3. številka
V	Ljubljani, dne 18. januarja 1919.
VI. leto
Delavec izhaja vsak petek z datumom naslednjega dne. — Naročnina za celo leto K 10'—, za pol leta K 5—, za četrt leta K 2'50. Posamezna Številka 20 vin. Haročnina za Nemčijo z« celo leto 9 mark, za Ameriko 3 dolarja. Počiljatve na uredništvo in upravnistvo Ljubljana, litrska ulica Mav. 22., L nadstropje.
ltokopiai m vračajo. — ln »e ra ti i enoatolpnimi po-tit vrsticami m zaračunavajo, Ib aicer: pri enkratni objavi p« 18 vin, pri trikratni po 16 vi*., pri ieat-kratni po 14 viau, pri eelo-latnih objavah po 12 vin. n vsakokrat. — Za razM bjaveitd. stane potitvratica 24 vin. — Reklam, so poit-nine prosto. — Nefrankira-ma pisma m n* sprejemajo.
Organizacija in taktika.
Sodrug Vehovec je izvajal o organizaciji in taktiki na kovinarski konferenci v Ljubljani:
Cenjeni sodrugi! O organizaciji in taktiki bi se dalo zelo veliko govoriti. Toda ker imamo čas kratek, se hočem omejiti le na nekatere stvari, ki so važne za cianašnjo konferenco.
Sodrugi! Danes smo se sešli, da ustvarimo podlago za zgradbo naše nove bodočnosti. Ta zgradba pa mora biti, so-diugi, dobra in močna organizacija; ustvariti moramo močno disciplinirano armado, ki bo kos vsem nalogam, ki nas čakajo.
Le zavedno organizirano delavstvo lahko nastopa neustrašeno proti našim izkoriščevalcem in kakor že danes kaže, .jih ne bo majhno število. Toda mi se jih ne bomo bali, uko bodemo složni. Pokazati moramo, da smo ljudje, ki imamo pravico do boljšega življenja in ne samo, da jim bašeino železne blagajne. Zato, sodrugi, se moramo danes pogovoriti, kako bomo še tiste delavce organizirali, ki *c do danes niso spoznali potrebo organizacije.
Ni ga sodruga med nami, ki bi se z virozo ne spominjal preteklih časov, ko si no stali v delavnicah pri svojem delu, iK)dnevu in ponoči garali, garali, tako da smo si časih želeli — smrt. Ko sem šel zjutraj od dela domov, so se mi zapletale noge, kakor da bi bil pijan, da bil sem pijan, toda ne od vina, marveč od dela. (iarali smo in stradali, a morali smo za vse to trpljenje molčati. Časih je komu prikipclo trplenje do vrhunca, da je zaklical: Nisem živina, sem človek! In takoj so poklicali oborožene vojake z nasajenimi bajoneti in hajd v zapor ali strelski zakop. Žalostno je bilo videti, kako je i dvanajst oboroženih vojakov gnalo ljub- j Ijanskega organiziranega sodruga k polku j in od tam v strelski zakop. Častnik sam j je protestiral proti takemu ravnanju, ali . podjetnik je zahteval, njemu se je ugo- ! dilo. Zakaj ljubljanski podjetniki so vedeli, da so kovinarji slabo organizovani in da z njimi lahko ravnajo, kakor se jim poljubi.
Povsod, kjer ni bilo dobre organizacije, je delavstvo mnogo bolj trpelo. Povsod, kjer sem delal, sem opozoril, da se slovenski kovinarji najmanj zavedajo svoje organizacije ter kot taki tudi najceneje prodajajo svojo delovno moč. To pa ne samo sedaj v času vojne, temveč tudi že pred vojno je bilo tako. Kovinarji so pov-. sod bolje plačani, kakor v I-jubljanl. Vzrok — zopet organizacija. Mi smo imeti organizacijo že pred vojno in časih že ' da' c' .amo po večini skoro vse kovinarje v organizaciji. Ali sodrugi, nekaj je, kar treba posebej na-glašati. Delavci mislijo, da so — če plačajo svoj prispevek vsak teden — že odpravili svojo dolžnost. To pa ni tako. Pri nas še ni razredne zavednosti; to moram konstatirati. In da se delavstvo res začne zavedati, je pa potreba, da sklicujemo rediti sesianke, na katerih se pogovorimo o dolžnostih do organizacije. Naša organizacija je bojevna; ne smemo biti zadovoljni ako si danes izbojujemo par vinar-
jev, ker jih lahko na drugi strani izgubimo.
Skrajšanje delavnego časa in socialno zakonodajo itd.; vse to še moramo izbojevati. Osemurni delavnik si moramo izbojevati na vsak način (Sedaj je deloma že uveden. Op. ur.), ker z osemurnim delavnikom se da delavcu več možnosti, da začne Citati knjige, časopise, skratka, da se izobrazuje. Delavci moramo biti samouki, ker so nam bila vrata šole zaprta, izobraziti se nismo mogli v šoli, zato se moramo sami.
Še danes delavci delajo po 10 do bi ur, in delavec, ki dela 12 ur, je fizično in duševno popolnoma uničen. In ni čudo, če delavci v vinu iščejo tolažbe. Delavstvu je potreba izobrazbe! Zato je naloga delavskih zaupnikov, da razširjajo časopise prirejajo sestanke itd. Zaupniki naj gledajo na red in disciplino med delavci, ker i le disciplinirano delavstvo doseže svoje ! zahteve. Nikjer pa delavci, kjer je organizacija, ne napravijo gibanja brez vednosti zaupnikov in zaupniki ne brez vednosti organizacije. Le složno skupno delovanje bo rodilo uspehe. Izvoli naj se vedno zaupnike, ki imajo ugled in simpatije pridelavcih. Zlasti sedaj je potreba, da i-mamo dobre zaupnike, ko bo treba napraviti delovne pogodbe za vse obrate, ker na podlagi delovnih pogodb se bo prišlo ložje do sporazutnljenja.
V Jugoslaviji ni industrije, ter se bo šele razvila. In kjer sc industrija razvija, tam se na delavstvo pritiska na vse načine in se ga izkorišča. Dovolj je torej dela, pojdimo tia delo in kmalu se bo pokazal njega uspeh. Organizirani delavci delamo, a zato bomo zahtevali plačilo, dovolj smo stradali, dovolj smo trpeli za vse to trpljenje moramo dobiti plačilo.
Osemurni delavnik.
1. Obseg (k § 1 in 2.)
Pod »podjetji tovarniškega značaja« razumeva zakonodaja tudi rudnike. (Omejitev pojma napram rokodelskem^ podjetju je pripuščena v odločitev upravi (§ 2). Opozarja se, da v obstoječih zakonih ni striktne definicije za pojem, »tovarniško podjetje«. Tozadevne naredbe poskušajo podati za ta pojem znake, ki ga osvetljujejo vsak od svoje strani in se ne smejo smatrati kot striktna definicija. Pri tovarniškem podjetju je poleg človeškega duha tudi stroj odločilnega pomena. Tovarniški obrat so navadno večja podjetja. Vendar se oznaka »nad 20 delavcev« ne sme ša Ionsko uporabljati, ker izolirana označuje bistvo stvari često docela netočno. Pri presoji o tovarniškem značaju jx>djetja, se je ozirati ne samo na število zaposlenih oseb. temveč tudi na število in kakovost strojev in dela (nevarnost za nezgode,/ zdravje itd.) V dvomljivih slučajih naj se obrnejo podejtja, lokalne strokovne organizacije ali pa od delavcev v smislu naredbe Narodne vlade z dne 18. decembra 1918, štev. 216 izvoljeni zaupniki na obrtno oblast I. stopnje, (glavarstvo) s prošnjo, da se v dvomljivih slučajih v svrho uvedbe osemurnega delavnika ugotovi tovarniški značaj podjetja.
IL Delavni čas.
