pri mlinu ni maral vzeti moke.
"Nazaj bo treba, morda se še kaj dobi."
Toda Maurice je postal tako truden in tako izmučen od stradanja, da ga je pustil Jean v neki votlini v kamnolomu, kjer je sedel na skalo; pred njim se je širilo obzorje sedansko. Ko je stal tričetrt ure v vrsti, se je naposled vrnil s cunjo, v kateri je imel nekaj moke. In nič drugače je nista mogla jesti, kakor z rokami, takšno, kakršna je bila.— Slaba ni bila in tisti prazni okus testa ni bil podoben ničemur. Vendar pa jih je ta zajutrek nekoliko pokrepčal. Sreča je celo hotela, da sta našla v skali naravno kotanjo z dokaj čisto deževnico, s katero sta si -slatno utešila žejo.
Ko pa je Jean nato predlagal, da bi ostala popoldne tu, je Maurice nestrpno odmahnil.
"Ne, ne, tu ne!----Bolan bi
postal, če bi imel dolgo časa vse to pred očmi. ..."
S tresečo roko je pokazal neizmerno obzorje, Hattoy, Floin-ško in Illy-sko planoto ter Ga-rennski gozd, ta zločesta torišča klanja in poraza.
(Dalje prih.)
BHSffiBRffSBWSB:
DOMA V COLLINWOODU.
■WWMMUBHIMMIBHHBH
novo ime — staro poštenje.
NEMETH STATE BANKA je že naznanila spremembo imena. Novo ime nalaga uradnikom American Union Banke, ki so bili Preje uradniki Nemeth State Banke neko dolžnost. Ta dalžnost Je, da postrežejo obiskovalce in vlagatelje ravno tako pošteno, ,7 Zanesljivo in hitro kot v prošlosti.
ne boste se kesali
ako pošljete denar vašim domačim v staro domovino potom American Union Banke. Dobili boste najboljšo postrežbo in n .Najnižjo ceno.
zadovoljni boste
ako vložite vaš denar na American Union Banko po 4 odstotke n obresti.
zadovoljni boste
ako pošljete parobrodni listek preko American Union Banko vaši x dr^i v stari kraj ali ako kupite listek za sebe.
vas treba skrbeti
ako so vaše listine spopolnjene v notarskem oddelku American Union Banke.
Za pojasnila pišite na
american union bank
j^VN, URAD: 10 E- 22nd St.
IVAN NEMETH. predsednik NEW YORK CITY
PODRUŽNICA: 1597 Second Ave.
Vogal 83rd St.
frank J. Lausche slovenski odvetnik
)is^azrianjam cenjenemu občinstvu, da sem otvoril svojo odvetniško «er ;
jsarn0 ter bom uradoval po dnevi 1039 GUARDIAN BLDG. in zve-
odv ® ;30 do 8. ure na domu, 6121 St. Clair Ave. Izvršujem Val ^ stroko spadajoča dela. Kadar rabite zanesljivega
vsa v sveto-
v sodnih ali drugih stvareh, se obrnite zaupno na vašega slo-
i Venskega rojaka, ki bo točno in vestno izvršil vaša naročila. £HONE — CENTRAL 710	MAIN 2327
Ud
american line
Direktno poslovanje iz NEW YORK A DO HAMBURGA VELIKE MODERNE LADJE
ja Manchuria ..................odplove 3. marca
J^dja Mangolia ..................odplove 17. marca
adja Minnekahda (nova) . . .odplove 31. marca (samo
'	tretji razred.)
Najkrajša in najaidobnejša pot. Sprejemajo se potniki |fi A Prvi in tretji razred. Potnikom trejega razreda strela pri obedih strežaji v veliki jedilnici. Zaprte sobe se j. atl^° rezervirajo za ženske in otroke.
Zglasite se v družbinem uradu
9 BROADWAY, NEW YORK
harry f. glick
444 Society for Savings Bids. SLOVENSKI ODVETNIK
Kadar potrebujete tolmača ali zagovornika na ka-» erega se lahko zanesete in ki je zmožen svojega po-lca. se obrnite na mene. Pokličite lahko po telefonu:
central 812
MAIN 1865
denarne nakaznice
„ drafti in kabelske pošiuatve
trž .^Soslavijo in druge države, s£ prodajajo po nizkih 2e ltl.cenah. Naprodaj je Jugoslovanski in razen tuje-8ki denar. Nalagamo vknjižbe na tujezemske banke. cjji glasite se v kateremkoli podružnemu uradu ali agen-IV Ui ^nerican Railway Express Company, ali v našem 2 ataem uradu:
2048 vzhodna deveta cesta* Cleveland, O. J	Ali pišite v vašem lastnem jeziku na
g foreign money order department
i ^erican express company.
