Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - I Gruppo
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
G o r 1 z i a , Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177
- PODUREDNIŠTVO:
T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603
Polletna naročnina..............L	1.250
Letna naročnina.................L	2.500
Letna inozemstvo................L	3.500
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
i
Wi
Leto XVIII. - Štev. 12 (890)
Gorica - četrtek, 24. marca 1966 • Trst
Posamezna številka L 50
Desni in levi katolicizem Sveti oče pri Saragatu
Tu in tam naletimo v časooisih in re- bistveno drucačnn vsebino. Zakon nnr. ie	^
Tu in tam naletimo v časopisih in revijah na besede »desni in levi katolicizem« ali »desni in levi katoličani«. Posebno komunisti in njihovi sopotniki te besede radi uporabljajo, očividno z namenom, da bi zanesli v katoliške vrste, zlasti med študirajočo mladino, idejno zmedo, dvome ali zaskrbljenost nad bodočnostjo naše vere.
Tudi v nekaterih slovenskih zamejskih Publikacijah je najti pohvalne članke o levem katolicizmu ter napade na desnega. Ali torej res obstaja dvojni katolicizem in temu dosledno tudi dvojni katoličani?
STALIŠČE KOMUNISTOV
Za komuniste je levi katolicizem tisti katolicizem, ki jim daje, če že ne v vsem, Pa na splošno prav, in sprejema marksi-stično-leninistične nauke glede vsega človeškega, zlasti pa družbenega življenja. Komunisti bi radi take katoličane prepričali, da komunisti vere ne preganjajo, da so do nje strpni, še več, da si želijo sodelovanja tudi na cerkvenem področju.
Za desni katolicizem seveda komunizem ne najde prijaznih besed. Desni katoličani da so konservativni, ozkega gledanja na sodobne probleme in nedostopni za dialog. In kaj jih dela take? Brezkompromisno odklanjajo komunistične nauke o socialnem življenju, zahtevajo za vernike in sploh za vse državljane svobodo vesti, verskega in političnega izživljanja, pra-v>co do neoviranega združevanja, do rabe Osebne lastnine, zlasti pa se v verskih in rerkvenih zadevah nočejo za las podvreči komunističnim oblastem. Tipični predstavnik takih desnih katoličanov naj bi bil po komunističnih izjavah kard. Wy-*zynski na Poljskem, medtem pa ko naj bi leve katoličane poosebljal zlasti znani Prof. La Pira iz Florence ali pa morda tudi sedanji italijanski zunanji minister Panfani.
Po mnenju komunistov so levi katoličani napredni, »progresivni«, saj hočejo Cerkev modernizirali; o desnih pa ni, da bi govorili; nazadnjaški so in še popolnoma tičijo v fevdalnih sponah srednjega veka, držijo z bogataši, nočejo se prilagoditi novi stvarnosti, zato se upirajo konzoli rojstev, zagovarjajo politiko »imperialistov«, so proti miru in razorožitvi, sabotirajo napore Cerkve, da se priliči Zahtevam novega časa.
DVA KATOLICIZMA ALI EDEN SAM?
Na to besedno igračkanje komunistov *n njih sopotnikov o dvojnem katolicizmu te treba povedati jasno in odločno, da J® mogoč le en katolicizem, kakor obstaja *e ena katoliška Cerkev in ena katoliška vera z enim samim vodstvom in z enotnimi verskimi resnicami (dogmami) za Vse brez izjeme.
Katolicizma ni mogoče deliti na razne ^ele niti na razne smeri, torej ne na desnega in ne na levega, ne na zgornjega a'l spodnjega. Katolicizem je vedno samo ®den, nerazdeljiv in povsod enak. Vsako Primerjanje s profanimi (posvetnimi) Ustanovami je neprimerno, neutemeljeno, *®to tudi odvečno in nesmiselno. Katoli-ci*em ni nobena politična stranka, ki '•na lahko desno in levo krilo, ni nikak Parlament, kjer smo navajeni govoriti o *eWci In desnici, ni nobena modroslovna a'l sociološka šola z raznimi stališči.
Katolicizem je In ostaja samo vera, ki ^am jo je Bog po Kristusu razodel ter nam jo po katoliški Cerkvi zapoveduje Verovati. Katolicizem je božja ustanova
1,6 Pa delo človeških rok. Zato tudi člo-Vek ni prejel nobene pravice, da na tej Ustanovi spreminja to, kar je na njej Ožjega, večnega, nadčasovnega In zaradi ,e8a nedotakljivega.
Prav levi katolicizem pa bi bil rad tl-8,i' ki bi hotel Cerkev »modernizirati« s *e|n. da bi dal njenim resnicam drugo Vseblno in drug pomen kot so ga Imele ‘•'»slej.
Toda Bog bi prenehal biti Bog, če bi dovolil, da sme Cerkev resnice, ki jih je Qr* razodel, tako razlagati, da bi imele
V	enem času tako, v drugem času pa
bistveno drugačno vsebino. Zakon npr. je nerazdružljiv, čeprav je danes svet preplavljen z razporokami in bi mnogi »napredni« katoličani radi videli, da bi se Cerkev prilagodila tej »današnji stvarnosti«.
MOGOČA PA SO RAZLIČNA MNENJA
Ni pa s tem rečeno, da bi katoličani tako dolgo, dokler Cerkev ne odloči, ne smeli imeti svojih lastnih mnenj. Prav zadnji cerkveni zbor je dokazal, da je različnost pogledov med razpravljanjem mogoča in tudi čisto naravna, toda vsa ta razpravljanja niso nikdar prestopila okvira, ki ga je Bog zaupal Cerkvi s svojim razodetjem.
V	tem okviru je mogoče le eno stališče: ali smo ali nismo katoličani. Kdor sprejme vero in po njej živi, je katoličan, pa naj bo dober ali slab. Kdor pa stališča Cerkve ne sprejme in njene resnice v celoti ali delno zavrača, ni več katoličan.
Delitev katoličanov na leve in desne je nesmiselna, je komunistična iznajdba in zato za nas nesprejemljiva. Katoličan, ki npr. ne bi hotel dati delavcu pravične plače, ni desni katoličan, temveč slab katoličan in zato grešnik v božjih očeh.
Naša skupna skrb naj bi zato bila, da spadamo med dobre katoličane, to je take, ki izpolnjujejo vse božje in cerkvene zapovedi od prve do zadnje, ki spoštujejo papeške enciklike, tudi tiste s socialno vsebino kot sta npr. »Mati in učiteljica« ali »Mir na zemlji« ter jih skušajo v življenju uveljaviti, pa ne bo imel nihče več povoda govoriti o levem in desnem katolicizmu ali o levih in desnih katoličanih.	R.	Sm.
Na prvi spomladanski dan, ki je tudi večno mesto napolnil z bleščečim soncem, je sv. oče Pavel VI. izvršil svoj napovedani obisk pri predsedniku italijanske države Saragatu. Odkar so italijanske čete leta 1870 zasedle Rim in napravile konec papeški državi, se je do sedaj štirikrat zgodilo, da je kak papež obiskal Kvirinal, to je palačo, kjer so včasih prebivali papeži, po letu 1870 pa italijanski kralji in zadnji dve desetletji predsedniki italijanske republike.
Prvi od papežev, ki je zapustil Vatikan ter šel na Kvirinal, je bil sv. oče Pij XII. Bilo je to 28. decembra 1939. Namen njegovega obiska je bil vplivati na kralja Viktorja Emanuela III., da bi Mussolinija prepričal o neumestnosti vstopa Italije v vojno. Žal ni uspel in Italija je morala nato drago plačati svoje pajdašenje s Hitlerjem.
Minila je vojna, Pij XII. je že umrl in v vodstvu Cerkve ga je nasledil Janez XXIII. Prav na pragu svoje smrti je ta nepozabni papež obiskal 11. maja 1963 predsednika Segnija, da iz njegovih rok sprejme nagrado Balzan, ki mu jo je ustanova podelila v znak priznanja za njegova prizadevanja v korist miru med narodi.
11. januarja 1964 je bil papež Pavel VI. tisti, ki je znova prestopil prag Kvirinala. Bilo je to
Vse seje srečno končalo
V	sredo, 16. marca so Amerikancj začeli s poskusom, ki naj bi v vesoljstvu omogočil združitev kabine »Gemini 8« z raketo »Ageno«. Astronavta sta bila to pot David Scott in Neil Armstrong. Svoj palet sta pričela ob 16. uiri po srednjeevropskem času. Ob 22,20 sta iz svoje kabine zagledala raketo »Ageno« in se ji začela približevati. Dosegla sta jo ob 23,32, ko sta bila nad Indijskim oceanom. Počasi sta začela zmanjševati hitrost »Gemini 8«, da jo prilagodita braini »Agene«. Štirinajst minut po polnoči sita se nato »Gemini 8« in »Agena« združili, ko sta leteli nad Tihim oceanom v bližini pe-ruanskega glavnega mesta Lime. Vesoljska kabina je toiila tedaj na petem krogu okrog zemlje. Združitev se je izvedla v višini 290 km.
Raketi sta se združili brez slehernih težav in bili v začetku stabilni. Ko se je pa po načrtu »Gemini 8« obrnila za 90° in preverila svoj položaj, je prišlo do kratkega stika. Ta je povzročil naglo in nekontrolirano vrtenje obeh raket okrog njunih osi. Vesoljca sta bila že na robu svojih psihičnih moči. Prvo, kar sta storila, je bilo, da sta izklopila sistem za manevriranje na raketi »Ageni«, ki pa ni deloval. Končno sta sklenila ločiti raketi, kar bi se bilo drugače zgodilo šele naslednje jutro. Iz zemlje sta astronavta dobila ukaz, naj se takoj vrneta iz vesolja. Drugače je bilo določeno, da ostaneta Armstrong in Scott v vesolju tri dni.
Že ob 4,23 po srednjeevropskem času sta srečno pristala na Tihem oceanu. Vojna ladja »Mason« jih je nato pobrala in odplula z njima najprej na japonski otok Okinavvo, kasneje pa sta se vrnila v ZDA. Funkcionarji ameriškega centra za vesoljske polete so ugotovili, da kozmonavta nimata nobene krivde, če je prišlo do kratkega stika in da jima je treba dati vse priznanje, ker sta biila kos zelo nevarni situaciji. Z ugotovitvijo vzroka okvare je padla tudi bojazen, da bi bil ogrožen ameriški program človeka na luno. Naslednji polet iz serije »Gemini« je pa določen za mesec maj.