V	razdobju 24. ur, ki se laMto začenja s katerokoli uro, sc sme delati naruo po osem ur. Ni dovoljeno, da bi določilo podjetje enostransko, naj se dela eden dan več, ziito pa drugi dan manj, čeprav bi znašal delavni čas tudi na ta način na teden samo 48 ur. Sporazumno v pogodbi med delodajalcem in zastopstvom delavstva pa se to lahko določi. Dokler delavstvo ni strokovno euotno organizirano, morajo podpisati take pogodbe lokalna zastopstva vseh delavskih strokovnih organizacij dotičnega kraja, ali pa zgoraj omenjeni zaupniki dotičnega obrata. To je edini slučaj, v kojem se tki določbe tega zakona pogodbenim potom modificirati. Na prošnjo lahko dovolijo glavarstva po dirijšanjc delavnega roka na 10 ur dnevno. Rešitev velja le za 4 tedne. Če se prosi za podaljšanje tega reka, »e veli lahko podaljšani delavni čas za dobo 8 tednov, toda te. če se izrečeta za to tako glavarstva, kakor tudi obrtno nadzoru i-štvo. Pri nesoglaj-j« se smatra predlog za o«lbit. Taka podaljšanja naj sc navadno dovoljuje le obratom, ki lahko delajo samo v gotovi sezoni. Ako zadene obrat kakšna nezgod«, je dovoljeno delati preko rostavne izmere delavnega časa. Prošnje 2a eventneluo tevzefie kake skupine obratov k določil te naredbe je naslavljati Ka poverjeništvo za socijalno skrb in vlagati potoni glavarstev.
HI. Izvršilna navodila.
Tovarniška podjetja morajo urediti od 15. prosinca naprej na lastno incijativo delovni čas v smislu te naredbe. Ako bi se kako podjetje po tej določbi ne ravnalo, naj se obrne lokalna delavska strokovna organizacija o 11 pa zgoraj omenjeni zaupniki na obrtno oblast I. stopnje (glavarstvo) s prošnjo, da se uvede v podjetju osemurni delavnik v smislu tozadevne naredbe.
Določal zakona o osemurnem delavniku, se razun zgoraj omenjene izjeme po-tpm pogodbe med podjetnikom in delavstvom ne more veljavno modificirati. Občine in vsi javni uradi so obvezani javiti vse slučaje, v kojih zvedo, da se ta zakon krši na pristojno glavarstvo.
Poverjeništvo za socijalno skrbstvo,
dne 11. prosinca M>19.
V	varstvo beguncev.
Naredfia poverjeništva za sodjalno skrbstvo, s katero se dajo potrebne določbe k naredbt celokupne vlade SHS z dne 9. jamarja št 260 v varstvo beguncev.
I.
Pravicp do begunske podpore po § 1 zgoraj navedene naredbe se prične z dnem 15. Januarja 1919, ki do sedaj niso uživali državne begunske podpore, ali pa jim je bila iz kateregakoli vzroka odvzeta, pa zadobe po novi naredbi to pravico, se imajo do 31. januarja 1919 zglasiti pri županstvu sedanjega bivališča, v Ljubljani pil policiji (policijskih stražnicah), sicer jim g*e podpora šele od dneva zgl*-
sitve. Županstva (v Ljubljani policija^ napravijo na podlagi priglasov razvidnostnc liste v enem izvodu ter jih pošljejo pristojnemu okrajnemu glavarstvu. Potrebne listine naj si županstvo (v Ljubljani policija) pravočasno naročijo pri okrajnih glavarstvih.
II.
Kot »trajno službo« trajni zaslužek je smatrati (le res trajne, ne sarno prehodne dobo trajajoče) dohodke, katere prejemajo begunci iz opravljanja svojih stanovskih dolžnosti. Dnevna mezda beguncev
—	domobrancev, ne krati pravice do begunske podpore, kolikor gre ista osebam, živečim ž njimi v skupnem gospodarstvu, pač pa sami za svojo osebo nimajo pravice do nje. Prav tako se ne sme odšteti od begunske podpore preživljalni prispevek (vojaška podpora.)
Dejstvo, da si ne more preskrbeti stalne službe, oziroma stalnega zaslužka, mora begunec le tedaj dokazati, če pristojna oblast iz tehtnih razlogov 10 izrečno zahteva.
Pri osebah, ki imajo po § 6 zgoraj navedene naredbe pravico do begunske podpore v znesku po 4 K na dan iti osebo, je odšteti od te podpore slehmi dalj časa trajajoči dohodek (tudi podpore) ki ga begunec prejema iz kateregakoli vira.
III.
Ukaz bivšega ministrstva za notranje stvari z dne 16. januarja 1918 drž. zak. št. 19 ostane, kolikor ne nasprotuje gorenjim določbam, v veljavi. Člen IV. prvi odstavek označenega ukaza se izpremeni v toliko, da more o zahtevi naknadne begunske podpore v smislu § 9 drž. zak. z dne 31. 9. 1917 odločiti tudi okrajno glavarstvo sedanjega bivališča, ako se sedež okrajnega glavarstva, kjer je imel begunec pred evakuacijo svoje stalno bivali- , šče, nahaja v ozemlju, ki je sedaj evakui- j rano po Italijanih ali Nemcih ter prosilec j nedvomno dokaže, ne le, da so dan* vsi pogoji, na podlagi katerih bi le mu po zakonu morala prisoditi naknadna begunska podpora, temveč tudi, da te podpore še ni prejel.
Samoubojstvo.
Izbruh evropske revolucije ter polom imperializma in militarizma nas je navdal s prijetno nado. Prvi razvoj revolucije nas je tembolj veselil, ker smo pričakovali, da se revolucija dovrši nekrvavo. Toda najnovejši dogodki, zlasti v Berlinu in tudi drugod, nas napolnjujejo z bojaznijo, da prihaja doba, ki utegne biti še bolj krvava, prinesti še več bridkosti in gorja človeštvu v stari Evropi. V Berlinu se bojujejo med seboj delavci. Neodvisni socialisti in špartakovd ter večinski socialisti. V prejšnjih revolucijah so se borili delavci’ proti izkoriščevalcem. Sedaj je drugače. Samoubcfstvo delavstva je to vsekakor.
Kdor >ie pozna zgodovine nemškega socialno demokratičnega gibanja v vojni, se bo čudil temu. Kdor pa ve, da so na stala nasprotja med socialisti zaradi nazi-ranj in da so manjšinski socialisti mnogo pietrpeli v zadnjih letih, ta bo razumel, da je naziranje obeh struj postalo že bistveno različno. To uvideva tudi Kautz-ky, ki dela za spiavo obeh struj.
Vlada seveda nima rada bojev. Ni ji ljubo, da se preliva kri. V čem pa je pravzaprav razlika med obema straj-kama? Oboji hočejo enak smoter. Razlika je le v taktiki. Vsak, kdor resno presoja družabne razmere, utegne uvideti, da je politična revolucija mogoča, če stranka zmaga. Ni pa mogoča socialna revolucija od danes na jutri, ker se družabne razmere razvijajo postopoma; za socializirajte družbe je treba novega svetovnega nazora, ki ga pridobi človeštvo šele po-
tom razvoja. Špartakovci zahtevajo izključitev meščanstva in uvedbo diktature. Toda v sedanjih razmerah bi se utegnila vzpostaviti in obdržati diktatura le s terorjem, kar nam prav posebno dokazujejo dogodki v Rusiji. V Rusiji imajo neprestane boje, ki faktično silno ovirajo delo socializma.
Nedvomno bi nemška demokracija dosegla mnogo lepše uspehe, če bi bila složna. Bližajo se volitve in koliko ugodnejši uspeh bi lahko dosegli ob složnem delu pri volitvah in pozneje v parlamentu ter mnogo več koristili proletarijatu kakor pa, če sc ne zedinijo. Naloga nemških socialistov je torej prva ta, da se zedinijo.