65 broadway, new york, n. y.
[O
u ©
0 o

(Dalje)
Jean jim ie najprej poiskal skoraj suho mesto med dvema stu-gama, za nočevanje; tja so legli, ker so imeli vsi skupaj samo še eno šotorovo platno. Nato si je priskrbel lesa in kotel, in Loubet jim je skuhal kave, ki jih je poživila s svojo prijetno gorkoto. Dežja ni bilo več, obetal se je krasen dan, impli so še nekoliko suhorja in slanine; in vrhutega je bilo po Chouteau-ovih besedah pravcato veselje, da niso bili več primorani ubogati predstojnike in so smeli postopati, kakor se je komu ljubilo. Kaj za to, če so bili zaprti, saj je bilo prostora. Sicer pa je bilo rečeno, da v dveh ali treh dneh odrinejo. Tako je ta dan, četrti v mesecu — bila je nedelja — minil ob splošnem zadovoljstvu.
Maurice sam, pomirjen, odkar je bil našel tovariše, je trpel samo zaradi pruskih vojaških go-deb, ki so vsako popoldne igrale na drugi strani prekopa. Proti večeru se je slišalo tudi petje v zboru. Videli so se vojaki, ki so pohajkovali onostran stražnje vrste v majhnih skupinah in praznovali nedeljo z visokim, počasnim petjem.
"O te muzike!" je vzklini! naposled Maurice ves razburjen. — "Človek bi skočil i7t kože!"
Manj nervozni Jean je skomiz-gnil z ramami.
"Moj Bog, saj jim ne manjka vzroka, da so zadovoljni. In potem — nemara mislijo, da nas zabavajo... Dan ni bil hud, ne pritožujmo se."
Toda o mraku je zopet začelo deževati. Nekaj vojakov je zasedlo tistih par zapuščenih hiš, ki so stale na polotoku; drugim se je posrečilo, da so mogli postaviti šatore. A velika večina je morala prenočiti v tem pred-potopnem dežju brez vsake strehe in celo brez odej pod milim nebom.
Maunce, ki ga je trudnost pogreznila v spanje, se je okrog ene zjutraj prebudil v pravcatem jezeru. Struge, narastle od dežja, so bile prestopile bregove in poplavile prostor, kjer so ležali. Chouteau in Loubet sta preklinjala od jeze, dočim je Pache stresal Lapoulle-a, ki je vzlic vse mu spal kakor klada. Jean se je spomnil jagnedov ob prekopu in stekel s svojimi ljudmi tjakaj, da se zavaruje; tako so ostali do konca te strašne noči, napol sključeni, naslonjeni k deblom, noge tesno pritegnjene, da bi bile varne pred debelimi kapljami.
Naslednji in tretji dan sta bila zares strašna v teh neprestanih nalivih, tako silnih in pogostih, da se obleka ni imela ča3a posušiti na telesu. Oglasila se je lakota; niti enega suhorja niso več imeli, niti slanine, niti kave. Dva dni zaporedoma so živeli ob krompirju, ki so ga kradli z bližnjih polj. In tudi ta je postal na koncu drugega dne tako redek, da so tisti vojaki, ki so imeli denar, plačevali do pet sous za e-nega. Pač so trobili rogovi k razdelitvi živil. In tudi korporal je hitel k velikemu skednju pri Tour a Glaire, kjer so pravili, da dele kruh. Toda prvikrat je čakal tam tri ure brez uspeha; in drugikrat se je spri z nekim Bavarcem. Ali je nemara nemški generalni štab, ker francoski častniki v svoji onemoglosti niso mogli ničesar storiti, zmašil francosko armado na tem kraju v dežju, z namenom, da bi poginila od gladu? Zdelo se je, da ni ukre-njeno prav ničesar previdnega in da se nihče ni potrudil za prehranitev teh osemdesetih tisoč ljudi, katerih smrtna borba se je pričenjala v tem groznem peklu, ki so ga vojaki imenovali "tabor bede" ime, polno bridkosti, ki so se ga pozneje celo najhrabrejši s trepetom spominjali.