Tz vesolja sta se pretekli teden srečno
neposredno po romanju sv. očeta v Palestino in srečanju s carigrajskim patriarhom Atenagorom. Po dobrih dveh letih je isti papež smatral za primerno, da obisk ponovi. K temu ga je nagnilo prepričanje, da koncilski očetje mnogo dolgujejo italijanskim oblastem in italijanskemu narodu, ki je z izredno gostoljubnostjo ves čas koncilskih zasedanj sodelujočim napravil njihovo delo čim bolj lahko in uspešno. 2500 prelatov Cerkve je preživelo v Rimu 280 dni, se zbralo na 168 zasedanjih in izglasovalo 16 koncilskih dokumentov.
Nekaj dni pred obiskom je prejel predsednik Saragat od papeža najvišje odlikovanje Kristusovega reda. »Civilta Cattolica« je s tem v zvezi zapisala, da če so postali zadnje čase odnosi med italijansko državo in Cerkvijo tako prisrčni, prihaja to od novega ozračja svobode in demokracije, ki si ga je znal italijanski narod po zadnji vojni ustvariti, predsedniki države pa znali nad njim vneto bedeti. Dejansko, kjer je svoboda, tam se Cerkev vedno dobro počuti. In prav republikanska Italija je Cerkvi v svoji ustavi zagotovila svobodo delovanja in zaščitila njeno neodvisnost od svetnih sil. Zgodovina je pokazala, da je Cerkev potem, ko je zgubila svojo svetno oblast, hitro začela rasti v svoji duhovni in moralni veličini. Dogodki med leti 1860-1870, ki so vznemirili vest premnogih italijanskih katoličanov, so se po preteku časov izkazali koristne za Cerkev, državi pa omogočili, da je dokončno uredila svoj odnos do papeštva.
Vse to vzdušje medsebojnega spoštovanja in sodelovanja je še posebej prišlo do izraza v govorih, ki sta jih najprej predsednik Saragat, nato pa papež Pavel VI. izrekla v ponedeljek v Kvirinalu.
SARAGATOV GOVOR
Najprej je omenil, da italijanski narod ni mogel ostati brezčuten ob takem dogodku, kot je iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
vrnila tudi sovjetska psa »Veterok« in »Ugoljok«, Potovala sta s satelitom »Ko-zmos 110« in prebila v vesolju 23 dni. Hranili so ju z živili, ki so jih neposredno dovajali v njun želodec. Psa sta zemljo obletela 330-krat in tako potolkla rekord višine in trajanja poleta, ki ju je postavil človek. Dosegla sta višino 904 km (človek 408 km). Psa bodo sedaj skrbno preiskali. Zdravnike zlasti zanima, kako vplivajo na organizem kozmični žarki v višini 900 km.
VOJSKA V INDONEZIJI Sl JE UTRDILA SVOJ POLOŽAJ
Sedaj je postalo jasno, da je indonezijski predsednik Sukarno Je še lutka v iro-kah vojakov, kajti general Suharto vlada mimo nje^a in se ne zmeni za njegove izjave, da je še vedno poglavar države. Vojaštvo je aretiralo tudi petnajst Sukar-novih ministrov, ki so bili znani zaradi svojih simpatij do kitajskih komunistov. Uradno poročilo pravi, da »jih je vojska vzela v svoje varstvo«. Tudi znani filo-komunist Subandrio se je moral odpovedati zunanjemu ministrstvu. Nasledil ga je Adam Malik.
Napetost v glavnem mestu Indonezije Džakarti je znatno popustila. Vojakov je na ulicah občutno manj kot prejšnje dni. General Suharto je odredil, naj se odpro univerze in vse šole, prosvetnim delavcem pa je naročil, naj študentom, ki so zamudili predavanja in pouk, omogočijo, da bodo nadomestili izgubljeno. Vojaki so trdno odločeni dati manj poudarka zunanji politiki ter se bolj posvetiti urejanju gospodarskega položaja, ki je silno kritičen. Nova vlada je izdala naredbo o znižanju cen nekaterih proizvodov osnovne potrošnje. Najbolj, in sicer za 10%, so bile znižane cene mila in jedilnega olja. Indonezijskim državljanom bo do nadaljnjega prepovedano potovati v inozemstvo. Samo službene osebe ali romarji v Meko bodo smeli zapustiti državo.
V Angliji bo letos svetovno nogometno
prvenstvo. Šestnajst moštev iz prav tako šestnajstih držav naj bi se borilo za zlati pokal Rimet, ki si ga je leta 1962 v Cilu že drugič zapovrstjo osvojila Brazilija. Pa zgleda, da bodo letos tekmovali za pokal, kj je bil te dni ukraden v Londonu in morda že tudi pretopljen.
Pokal	Rimet	je	bil vreden	dobrih 5
milijonov lir, zavarovan pa je bil za petkratno njegovo vrednost. Mednarodna nogometna zveza je pokal izročila angleški zvezi 7. januarja, ta ga je pa za nekaj dni posodila organizatorjem neke filatelistične	razstave, da je krasil	razstavne
prostore v »Central Hallu« v wesitminstr-ski palači. Zgleda pa, da so ga razstavljavci bolj slabo stražili, saj drugače se ne da razložiti, da ga je mogel spretni in drzni tat obenem v nedeljo, 20. t. m. med 11. in 12. uro dopoldne neopazno izmakniti.
Seveda se še	ne	ve, ali gre	za pravo
tatvino	ali pa	za	šalo, da bi	se pokal
nenadoma pojavil na samem tekmovanju. V Angliji se mnogi tej tatvini poredno smejejo, ne pa tako v Braziliji, kjer vsa javnost pokal obožuje in je vest o njegovem izginotju Brazilce zelo zaprepastila. Zanje je to nekaj nezaslišanega, kar pravi »božji rop«.
bil koncil, ki je poveličal ljubezen med narodi, poudaril enakost med rasami, se zavzel za versko strpnost in obsodil vsake vrste nasilje. Vse, kar si želi italijanski narod in kar njegovi predstavniki v parlamentu neprestano zasledujejo : mir v pravici, svobodi in neodvisnosti, vse to je dobilo na zadnjem koncilu svojo slovesno potrditev. Osnove italijanske ustave izvirajo iz krščanske morale, zato so v službi človeka in ga varujejo pred vsako zlorabo. Italija se je v zadnjih dvajsetih letih odločno oklenila svojega tradicionalnega poslanstva v korist miru med narodi in je istočasno našla ravnotežje med verskimi vrednotami in gorečo domovinsko ljubeznijo. Vse to je bilo mogoče predvsem zato, ker je ves ta čas Cerkev bila v službi človeštva, katerega del je tudi italijanski narod.
BESEDE SV. OČETA
Papež Pavel VI. je v začetku svojega govora povzel misel, ki jo je izrekel Saragat, da sloni italijanska ustava na krščanski morali. Nato je pa obrnil svojo misel na vzrok obiska. Omenil je slovesni začetek in zaključek koncila, ko je še posebej prišla do izraza gostoljubnost in pozornost italijanskega naroda in njegovih oblasti. Koncil je bil res izreden dogodek, mogočen in edinstven. Pri vsem svojem ogromnem delu pa je potekel brez incidentov, ovir ali nasprotovanj. Italijanski narod je dokazal svojo zrelost in to je dosegel brez dvoma tudi ob sedanjem sistemu medsebojnega SDOštovanja Cerkve in države ter ob priznavanju medsebojne suverenosti in izvajanju harmoničnega sožitja. Italija se je ob priliki koncila spet zavedla svojega duhovnega poslanstva, ki ga je v svoji zgodovini že tolikokrat vršila. Kar je sedaj potrebno, je izvajati koncilske odloke in z njimi tudi Italiji odpreti pot do pravice in napredka. Naj bi si italijanski narod v zvestobi do vere svojih očetov iskal svojo skupno blaginjo, uspešno rešil probleme, ki ga težijo ter postal cvetoča in moderna družabna skupnost. Pri tem pa sme biti gotov, da Cerkev ob tem naporu ne bo umanjkala, temveč ga podprla s svojim iskrenim ter lojalnim sodelovanjem.
Stoletnica priključitve
Predsednik italijanske republike Sara-£at je pričel v torek, 22. t. m. z obiski tistih pokrajin Benečije, ki so se pred sto leti s plebiscitom izrekle za Italijo. Otvoritvena svečanost je bila v Benetkah. Poleg predsednika republike se je je udeležil tudi predsednik vlade Aldo Moro. Svečanost ob stoletnici se je izvršila v doževi palači.
Zadnji je spregovoril Saragat o pomenu in vrednosti italijanskega preporoda. Dejal je, da je bil ta preporod prepojen težnje po svobodi: svobodi pred tujcem in svobodi pred državnim absolutizmom in policijskim nasiljem, šlo je za dve plati istega vprašanja: svoboda za ljudstvo in svoboda za posameznika. Tedanji italijanski patriotizem se je bistveno razlikoval od kasnejšega nestrpnega nacionalizma, kateremu je bila zamisel domovine istočasno zanikanje spoštovanje drugih narodov in ki si je ustvaril lestvico raznih ljudstev, si izmišljeval mite o izbranem narodu ter vodil k nasilju in zatiranju.
Velik uspeh za Slovence v deželnem svetu
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI UmrlježapnitiiOiejivasi
Kazenske določbe za tiste, ki sramotijo slovensko narodno manjšino
Slovenska narodna manjšina v Italiji je dosegla doslej morda največji načelni in dejanski uspeh z odobritvijo zakonskega osnutka o zaščiti narodnih in jezikovnih manjšin, ki ga je predložil v deželnem svetu svetovalec Slovenske skupnosti dr. Jože Škerk. Če bo odobreni zakonski osnutek potrjen v rimskem parlamentu — in to lahko po izrecnih izjavah ministrskega predsednika Mora med obiskom v Beogradu pričakujemo — bo v Italiji kaznivo sramotenje vseh narodnih manjšin. Slovenska skupnost je torej dosegna nekaj, česar niso mogli doseči niti Južni Tiralici. In spet se je zgodilo, da so morali v deželnem svetu .posvetiti več sej slovenski narodni manjšini, o njej govoriti in razpravljati.
Po dosedanjih zakonih je kaznovan samo tisti, ki žali italijanski narod. Če žali Slovence, se mu ne more nič zgoditi. Po novem zakonskem osnutku b; mora! biti kaznovan tudi tisti, ki »žali izročila, jezik in kulturo narodnih manjšin« in »kdor javno Hujska k narodni nestrpnosti in sovraštvu«.
Naši nasprotniki in prijatelji
Dasi so za zakonski osnutek dr. Škerka glasovale v deželnem svetu vse skupine razen liberalne in misovske, je tireba poudariti, da so ga res vneto zagovarjali krščansko demokratski svetovalci Ginaldi, Stopper in Ramani. Liberalci so še enkrat pokazali svoje neliberalno stališče do Slovencev v starem duhu masonskega liberalnega nacionalizma, misovci pa so šli za liberalno zastavo in se v domotožnem spominu na nekdanje liktorsko zatiranje Slovencev sklicevali na nevzdržno pravno dlakocepstvo ter med drugim zanikali, da bi bili Slovenci v Italiji narodna manjšina.