Toda ne samo v Nemčiji, tudi pri nas sc še vrše boji, manjši boji sicer, ki pa ipak zahtevajo življenskc žrtve. Mi smo načelni nasprotniki vsakršne vojne. Če je pa vojna potrSbna, če je obramba potrebna, potem se temeljito vprašajmo, kaj hočemo z vojno doseči, s kakšnimi po-mečki jo vojujemo. Ali ne uničujemo morda sami sebe, svoj narod, ali smo sposobni zanjo? Vojna, ki uničuje narod, ki pošilja v bojne črte otroke, nedoraslo šolsko mladino, ki še ni sposobna za vojsko, šolsko mladino, ki naj v bližnji bodočnosti tvori inteligenten naraščaj, da pospešuje procvit te nove države, to ni pametno. Navdušenje je lepa stvar, toda mora imeti realno podlagd; žrtve, ki jih dopiinesemo, morajo imeti na drugi strani svoj plus v prid človeštva. Če do-prinašamo samo žrtve, ne da bi imeli od ?rtev korist, je to prav tako samoubojstvo, kakor je samoubojstvo, če delavstvo ni sležno v boju za proletarske pravice.
Če ne izrekamo nobene razsodbe, je vendar stvar vsakomur jasna. Nikakršnega dvoma namreč ni, da ima delavstvo tako važne interese, da ne sme zamuditi nobene prilike, da pospešuje slogo. Zavedati se moramo, da bomo v novi državi dosegli uspehe, zlasti socialne reforme le. če brmo združeni in odločni, zakaj v tej novi državi bo za te stvari malo razumevanja.
I
I
I
j
Bodimo pozorni!
Pod pritiskom razmer in ob sodelovanju naših zastopnikov v vladi in v poverjeništvu za socialno skrb se je uvedel s 15. t. m. osemurni delavnik. Potreben je bil, dasi velja le za tovarniške obrate. Danes prinašamo tudi izvršino naredbo, ki nekoliko natančneje določa, kateri obrati so tovarniškega značaja. Seveda ni mogo-i če popolnoma natančno v kratki naredbi ! označiti onih obratov, ki spadajo v tovarniške obrate.
To nejasnost bodo podjetniki izrabljali. Kjer bo le mogoče bodo skušali obiti naredbo z izgovorom, da njih obrat in tovarniški. Delavstvo bo imelo torej še boj za uvedbo osemurnega dela. V vseh tistih ! primerih, ko bodo podjetniki ugovarjali, naj tudi delavske organizacije oziroma delavci po svojih zaupnikih to store. Pojasnila daje tudi naše uredništvo.
Ker se torej ne da dognati pri vseh obratih prvi hip ali so tovarniški ali ne, se je treba vseh takih primerih obrniti korporativno po organizaciji ali zaupnikih na j obrtno oblast prve stopnje, to je na okraj-I na glavarstva, v Ljubljani pa na magi-■ strat. Če obrtna oblast ne razsodi v prilog ! delavstva, pa so delavci prepričani, da j spada njih obrat med tvomiške, tedaj naj j se vloži pritožba proti razsodbi v prvi in-; stanci na poverjeništvo za socialno skrb Narodne vlade SHS, ki razsoja o takih spornih vprašanjih na podlagi izvedeniških mnenj in izjav prizadetih korporacij. Osemurni delavnik je revolucionarna pridobitev. Osemurno delo ni tako majhnega pomena kakor menijo nekateri ljudje. Clo-i vek dela, dela rad, toda Imeti mora tudi
; počitek, čas za razvedrilo, čas, da bolj ži-| vi pri svoji rodovini, da se izobražuje, I kratko, človek mora postati človek, ne pa samo tovorna živina, ki vleče in gara, dokler ne omaga in se zgrudi v grob v bedi. Novi časi bodo zahtevali več od mas; doslej smo dosegli marsikaj s pomočjo delavcev drugih narodov, sedaj bomo pa morali opraviti vse to sami, zato se bomo morali tudi bolj izobraževati, da bomo u-meli in znali vojevati boj za delavske pravice. Vsak se lahko izobrazi, namesto, da bi postopal, popival, se dolgočasil ali veseljačil preveč, vzame knjige *' roko, časopise. Kdor nima sam teh stvari naj si jih preskrbi pri prijateljih, pri zaupnikih ali pri organizaciji. Poučne diskusijske sestanke, poučne ali učne tečaje lahko prireja vsaka organizacija.
Vse to delo je potrebno za sedaj, še bolj pa za pozneje. Če smo pridobili osemurni delavnik, ne smemo pozabljati, da ga bodo podjetniki skušali ali čim prej odpraviti, da bodo skušali mezdne ali delovne razmere poslabšati. Za vse to in za nove pridobitve nas čakajo boji, ki jih bomo izvedli uspešno le z izobraženim in dobro organiziranim delavstvom.
Oklic
delavcem, ki so delati v Nemčiji in vsem onim, ki so dobivali kako pokojnino ali rento iz Nemčije.
I.
Vsi delavci, ki so bili zaposleni pred in med vojno v kakem rudniku ali v drugem podjetju v Nemčiji, imajo tam svoje rodbine brez sredstev in jih niso pustili v Nemčijo, naj naznanijo pismeno poverjeništvu za socialno skrbstvo naslednje podatke: a) Svoje ime, poklic, sedanje bivališče, kje zaposleni; b) v katerem kraju v Nemčiji živi njihova rodbina (natančen naslov) in število otrok; c) ali ima pohištvo v Nemčiji; d) lastni zaslužek; e) od česa živi rodbina.
II.
Vsi delavci, vdove in sirote, ki so dobivali rente ali pokojnine iz Nemčije in jih sedaj ne dobe več, naj to pismeno naznanijo poverjeništvu za socialno skrbstvo v Ljubljani. V naznanilo je podati naslednja pojasnila: a) Ime, poklic in bivališče; b) po kom dobe rento ali pokojnino; c) kedaj je prišla zadnja renta.
Naznanilu je priložiti uradno potrjen prepis dekreta, s katerim je bila odmerjena renta. Po možnosti je priložiti tudi zadnji odrezek šeka, s katerim so dobili izplačano rento.
Organizacija.
Strokovnim organizacijam na Slovenskem sporočamo, da je s 15. januarjem prevzel strokovno tajništvo za slovensko ozemlje sodrug Josip Petejan. Obenem obveščamo, da je vse dopise, ki se tičejo strokovnega tajništva, radi strokovnih shodov, gibanj in drugih strokovnih zahtev, pošiljati na naslov: Josip Petejan, strokovni tajnik, Ljubljana, Šelen-burgova ulica 6, II. nadstropje. Podružnice in sodrugi kovinarji, železničarji in rudarji naj se obračajo na svoja strokovna tajništva.
Vse politične organizacije in strankini zaupniki naj naslavljajo vsa pisma, ki se tičejo politične organizacije, političnih shodov in raznih drugih političnih zadev na naslov: Tajništvu Jugoslovanske socialno demokratične stranke v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6.
»Naprej!"
Vsem, ki žele koledarje.
Ker je zaloga naših koledarjev pošla, nam ni mogoče sprejemati nikakih nadalj-nih naročil več. Sodrugj. naj upoštevajo, da se je koledarje tiskalo še v času vojske in da je bila naprava izredno velike zaloge zelo riskantna, posebno če upoštevamo jako visoke tiskarniške in knji-govežke stroške. Moralo se je torej ravnati jako previdno. To so na kratko navedeni razlogi. Sodrugi naj torej oproste, če jim koledarjev za leto 1919 ne moremo več dobavljati. Naknadno pa tudi ni mogoče več koledarjev tiskati, ker bi to bilo zvezano z izgubo.
Založba slov. delavskih koledarjev.
Domači pregled.
Strokovne organizacije (razen železničarjev, rudarjev in kovinarjev, ki imajo svoja tajništva) naj se obračajo v strokovnih zadevah na s. Petejan Josip, Ljubljana, Frančiškanska ulica 6, ki je prevzel tajništvo.