Ko se je vračal od svojega dolgega brezuspešnega čakanja pred, skednjem, je Jeana vzlic
'
STRAN 4.-1
"ENAKOPRAVNOST*
FEBRUARY 16th 1921.
LOKALNE NOVICE
are-
—	Tatvina £ivil. Več tukajšnjih družb, ki prodajajo živila na debelo je opazilo pri prejetih po-siljatvah živil večje primanjkljaje. Sledile so preiskave in kot rezultat teh so bili aretirani včeraj štirje železniški uslužbenci, katerih delo je jbilo pregledovati Železniške vozove, en voznik in pet groceristov. Železniški u-službenci so obdolženi, da so na-kradli velike množine jajc, masla in mesa, kar so potem prodajali groceristom. Proračunjeno je, da je izginilo iz; železniških vozov za $10.00 jestvin v teku zadnjih šestih mesecev. Imena tiranih niso dana v javnost.
—	Glavni vzrok razporok.
Odvetnik Claude E. Clarke je preštudiral vprašanje, zakaj je bilo zadnjih par let vloženih toliko prošenj za razporoke, in do-epel je do tegale zaključka "Preveč denarja" kot pravi Clarke, "'je glavni povzročitelj vseh družinskih razkolov." Med vojno so delali in služili denar moški in ženske in tako so se privadili razkošnosti, kakoršne preje niso poznali. Ženske so letale po raznih veselicah in plesih in tako postale nezadovoljne z razmerami V domači hiši in kot posledica soj se dogajale reči, ki bi se drugače me Ibi bile nikdar zgodile. Ako bi se bilo treba mladim parom pehati za svoj obstoj, bi bile med njimi mnogo tesnejše vezi in večji sporazum. In zopet na drugi strani so se vračali?moški iz vojne popolnoma odtujeni in odtrgani od domačih vezi. Nekaj časa so ostali doma, kar nekega dne pa so zapustili ženo in otroke in jih ni bilo nikdar več nazaj. Tako torej sta prinesla vojna in denar mnogo gorja v družinsko življenje." Tako se je izrazil omenjeni advokat na letni seji University kluba, 3813 Euclid ave. Nekaj ima seveda prav, toda o tem bi se dalo tudi se veliko drugega povedati.
— Molčijo kot zid. — Kateregakoli kršitelja prohibicije vpraša sodnik, kje je dobil žganje ali karkoli si bodi, molči vsak kot bi mu usta zamrznila. Mrs. Bessie De Malco, lastnica restavracije na 2175 E. 9. St. je bila obsojena na $400 globe, ker ni spoštova la prohibicijske postave. Glasom izpričevanja policije je Bessie hranila visko za nogavicami.
JUGOSLAVIJA IRREDENTA.
Gimnazija v — Ajdovščini. —
Da nam misli vlada vsiliti slovenske gimnazijo v Ajdovščini in ne v Gorici, kamor se stekajo vse narodne žile slovenskega življa na Goriškem, bo vendarle resnica. Dne 17. t. m. sta se mudila v Ajdovščini g. civilni komisar iz Gorice in g. ravnatelj Znidaršič. Pregledovala sta prostore za gimnazijo, ki se ima tam otvoriti. Tako se končno enkrat približuje, realiziran ju zopet ena tistih ne-skočnih in velikodušnih pravic, kot nam jih je imela navado deliti tudi rajna avstrijska vlada, le s to razliko, da nam poleg brce ni servirala vselej tudi fraze dobrosrčnosti in manjšinske pravice. Saj smo imeli takrat slovensko učiteljišče v Kopru, kjer dijaki niso mogli dobiti niti stanovanja in so se v vednem stiku s tujimi elementi in navezani sami nase, težje izobražili. Isto je z Ajdovščino in z vsemi drugimi takozvanimi slovenskimi središči, ki jih italijanska Uada iztika na našem zemljevidu. Je pač čas, da mora naš dijak imeti miru, da se uči, toda, življenja izven šole je pogosteje odločilneje in poučne je za vse življenje kot šola sama. Tam, kj6r se steka ves slovenski živel j, kjer je središče njegove kulture, tam morajo biti šole! In to mesto je še vedno Gorica; pa naj se ji gotovi ljudje ogibljejo po zemljevidu se-mintja kakor hočejo, se bodo morali končno vendarle povrniti nanjo. Čudno se nam zdi, da more tako moderna vlada hoditi pot starih avstrijskih politikov, ki so s slepomiši j en jem privedli svojo
državo 36 propada.