Slovenci smo narodna manjšina
Za nas ni važna samo odobritev zakonskega osnutka dr. Škerka. Prav toliko so važne nekatere zelo značilne načelne izjave o Slovencih med razpravo v deželnem svetu. Važen je tudi govor dr. Škerka, ko v zgoščeni obliki navaja, kaj Slovenci hočemo in želimo.
Krščansko demokratski govorniki so priznali in dokazovali, da smo Slovenci v Italiji narodna manjšina, kateri je treba na temelju italijanske ustave, naravnega prava in krščanskih načel dati ustrezne pravice in jo zaščititi, da bo lahko obstajala, se razvijala in krepila. Če pomislimo, kako je bilo še pred leti, je to priznanje izreden napredek, ki smo ga dosegli s svojo žilavostjo in vztrajnostjo, pa tudi i- razumevanjem tistih italijanskih krogov, ki so se zavedli svoje odgovornosti do slovenske narodne manjšine. Odobren.; zakonski osnutek je šele začetek ter mora nadaljevati pot v Rim. Načela, ki so jih navedli svetovalci Ginaldi, Stopper, Ramani in drugi pa so ključ, ki odpira široke možnosti za bodočnost, če naj beseda postane meso.
Govor dr. škerka
Govor, s katerim je dr. škerk utemeljeval svoj predlog ter pobijal ugovore nasprotnikov, je za obseg našega lista predolg, da bi ga objavili v celoti. Iz njega bomo posneli le nekaj važnih misli.
Dežela Furlanija-Julijska krajina je bila ustanovljena in je dobila posebni statut zato, ker žsivi tu strnjena slovenska skupnost, ki je prepričevalno dokazala svojo življenjsko silo. Kazenske določbe za zaščito narodnih manjšin so potrebne, ker določene skupine nočejo živeti v miru z njimi, jih ne spoštujejo, ampak so še pred kratkim z demonstracijami žalile Slovence, hujskale k narodni nestrpnosti in sovraštvu ter napadale Slovence in njihovo imovino. Če nočemo zamenjavati pojma država z narodom, če priznamo, da smo Slovenci v Italiji italijanski državljani, a ne italijanske, ampak slovenske narodnosti, če upoštevamo, da ustava predvideva zaščito jezikovnih manjšin, potem je treba priznati, da so za to zaščito nujna posebna zakonska določila, ker jih ustava ne vsebuje.
Temeljne točke slovenske politike
Upamo, je nadaljeval dr. škerk, da bo spoštovanje pravic Slovencev, ohranitev njihovega narodnostnega značaja ter kulturnih in gospodarskih pridobiten,' v duhu razumevanja in sodelovanja .prispevalo k povrnitvi zaupanja in pomirjanju duhov. Če bo deželni svet glasoval za zakonski osnutek, ki sem ga predložil, bo priznal obstoj slovenske narodne manjšine.
Svetovalec Slovenske skupnosti je nato poudaril, kako so svetovalci Ginaldi, Stopper in Ramani navedli zelo tehtne in važne razloge pravnega, političnega in splošnega značaja, sklicujoč se na naravne pravice človeka in krščanski socialni nauk. S tem so izpričali hotenje po spoštovanju narodnih manjšin. Njihovo priznanje, ki ga je treba pohvaliti, ne izhaja iz taktičnih političnih potreb, ampak . iz načelnega prepričanja, da je slovenska narodna manjšina sama po sebi vrednota, kateri je treba priznati vse odgovarjajoče znake, to je pravico do obstoja, do razvoja in do občevanja z drugimi narodi, zlasti z italijanskim in matičnim narodom, kar je tudi smisel božične poslanice Pija XII. v letu .1942.
Iz te podlage, je Tekel dr. Škerk, mora izhajati politika do slovenske narodne manjšine ne samo glede predloženega zakonskega osnutka, ampak tudi v sklopu oiniteljev, ki določajo njen obstoj, njene odnose z italijansko večino in njeno vživetje v življenje republike.
Subjekt v politiki — znak naše samobitnosti
Kar bom zdaj povedal, je poudaril svetovalec Slovenske skupnosti, je posledica omenjenih važnih in pravičnih načel, ki vodijo do razčiščenja in morda do začetka nove dobe v odnosih med italijanskim in slovenskim prebivalstvom.
V italijanski politični stvarnosti se izvaja vladanje in upravljanje javnih zadev preko političnih strank, ki so znak samobitnosti italijanskega naroda ter izraz njegovega političnega hotenja v svobodni in demokratični družbi.
Isto načelo velja za Slovence. Slovenski manjšini v Italiji je treba priznati, da je subjekt in ne objekt tudi v političnem življenju, ki odloča o njenem obstoju ter ohranitvi. Le kot politični subjekt lahko manjšina izpriča svojo individualnost, to je svojo samobitnost. To pa predpostavlja, da imamo Slovenci lastno politično predstavništvo, kar je možno le preko slovenskih političnih organizacij, to je strank.
Proti izolaciji in za dialog
Mora pa biti jasno, je nadaljeval dr. Škerk, da se Slovenci ne moremo in nočemo izolirati, to je zapreti se v jalovo in dušljivo lupino. Preko svojega političnega predstavništva žalimo tesno občevati s kvalificiranimi predstavniki italijanske narodne večine. Slovenska narodna manjšina bo — se razume samo po sebi — tem bolj lojalna in zvesta, čim bolj ji bodo priznane njene naravne pravice in čim bolj bo zaščitena.
V tako razvedrenem ozračju bodo odstranjene razne ovire in stare zamere, ne bo več sumničenj in nezaupanja. Lahko se bodo odprla vrata za tvorne in plodne odnose na vseh področjih, pa tudi za varno in mirno življenje prebivalstva v naših krajih na vzhodni meji države, je zaključil dr. Škerk.
V čem je uspeh Slovenske skupnosti?
Ako bodo med to razpravo izpovedana načela krščansko demokratskih svetovalcev temelj bodoče politike do Slovencev, je Slovenska skupnost , dosegla več kot zakonski osnutek o zaščitnih kazenskih določbah. Dosegla je, da Krščanska demokracija (Ramani!) odklanja sleherno misel na tiho asimilacijo Slovencev' ter priznava slovenski narodni manjšini pravico do lastnega političnega predstavništva in lastne politične organizacije. To je vse kaj drugega in več (naj nam prizadeti oprostijo, gre le za ugotovitev dejstva, ne za napad) od stališča Italijanske komunistične partije ter Italijanske socialistične stranke, ki Slovence vsrkujeta (absorbirata) ter počasi morda nehote asimilirata. V njunem okviru Slovence zastopajo in predstavljajo italijanska vodstva, tako da v njih Slovenci niso več subjekt, temveč objekt politike z izgubo lastne slovenske individualnosti ali samobitnosti.
Slovenska skupnost je torej dosegla v deželnem svetu res velik uspeh, ki pomeni važen mejnik v boju za uveljavitev naših pravic. Slovenski skupnosti in svetovalcu dr. Škerku gre pohvala in zahvala za ta dosežek.
3. N.
Novi Slovenski dom v Torontu
Končno so se uresničile želje in načrti, da so kanadski Slovenci v Torontu dobili svoj Slovenski dem. Z negotovostjo se je o tem pričelo misliti že pred leti, pregledovalo vse možnosti in pogoje, iskalo primernega poslopja, ki bi odgovarjalo potrebam, dokler ni vse to dozorelo v končni sklep, da se Slovenski dom kupi. Prvi tisočaki so billi nabrani v obliki delnic in po daljšem iskanju in ogledovanju različnih stavb po mestu, se je kupilo posfopje v vzhodnem delu mesta na Pape Avenue. Cena je 'bila primerna, velikost prostorov zadovoljiva in tudi stavba sama masivno grajena in v zelo dobrem stanju. Tako je prišlo do podpisa pogodbe.
Ustvariti dom, da je prijetno domač, topel in vabljiv, pa je treba več kot imeti samo prostore. Treba je pridnih rok, da ^lomu vse to dajo, da iz surovih sten iztisnejo toploto in ono domačnost in privlačnost, kj veliko družino znova in znova vabi v svoj objem. Ljudje, ki so pod vodstvom zidarskega mojstra in stavbenika ter sedanjega predsednika Doma g. Lojzeta Dolenca tako vneto delali pri ohnovi prostorov, so vse to v polni meri dosegli. Dom je okusno in moderno opremljen in bo odslej naprej ponos vsakega člana velike slovenske družine.
Prve prireditve v novem Domu so pokazale, .da se torontski Slovenci vse bolj in bolj zavedajo, da so kot narodna skupina, poleg obeh cerkva, ki so jih zgradili, potrebovali tudi tak skupen Slovenski dom. Zavedajo se, da jim bo Slovenski dom dal močnejši narodni značaj in večji občutek narodne pripadnosti. Dal jim bo večje možnosti udejstvovanja v narodnem življenju, ki je potrebno za ohranjevanje slovenskih izročil. Dom bo igral važno vlogo pri spojitvi starih, novih in najnovejših vseljencev ter s tem budil večjo slovensko zavest in družabnost, kar bo v veliki meri pomagalo do boljših odnosov' med Slovenci v Torontu. Slovenski dom bo spomenik živemu slovenstvu na tujih tleh, v katerem je vklesana vsa trdoživost slovenskega rodu v zdomstvu.
Ob veselem dogodku odprtja Slovenskega doma v Torontu, ki je bil blagoslovljen 29. januarja 1966, smo lahko ponosni vsi Slovenci v zamejstvu. Vsak v svojem delu sveta skušamo ohranjevati jezik svojih mater in izročila naših prednikov. Uspeh Slovencev, bodisi na Koroškem ali na Primorskem, v Nemčiji ali Franciji, v Belgiji, Holandiji, Angliji ali v Argentini, v USA ali Avstraliji nas mora napolniti z zadovoljstvom, ker so taki uspeh; naše skupno zmagoslavje. Povsod nas veže kri, ki se je pretakala iz roda v rod, iz stoletja v stoletje, da smo se ohranili do današnjih dni. V tem je moč vsakega rodu, v tem bo moč rodov, ki pridejo za nami. Za temelj pa imamo vero svojih očetov, bogato srčno in narodno kulturo, dela naših političnih in narodnih buditeljev, vrsto mož in žena, k; so trpeli in umirali ter s svojo krvjo pojili zemljo
za novo rast. Vse to nam je skupno in ustvarja harmonijo mišljenja, brez katerega bi .postalo narodno življenje nemogoče.	Otmar	Mauser
Slovenci v Torontu gradijo
V februarju je bilo blagoslovljeno in otvorjeno novo župnijsko poslopje pr; Mariji Pomagaj. Dvonadstropno župnišče se drži cerkve. V drugem nadstropju je stanovanje za duhovščino, v prvem ' so župnijske pisarne, zakristija in krstilnica, v pritličju pa dvorana in prostori za slovensko šalo.