Značilno! Neki sodrug z dežele nam v poslanem pismu sporoča: Cenjeni sodrug urednik! Naznaniti Vam hočem, da sem nameraval poslati naročnino za »Delavca«, ki ga vedno čitam. Imel sem denar pripravljen tudi za druge stvari, vsega skupaj 80 K. K novemu letu po noči pa mi je neka dobra duša vse skupaj ukradla. Prebudivši se zjutraj, nisem imel nobenega vinarja več. List mi torej ne ustavljajte, ker bom naročnino poslal, kakor hitro mi bo to mogoče. Pripominjam pa, da »Delavca« nisem vselej redno dobival, kar pa so najbrže zakrivile razmere, ki vladajo sedaj pri pošti. Lumpov in tatov se najde sedaj povsod dosti. Tudi tukaj pri nas se ne manjka takih tičkov. Enemu ukradejo denar, drugemu obleko, tretjemu prešiče iz hleva, četrtemu čevlje itd. Kajpada, .tudi poljski sadeži niso pred temi lopovi varni:	turšiea,
krompir, fižol, ajda, vse jim pride prav. Sploh se mi zdi, da je prišla, oziroma napočila tudi svoboda raznim lopovom in tatovom, ki menijo, da lahko uganjajo, kar se jim poljubi. Teh par vrstic našega preprostega in ravnodušnega^ sodruga pove mnoga
Državna posredovalnica za delo. V
minulem tednu (od 5. do 12. t. m.) je Iskalo delo 275 moških in 199 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 98 moških in 33 ženskih delavnih moči. Posredovalnica ima na razpolago okroglo 200 moči za pisarne, 100 za trgovine, več natakaric, delavk za tovarne in pomočnikov za razne obrti, delo pa lahko ponudi deklam in kuharicam.
Rok za prošnje za vojaške podpore
podaljšan. Narodna vlada je v seji dne 9. januarja 1.1. sklenila, da se prošnje za prispevek za preživljanje vpoklicancev ali ujetih, za naklonitve nujno potrebnim svojcem invalidov, padlih, vsled vojne umrlih ali pogrešanih vojakov, za amerikanske podpore podaljša do 31. januarja. Podpore se bodo dajale res le nujno potrebnim u-pravičencem. Vse te prošnje se morajo vložiti pri davkarijah. Podpore invalidom. Invalidi, ki so vsaj 20 odst. nesposobni za svoj poklic in res ne morejo izvrševati svojega dela in so res potrebni imajo poleg invalidske pokojnine, če jem je že nakazana, pravico do naklonitev, ki znese po odstotkih njih invalidnosti od 1 K do 1 K 60 vin. na dan. Invalidi, ki še nikdar niso bili pri superarbitraciji, naj pis-smeno potom orožništva prosijo na svojo vojnodopolnilno poveljstvo, da jih čim-prej pokliče k superarbitraciji, pri kateri bodo dobili takoj izplačane primerne nagrade. Da pa morejo njihovi podpore res potrebni svojci prositi za Izplačane primerne nagrade. Da pa morejo njihovi res potrebni svojci prositi za
naklonitev, naj se dajo taki invalidi pregledati pri okrajnem uradnem zdravniku, in če jih bo spoznal vsaj za 20 odst. nezmožne za rt/klic, potem njegovi res nujno potrebni svojci do 31. januarja pri svoji davkariji prosijo za naklonitev. Pokojnine invalidov, vojnih vdov in sirot. Vse te o-sebe že nekaj mesecev niso dobile svojih pokojnin z Dunaja po pošti. Narodna vlaaa se je veliko trudila, da doseže redno pošiljanje teh pokojnin. Dunajska poštna hranilnica in penzijska likvidatura sedaj zopet redno poslujeta in sta ravnokar sporočili, da bodo vsi upravičenci dobili zaostale zneske in pokojnino za januar še tekom tega meseca. Kdor bi denarja pa vendarle ne dobil, naj to z natančnimi podatki sporoči »Jugoslovanskemu zastopstvu SHS«, Dunaj, Seilerstatte 30, I. nadstr., ki bo izposlovalo hitro in ugodno rešitev.
Občni zbor podružnice lesnih delavcev v Ljubljani, se bo vršil v nedoljo, dne 26. januarja t. 1. ob 9. uri dopoldne v restavraciji »Perles«. Dnevni red: Poročilo predsedstva; Poročilo blagajnikovo in nadzorstva; Volitev podružničnega odbora in nadzorstva. Takoj po končanem dnevnem redu se bo vršil ustanovni obč-ni zbor Osrednjega društva lesnih delav-, cev in sorodnih strok v Ljubljani. Na teh ' zborovanjih hočemo naše društveno delovanje postavit na soliden temelj. Čakajo nas še težki časi, zato je dolžnost vsakega posameznika, da dela povsod na to, da bo sleherni lesni delavec v strokovni organizaciji. Vsled nastalih razmer nismo več člani dunajske zveze, zato si hočemo vstvariti samostojno zvezo, ki se bo raz-tegda po vsem slovenskem ozemlju. So-drugi, še dosti dela nas čaka, zato vsi na prov! — Odbor.
V	ljubljanskem občinskem svetu je odložilo sedem nemških občinskih svetovalcev svoje mandate. V torek je imel občinski svet sejo, na kateri sta razdelili S. L. S. in J. D. S. mandate takole: J. D.
S.	en mandat, S. L. S. en mandat, K. S. Z. en mandat N. D. O. en mandat, socialni demokrati tri mandate. Prej so obljubili socialnim demokratom pet mandatov. Občinski svet je mirodušno sprejel te predloge. Povsod drugod so pomnožili zastopstvo v večjih občinah, pri nas pa še tiste mandate, do katerih meščanske stranke nimajo prav nobene pravice, raz-dele med seboj. S. Mlinar je v občinskem svetu odločno protestiral proti takim sklepom in stavil predlog, da se njegov mandat razveljavi, ker se s tem čuti žaljenega kot strankar. Očividno bo ljubljanska socialna demokracija v teh razmerah sploh odklonila sodelovanje v občinskem svetu, ker bi bila taka »milostna« delitev drobtinic žaljiva za zavedno delavstvo. Dogajajo se politične kupčije, nolitična izdajstva, preziranje delavstva,
| toda ta čin je že pregorostasen, da bi ga kar pobasali v žep in molčali k stvari.
Zavarovalnica zoper nezgode in pokojninski zavod v Ljubljani. Poverjeništvo za socialno skrb je imenovalo za komisarja začasne Zavarovalnice zoper nezgode in začasnega pokojninskega zavoda gosp. Janka Žirovnika, odvetnika v Ljubljani. Vodja obeh zavodov je dr. Anton Sagadin.
Vse naše politične organizacije in so-druge opozarjamo, da se je ustanovilo posebno politično tajništvo jug. soc. demokratične stranke, in prosimo, da se vse tozadevne dopise naslovlja na to tajništvo v frančiškanski ulici št. 6/1. Obenem prosimo vse politične organizacije, da naj pošljejo na politično tajništvo Imena svojih odbornikov ter navedejo število članov njihove organizacije.
Za begunce. Vsled tostvarne naredbe poverjeništva za narodno brambo se poživljajo begunci, da najkasneje do 31. januarja t. 1. pismeno prijavijo po možnosti vse škode, ki so jim vsled vojne na-
stale na premičninah in nepremičninah, kakor tudi vse še neporavnane terjatve napram bivšemu erarju, zlasti terjatve za neplačane rekvizicije in'terjatve, ki izvirajo iz vojnodajatvenega zakona. Prijave naj se pošljejo posredovalnemu uradu za begunce v Ljubljani, Dunajska cesta 38/1. Posebne tiskovine za prijave se ne izdajajo.