Smrtna kosa. — 18. jan. je u-mrla v Velikem dolu na Krasu Antonija Rebula, vdova po Avgustu, v 33 letu starosti. Pokoj-nica zapušča 1 otx*oka. N. v. m. p.!
Italijanska politika napram Jugoslaviji. — Pod naslovom "Naša politika napram Jugoslaviji' prinaša "Piccolo" poročilo iz Belgrade o izjavah tamošnjega italijanskega posl. grofa Manzo-nija v razgovoru z nekim časnikarjem. Minister je izjavil: "Via da želi, da bi med obema državama vladali najtesneji odnošaji, ker tako zahtevajo obojestranski interesi. Italijanska vlada bo iz> vedla rapallski dogovor do skrajne meje; s tem poda najboljši do kaz o svojem resničnem prijateljstvu z Jugoslavijo. Jugoslavija je bogata na naravnih pridelkih in bo mogla dobavljati Italiji žito in živino; v zameno bo dobila .industrijske izdelke in, če bo potrebno, ročno delo. Treba je u-stanoviti v Belgradu trgovinsko zbornico in italijansko-srbsko (zakaj "srbsko?") banko v pospeševanje trgovskega izmenjavanja. Conte Manzoni je pritrdil pripombi čaislnikar j a, da imajo Jugosloveni in Italijani skupnega sovražnika. Bog vedi, ali ne bodo kedaj prisiljeni, skupno braniti Trst in Reko?! Manzoni je še pripomnil, da so imeli tudi v minulosti skupnega sovražnika! Na vprašanje časnikarja, ali hoče dati Italija tisočem priklopi j enih Jugoslovenov možnost za ohranitev svoje narodnosti in za razvoj narodnega duha, je- odgovodil conte Manzoni: "Gospod, vi ste bili v Italiji. Mogli ste se prepričati, da v Italiji vlada brezpogojna svoboda in da je Italija gostoljubna. Hrvatje in Slovenci bodo uživali v okvirju naših zakonov popolno svobodo! Mogli se bodo razvijati v popolnoma narodnem duhu, ohranjati svoj jezik in vsa narodna obeležja! — Končno je izjavil conte Manzoni, da bo Italija izpraznila zasedena ozemlja v Dalmaciji takoj po izmenjavi ratifikacij rapallske pogodbe." — Izjave g. Manzonija zvene lepo in vabljivo, a bodo ravno zato dobile potreben odgovor od naše strani.
Primorske novice. Grozen u-mor so odkrili te dni v Škorklji. V globokem vodnjaku so n^šli trohnečo truplo mlade dekle Katarine Legovich, zvezano na rokah in nogah. Morilec je bil sin gospodarja Giurovicha, ki je mladenko spolno zlorabil, potem jo pa ustrelil in vrgel v vodnjak. Most pri Solkanu je baje v zelo slabem stanju in da za prevožnjo ni več varen. Pravijo, da se bo zgodila enkrat tu velika nesreča, če most pravočasno ne popravijo.
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
Iz stare domovine.
i
Ilustriran list "Plamen." Prva številka je izšla sredi januarja. Prinesla bo poleg mnogih ilustracij več pripovednih spisov in drugih občezanimivih člankov. Prva številka se vpošlje na željo v vpogled. Naročnina četrtletno 36 kron.
; Moinopoliziranjie sladorja. 1—
To vprašanje še vedno načenjajo v Belgradu. Poganjanja ministrstva financ z bančnim sindikatom so bila razbita in sedaj se je ministrstvo financ obrnilo do uprave monopolov, da le-ta prevzame prodajo sladkorja. Uprava monopola se je izjavila za to in sicer za polovico nižje pogoje kot bančni sindikat, ki je zahteval provizije 1 dinar in 10 par za 1 kg.
DEBELE KLERIKALNE LAŽI ZA — POLITIČNE TEPCE.