V vzhodnem delu Toronta si je pa oskrbelo Društvo Slovencev svojo novo dvorano in društvene prostore. O njega odprtju poročamo posebej.
Sv. Višarje za praznik sv. Jožefa
Na Višarjah imajo smučarji še sedaj, ko je po dolinah sneg že zdavnaj skopnel, svoja mala nebesa. Tereni so prekrasni, na njih dve vlečnici za smuči pa še žičnica iz Ovčje vasi. Snega je še za pol metra, na zametenih krajih pa sega tudi v višino več metrov. Od zgornjega hotela do svetišča je pot bolj gaz kot pa ude-lana steza. Zlasti po stopnicah od župnišča do zakristije se brez gojzarjev le težko pride, ker je precej zmrzali na njih.
Smučarjev se vsako nedeljo in praznik nabere za kar krepko naselje. Spodnji hotel pri vzpenjači ima sto sob, pa je vso zimo zaseden. Edini mesec, ko se število turistov zmanjša, je maj, ko začne zginjati sneg na Višarjah, istočasno pa se priroda šele zbuja k bližajoči spomladi. Avtomobili so od vsepovsod, največ pa seveda iz Trsta, Vidma in Gorice. Ne manjka pa tudi Avstrijcev iz bližnje Koroške.
Praznik sv. Jožefa je bil poln sonca, res dan, ki ga je naredil Gos,pod. Diven je bil pogled na zasnežene vršace, ki v polkrogu ovijajo višarsko svetišče. Nabojs, Montaž, Viš in Lovci, v ozadju pa Mangart, vs; ti gorskj velikan; so tisti dan pel; hvalnico svojemu božjemu arhitektu.
Dasi ;ma požrtvovalni g. župnik iz Žabnic dovolj dela že v svoji fari, ko opravi ob nedeljah in praznikih po dve sv. maši, redno pohiti še na Višarje, kjer je ob 12. uri tretja služba božja. Na praznik sv. Jožefa pa je to mašo opravil g. Jože Peterlin. Skupaj z žabniškim mežnarjem Jožetom (ki je imel 15 bratov, od katerih jih osem še živi), sta odzvonila vabilo. Kmalu se je v cerkvi nabralo okrog 50 smučarjev. Nekaj je bilo Slovencev', še več pa Italijanov in Avstrijcev. Naravno zato, da so poslušali bogoslužje božje besede vsak v svojem jeziku. Poskrbljeno je tudi za telesno okrepčilo. Ob sobotah in nedeljah delujeta na Višarjah dva slovenska »hotela«: pod župniščem okusno urejen bar g. Salvatoreja, bivšega gojenca slovenskega Alojzijevišča v Gorici, za cerkvijo pa prijazno gostišče pri Mešnikovih.
življenja
Pet milijonov dolarjev pomoči
Ameriški škofje so sklenili, da bodo v tekočem letu zbrali vsaj 5 milijonov dolarjev pomoči, k; jih bodo razdelili katoliškim dobrodelnim ustanovam.
Maks Peloza je postal doktor iz cerkvene zgodovine
Hrvatski duhovnik Maks Peloza, rodom iz reške škofije, je 26. februarja doktoriral na papeški univerzi Gregoriani v Rimu, potem ko je uspešno branil svojo doktorsko disertacijo »Preporod dominikanskega reda v Dalmaciji in Dubrovniku po času propadanja pod jožefinizmom«.
V	njej je novi doktor prikazal cerkvene razmere v Dalmaciji v prvi polovic; 19. stoletja ter položaj dominikanskega reda, ki se je prav v 19. stoletju notranje okrepil in prerodil.
Dr. Maks Peloza je svoje bogoslovne študije naredil v Ljubljani in v Zagrebu, kjer ga je pokojni kardinal Stepinac leta 1944 posvetil v duhovnika. V zadnjih mesecih vojne je storil veliko dobrega za tiste, ki so bili po ječah ali kazenskih taboriščih. Premnoge je pripravil na smrt, premnogim je prenesel pošto, -namenjeno svojcem in premnogim nudil duhovno in materialno pomoč. Ljudje so ga na splošno klical; pater ali gospod Maks.
Po vojni je bil dalj časa profesor zgodovine in podravnatelj škofijske gimnazije v Pazinu v Istri, dokler ga splitski škof dr. Bonifačič ni poslal leta 1951 v Rim, da se tam izpopolni v teološkem študiju.
Dr. Maks Peloza pozna dobro tudi Gorico, saj se je nekaj časa zdravil v našem mestu. K doktoratu mu zato tudi mi izrekamo iskrene čestitke!
V	petek, 18. marca zjutraj ob eni uri je preminul v Ovčj; vasi 894etni tamošnji župnik Janez Gujon, starosta duhovnikov videmske škofije in eden značilnih osebnosti slovenske duhovščine iz naše Benečije.
Pred vojno je pasel duše po Beneški Sloveniji, kjer je zlasti v štoblanku zapustil trajen spomin. Tam je tudi prejel posebno priznanje: zlato medaljo za naj-vzornejš; pouk.
Po prvi svetovni vojn; ga najdemo najprej v Ažli, kjer je uspešno organiziral mladinske krožke, leta 1936 pa je prišel v Ovčjo vas v Kanalski dolini, k; je bila takrat izrazito slovensko naselje. Hitler-janska propaganda je po letu 1939 premotila večino naših ljudi, da so optirali za Nemčijo in zapustili zemljo svojih očetov. Slovenska molitev je izginila iz cerkve, kmetije so pokupili Fuirlani, Ovčja vas je zgubila slovensko dušo. Nekaj slovenskih družin je pa le ostalo in prav slovenske priletne žene so bile tiste, ki so za župnika Gujona skrbele v zadnjih tednih njegove bolezni.
Čeprav je bil pogreb na dan nedelje, je vendar prišlo pospremit svojega duhovnega sobrata na zadnj; pot; kar 24 duhovnikov. Polovica jih je bilo njegovih so-rojakov iz Slovenske Benečije. Pogrebno sv. mašo je opravil trbiški dekan, asistirala pa sta sosedna župnika iz Zabnifc in Ukev. Sv. maša je bila v latinščini, berilo in evangelij pa v slovenskem in italijanskem jeziku. Pogreba se je praktično udeležila vsa Ovčja vas, mnogo ljudi, pa je prihitelo tudi iz Ukev in Žabnic.
Svoj zadnji dom je dobil župnik Gujon na pokopališču ob oerkv; na isti strani, kjer so leta 1868 pokopali tedanjega župnika Ovčje vasi Jurija Prešerna, ki je bil brat slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna.
Reš; svojo dušo! Ta pozlačeni napis na starem misijonskem križu, ki ga je dal rajni g. župnik prestaviti iz cerkve na cerkveni ziid ob pokopališču, je bil za njega spomin in opomin obenem. Naj bo tudi za nas, on pa naj v miru počiva!
S P
R T
Sv. oče o bližnjem obisku anglikanskega nadškofa
Preteklo nedeljo je sv. oče kot navadno opoldne nagovoril vernike, zbrane na trgu sv. Petra, potem ko je z njimi zmolil »Angel Gospodov«. Omenil jim je, da bo ta teden zanj osebno kakor tudi za vso Cerkev zelo važen, kajti najprej bo obiskal predsednika italijanske države Sara-gata na Kvirinalu, v sredo, 23. t. m. pa sprejel primasa anglikanske Cerkve kan-terburyjskega nadškofa dr. Ramseva. O tem obisku je dejal sledeče: »Jasno je, da prihod dr. Ramseya še ne pomeni zedinjenja z anglikansko Cerkvijo, je pa brez dvoma pot k tej edinosti in izraz našega medsebojnega spoštovanja in prijateljstva. Vse to nas zato napolnjuje z ginjenostjo in srečo. Molimo, da bo Gospod .vsem kristjanom naklonil tisto edinost, ki jo je on tako priporočal!«
Anglija in Avstralija podpirata krščanske šole
Angleški parlament je sklenil, da poviša za 59o prispevek verskim šolam. Za povišanje so prosili predstavniki katoliške in anglikanske Cerkve.
Tudi avstralska vlada je spremenila svoje zadržanje do privatnih šol, ki so večinoma katoliške. Sklenila je, da bo podeljevala dolgoročna brezobrestna posojila za gradnjo stavb, ki bodo služile za privatne šole.
Tridesetletnica prvega skoka nad sto metrov
Pred tridesetimi leti je prvič v zgodovini smuških skokov človek preletel več kot sto metrov'. Zgodilo se je to na planiški skakalnici pod Jalovcem blizu Kranjske gore, kjer je na dan sv. Jožefa avstrijski smučar Josef Bradi pristal na 101 m.
Svetovna smučarska zveza, v kateri so bili v večini Skandinavci, je kasneje prireditve v Planici prepovedala, češ da ogrožajo življenje tekmovalcev. V resnici pa je šlo za zavist, ker je bila Jugoslavija tista, kateri je prvi uspelo postavit; tako mamutsko skakalnico. Šele, ko so po zadnj,; vojni tudi v Nemčiji in Avstriji prišli do novih skakalnic (Oberstdorf in Kulm), 'ki dopuščajo skoke nad sto metrov, je zveza popustila, toda skoke so preimenovali v smuške polete. Uradni svetovni rekord ima Nemec Peter Lesser (145 m), prav te dni pa je Norvežan Bjorn VVirkola dosegel v Vikersundu celo razdaljo 145 in pol metra.
Letos bodo uradni smuški poleti na novo preurejeni 135-metrsk; skakalnici v Planici od 25. do 27. t. m. Pokroviteljstvo je prevzel sam predsednik Jugoslavije Tito. Snega je v Planici še dovolj. Vsekakor se bo letos zbrala v Planici razen Japoncev vsa svetovna smučarska elita-Svojo udeležbo so zagotovili Avstrijci’ Nemci, Francozi, Italijani, Finci, Norvežani, Rusi, Švicarji in Severnoameričani-Seveda ne bo manjkalo tudi Slovencev-Eden izmed njih, Šlibar, je pred leti v Oberstdorfu celo postaa"il nov svetovni rekord z razdaljo 141 m.
Ponudba iz Buenos Airesa
Ljubljanski nogometni klub »Olimpija* je prejel zanimivo ponudbo iz Buenos Airesa v Argentini. Z argentinsko državno reprezentanco naj b; odigral 23.,' 26. i'D 29. t. m. tri trening tekme. Vodstvo ba »Olimpija« bi prejelo za vsako tekm° 3000 USA-dolarjev, razen tega pa bi argentinska nogometna zveza plačala Ljuiv ljančanom vse stroške prevoza in bivanj3 tamkaj.