Stanovanjske ankete. V torek zvečer se je vršila na povabilo poverjenika za socialno skrbstvo v deželnem dvorcu anketa o stanovanjskem vprašanju v Ljubljani, katere so se udeležili poleg zastopnikov hišnih posestnikov in najemnikov vseh slojev tudi zastopniki vlade, občine; sodišča in knezoškofijskega ordi-narijata. Po otvoritvenem nagovoru sodruga Kristana je g. dr. Žužek kot poročevalec uvedel debato, ki je bila mestoma prav živahna. V razpravo so ponovno posegli tako zastopniki najemnikov in hišnih posestnikov, kakor občine, sodišča in ordinarijata. Priznati moramo, da je bil zastopnik društva hišnih posestnikov zelo popustljiv. Rezultat ankete je bil, da se naredba glede na stanovanja bistveno spremeni in je upati, da se bo dobilo več prostih stanovanj. Več poročamo, ko dobimo elaborat.
Vojna čevljarna zavoda za pospeševanje obrti v Ljubljani sprejema čevlje v popravilo, in sicer vsak dan od 8. do 10. ure dopoldne v Sodnijski ulici št. 1.
Novi kolki in železniški vozni listi. Z dnem 15. prosinca 1919. pridejo v promet novi kolki in novi železniški vozni listi. Vse kategorije kolkov so izgotovljene v dvobarvnem tisku in sicer vse vinarske kategorije modro na rumeno-rujavem polju, vse kronske kategorije rdeče na ravno takem rumeno-rujavem polju. Novih kolkov se izda za prehodno dobo samo 10 vrednostnih kategorij in sicer po 2, 10, 20, 30 iri 50 vinarjev in po 1,
2,	3, 5 in 10 kron. Novi železniški vozni listi se izdajo v dosedanji obliki s slovenskim besedilom in sicer z vtiskanim kolkom po 30 vin. in 1 K 20 vin. za navadno tovorno blago in po 30 vin. za brzovozno blago. Kolki izdaje 1910. in vozni listi, ki se nahajajo sedaj v prometu, se z 28. svečanom 1919. popolnoma razveljavijo. Razveljavljeni neporabljeni kolki in vozni listi se od 1. svečana do vštevši 31. suš-ca 1919. lahko brezplačno zamenjajo pri finančni deželni blagajni v Ljubljani in davčnih uradih proti novim kolkom, oziroma voznim listom, v smislu tozadevnih postavnih določil in predpisov. Prodajalci kolkov naj zamenjajo svoje zaloge starih razveljavljenih kolkov proti novim kolkom kolikor presegajo potrebščino do 28. svečana 1919. še pred 1. sušcem 1919.
Prehrana ostane v državnih rokah. Pri zadnjih konferencah glede prehrane v Belgradu se je sklenilo, da ostane za enkrat prehrana še v državni oskrbi. Proste trgovine še ni mogoče dovoliti, ker so potrebe blaga večje kot pa zaloga in je solidna trgovina nemogoča. Sistem centralne uprave živil se bo razširil tudi na Srbijo. Vsa prehranjevalna vprašanja bo reševalo skupno ministrstvo za prehrano v Belgradu.
Zastopniki Jugoslavije na mirovni konferenci. Zunanji minister Pichon je sprejel v sredo portugalskega ministra za zunanje stvari Ego, ki je imenovan za zastopnika Portugalske na mirovni konferenci, ter je imel ž njim daljši razgovor. Imel je tudi daljši razgovor z bivšim srbskim ministrskim predsednikom Paši-čein, ki mu je naznanil, da bodo kraljevino Jugoslavijo zastopali na mirovni konferenci Pašič, dr. Trumbič in Vesnič.
Velenje. Naša podružnica Unije slovenskih rudarjev je ob koncu starega leta izgubila enega izmed svojih najzvestejših društvenlkov, sodruga Hercog Antona. Zvesti tovariš nam je umrl. Pokopali smo
ga 31. decembra 1918, torej ravno zadnji dan v letu. Bodi mu zemlja lahka!
Hrastnik. Vse tiste, ki še nimajo tobačnih kart, opozarjamo, da sa zRlase v konsumnem društvu, da isto preskrbi tobačne karte. Opozarjamo tudi tiste, ki žele prestopiti iz ene trafike v trafiko kon-sumnega društva in ki so člani konsuin-ne^a drui>:tva, da naj s.- tudi zglase.t
Vojno dopolnilno poveljstvo v Ljubljani razglaša: V nekaterih krajih se vpo-klicanci letnikov 1895 do 1899 niso odzvali pozivu. Dotičniki se bodo s silo pritirali v vojaško službo ter bodo kot ubežniki najstrožje kaznovani po vojnih postavah. Strogo bodo kaznovani tudi oni, ki dajejo tem ubežnikom potuho s tem, da jih imajo v službi, jih hranijo, skrivajo ali jim prigovarjajo, naj ne odrinejo v vojaško službo.
Ženske pomožne moči bivše avstro-ogrske vojske. Ženske pomožne moči, ki so bile uslužbene • pri poveljstvih bivše avstroogrske armade in so ostale po razpustu armade brez službe, so mnenja, da jim pristojajo prejemki za mesec oktober in november 1918. Poverjenik za narodno hrambo je odredil z naredbo od 30. novembra 1918 (štev. 164 v »Uradnem listu« št. 16), da je izplačati enomesečne pristojbine le onim, ki vsled prevrata niso dobile koncem oktobra ali začetkom novembra 1918 nikakih prejemkov. Te na-redbe poverjenika za narodno brambo ni smatrati kot ugoditev določbam pogodbe, ki jo je sklenila ženska pomožna moč s prejšnjo vojaško upravo glede roka odpovedi, marveč je to milostni čin, s katerim naj bo pomagano onim pomožnim ženskim močem, ki so ostale naenkrat brez kruha. Z razpustom armade je končalo tudi pogojeno službeno razmerje. Pomagati se je hotelo toraj le onim, k' niso dobile ob razpustu bivše armade nikakih prejemkov in so izstopile iz službe popolnoma brez sredstev. Pri tem je pa popolnoma vseeno, ali so bile te okoli
1.	novembra 1918 prejete pristojbine izplačane za oktober ali november.. Ako je katera mnenja, da ima vsled svoje službe v bivši avstroogrski armadi še kake terjatve, naj se obrne na likvidujoče vojno ministrstvo na Dunaju, ki še posluje.
Socialni demokrati na Koroškem proti volilni dolžnosti. Dun. kor. urad poroča:	V svoji seji je začasna narodna
skupščina nadaljevala še v znamenju socialno demokratične obstrukcije debato o zakonu za volilno obveznost. Poslanec Dimnig je imel dvourni obstrukcijski govor, nakar je še govoril socialno demokratični poslanec Luger. Medtem je prišlo do kompromisa, da bodo prestopki proti volilni obveznosti kaznovani enotno z 10 kronami mesto 500 K, kakor je bilo določeno prvotno. Nato so socialni demokratje opustili svoj odpor in je bila predloga končno sprejeta z nekaterimi popravki.
Opozarja se gostilničarje in kavar-»arje na naredbo celokupne Narodne vlade SHS v Ljubljani glede omejitve alkoholizma (pijančevanja), razglašeno^ v Uradnem listu od 11. januarja 1919, številka 259. Glede večerne policijske ure ostane v veljavi oglas izdan od policijskega ravnateljstva v Ljubljani z dne 11. prosinca 1919, št. 16/2/Preds., to je, da se gostilne restavracije morajo zapirati ob osmi uri in kavarne ob deveti uri zvečer. Št. 16—2—Preds.
O	prometu s teleti in klavnimi prašiči. Promet s teleti in klavnimi prašiči je v območju Narodne vlade SHS v Ljubljani odslej prost. Izvažati se sme taka živina iz območja Narodne vlade SHS v Ljubljani le z dovolitvijo te vlade. Od političnih okrajnih oblastev na podstavi tozadevnih zakonitih določil za preskrbo prebivalstva zahtevani kontingenti klalnih prašičev se morajo tudi še vnaprej oddajati zaupnikom vnovčevalnice za živino in
mast. Določila v najvišjili cenah za teleta in za klalne prašiče ter določila o najvišjih cenah za telečje meso in za prašičjo mast in prašičje izdelke, ostanejo neiz-premenjena v rnoči. — Poverjeništvo za prehrano.