Naprej od 21. jan. piše:
Klerikalno časopisje zlasti "Slovenec" in naslednik večerne posode prinašata iz konstituante različna poročila o naših zastopnikih in jih tiskata debelo zato, da jih lahko imenujemo debele laži. Tako so trdili enkrat, da zahtevajo socijalni demokrati kralja v prisegi, drugikrat, da če ne bo prisega taka kakor socija-
Milwaukee, Wis. V nedeljo 12. decembra dopoldne se je vršila seja "Z j edin jenih Slovencev" v Milwaukee. Akoravno je tajnik pisal vsem zastopnikom, naj se seje udeleže, se jih je vendar le malo odzvalo. Iz tega je bilo sklepati, da je zanimanje za Zjedi-njene Slovencev to je za pomožno akcijo ža staro domovino zelo pojenjalo. Temu se pa tudi ni čuditi, kajti denar, kateri je bil poslan z naj plemenitejšimi nameni pred poldrugim letom na poverjeništvo za socijalno skrb v Ljubljani, naj bi vlada porabila denar za najbednejše in najpotrebnejše, je bil od vlade, oziroma od njih predsednikov sprejet s "takim navdušenjem" da niso hoteli niti odgovoriti 'Zjedinje-nim Slovencem" na njena pisma, in da je denar še danes nerazdeljen v Ljubljani, ko je najhujša beda že ponjenjala. Drugič pa, ako ima ljudstvo denar, da lahko potrosi stotisoče in stotisoče za slavoloke presotlonasledniku, potem mora gotovo tudi imeti denar na svoje reveže. Ker so se merodajni krogi v Ljubljani šele sedaj pričeli zanimati za pred poldrugim letom poslani denar, ko se je zveza Z. S. obrnila na javnost, to je na časopisje v Ljubljani, so navzoči na seji Zjedinje-nih Slovencev prišli do zaključka, je pri vladi v Ljubljani toliko gnilobe, da se ne izplača tja pošiljati nobenega denarja. !Ker je bil denar nabran med milwau-škimi Slovenci, zato se ne bi mogel na noben način boljše obrni-
listi žele, da se ne bodo udeleževali sej. Iz takih poročil dobi či-tatelj povsem napačne pojme o resničnih dogodkih. Glede prisege so izjavili socijalni demokrati, da se ta naj nanaša na koristi naroda in kvečjemu še na edinstvenost države, ker smatrajo konstituanto za suvereno korpo-racijo.
Glede udeleževanja sej je pa klerikalna žurnalistika izrabila tale dogodek: Predsednik je sklical sejo klubovih načelnikov, ni pa povabil načelnikov strank, ki še niso prisegle. Zaraditega je predlagal s. E. Kristan, da se povabi tudi one načelnike strank na seje klubovih načelnikov, ki še niso prisegle, zlasti komuniste. Ker so klubski načelniki pritrdili temu predlogu, so odgodili sejo toliko časa, da so poklicali ne-navzoče načelnike klubov. Ob tej priliki je izjavil, da če se to ne zgodi, tudi soc. dem. klub ne bo zastopan na sejah. Kako buda-lost so pa poročali klerikalci, to, nam je že znano. Klerikalce pač boli, da ima naš klub s svojim energičnim nastopom vpliv, zato pa širijo v svet najrazličneje laži, pa če so še tako neumne.
Tudi dr. Korun je v imenu socialističnega kluba podal na seji konstituante naslednjo izjavo,, ki jasno označuje stališče socijal-nih demokratov:
"Socijalistični klub je podal dne 13. 1. 1921. gosnodu predsedniku Ustavotvorne- Skupščine pismeno izjavo, da se ne udeleži seje Ustavotvorne Skupščine dne 14. m. m., na kateri se je preči-tal prestolni govor. Gospod predsednik Skupštine te pismene izjave v zbornici ni dal prečrtati, češ da ni naslovljena na Ustavo-tvorno Skupštino, ampak na njega osebno.
Vlagamo proti temu postopanju gospoda predsednika ustavotvorne skupščine protest, ker smatramo, da bi se pri pravil nem postopanju naša izjava morala na seji prečftati.