Žal pa klub »Olimpija« te laskave P0-nudbe n; mogel sprejeti. Zaradi državnega prvenstva (preteklo nedeljo je nastopih proti Hajduku v Splitu) je moral kakor že enkrat pozimi vabilo odkloniti.
K
isti
>ar
la
Rt;
te
lett
ie
K
tfa:
L
lak
vrt
»eg
Ho
sil
HI;
tn
sv.
i'«
D)
Hi
ob:
le
la
tii
Slovo od msgr. Škabarja
Komaj pred tremi tedni smo v našem Btu čestitali priljubljenemu msgr. Ška-iu ob njegovi 90jletnioi in mu želeli, t>i z božjo pomočjo vedro preživel še Rtaia leta svojega življenja. A božja vo-je bila drugačna. Dvajset dni po 90-^'ci ga je Bog poklical k sebi. Dokončal c zvesto delo v vinogradu Gospodovem.
Ko je ležal v torek, 22. marca na mr-^kem odru v barkovljanski cerkvi, so *e od njega poslovile številne množice mov, Tržačanov in drugih, ki so ®s?r. Škabarja -poznali in ga čislali.
Ležal je med svojimi ljudmi, katere je 'ljubil. Barkovljanske žene in dekleta Potrgale prve pomladne cvete v svojih ^vih in z njimi pokrile krsto priljiib-tetega duhovnika. Ob straneh so stali ^asni venci s slovensko trobojnico, ven-
dar
smo prepričani, da bi bilo preprosto
^je domačih ženic pokojnemu mon-s‘0iorju najbolj všeč. Nič ni bilo žaiost-■ Pri tem pogrebu; vse je izzvenelo kot ^SSočen slavospev Bogu, ki nam je dal ‘ko velikega moža.
Cerkev je bila že polna naših ljudi in '■ so prihajali novi in novi. Prišli so tor0 vsi itržaški duhovniki, naši kulturno, prišlo je zastopstvo iz Gorice, naša ^dina in predvsem naše preprosto barjansko in tržaško ljudstvo. Malo pred mašo je prispel sam tržaški g. nad-H ki je nato prisostvoval pogrebni in obredom ob krsti. Sveto maso je Pfoval domači kaplan g. Viljem Žerjal, ' je imel pri evangeliju zelo lep' govor j® navzočim prikazal, kaj je duhovnik ® kaj je smrt v očeh človeka, ki veruje f večno življenje.
^°mači cerkveni zbor je občuteno spremil sveto daritev s slovensko mašo za Tudi ostali mašni in pogrebni
tl K V E
RZASKE
NOVICE
V nedeljo, 27. marca bo
JUBILEJNO ROMANJE
v stolnico svetega Justa za slovenske vernike iz župnij
SV. ANTON NOVI, SV. IVAN in ROJAN.
Zbiranje na Montuzzi ob 17. uri, nato procesija v stolnico. Sv. mašo bo daroval ob 17,30 g. nadškof. Govoril bo msgr. dr. Lojze Škerl
Tedi so bili v slovenščini. Po sv. maši spregovoril še starosta tržaških duhov-
nov
msgr. Jakob Ukmar. Povedal je,
s tem izpolnjuje zadnjo željo pokoj-1 prijatelja msgr. Škabarja, ki ga je ^Prosil, naj mu govori še ob smrti, kakor ^ je govoril ob novi in zlati maši v isti ^ači barkovljanski cerkvi. Msgr. Uk-
mar je poudaril velike zasluge pokojnika na verskem, kulturnem in vzgojnem polju. Ljubil je svoje ljudstvo in se v ne* prestani daritvi zanj izčrpal do zadnjih moči.
Pogrebne svečanosti v cerkvi je zaključil dovršeno podan Miserere zbora J. Gallus. Nato se je razvil žalni sprevod, v katerem so pokojnika nosili njegovi sobrat-je, mimo šole in Martelančeve hiše, kjer je bil pokojni msgr. vedno priljubljen gost kot sorodnik, na domače pokopališče. Tu mu je zbor Gallus zapel v slovo še zadnjo pesem »Gozdič je že zelen«.
Vse okrog je cvetela pomlad. Daleč gori pod belimi kraškimi skalami je pogled iskal rojstni dom pokojnega msgr. Škabarja. Iz te preproste hiše je izšel mož, ki je dolga desetletja vodil naše ljudstvo in ga navduševal za najvišje ideale. Izbral si je zadnji počitek med svojimi ljudmi, kajti dobro je vedel, da nikjer ne bo tako sladko počival kot v domači zemlji. Zbogom, blagi katehet, Bog naj Vam bo bogat plačnik!
—zp
Mladika št. 2
Vsakdo, ki je to številko »Mladike« ’tel v roke, je je bil gotovo vesel. Je vsestranska in nudi toliko klenega ^nja, da jo je treba še in še prebirati, ^aj omenimo le nekatere sestavke! v°dnik »Sonce nad Vidmom« nas opo-^ri na problem, ki za kristjane ne bi Sttl®l obstajati: spoštovati jezik in vero drugega. Kako zori koncilska setev, 0 t0m nas seznani msgr. Janez Vodopi-Objavljena je nadalje novela Danila />vrečiča »Številka oseminosemdeset«, ki k biia nagrajena na nedavnem natečaju ^iia Trst A. Danilo Lovrečič se razvija Prijetnega in duhovitega pripovednika.
Potrjujejo tudi njegovi »Odstavki« v ^ številki. So kakor pik obada, ki za-»oli
dovoli šoile v slovenskem jeziku. Pri tem je šla slovenska levica po svoji poti, ki našemu šolstvu ni bila v korist.
Saša Rudolf je prispeval spis, kjer je prikazana osebnost Alda Mora, sedanjega italijanskega ministrskega predsednika. V »Naših razgledih« je govora o »Mostu« št. 8, o tržaškem radiu, o dveh predstavah v slovenskem tržaškem gledališču in o taboru slovenske zamejske mladine, 'ki bo to poletje na Tržaškem. »Pisma nam in vam« nas opozorijo na nekatere stvari med nami, ki dokazujejo, da je graditi mostove med nami laže na papirju kot v resnici. Zlasti je vredno prebrati pismo o dveh slovenskih kulturnih klubih v Trstu ter »Najnovejši kulturni dogodek«.
-jk
Odobritev raznih sklepov na tržaški občini
Na seji tržaškega občinskega sveta so sprejeli sklep o zgraditvi srednje šole na Proseku in nove šole v Grljanu in sklep o razširitvi lonjerske ceste pri železniškem nadvozu, odložili pa so sklep o razpisu natečaja za osnutek preureditve Rižarne v muzej odporniškega gibanja, ker je nastal glede tega spor z Združenjem arhitektov.
Tržaška občina je odločno nasprotna načrtu za zgraditev tovarn na Krasu. -Mnenja je, naj se raje razširi industrijsko prisanišče pri Orehu. Tega mnenja so tudi druge občine.
Glede pedagoške fakultete v Vidmu, ki je bila ustanovljena brez posveta s tržaško občino, je župan dr. Franzil dejal, da občina ne bo nasprotovala tej ustanb-vitvi, če ne bo to storjeno na škodo Trsta. Tudi akademski senat v Trstu se je izrekel za ustanovitev vzporedne fakultete v Vidmu. Ne bo pa omenjeni akademski senat nikdar pristal na to, da bi se nekatere fakultete odcepile od tržaške univerze in bi se jih premestilo v druga središča dežele Furlandja-Julijska krajina.
Slovenska lista »Adria« na univerzi
Bliža se čas volitev na univerzi. Zaradi tega je odbor slovenske liste »Adria« sklical sestanek akademikov, da se pripravijo na nove volitve. Sestanka se je udeležilo zadovoljivo število študentov, ki so po zanimivi diskusiji izvolili novi pripravljalni odbor, ki ga sestavljajo: Dolhar Miran, Mezgec Karel, Matejka Peterlin, Matjaž Schart in Igor Tuta.
Blagovni promet v Trstu narašča
• Statistični urad tržaške trgovinske zbornice je te dni objavil, da se je pretekli mesec povečal blagovni promet po morju, železnici in cesti.
Dovoz po morju je znašal 372.528 ton, odvoz pa 114.520 ton. Železniški promet izkazuje dovoz blaga 61.207 ton, odvoz pa 91.873 ton (lani 45.085 oz. 56.248 ton). Bla-
govni promet s tovornjaki je v letošnjem februarju dosegel 139.720 ton, od tega 16,932 ton v dovozu in 11.411 v odvozu.
Celokupni obojesmerni promet v januarju in februarju je znašal letos v tržaški luki 938.651 ton proti lanskim 835.472 tonam.
Cvetoča katoliška univerza
Katoliška univerza v Louvainu v Belgiji ima letos 20.000 slušateljev. To je doslej najvišja številka, ki jo je omenjena univerza v svojem obstoju kdaj dpsegla.
Ukve so prijazna slovenska koroška vas pod zelenim Ojsternikom. Samo čez ukvansko planino je treba iti, pa si v Ziljski dolini. Od 131 hiš je večina prenovljenih, tako da daje naselje prav svež vtis in postaja vedno boij privlačno za letoviščarje.
Domači župnik g. Caharija Zuccaglia, beneški Slovenec, je izrabil zadnja dva praznična dneva, da je pripravil svojim vernikom velikonočno duhovno obnovo za vreden prejem siv. zakramentov. Govornika je našel kar v sosednjih Žafonicah, kjer je g. Jože Peterlin iz Gorice duhovno pripravljal tamošnje župljane na praznik sv. Jožefa in jim govoril o sklepih koncila. Zvečer, na praznik sv. Jožefa so se Ukvani najprej spovedali, naslednje nedeljsko jutro pa v velikem številu pre-jeli sv. obhajilo.
Prvotna cerkev je iz 12. stoletja. Sedaj farani potrpežljivo čakajo novih orgel.
Iz njihovega petja se lepo odraža mehka koroška melodija. Kdor prvič vstopi v lično cerkev, pa žal ne bo odkril, da so Ukve v pretežni večini slovenska vas. Velik napis na vratih: »Chiudete la porta« in: »Bitte, die Tur schliessen« da obiskovalcu vtis, da so v Ukvah le Nemci in Italijani. Verjetno meni g- župnik, da Slovenci tega opozorila ne potrebujejo. Ali so tako disciplinirani, da vrata vedno za sabo zapro ali pa se le-ta za njimi vedno sama zapirajo.
RADIO
TRST A
Kh
1 tam, kjer bi nekateri hoteli, da se ne bi zadelo. b'ranc Jeza se dotakne krize slovenstva
po-
* ^anku »Problem sivo-bode«. Pravilno
^' da nova slovenščina ni nič drugega ak°r odraz totalitarnega režima, ki vla-a v domovini. Slovenstvu je potrebna le Sv°boda in v svobodi bo v polni meri ^'vela tudi njegova kultura.