Uvedba gregorijanskega koledarja v Jugoslaviji. Na seji ministrskega sveta v Beogradu je bilo sklenjeno, da se uvede za vso državo SHS gregorijanski koledar.
Stroga italijanska odredba na Reki.
Italijanska vrhovna vojaška oblast na Reki je izdala naredbo, ki grozi vsakemu s 5 letno ječo, kdor bi poizkušal prekoračiti okupacijsko linijo brez posebnega dovoljenja italijanskih vojaških oblasti. Za te prestopke so pristojna vojaška sodišča. Potniki, ki potujejo iz Peke, ne smejo imeti s seboj nikakega blaga. Ta naredba se izvaja zelo strogo in dosledno. Zato so tudi jugoslovanske oblasti posegle po represalijah in s svoje strani preprečile izvoz blaga iz ozemlja SHS na Reko. Nadalje so jugoslovanske oblasti ukrenile, da je potrebno za potovanje iz Reke v ozemlje SHS ali preko njega razen običajnega potnega lista, ki ga izdajajo italijanske oblasti, še posebno dovoljenje hrvatskega narodnega vječa na Sušaku ali kakega hrvatskega občinskega urada.
Zagrebški izgredi pred sodiščem. Vojaško sodišče v Zagrebu je izreklo obsodbo proti vojakom, ki so se dne 5. decembra udeležili znanih izgredov. Sodišče je spoznalo krivim obtoženca nadporočnika Josipa Jarouša, in sicer zločina zanemarjenja službenih predpisov ter ga obsodilo v 4 mesečno ječo. Po prestani kazni se odpusti iz armade. Obtoženi podčastniki so bili spoznani za krive zločina vojaške pobune in obsojeni:	Josip
Šimanovič in Rudolf Cecelj na 7 let, Ivan Perečič na 6 let, A. Sch\varz na 4 leta, Ivan Babič, Dragotin Mort in Fran Kova-bič na 3 in pol leta težke ječe. Vsi imenovani so bili obenem tudi degradirani. Pešci Miloša Vragovič, Šarc, Skreblin, Her-ceg, Trsoglavac, prnčič, Vruklič so bili obsojeni na težko ječo dveh let. Ostali obtoženci, izvzemši Pomjana, ki je bil oproščen, so bili obsojeni na težko ječo enega, odnosno poldrugega leta.
Trgovinski dogovor med Narodno vlado in tržaškim guvernerjem. Med načelnikom generalnega štaba italijanskega guvernerja v Trstu polkovnikom Grassijem ter poverjenikoma Narodne vlade v Ljubljani dr. Trillerjem in inž. Remcem so bile te dni v Trstu konference o izmeni blaga. Političnih vprašanj se' v oficialnih razgovorih niso dotaknili, ker poverjenika v to nista bila pooblaščena od osrednje vlade. Dogovorili so se v svrho olajšanja medsebojnega prometa, da se uvede redna, obojestransko cenzurirana kurirska služba med Ljubljano in Trstom, ki bo posredovala tudi zasebno trgovsko korespondenco. Blago se bo izmenjavalo v Logatcu. Italijani so pripravljeni dobaviti sol, riž, južno sadje manjše količine petroleja in testenin, strojno olje in po možnosti tudi primerno množino angleškega premoga za plin. V izmeno so pa zahtevali uvoz stavbenega lesa, ki bi ga rabili približno 3000 vagonov, nadalje že-lezje Ln eventualno premog (tega pa le v izmeni za angleški premog). Italijani želijo tudi, da se njihovim oficialnim odposlancem in kurirjem dovoli prost prehod čez ozemlje Slovenije. Narodna vlada bo imenovala v Trstu posebnega pooblaščenega zaupnika, ki bo posredoval pri guvernerju v njenem imenu ter izposloval zlasti potrebne potne listine za vzdrževanje trgovskega prometa. — Poverjenika sta obiskala potem ameriško misijo, ki sta jo o vseh naših razmerah temeljito informirala. Misija, ki ji načeljuje prvi veleposlaniški tajnik Zedinjenih držav Mr. Hugh Gibson, je sporočila našima pover-
jenikoma, da je za kraljestvo SHS na potu iz Amerike sedem parnikov z živili, vrednimi 35 milijonov dolarjev. Člani misije so obljubili, da pridejo v najkrajšem času zaradi nadaljnjih informacij v Ljubljano.
Izvoz živil iz slovenskega ozemlja.
Kakor je znano, je izvoz živil iz območja Jugoslavije vobče prepovedan. Izvažati se smejo živila preko mej Jugoslavije le s posebnim dovoljenjem. Dovolila za izvoz živil je doslej izdajal prehranjevalni urad Narodne vlade SHS v Ljubljani, oziroma za slovensko ozemlje štajerske tudi komisar za prehrano Slov. Štajerja. Ker je z oziiom na vedno večje število pro-silc.cv absolutno nemogoče vse te prošnje rešiti pri prehranjevalnem uradu v Ljubljani, je ta urad poblastil politična okrajna oblastva (okrajna glavarstva in mestne magistrate), da sinejo v določenih primerih dovoljevati izvoz manjših množin živil. Ti primeri so sosebno: 1. dijakom in vseučiliščnikom, ki so državljani SHS, pa študirajo v inozemstvu; 2. delavcem, ki so državljani SHS, pa gredo v inozemstvo za kruhom in zaslužkom; 3. osebam, ki gredo po službenih in kup-čijskih opravkih za krajši čas v inozemstvo; 4. uradnikom in drugim osebam, ki 52 presele Za stalno v inozemstvo in 5. osebam, ki imajo v območju SHS zemljiška posestva, pa žive sedaj še v inozemstvu. V vseli zgoraj omenjenih primerih naj se obračajo prosilci odslej na svoje pristojno okrajno glavarstvo (mestni magistrat). V primerih, za katere ne smejo izdajati izvoznic okrajna oblastva, morajo prosilci vložiti pismeno prošnjo na prehranjevalni urad v Ljubljani, in sicer potom pristojnega okrajnega oblastva. Izdane izvozne dovolitve se vpišejo zaradi kontrole v posebne sezname. Vsako zlorabljanje izvoznic, kakor tudi navajanja neresničnih podatkov se bo najstrožje kaznovalo. — Za poverjenika: dr. Senekovič s. r.
Shodi.
Črna. V nedeljo dne 19. januarja t. 1. sc bo vršil zelo važen shod rudarjev, katerega naj se udeleže vsi rudarji iz Črne in okolice do zadnjega. Vršil se bo točno ob 9. uri dopoldne v dvorani gostilne gospoda Krulca. Po shodu se vrši sestanek vseh onih tovarišev, ki žele pristopiti k pevskemu zboru rudarjev, ki se ga namerava ustanoviti.
I eše. Shod rudarjev bo v nedeljo dne 19. januarja 1919 ob pol 5. uri popoldne v gostilni g. Grobelnika. Udeležba vseh le-Ških rudarjev nujna.
Možice. Shod rudarjev, delavcev in delavk iz žgalnic se bo vršil v nedeljo dne 26. januarja 1919 ob pol 11. uri dopoldne v gostilni pri Vivatu. Tovariši in tovarišice, pridite vsi!
Guštanj. Zelo važen shod kovinarjev sc bo vršil v nedeljo dne 26. januarja 1919 ob 5. uri popoldne v gostilni pri »Pašti«. Kovinarji, pridite vsi!
Na vseh shodih poroča sodrug 1 okan iz I jubljane.
Svetovni pregled.