Izjavljamo, da se zato nismo udeležili seje ustavotvorne Skupštine, na kateri se ješ prečital prestolni govor, ker smo videli v otvoritvi seje Ustavotvorne Skupščine s prestolnim govorom nadaljevanje, dela v skupščini po •poslovniku, ki ga ne priznamo in ,pa ker krši otvoritev zasedanja ustavotvorne skupščine s prestopnim govorom suverenost konstituante."
ti v boljši namen, kot da se je sklenilo, da se ga bo porabilo kot temeljni kamen za slovenski dom v Milwaukee. Tega denarja je preostalo blizu pet sto dolarjev.
Cicagška Edinost je poročala neutemeljeno vest, da je Rev. Jakob Cerne prestavljen na Slov. župnico v Sheboygan, Wis.
O tem on ni dobil nobenega dekreta od svojega nadškofa, in kakor čujemo, se počuti j ako zadovoljnega med tukajšnjimi Hrvati.
G. Ivan Marohnič naznanja, da je prodal svoj delež v paro-brodni agenturi, katero se je vodilo pod imenom Marohnič in Kaurič na 5 cesti, in da isto vodi sedaj Mr. Kaurič sam. V kratkem bo Mr. Marohnič otvoril odvetniško pisarno, ki bo to prva jugoslovenska odvetniška pisarna v milwauski naselbini.
Jolliet, 111. — Vile rojenice so zadnji leden vasovale pri družini Geo. Gušiča na Bell ulici. Prinesle so spet zalo hčerko.
Nesreča. Rojak Frank Zupančič je bil zadet od poulične kare na Granite cesti v torek večer. Levo roko mu je kara odtrgala ko ga je drgnila pol bloka. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer se je še le začel zavedati svoje nezgode. Izpovedal je, da stanuje na 1143 N. Broadway, a je doma v Oak Forest, 111.
Aurora, Minn. — Pomožni lovski čuvaj G. Wood je pred približno 6 tedni ustrelil Johna Zidar. Ker je Wood v državni službi, a Zidar je bil čisto priprosti Slovenec, poskušajo oblasti Woo-da opravičiti, ako bo le mogoče. Iz tega namena so že trikrat preiskali "vzroke" smrti na Johnovem truplu; toda pri najboljši volji menda niso mogli najti o-pravičbe za Wooda. Zato so še enkrat poiskusili, in sicer so sedaj kar štirje zdravniki začeli s "preiskavo." Mogoče bo sedaj Wood nedolžen....
Cenjenim naročnikom v Lorain in okolici
obišče naš
naznanjamo, da jih potovalni zastopnik
g. Jernej Aleš
kateri je pooblaščen pobirati naročnino za naš list. Rojakom priporočamo, da se naročijo na
dnevnik "ENAKOPRAVNOST",
zagovornika delavskih interesov.
UPRAVNIŠTVO.
Slovencem države MICHIGAN
naznanjamo, da jih v krat kem obišče naš glavni poto valni zastopnik
g. John Pungerčan
kateri je pooblaščen pobirati naročnino zaostalih in pridobivati listu novih naročnikov. Rojakom j?a toplo priporočamo in želimo da se vsak zaveden delavec na roči na delavski list
"ENAKOPRAVNOST", kateri se bori in se bo še nadalje boril za koristi in pravice zavednega delavstva.
Upravništvo.
NAŠI ZASTOPNIKI. ZA OHIO:
JOHN RENKO, Cleveland, O. ANDY KLJUN, 3548 W. 61. St. KARL KOTNIK, Collinwood, O. F. J. BOHINC, Collinwood, O. LOUIS VALENClC, Collinwood, Ohio.
LUDVIK MEDVEŠEK, za Collinwood, Ohio.
BLATNIK JOSIP, Newburgh, O.
JOHN BRUS, Lorain, O. VINCENT JEREB, Kenmore, O. GAŠPER LOGAR, Niles, O. FRANK KERŠlC, Canton, O.
PENNSYLVANIA:
ANDREJ VIDNIK, Johnston, Pa.
LOUIS HRIBAR, Bessemer, Pa. JOS. CVELBAR, Sharon, Pa. JOS. CEBRON, Reitz, Pa.
ANDY OGRIN, West Newton, Pa.
FRANK BARDEK, Dunlo, Pa. TOMAŽ OBLAK, Manor, Pa. ANTON ZORNIK, Herminie, Pa ANTON BOJANC, Smithfield, Pa.