^rav zanimiv - je opis naše obale od ^jana mimo Devina do Timave pod ^tavom »Kraški sprehodi«. Nadaljujeta spisa »Nekaj dni po Afriki« in »Zgodna slovenskega šolstva«. To pet je jj^sana borba Slovencev, da jim Zavez-*a vojaška uprava v samem Trstu
KEROZEN - NAFTA - DRVA - PREMOG
TVRDKA
ovrsefe
KEROZEN »TOTALDOMO« VAM ZA TRST IN OKOLICO DOSTAVIMO NA DOM VEDNO TEKOM DNEVA
TRST - DONIJO 38 - Tel. 99-331
Spored od 27. marca do 2. aprila 1966
Nedelja: 8.30 Kmetijska oddaja. — 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu. — 10.15 Od nedelje do nedelje na našem ivalu. — 11.15 Oddaja za najmlajše: »Prigode Hucklaberryja Finna«. Dramatiziran mladinski roman pisatelja Marka Twaina. Četrti del. — 12.00 Nabožne pesmi. — 12.15 Vera in naš čas. — 15.30 »Ljubezenska pisma«, drama v treh dejanjih. — 18.30 Kino, včeraj in danes. — 19.00 Dve sto let valčkov: F. Chopin: Veliki valček ter P. I. Cajkovskij: Valček iz Serenade za godala. J. Strauss jr.: Pomladni zvoki. — 19.15 Nedeljski vestnik. — 20.30 Iz slovenske folklore: Lelja Rehar: »Zima je finala«. V starih časih. — 22.10 Cerkvena in nabožna dela italijanskih skladateljev. A. Lotti: »Dies irae« za soliste, zbor in orkester.
Ponedeljek: 11.35 Radio za šole (za srednjo šolo). Ponovitev ob 17,25. — 12.15 Brali sm0 za vas. — 18.00 Ne vse, toda o vsem. — 18.30 Francoske simfonične skladbe iz prejšnjega stoletja. — 19.00 Poglavja iz zgodovine slovenske književnosti: Vinko Beličič: »Tavčarjev vrhunec v "Cvetju 'V jeseni” in v "Visoški kroniki”«. — 19.30 Postni govori: msgr. Jože Jamnik: »Ubogljivost«. — 21.00 G. Donizetti: »Lucia di Lammermoor«, opera v treh dejanjih.
Torek: 12.00 Iz slovenske folklore: Lelja Rehar: »Zima je finila«. — 17.20 Italijanščina po radiu: Osnovni tečaj: 33. lekcija.
— 18.30 Koncertisti naše dežele: Pianist Gabrijel Devetak. — 18.50 Paul \Vhiteman in njegov orkester Charleston. — Plošče za vas, quiz oddaja. — 21.00 Pregled slovenske dramatike. 17. oddaja. Socialna drama Etbina Kristana in Adolfa Robide. Odlomki iz del: »Volja«, »Kato Vranko-vič« in »Kraljevanje« Etbina Kristana ter »Vampir« Adolfa Robide. — 22.55 Nova glasba. Posnetki iz 17. festivala sodobne glasbe v Benetkah.
Sreda: 11.35 Radio za šole (za prvo stopnjo osnovnih šol). Ponovitev ob 17,25.
— 12.15 Pomenek s posluša vkami. — 18.00 Ne vse, toda o vsem. — 18.30 Klavirska
glasba. — 19.15 Higiena in zdravje. — 20.35 Kulturni odmevi - dejstva in ljudje v deželi. — 21.00 Simfonični koncert orkestra italijanske radiotelevizije iz Turina.
V odmoru (približno ob 21.35) Knjižne novosti: Franc Jeza: »Luigi Malerba in njegova knjiga "U serpen,te”«.
Četrtek: 12.15 Znanost in tehnika. — 17.20 Italijanščina po radiu: Osnovni tečaj : 34. lekcija. — 18.30 Klasiki moderne glasbe: Igor Strawinsky: Posvetitev pomladi, prizori iz poganske Rusije. — 19.05 Pisani balončki, radijski tednik za naj-milajše. — 21.00 »Botrova družina«, igra v treh dejanjih.
Petek: 11.35 Radio za šole (za drugo stopnjo osnovnih šol). Ponovitev ob 17,25.
12.15 Pomenek s poslušavkami. — 18.00 Ne vse, toda o vsem. — 18.30 Iz slovenskega glasbenega življenja v preteklih stoletjih. — 19.00 Slovenski znanstveni delav-ci s tržaške univerze: (17) Štefan Bukovec: »Arabska manjšina v Izraelu«. —
19.15 Zbori Furlanije-Julijske krajine: Zbor »Tita Bichebner« iz Topogliana in Noga-reda al Torre. — 19.30 Postni govori: G. Franc Vončina: »Spokornost«. — 20.35 Gospodarstvo in delo. — 21.00 Koncert operne glasbe. — 22.00 Iz zgodovine italijanskih političnih strank: Umberto Segre: (6) »Doba socialističnih strank«. — 22.20 Godalni ansambel in zbor Cambridge.
Sobota: 12.00 Kulturni odmevi - dejstva in ljudje v deželi. — 15.00 Glasbena oddaja za mladino. — 16.00 Volan, oddaja za avtomobiliste. — 16.30 Zgodbe iz druge svetovne vojne: G. Carocci: »Proti Florenci«. — 17.20 Skala in ladja. Komentarji o dogodkih po koncilu in v jubilejnem letu. —
17.30 Širimo obzorja: »Razvoj moderne krščanske arhitekture«. Napisal Rafko Vodeb. — 17.45 Koncert mladinskega zbora iz Trnovega pri Ljubljani. Vodi Majda Hauptman. Prvi del. Koncert smo registrirali v Kulturnem domu v Trstu 6. marca 1966. — 19.15 Družinski obzornik. — 20.35 Teden v Italiji. — 20.45 Vokalni oktet »Planika« iz Gorioe, ki ga vodi F. Valentinčič. — 21.00 »Jezusovo javno delovanje, trpljenje in smrt«. Šesta slika. —
22.30 L. v. Beethoven: Trojni koncert v c-duru, op. 56, za violino, violončelo, klavir in orkester.
 ..........  minili....	................................................................................................................................................................................................................................
^Ton
VAN DE VELDE
zmaguje
^ °n obvesti Nanda in Marijo in še ne-atere znance. Pogreb pade na zadnji dan JC8ovega dopusta, pa saj ima nato še in tako je prav. Od resničnega lv'jenja moraš čez most v pisarniško ^čobo.
k°ma ga pričakuje Greeta, vsa dobra
J6 ljub,
ezniva. Utrujenost bere iz njegovih ^ ■ Ion pa se kar venomer smehlja, do-er ne ležeta spat. »Teta Lientje je šla v e °ško veselje,« pravi on, njena misel Preskoči nenadoma k onemu drugemu SeUu, otroku, ki je na poti... j^erken stoji v svoji postelji. »Baba!«
Q,že- Poezija ne izključuje resničnosti.
5^eeta se zaspana loti dela z gobo in ^kcem. Junior se da dobrovoljno var-
devati in Jonov smehljaj se sproži v sproščen smeh. Greeta ga začudeno pogleda. . «
PISANI SVET
Ko je dobila teta Lientje običajno lopato zemlje na svoje poslednje domovanje — kako zamolklo ropočejo grude na takšno-le krsto! — hoče stric Jodo neutegoma v najbližjo gostilno. Nand prikimava, Jon pa se stresa, ko stopa tiste tri shojene stopnice kvišku kakor pes na vrvici in prav tako brez misli v glavi.
Okoli pokopališča je vedno mnogo gostiln; to je dobrota za pogoltnjeno žalost in za godce, ki pokopavajo častnega člana; na poti tja igrajo, ha poti nazaj pijo.
Tu v »Eglantierkenu« se navadno zbirajo ljudje od pogrebnih podjetij pa dediči. Tega naša trojica seveda ne ve in Jodu se nekoliko gnusi popackana miza z muholovci, polnimi poginulih muh.
»S čim smem postreči?« vpraša gostilničarka.
»Kavo,« pravi Jon.
Stric Jodo šušlja nekaj o konjaku in Nand pomežikne, da soglaša.
»Potem pa pojdite z mano,« pravi gostilničarka.
Jodo in Nand gresta v kuhinjo; Jon obstane sam pred točilno mizo. Tisto s konjakom je brž opravljeno; tihotapiš lahko le s pospeškom. Stric in Nand si pravkar še oblizujeta usta. »Ta je bil pa dober,« pravi Nand in hoče plačati; toda Jodo ugovarja; plačilo laglje prenese bogatejša občina.
Kava je pogreta; stalni gostje tukaj nikoli ne pijo kave. Jon posrka svojo skodelico; četudi je kava slaba, pa je vsaj gorka, srš popušča. Tedaj se zabliska na lepem nekaj mokrega sonca skozi gostilniško okno. Hvala Bogu, ozračje se bo le nekaj zganilo. Vrata zacvilijo in se odpro: štirje hrupni možje od pogrebnih zavodov. Prvi nenadoma umolkne, spoznal je Joda — gospoda z obilo napitnino — in ostali trije razumejo znak svojega tovariša. V
hipu se jim ustnice skrčijo in sočutno pokašljujejo. Spoštovanje pred žalostjo, strela, človek vendar ve, kaj se spodobi!
Spotoma si ogleduje Jodo nos pogrebnega uslužbenca. Celo brez uniforme spoznaš to kasto. Saj človek ne pričakuje, da bi vekomaj žalovali zaradi vseh tistih mrličev, ki jih pospremijo pod zemljo. Pokop je obrt prav tako za duhovnika kakor za pogrebnega podjetnika.
»Si slišal latinščino?« vpraša Nand in posmehljivo pogleda Jona.
»Ne znam latinskega,« pravi Jon.
»Same jagode z rožnega venca,« se smeje stric. »Cim hitreje, tem bolje. Svojo pesmico znajo na pamet.«
»Hitro ali počasi,« pravi Jon, »blagoslov ostane blagoslov.« Kako pa je zdaj z njim, da svojim lastnim besedam ne verjame? Ah, da, človek bi si pač želel vse drugače, naj bo že pri krstu ali pogrebu, ko maziljene roke blagoslavljajo ljudi..
Jodo reši to vprašanje: »Duhovniki so
tudi ljudje,' tudi njih v noge zebe.« In si prižge cigaro. Ali bi hotel kaditi? Jon se zahvali. Nand kadi svojo pipo.
Puste, da pelje mimo voz cestne železnice; v njej sedi dama, ki trojici pokima. Jon in Nand se spogledata. Stricu se nenadoma silno mudi, brž jima seže v roke in steče — korajžno dovolj za svojih šest križev — do tramvajske postaje. Vidita, kako vstopa.