Desetmiiijonski fond za volilni boj proti socialnim demokratom. V Nemški Avstriji se bodo vršile 16. februarja volitve v narodno skupščino Nemške Avstrije V vseh taborih se vrše vroče agitacije za te velevažne volitve in vsaka stranka skuša z vsem svojim aparatom vplivati na ljudstvo, da ga pridobi za v sv(u tabor. To je tudi na mestu. Volilni boj pa je zadobil v Nemški Avstriji še posebno lice s prav neodkritosrčnlm in zahrbtnim namenom. Vse meščanske stranske stranke so se združile proti socialnim demokratom, razpolagaje z velikan-
skini Kapitalom, zbranim od vseh nesocialističnih strank, da s podkupovanjem in prikiito korupcijo onemogočijo socialni demokraciji v Nemški Avstriji sijajen uspeh. Knez Karel Auersperg je pozval svoje stanovsek tovariše veleposestnike, naj zberejo velik kapital, da veleposestniki ne bodo zaostajali za veleindustrijami in velestrankami, ki so prispevale že z mnogimi milijoni svojih vojnih dobičkov. Jasno je, kakšen namen imajo pri tej denarni akciji gospodje veleindustrijaLci, velcbankirji, veleposestniki, vele- itd. Vsi ti navedeni veledobičkarji hočejo svojo denarno mošnjo, ki jo je napolnila vojna z milijoni, braniti proti socialno demokratični stranki! Vse razlike stranke izginjajo:	Grofom in tovarnarjem je dobro-
došel \ sak do, bodisi kdorkoli, naj bo že svobodomislec ali rimski konservativec, nemški demokrat ali krščanski socialec
—	ako nastopi gospod kandidat proti socialni demokraciji, mu je na razpolago denar desetmilijonskega fonda, nabranega v volilne svrhe! Zbrisane so vse verske razlike, katoličan se druži s protestantom, ta dva zopet z Zidom, veleindustrijami iri veleposestniki so se strnili v močno skupno verigo, da branijo proti socialnim demokratom svojega boga Ma-crona. Desetmilijonski fond naj podkupi vse meščansko časopisje, da zmeče čim več blata na delavsko stranko, natiskajo naj se siamotilne brošure, ki sramote socialno demokracijo — vsa ta nesveta ali-jar.wu naj spravi pod svojo oblast delovno ljudstvo, ki je skoro pet let prenašala naj-hujš ’ gorje svetovne vojne. Socialna demokracija Nemške Avstrije poživlja zato svoje pristaše, da se oboroži proti podlim napadom nemških meščanskih strank in sklepa 'i besedami:	»Za socialno demo-
kracijo zbirati glasove, za socialno demo-kracbo agitirati, bodi zato vaša sveta do'ži'1 st!«
Koliko je potreboval avstrijski cesarski dvor. Kakor je znano, je bil princ Windischgratz eden prvih zaupnikov bivšega avstrijskega cesarja in njegov vpliv v vseh ozirih je bil velikanski. Kako je ta princ gospodaril z državnim imetjem, prihaja zdaj po preiskavi državnih arhivov bivše podonavske monarhije zvesto na dan. V vsej Avstro-ogrski so bile uvedene živilčne izkaznice. Izvzet je bil seve cesarski dvor in njegovo nameščeno urad-ništvo, za kar je zahteval princ Windisck-gratz mesečno skoro 600.000 kilogramov raznih živil, češ, v poštev prihaja 14.000 dvornih oseb, dočim jih je bilo določenih v proračunu le 2000. Kako je mogla potem ta gospoda poznati posledice in gorje vojne? Toda, usoda se je že maščevala nad njimi.
Upor Špartakovcev ponehava. Dunajski kor. urad poroča: Vlada je ob eni popoldne izjavila:	Upor Špartakovcev
ponehava. Vladne čete imajo iniciativo krepko v rokah. Špartakovci se branijo le še slabotno. Pričakovati je z gotovostjo, da se bo stvar v tej smeri razvila.
Zborovanje čeških soc. dem. zaupnikov. Čehoslovaški tiskovni urad poroča: Snoči je bilo veliko zborovanje socialno demokratičnih zaupnikov, kjer so sprejeli resolucijo, obsojajočo zavratni napad na dr. Kramafa. Delavstvo se poživlja, naj ohrani mir v interesu republike.
Mladina za osemurni delavnik. V
Budimpešti je 13. januarja par tisoč mladinskih delavcev priredilo demonstracijski obhod po mestu. Zahtevali so uvedbo osemurnega delavnika na dan, znižanje vajenske dobe na tri leta in izključno uporabo kot strokovni delavci Med obhodom so demonstrantje oddali nekaj strelov, razbili šipe izložb in kavam ter upravništev listov. Končno je narodna bramba odločno posegla vmes in aretirala približno 20 izgrednikov.
j Zborovanje internacionale v Ženevi | ali Bernu. »Humanite« poroča:	Perma-
i	nentno upravno poverjeništvo socialistič-| ne stranke je predlagalo, da se odpošlje j po Huysmanovem načrtu v delegacijo, ki bo zborovala dne 20. t. m. in naslednje dneve v Ženevi ali v Bernu, tri odposlance od vsakega naroda. V programu tega sestanka bo glavna točka stališče delavskega razreda o miru, kongresu pa se prepusti odločevanje o dnevnem redu.
Priprave za mednarodno delavsko konferenco. Agence Havas poroča: Artur Ilenderson je imel danes dopoldne z tiuysmansom daljši razgovor. Sporazumela sta se popolnoma o rešitvi vprašanj, ki se bodo predložila medzavezni-ški delavski konferenci. Na vprašanje, kako se bo ravnalo na delavski konferenci s sovražniki, je odgovoril Ilenderson: K delavski konferenci bomo dopustili Nemce in tudi vse druge sovražnike, ker smo jih povabili. Ako smo izjavili, da se morajo posamezne osebe ali vlade kaznovati za zločine gusarstva in za opustošenja, je to samo sredstvo, da sc zabranijo v bodočo taki zločini. Postaviti moramo delavstvo brez razlike narodnosti na ono mesto, ki mu piistoja. Ustvariti moramo svetovno pogodbo o svobodi dela. Hen-derson je dcslavil, da se mora posvetovati z Albert Thomas Vanderveldom in Jauhauxen o različnih ciljih konference. Najvažnejša cilja konference sta omejitev oboroževanja in ustvaritev svetovne pogodbe za svobodo dela.
Spor med Bulgarijo in Turčijo. »Reich spest« javlja iz Carigrada: Bulgar-ski poslani* je zapustil Carigrad. Bulgar-skcga konzula v Smirni so pozvali, naj zapusti mesto. Med Bulgarijo in Turčijo se je pojavil nov spor o vprašanju bodočnosti Carigrada, Odrina in ozemlja Marice. Prekinjenje diplomatičnih odno-šajev med Bulgarijo in Turčijo je samo fo-malnost, ker se ne moreta niti Turčija, niti Bulgarja sedaj vojskovati in ker se bodo vsa sporna vprašanja rešila na mirovni konferenci. »Reichspost« javlja dalje, da so Italijani dne 11. decembra zasedli avstrijsko poslaništvo, konzulat, avstrijske šole in bolnico.
Obravnava proti morilcu Jauresa. Obravnava proti Villainu, morilcu Jauresa, bo 24. marca t. 1.
VVilsonova poslanica kongresu. Poslanica predsednika VVilsona kongresu se. glasi tako-le: Ne morem dovolj resno zahtevati, naj dovoli kongres denarna sredstva, ki jih je zahteval Hoover za svoje prehranjevalno delo. To je sedaj ključ k položaju v Evropi in k rešitvi mirovnega vprašanja, Boljševikizem prodira vedno bolj proti zapadu in zastruplja Nemčijo. Ne more se ustaviti s silo, ampak z živili. Vsi \odil.ni gospodje, s katerimi sem se posvetoval, menijo, da je skupno delovanje v tej zadevi neobhodno potrebno. Denar se ne bo uporabil za živila, namenjena za Nemčijo. Nemčija si lahko sama kupi živila. Denar se bo uporabil, da se financira prehrana Poljske, osvobojenih narodov bivše avstroogrske monarhije in našega zaveznika na Balkanu. Prosim vse, da predložite stvar čimprej kongresu. Ne vemo. kako bi našli dovolj moči, da ščitimo mir, ako ne uporabimo' tega sredstva. _da odvrnemo tok anarhizma.