JOHN HUDOKLIN, Box 151,
Orient, Pa.
JOHN KAVClC, Box 54 Imperial, Pa.
MIKE RAJER, Box 53, Arons, Pa.
JOSEPH TOMAŽIN, Box 35,
Heilwood, Pa.
JOHN BRANŠTETER, Box 223
Yukon, Pa.
MIKE JERINA, West Newton, Pa.
ILLINOIS:
MARTIN JURKAS, Aurora, III. VINCENT OMAHEN, P. O. Box
353, Depue, III.
JAKOB PREDIKAKA, Stanton, 111.
FRANK STMŠEK, Detroit, Mich.
FRANK NOVAK, Dadson, Md. LOUIS VESEL, Gilbert, Minn. JOHANA SOMRAK, Box 114,
Ely, Minn.
FRANK ClMPERMAN, 1102 So. 2nd Ave. W. Virginia, Minn.
FRANK POŽENEL, Eckhart, Md.
ANTON VIDMAR, Pierce, W. Va.
THOMAS REVEN, 2006 Merg-hen Ave., Moundsville, W. Va. FRANK DOBNIK, 29 Danube
St., Little Falls, N. Y. JOSEPH KRALL, 736 Maffet
St. Pueblo, Colo.
JOHN VERANT, Coldale, Colo. STANLEY PAHOR, 344 Florida
St., Milwaukee, Wis.
FRANK GOLOB, Bear Creek, Mont.
JOS. TOMŠEK, Box 232, Cum-berland, Wyo.
Potovalna zastopnika: JOHN PUNGEERCAN in
JERMAJ ALEŠ. Vsi gornji krajevni zastopniki imajo polno moč pobirati zaostalo naročnino in pridobivati listu novih naročnikov. Cenjenim rojakom se priporočamo, da se naročijo na delavski list "ENAKOPRAVNOST" in gredo našim zastopnikom na roko.
UPRAVNIŠTVO.
MALI OGLASI
IŠČEM SLUŽBO
v kaki trgovini, najrajše v groce-riji. Ponudbe naslovite na J. A. 1378 E. 34th St. Cleveland, O.
NAZNANILO!
Članom pevskega zbora "Jadran" naznanjam, da se bodo od sedaj naprej vršile pevske vaje ob petkih in nič več ob sobotah zvečer kot dosedaj.
Vaje se bodo pričele točno ob 7:30 v Jos. Kunčičevi dvorani.
Pevci vpoštevajte to naznanilo!
L. Boštjančič, tajnik 39)
ZARADI ODHODA v staro domovino se proda hiša z 8 sobami; elektrika, lepa klet in vse moderne naprave. Proda se prav poceni. Kdor bo kupil bo grotovo zadovoljen. Torej se zglasite pri Jos. Vodnar, 9901 Prince Ave. ali pa pri John Renko, 6314 Glass Ave.	(40
ZARADI VAŽNEGA vzroka se proda gostilna na jako dobrem prostoru za restavracijo, nasproti velike tovarne, katera še vedno obratuje. Poizve se na 16119 Waterloo Rd., Collinwood.
■■■■■■■■■■■■■■■■I
PRIPOROČILO.
Naša trgovina je dobro založena z vso kuhinjsko posodo, s pečmi in drugimi hišnimi potrebščinami. Razno orodje za obdelovanje vrta.
Ako hočete v resnici dobro blago, pridite in kupite pri nas.
M. Intihar
15255 SARANAC RD.
KOFFEE
KAMDEN KAVA
je najboljša kava, najbolj9® kvalitete: Prodaja se v karton* skih zavojih po en funt, vseh najboljših grocerijah.
THE KAMDEN CO
PEČEMO IN POKAMO V CLEVELANDU, O.
POHIŠTVO SE PRODA
polovično ceno. Vprašajte P1'
JOHN CERESKA, 6223 Gl* Ave.
SLOVENSKO LOVSKO POD-PORNO DRUŠTVO
Mnogo ponosa je že ustvaril list Enakopravnost v Ameriki bivajočim rojakom. Ali si pa rojaki tega prizadevate spoznavati. Pokažite to v tem, da ste tudi vi ne le samo člta-telj lista, temveč tudi lastnik. Kupite delnice in postanite njegov lastnik.