»Tako, tako,« pravi Nand.
Jonu pa je tega jutmjega sprehoda dovolj. »Bom že prišel spet naokrog, veš!« In gre. Živčen je in žalosten.
Doma vpraša Greeta, kako je bilo. Peer-ken mu spleza na kolena in hoče jahati konjička, toda konjiček je danes truden. Kako je bilo? Jon jo pogleda. »Kadar bom jaz umrl, me pokopljite ob pol'osmih zjutraj, brez pogrebcev, čim hitreje, tem bolje!«
(se nadaljuje)
.
KATOLIŠKI GLAS
□ RIŠKE NOVICE
Občni zbor Zveze slovenske katoliške prosvete na Goriškem
Vršil se je 'V ponedeljek, 14. t. m. v mali dvorani Katoliškega doma v Gorici. Navzoči so bili zastopniki vseh društev, ki so v Zvezo včlanjena: SKPD »Mirko Filej« iz Gorke, SKPD števerjan, SKPD »Jože Abram« Pevma, Podgora in Štandrež.
Navzoče je najprej pozdravil predsednik Zveze dr. Kazimir Humar. Poudaril je pomen Zveze pri povezovanju posameznih skupin društev na Goriškem ter opozoril na razne vzpodbude, ki jih je Zveza sprožila pri našem celotnem katoliškem prosvetnem delu. Izrekel je tudi željo, naj bi se v Zvezo vključile še ostale skupine in organizacije, ki jih -veže katoliški svetovni nazor, zlasti še pevski zbori.
Za predsednikom je podal svoje poročilo tajnik zveze g. Marijan Terpin iz štever-jana. Podčrtal je zlasti tri velike kulturne dogodke: koncert Slovenskega okteta iz Ljubljane, nastop zbora dečkov iz Mun-chena ter gostovanje Maroltove plesne folklorne skupine iz Ljubljane. Taki nastopi pomenijo za Zvezo vedno velik organizacijski napor in še večjo finančno žrtev, so pa velik kulturni užitek in dokaz za kulturni smisel slovenske katoliške prosvete. Tajnik je tudi omenil nekatere vsakoletne prireditve, ki so izšle iz pobud Zveze, kot npr. Cecilijanka, pustovanje in mladinski vzgojni dnevi.
Poročilo blagajnika je prebral g. Mirko Špacapan. Iz njega so navzoč; lahko dobili trezno sliko, koliko je Zveza žrtvovala, da so Slovenci na Goriškem mogli priti do vrhunskih kulturnih nastopov in prireditev ter jih v vsej polnosti uživati. Stanje v blagajni je pa kljub tem finančnim naporom ostalo zadovoljivo in pozitivno.
Po poročilih so sledile volitve, -v katerih je bil za predsednika potrjen dosedanji predsednik Zveze dr. Kazimir Humar, odbor se bo pa sestavil na prvi redni seji Zveze.
Občinski svet se je sestal
V	petek, 18. marca se je sestal goriški občinski svet na svoji redni seji. Najprej so razdelili denarne podpore raznim ustanovam, klubom in društvom, nato pa so izvolili občinske zastopnike v razne vodilne organe ustanov ter uredil; še druga nujna vprašanja.
Zboru Seghizzi so določili 600 tisoč lir za pevsko tekmovanje ob priliki sejma sv. Andreja, 150 tisoč lir so namenili nogometnemu društvu Juvantina, ločniškim folkloristom za nastop v Celovcu 62 tisoč lir, glasbeni šoli »Citta di Gorizia« 2 in pol milijona lir in organistu v štandrežu 12 tisoč lir letno. Odobrili so še nekaj štipendij dijakom italijanske zveze »American Field Service«.
Nato so izvolili občinske zastopnike v vodilne odbore goriš kih ustanov in sicer v upravni svet strokovnega zavoda so določili dr. Bauma, v občinsko komisijo, ki skrbi za zdravniško pomoč občanov, don Burgniga, Cristianinijevo, Compagno-na in Bonesavo, za nadzorstvo nad pokrajinskimi muzeji De Simonija, v posvetovalno komisijo mestne knjižnice pa so za dobo štirih let izvolili dr. Andreja Bratuža, prof. Paguro in Chiozzo ter v upravni svet poskusnega kemično^agrame-ga zavoda za dovo treh let dr. Mirka Primožiča.
Nato so proučili predlog o preklicu sklepa občinskega sveta za nakup novih mestnih avtobusov. Dne 31. maja zapade rok, določen za munioipaldzaoijo. S tem pride do vprašanja, ali bodo do 31. maja izvedli ta ukrep.
Razpravljal; so nadalje o gradnj; dveh zgradb po osem stanovanj, za katera bo občinska uprava potrošila 80 milijonov, dežela pa 40 milijonov.
v štirih govorih razložil bistvo Cerkve v luč; koncilske konstitucije o Cerkvi »Luč narodov«, govoril o božjem ljudstvu, prikazal pomen krščanskega laika in njegove pravice ter dolžnosti v sodobnem svetu in končno pokazal, v čem je pomen koncila za današnji čas. Verniki so se . govorov udeleževal; v zelo lepem številu.
Na praznik sv. Jožefa je opravil popoldansko sv. mašo, kateri je sledil slovesen zaključek celodnevnega češčenja, kancler goriške nadškofijske kurije msgr. dr. Rudi Klinec. Tudi on je v izbranih besedah opozoril vernike na pomen koncila za našo duhovno rast in prikazal veličino zavetnika nedavno končanega koncila siv. Jožefa.
Vernik; so imeli dovolj prilike, da opravijo velikonočno spoved, saj so bili na razpolago kar trije spovedniki. Zato pa je bil tudi ganljiv pogled na ljudstvo v nedeljo, 20. t. m., ko so praktično vsi navzoči pri jutranji maši pristopili k obhajilni mizi.
Naj bi koncilski govori imeli v srcih vseh poslušalcev globok odjek in pripomogli k temu, da bo tudi sovodenjska župnija v polnem pomenu besede postala božje ljudstvo!
Štandrež
V četrtek, 17. marca smo imeli v župnijski dvorani kulturni večer. Najprej smo gledali filmske slike o Jezusovem trpljenju in smirti, spremljane z registrirano razlago in primerno glasbo. Nato nam je naš fotograf g. Viktor Selva pokazal še pestre diapozitive o lepoti pomladne narave.
V nedeljo pa se je spet oglasil mrtvaški zvon in tožil nad prerano smrtjo verne žene Marije Pavlin. Ranjka je bila skrbna gospodinja in dobra mati. Rada je delala in molila ter se z veseljem udeleževala vseh skupnih romanj in prireditev in bila v vasi zelo priljubljena. V ponedeljek smo jo spremili na zadnji poti in se
od nje .poslovili z molitvijo in petjem. Ranjki želimo večni mir, sorodnikom pa izražamo iskreno sožalje.
* * *
Zadnje dni tega tedna bomo imeli v naši župniji jubilejno tridnevnico; v četrtek, .petek in soboto zvečer ob 7,30 bo jubilejna pobožnost s pridigo o obnovi verskega življenja v smislu novih koncilskih odlokov. Govoril nam bo že znani g. Jože Jurak iz Gorice. Za pridobitev jubilejnih odpustkov bo v soboto in v nedeljo zjutraj velikonočna spoved in skupno sv. obhajilo. Bog daj, da bi se Štandrežci v velikem številu udeležili 'te tridnevnice in izrabili to izredno priliko za svoj dušni blagor!
»Očetov dan« v semenišču
V	goriškem semenišču v ulici Alviano so tudi letos na praznik sv. Jožefa počastili očete semeniščnikov na »dan očetov sememščnikov«. Ob 9. uri je rektor msgr. Fabbro ob navzočnosti gojencev jn njihovih očetov bral sv. mašo in imel govor. Na lepi družinski praznik je nato prišel še goriški nadškof Pangrazio, ki je z očetovskimi besedami počastil navzoče semenišč-nike in njih očete. Sledilo je skupno kosilo in nato zaključek s popoldanskim blagoslovom v kapeli.
Traktor za »Sedem gričev« v Indiji
Goriški dijaki »Mladinskega združenja«, ki so lansko leto že zbrali nad milijon lir v pomoč misijonskemu kmetijskemu ceritru v Visokem Volta, so sedaj začeli zbirati denar za Indijo. Z nabrano vsoto nameravajo kupiti traktor za misijon v Kerali, kjer že 38 let deluje misijonar Giacomo Montanari iz Villesse. Misijonar Montanari ni Indijcem prinesel samo Kristusove vere, temveč je s svojim znanjem izkušenega kmetovalca spremenil misijonsko področje v plodovito zemljo, imenovano »Sedem gričev«. Požrtvovalna gori-ška mladina zbira sedaj denar, da kupi misijonarju traktor, ki mu bo v veliko pomoč pri kmetijstvu. Dijaki bodo v nedeljo, 3. aprila pobirali tudi po mestu prispevke v ta namen.
škofijska ustanova ODA je pa na svojem sedežu v ulici Seminario zbrala nad 15 milijonov lir za gladujoče v Indiji.
IZ KANALSKE T)0LINE
Koncilska tridnevnica v Sovodnjah
V	Sovodnjah imajo vsako leto na praznik sv. Jožefa celodnevno češčenje. Vsa župnija zgledno sodeluje pri slavljenju evharističnega Boga. Kor je letos prazniku sv. Jožefa sledila še nedelja, je domači g. župnik izrabil oba dneva, da nudi svojim vernikom priliko za izvršitev' velikonočne dolžnosti in za pridobitev jubilejnega odpustka, katerega do 29. maja lahko prejme pod navadnimi pogoji vsakdo, ki je navzoč vsaj pri treh pridigah, v katerih je govora o sklepih koncila.
Koncilska tridnevnica se je pričela v petek, 18. t.m. zvečer. G. Jože Jurak je
Žabnice so proslavile sv. Jožefa
Sicer ni sv. Jožef patron žabniške farne cerkve (ta je sv. Egidij ali Tilen 1. septembra), ima pa lep oltar v stranski ladji in veliko vdanih častilcev. Zato je vsako leto za njegov praznik v Žabnicah pravo versko slavje, na katerega se verniki pripravijo s tridnevnico.
Morda je strašni opomin »Memento mori«, ki je prišel iz grozotne smrti Erathove družine dan pred pričetkom? tridnevnice še bolj pripomogel, da so se farani prav pridno udeleževali pobožnosti in govorov zjutraj in zvečer ter resno opravili sv. spoved. Na večer pred praznikom se je spovedovanje zategnilo do desetih zvečer.
