I. B.: Javna telovadba šolske mladine v Ljubliani. Pričetkom tekoeesja šolskega leta stno se sestali Ijnbljanski telovadci-učite,lii srednjih in meščanskih šol z namenom, "fe ustanovimo lastno stanovsko in stroItovno društvo. čegar naloga na.i bi bila 5ospeševati teiesna vzgojo šolske m-la^ine ler varovati in podpirati naše stalovske koristi in težnje. Misel je našla 'tted tovr riši splošno soglasje, obenem pa -fno siprožili tudi misel 0 prireditvi javne ^lovadbe z uičenci srednjih in mesčan^ih šol v Liubljani. Tudi ta predlog je «1 sprejet. začeli smo takoj s pripravami. ^ovariša Jeras in -Kozak ter gdč. Trdi?°va so jirevzeli sestavo prostih vaj za i^vno telovadbo. dnis.i tovariši pa so ses^yili društvena pravila. Pri raznih na^tfjnih sestankih smo predelali proste Vaie. k.i so se pričele poueevati po vseh ^vodih. Dne 16. januarja se je vršil ustanov- '' občni zbor. ki so se sra udeležili tudi tUl'lii tovariši. Ko je višji šolski svet do- volil .prireditev iavne telovadbe. smo pričeli z gflavnimi pripravami. Poitdarjamo, 'Ja so sedanje šolske oblasti mnogo boli nakloniene telesni vzgoji nego so bile prejšnje. Največ neprilik nam ie povzročalo pjidobiti za javno telovadbo primereh prostor. Vzlic vsem prošnjam in vlo<ani nima namreč nobena ljubljanska šola Dotrebnega in primeroma velikega igrišča. Posamezni športni klubi in telovadne organizaci.ie so si po prevratu priborili ierišča in. telovadišča. šole pa doslei takih prostorov še nimajo. Dolžnost mestn^ dbčine bi bila. da preskrbi šolam take prostore. kar bi v Ljubljani ne bilo težavno, ker so v nenosredni bližini raesta lepa zemljišča. ki so kakor ustvariena za telovadišča in igrišča in bi jih bilo mogoče pridobiti proti prirnerni najem^nini. Kalko vse drugače skrbijo dnuga mesta i/ven naše države v tem oziru. Nekatere države so celo izdale zakon. s katerin^ se daie mestom razlastitvena pravica za prostore. ki so potrebni šolam za isrišča in telovadišča. Lastne«:a .prostora tore.i nismo imeli in to je skoraj ogrožalo nnšo iavno telovadbo. Zatekli smo se v Štepanjo vas, kjer ima sokolsko društvo Instno letno telovadiščc. ki ga nam je nrepaistilo. baron Kodeli pa nara je dovolil unorabljati tudi noleg ležeče zemljišče. Prostor ni zadioščal našim potrebam. zato sino morali omejiti najvišje število telovadcev na 774. na dovoljnein prostoru bi iih bilo nastopilo čez 1000. Tudi prireditev prostora za gledalce ni bila lahka. Sokolsko dnuštvo I. v Ljubljani narn je po^odilo proti odskodnini tribtine. Sokolsko •Iruštvo v Štepanji vasi pa je oskrbelo nrevoz jn vzpostavitev tribun. Učenci I. ieške meščansike šole so pod vodstvom tneščansikošolskega učitelja g. Novaka izinerili in zakoličili prostore za posamcznc ielovadce ter se s tem praktično vežbali '/ zemljemerskih vajah. Oarderob za učence seveda nismo mogli ipostaviti. zato so se rnorali dijaki preoblačiti na odprtem prostoru poleg telovadišča. učenke na so im&le za to poseben prostor na obsežnern dvorišču Povšetove sfostilne. Stroški za prireditev so naraščali kakor hudournik. drušlvo na je bilo brez preiiiožeiija. Iz te stisk^ so nas rešile lvubIjansike. banke. ki so nam dale denarno podiporo v znesku 9000 K. Podprli so nas tudi drugi. Gcspoda Krapež iri Šlahta sta nam brezijlaCno nonudila stole. poveljnik dravske divizije je dovolil brez;plačen