ZA ZABAVO IN POUK
«(
— čitajte —
V močvirju velemesta"
Roman iz življenja priseljenke v Ameriki CENA 500. ;	Naročite pri
Ameriško-Jugoslo vanska Tiskovna Družba 6418 ST. CLAIR AVE.
w m ir
w
je sklenilo na svoji redni mesečni seji dovoliti prosto vstopnino vsem značajnim rojakom. Posebno priporočljivo je rojakom pro-stopiti v to društvo, ker daje članom velike ugodnosti: v slučaju smrti plača društvo $ 100 usmrt-nine, v slučaju bolezni $7.00 tedenske podpore brez vsake do-klade. Rojaki, ki še niste v nobenem društvu, poslužite se te izredne prilike, kajti prosta vstopnina velja le za mesece februar, niarc, in april in tudi rojaki, ki želijo stopiti še v eno društvo imajo sedaj zelo ugodno priložnost. Razna pojasnila dobite lahko pri društvenih članih ali pa se obrnite na sledeče člane za natančenjše informacije: Frank Novak, 1 1 79 E. 60 Str., John Grdina 1207 E. 60 Str., Henrik Kranc, 8220 Kor-man Ave. ali pa na društvenega zdravnika F. J. Kerna, 6202 St. Clair Ave. Društvene seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v Grdinovi dvorani. Rojaki pristopite v društvo, ki je na popolnoma svobodni podlagi, kjer je dovoljeno vsakemu njegovo lastno prepričanje.
ODBOR.
5920 ST. CLAIR AVE-Cleveland, Ohio. ,(
Prodajam White-sivalne za gotov denar in na obroke- ' pravljam šivalne stroje vseh ^
Prodajam in brusim škarje, ter vse rezilno orodje-priporočam.
DR. i V. ŽUPNIK
ZOBOZDRAVNIK 6131 St. Clair Ave.
Uhod iz 62. vzhodne ceste.
Opravlja zobozdravniški c v tej okolici že 7 let.
DEBELI PRAŠIČI
»LliiLliiUliilBliiiBliiLiiilBliilHliitatiiiBiHialiiLliiLii
AMERIŠKI SLOVENCI
se sicer ne moremo postavljati z velikanskimi kulturnimi deli, toda imamo dve knjigi, izdani v zadnjem času, ki sta jako važni v našem življenju, in sicer: ANGLEŠKO - SLOVENSKI SLOVAR sestavil dr. F. J. Kern. Cena $5.00 in pa
POEZIJE IVANA ZORMANA, Cena $1.25.
Te dve knjigi bi morali biti v vsaki slovenski hiši v Ameriki. Tudi naš urad jih ima še nekaj na razpolago, Vsa naročila naslovite: Ameriško - Jugoslovanska Tiskovna Družba, 6418 St. Clair Ave., Cleveland, O.
iinmiiiiminiiiiBiiiiBniniiiwmwniimiiminmiiiiBiiii. iuilHiiilBliilaliilBliiikliilflliilliliiiBliiiBliilaliilBliilaliiti
Poleg vašega im^na je zaznamovano, do kdaj imate plačan list. fcadar poteče naročnina obnovite jo takoj, da vam ne ustavimo lista.
Prašiči naravnost' iz majhni in veliki, živi in ^ Pripeljemo na dom.
H. F. HEINZ,
Stop 150. Shore Line Telefon: Wickliff 106—L Willoughby, Ohio.
LIBERTY BOND1 NO VARČEVALI^ ZNAMKE.
Prodajte sedaj. Mi P1
v	gotovini takoj .Simon,
vi	prekupčevalec, soba 2l6 noxBldg.,, drugo nads*1^ Vzemite vzpejačo. Vog&l gjf ta cesta in Eucli dave.. n& <-■ ger Sewing Machine Co.
to do 6. ure zvečer. WsXsXsXsXsXiXsXs*
f
Oglašujte v "Enakopravfl^ Mmnmmmmummwnuwnumn***^

Tel. Central 2373 R.
Cramofons^ Plošče
zahtev*^ novi ^
Vel«15 zalotf5 ur** zlatni*1'
W*1'
Ustavit« se
pri t«) uri i«
vera prostoru

Sitte'
"MAVTBNt" Clevel**^