Na sam praznik je farni zvon že ob 4" zjutraj vso faro povabil v svetišče. Napočil je čudovit spomladanski dan. Nebo je bilo jasno kot ribje oko, sonce je zlatilo gore in čisti zrak je poganjal kri v žareča lica. Ob poteh in pred hišami so visoki kupi snega še spominjal; na nedavno zimo. Sv. Višarje so pozdravljale v deviški belini vernike, ki so z očiščenimi dušami prejemali svojega evharističnega Boga. Spet je bila spovednica oblegana.
Zvesti svoji krščanski tradiciji so prišli ob devetih še Ukvanci s svojim »trojezič-nim« župnikom g. Caharijem Zucoagliom na čelu. G. župnik je namreč znan po vsej Kanalski dolini, da rad vsakemu duhovno postreže, v kateri kolem jeziku si vernik to zaželi: v slovenščini, italijanščini ali nemščini. V polni meri je prežet ekumenskega duha in to še iz časov, ko je to bilo še skoro »krivoversko« in protidržavno. Zato je splošno priljubljen vsepovsod, zlasti pa ga radi kličejo za spovedovanje.
Ob llh dopoldne je bila nato slovesna sv. maša, ki jo je opravil pridigar g. Jože Peterlin ob asistenci domačega g. župnika in že omenjenega g. Zuccaglia. Tudi pri tej maši je prišel do izraza novi koncilski obred: berilo in evangelij sta bila odpeta v slovenščini in italijanščini. Enako je bilo s pridigo.
Da je bila za to priliko cerkev v Zabni-cah okusno okrašena, ni treba posebej omenjati. Ljubeče roke naših žena in deklet so spletle nad sto metrov vencev za oltar sv. Jožefa. In je bilo prav tako! Saj je za Marijo največji svetnik, le da je bil do zadnjega v Cerkvi premalo upo-
števan. Pa je tudi njemu prav koncil dal priznanje, ki mu gre. Zato ga je prav gotovo tudi on v nebesih tako vesel kot mi Slovenci na zemlji.
Pretresljiv pogreb v Žabnicah
Minilo je že teden dni, a prebivalstvo v Žabnicah in v vsem trbiškem koncu je še vedno pod vtisom nepojmljive nesreče, ki je v noč; od 15. na 16. marca uničila štiri življenja.
Skrivnost bo ostala, zakaj je šofer F. Buchaber, s Koroškega doma, izgubil oblast nad svojo avtocisterno, s katero je prihajal iz Vidma in z vso silo zavozil sredi Žabnic v hišo 44-letnega slovenskega rudarja Franca Eratha. V hiši sta poleg njega spala še njegova 40-letna žena Marija roj. Ehrlich ter triletna hčerka Gabrijela. Vsi trije so naši; smrt pod ruševinami hiše, k; so se zgrnile nanje. Iz mirnega spanja so se prebudil; v večnosti brez konca. Od družine Erath je ostala pri življenju le mlajša hčerka, ki je bila prav tedaj na zdravljenju v videmski bolnišnici. Tudi šofer avtocisterne je bil na mestu mrtev, medtem ko je bil njegov brat Kristijan, ki je spal v mreži nad šoferskim sedežem, težko poškodovan. Odrezat; so mu moral; obe nogi. Sele pred nekaj tedni si je nesrečnež ustvaril lastni dom.
Ganljive so bile pogrebne svečanosti. Sam prefekt videmske pokrajine je prevzel pogrebne stroške. Sožalja so prihajala od vsepovsod. Tudi videmski nadškof je poslal župniku v Žabnicah svoje sožalje, saj je fara zgubila zgledno krščansko slovensko družino.
Malo je bilo tako veličastnih in pretresljivih pogrebov v Žabnicah kot je bil prav pogreb Erathove družine. Prišli so zastopniki oblasti, bivši in sedanji tirbiški župan, svojci ponesrečenega šoferja, ki je nehote zakrivil strašno nesrečo ter 12 rudarjev iz Rajblja v polni oprema, da se poslovijo zadnjič od svojega prijatelja in stanovskega tovariša.
Zabniška farna cerkev ni mogla sprejeti vseh pogrebcev, ko je župnik g. Marij Cernot opravil slovesno mašo zadušnico. Ganljivo mašno berilo in evangelij je prebral v slovenskem in italijanskem jeziku. Vsi navzoči so začutili, da je naše življenje krhko in da je brez vrednosti, če ni povezano z Bogom.
OBVESTRA
Velikonočna duhovna obnova za može in fante v Gorici bo prihodnji teden pred cvetno nedeljo 31. marca, 1. in 2. aprila ob 20,30 v cerkvi sv. Ivana. Pred pridigo in po njej bo prilika za sv. spoved. Skupno sv. obhajilo pa bo v cerkvi sv. Ignacija na Travniku na cvetno nedeljo, 3. aprila pri slovenski službi božji ob 9. uri.
Slovesni zaključek duhovne obnove za dekleta in žene v Gorici bo na tiho nedeljo, 27. marca ob 4h popoldne v goriški stolnici.
Iz Argentine smo prejeli »Baragov vestnik«, brošuro na 28 straneh, ki izčrpno poroča o delu za Baragovo beatifikacijo in kaj vse se je storilo v zadnjih časih v tej smeri. Prosimo gg. dušne pastirje, da brošuro dvignejo na upravi našega lista in jo v čim večjem številu razdelijo med svoje vernike. Brošura je zastonj, vendar je prav, da bi verniki kaj prispevali (npr. 50 lir), ker ima Južnoameriška Baragova zveza z izdajanjem te brošure veliko gmotnih stroškov, ki jih lahko krije le s prostovoljnimi prispevki slovenskih rojakov.
Iz Celovca smo prejeli več izvodov knjig Mauserjeve ljudske povesti »Kaplan Klemen«. Cena 400 lir. Knjigo lahko dobite ali naročite na upravi našega lista.
SKPD iz Števerjana priredi v nedeljo, 27. marca izlet v Planico, če želi še kdo z nami, naj se nemudoma javi pri sledečih poverjenikih SKPD: Humar Mirko, Klanec; Hlede Alojz, Britof; Maraž Alojz, ščedno; Hladnik Boris, Sovenca; Pintar Marijan, Valerišče. Vpisnina za člane
I.500, za ostale 1.700 lir.
Dne 27. marca, na tiho nedeljo ter v ponedeljek in torek, 28. in 29. marca bo ob 19,30 v kapucinski cerkvi na Montuzzi salezijanec g. Doberšek govoril o odlokih
II. vatikanskega cerkvenega zbora. Govori bodo lahko služili za prejem popolnega odpustko o priliki svetega leta. Zaključna sv. maša bo 30. marca ob 6,30 zjutraj. — Vse vernike toplo vabi Slovenska Vincen-cijeva konferenca v Trstu.
ZAHVALA
Ker nam n; mogoče, da b; se vse* zahvalili, ki so z nami sočustvovali 1 smrti in pogrebu našega nepozabnega
Riharda Orel
izrekamo na tem mestu iskreno zahval vsem, ki so ž nami sočustvovali, č. g. * hovniku, darovalcem cvetja in vsem. so dragega pokojnika spremili na goriši pokopališče.
žena Antonietta Huma! hčere Elza in Edda in ostali sorodniki Gorica, 18. marca 1966
ZAHVALA
Naznanjamo, da je 17. t. m. umrla Gorici
ELIZABETA MENIC vd. ŠTOKELJ
Ob tej priložnosti se zahvaljujemo voi stvu doma »Angelo Culot« v Ločniku, rijini družbi in III. redu in vsem, ki * spremljali drago pokojnico na njeni nji poti.
Gorica - Trst, 22. marca 1966
ZAHVALA
Družina Pavlin se toplo zahvaljuje všefl | ki so z nami sočustvovali ob težki izgub naše drage mame
MARIJE PAVLIN roj. PAVLETIČ
Se posebno zahvalo smo dolžni g. “• kanu žoržu, pevskima zboroma, darovi cem cvetja in vsem, ki so dragi pokojni15 pomagali v bolezni in se v tako velike11'' številu udeležili pogreba.
žalujoča družina Pavlin
Štandrež, 22. marca 1966
NAPRODAJ je nekaj panjev s čebelami. Naslov v upravi lista.
DAROVI:
Za Zavod sv. Družine: N. N. 2.500; F. B. 1.000; družina Vidmar iz Solkanskega polja namesto cvetja na grob Marije Žbogar 2.000 lir.
Za Alojzijevišče: M. Figelj 500; N. N. družbenica 2.500; N. N. 1.000; Znodar Justina, Como, 1.000; M. Z. 3.000 lir.
Vsem dobrotnikom iskren Bog plačaj!
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L 30, osmrtnice L. 50, več 7% davek na registrskem uradu.
ZAHVALA
Družina Cotič se iskreno zahvaljuj vsem, ki so z njo sočustvovali ob tež# izgubi
Veronike Cotič
Posebno se zahvaljuje g. dekanu Žoržu in ostalim duhovnikom, goriški M1 rijini družbi, cerkvenemu pevskemu zb? ru, vsem darovalcem cvetja in vene®' ter vsem, ki so pokojno spremili ^ zadnji poti.
Mati, brat in ostali sorodni
Štandrež, 11. marca 1966
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
t	aana
SOŽALJE
Ob težki in nenadni izgubi drage mame Viktorije Švab izreka cerkveni pevski zbor iz Sv. Križa svojemu požrtvovalnemu članu Alojziju najgloblje sožalje.
Sv. Križ, 20. marca 1966
ZAHVALA
Ganjeni nad izrazi sočutja ob izgu*’1 naše drage mame in babice
VIKTORIJE ŠVAB roj. TEME
se iz srca zahvaljujemo vsem, ki so spremili na njeni zadnji poti in zanj*1 molili. Posebna zahvala č. g. župniku ><l cerkvenemu pevskemu zboru.
Žalujoči:
hči Anica, sinovi Aloj2»l' Herman, Angel, Vikt°r' neveste, zet in ostalo & rodstvo.
Sv. Križ - Diiren ■ Sidney,
20. marca 1966
ZAHVALA
Ob izgubi našega nepozabnega strica
Msgr. MATIJA ŠKABARJA
se zahvaljujemo g. nadškofu za prisotnost pri pogrebni maši, msgr. Ukmarju >n g. Vilku Žerjalu za lepa govora in mašo zadušnico, drugim gg. monsignorjem i° duhovnikom, zastopniku tržaškega župana, predstavnikom političnih in kulturnih organizacij, domačemu pevskemu zboru in zboru Gallus, dr. Danilu Lovrečiču in bolniškim sestram za njih skrb v zadnji bolezni, darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so dragemu pokojniku kakorkoli pomagali v bolezni in ga spremili barkovljansko pokopališče.
Nečakinje in nečaki
Trst, 22. marca 1966
ZAHVALA
Dne 21. t.m. nas je zapustila naša nepozabna
ZORA BAJC
Vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin, se najtopleje zahvaljuj®
Družina Bajc
Trst, 24. marca 1966