urevoiz stolov, Učiteljska tiskarna pa narrt ie zastonj natisnila lepake in letake. ki so bili edina reklama za nas. Naše časopisje pa nas ni podpiralo, vzlic prošnjam ni priobčilo naših notic, s katcrimi smo apozar*ili občinstvo na iavno telovadtbo. Zato je bil tndi obisk nepovoljen in ostala nam je tretjina vstopnic neprodanih. Čisti dohoe'ek ie bil zelo majhen, brez pod/pore pa bi bili imeli celo zjrubo. Zato so tudi podporna društva na posameznih š.olah dobi!a le neznatne prispevke. Izined zajvodov, ki niso sodelovali, se je zanimal za ta nastoip edino zavod /a gluhoneine. RavnateiHstvo je zaprosilo za brezplačen vstop. Tega seveda nismo mogli dovoliti. ker smo bili prepričani. da bo občinstvo zasedlo vse nrostore. pač pa smo z veseljem dovolili. da so učenci i>risostvovali elavni skušnji, kier so videli isto kakor pri javnern nasfopu. Spored je bil prikrojen našim razme-. _m. Od Ročetka je bilo določeno. da na^topiio dijaki tudi v lahko atletičnih vaiah. toda zaradi pomanjkanja telovadišč in is:rišč naše šole niso niogle uspešno go- ;;ti teh vaj. zato sino jih morali odsta,viti z vzporeda. Vobče ie bila javna telovad1 :i povolina. Bili so sicer še vedno hedostatki. toda pri tolikem številu učencev in prj prvem nastopu je to odpustljivo, zlasti ker so liinogi večji učenci. za katere je telovadfoa $ele po vojni postala obvezen oredmet. kazali preinalo zanimanja 7,a iavno telovadlbo. Moralen uspeh je bil za nas zadovoliiv. Storili ?mo vse. kar je bilo pri današnii'h razmerah storiti mogoče. Pokazali smo, da se šolska telovadba polagoma f>reustroja in da se goji sistematično in ')0 večitii pravilno v prid učcči se mladini. Izboljsiuija so potrebna še vedno in če bodo tudi poklicane oblasti storile svoje dolžnosti. 7ic upati. da bo prihodnia taka nrireditev boliša in da bo odgovarjala vsi,;m rnodernim nredpisom telesne vzgoie. ki stremi za tem. da nudi šola irfladini oole? ntiistveno izobrazbe tudi telesno kulturo. Ti predpisi pa zuhtevajo več gibanja pod inilini nebom v čistem zrakii in na solncu. Zato nas ne moti kritika. da so nekateri večji telovadci telovadili brez srajc. ker v tem ne vidirno nikakega pc>'mišanja — prepovedati bi morili tudi konanie — .aač pa je^ to edino pravilna lolovadstka cprema za telovad<bo pod mi!im nebom kjcr pridejo tudi solnčni žarki tlo vcliave. Napačna je tudi trditev. da so se fantje nrooblačili med dekleti. vsai med riastopajočini' ne, ker so bili oboji loceni, kar smp že zgbraj omenili. Nekatere je motila tudi sokolska koračnica. Ker ne /ivimo več v časih. ko je bila sokdska koračnica pre&rešna. Radezkyinarsch in O. du mein Ostcrreich ali podobno pa ofic'elne koračnice nai se nikar nikdo ^e snotika nad njA ker ie za živahen pohoa cna najboiliših koračnic in menda tudi Oriom ne zineša koraka, sicer se nam pa z-di neakusno. da se pri nas nobena mrireditev ne more izvršiti brez političnih reminiscenc in nestvarne kritike. Naša priredjtev ie imela tudi propa^andni namen. Če smo z njo vzibudili zanimaiiie za ielesno vzgojo pri roditeljih in pri odlo^ujočih faktorjih. nc moremo soditi, zdi se nam pa. da smo storili prvi >«.orak v tein ozini in če ne bomo y enein \"tu dosetfli vsega, za černer stremimo, nas to ne iilaši. zavedaioč se da tudi dobra stvar ne najde takoj in povsod zagovornikov in privržcncev.