Belgijski socialisti in Internacionala. Na zborovanju vodstva belgijskega delavskega razreda, kjer se je razpravljalo o vprašanju sodelovanja na konferenci v Lausannu, je bil Huysmans napaden zaradi svojega sodelovanja ž nemškimi večinskimi socialisti. Leken je dejal, da bi se mogla sestati belgijska delavska stranka j z nemškimi večinskimi socialisti šele tedaj, ako bi ti odkrito izjavili, da ne odobravajo podpranja imperialistične politike. Zdi se, da je to tudi mišljenje večine strankinega vodstva. Wantres je naglašal, da
vojna še ni popolnoma končana in da bi značilo sodelovanje s Scheidemannom ia žimmervvaldovci glupo varanje javnega mnenja. Wanderolde je izjavil, da ni bil vedno istega mnenja kot Huysmans. Stockholm je postal katastrofa za Internacionalo, toda Huysmans ni odgovore* pred strankinim vodstvom, temveč pred Internacionalo. On ne misli o nemških večinskih socialistih mnogo bolje kakor Leken. 1 oda sedaj, ko je vojna v resnici končana, ni več tolike važnosti, se-li sestane z nemško večino ali ne. Z ozirom na zvezo narodov in borbe proti težnjam povečanju dežele, ki se pojavljajo povsod in Id bi utegnile v dvajsetih letih privesti do nove vojne, je želeti, da se ujedinijo vse sile. Ko se je lluysmans priključil Vander-veldovim zaključkom ter izjavil, da je Internacionala neobhodno potrebna v borbi proti šovinizmu in bodoči gospodarski vojni, je strankino vodstvo sklenilo na Vanderveldov predlog, da odpošlje na mednarodno konferenco v Lausannu šest delegatov brez posebnih mandatov, hoče pa se še* natančnejše pogovoriti glede vprašanja sodelovanja na internacionalni konferenci.
Ves imperializem proti boljševikom. Dun. kor. urad poroča: Poljska likvidacijska komisija je dobila od Poljskega odbora v Parizu brzojavko, da je maršal Foch pozval vodjo komisije za premirje, naj povabi nemško vlado, da dovoli poljskim četam popolno prostost kretanja na cestah in železnicah, da organizirajo jez proti napredovanju boljševizma na Poljskem in Litovskem.
Brusilov in Krapotkin umorjena? Listi poročajo, da so usmrtili ruskega generala Brusilovega, ki je bil že dalj časa v zaporu. — Iz Basla poroča »Neue Kor-respondenz«, da je bil v svoji jetniški celici umorjen tudi knez Krapotkin.
Nemiri v Turčiji. Po dospelih poročilih je postal položaj v Turčiji ponovno tako kritičen, da bo ententno vodstvo v Carigradu odredilo najhujše odredbe. General Franche d Esperay, ki dospe danes v Carigrad, bo najbrže takoj odredil vse potrebno. Boljševiško gibanje narašča. Po ententi zaukazani ukrepi nimajo ne v evropski Turčiji ne v Mali Aziji nobenega vpliva.
Ustanovni zbor kovinarske organizacije.
Ustanovni zbor kovinarske zadruge^
Lju biiana. Dne 12. t. m. se je vršil v Mestnem domu občni zbor Osrednjega društva kovinarjev in sorodnih strok, podi užnica Ljubljana. Shod je otvoril s. Hlehš, Ki se je spominjal padlih in umrlih članov, ratc je podal poročilo o delova-
mpm
I Društveni funkcionarji I in člani, pozor!
I
Da vsa nerazporazumljenja od stranimo, sporočamo da je v soboto
3.	tedenski prispevek t. 1. zapadel.
Vsi člani, ki majo prispevek plačan samo do 45. tedna, se opozarjajo da ta teden zapadli prispevek vplačajo, ker drugače izgube članstvo.
Podpora se upravičenim članom le tedaj izplača, če je vsaj 44. prispevek t. 1, že poravnan. Od izplačljive podpore pa se vsi zaostali prispevki odtegnejo.
-r— r
»ju podružnice, ki je bilo z odobrenjem sprejeto. Pri drugi točki je občili zbor iz-Tolil v i-ovi odbor naslednje sodruge: Za Fitdsecnika je bil izvoljen Koieša Viktor, aa blagajnika Kocjan Ivan, za odbornike Jager ivaii, Porenta Jakob, Ropret Ivan, Tišler Ludovik, Svetek Fran, Strle Maks, Završan f ran, Gorenc Fran, Kral Ivan, Škoda Josip, PIšot Fran, Burgar Josip, ^ebovc Jakob, Brodar Josip, Erjavc Martin, v sekcijo šoferjev so bili izvoljeni naslednji: Koieša Edvard, Adamčič Avgust in Poziap Andrej. Kot delegat na Dunaj je bil izvoljen sodr. Hlebš. Nato je sodr. Mihevc govoril o četrti točki, ustanovitev osrednjega društva kovinarjev in sorodnih strok, govornik je obrazložil potrebo centralizacije kovinarske organizacije v novi državi SHS ter povdarjal potrebo strokovnih organizacij. Sodr. Vehovc je nato govoril še o pomenu mladinskih organizacij, ter naglašal. kako važno je za bodočnost, da se kovinarji pobrigajo prav temeljito za vzgojo vajencev.
LISTNICA UPRAVNIŠTVA!
Varaždin. C. Terstenjak. Koledar dobite, pošlje Vam ga s. Mlinar, ki iz prijaznosti odstopa svojega. Drugih nimamo VL'Č.
Kočevje. NS. Debevec. Naročene letnike Vam pošljemo tekom prihodnjega tedna, tako kakor ste pisali. List Vam bomo, kar je samoobsebi razumljivo, pošiljali redno v Kočevje.
Velenje. S. F. V. Zadeva, o kateri si mi zadnjič pisal, je rešena v prid velenjski!) rudarjev.
Trbovlje. S. K. Hvala, priobčimo v prihodnji številki.
Izdajatel) in odgovorni urednik Ivan Tokan.
Tiska »Učiteljska Tiskarna« v Ljubljani.
Oglas.
V	zadnjem času se jc v Ljubljani in »»količi pojavila vse meje presegajoča razuzdanost in prav živinsko pijančevanje, kar ogroža v največji meri osebno varnost in last celega občinstva.
Z ozirom na te okolnosti in sklicevaje se na sklep narodne vlade SHS v Ljubljani v Uradnem listu od 21. novembra 1918, št. 11, točka 112, odrejuje policijsko ravnateljstvo, da se imajo začenši z današnjim dnevom zapirati vse gostilne in restavracije brez izjeme v celem okolišu ljubljanskega redarstva
ob 8. uri in kavarne ob 9. zvečer.
Gostilničarje in kavarnarje, ki se ne bodo strogo držali policijske ure, se bo brezobzirno in najstrožje kaznovalo.
Policijsko ravnateljstvo v Ljubljani,
dne 11. prosinca 1919.
1 J	1 ^
Delavci, napovedu-	1 M ■
jeta nam hude po-	K
litične hoie; ko na-	1
stopijo normalni ča-	
si, bomo morali biti	
- že pripravljeni! -	F
1 ... 1	L
. V- '»
*&&< ■ ’ MIŠI, podgane, stenice, Ščurki in ves mries mora
poginiti, ako porabljate moja najbolja, izkušena in povsod hvaljena sredstva. Za podgane, miši in poljske miši K 5; za ščurke K 5'—, Osoblto jaka tinktura za stenice K 5; uničevalec moljev K 2; prašek proti mrčesom K 2.— in K 4'—, tinktura proti ušem pri ljudeh K 3-—, mazilo za uši pri živini K 2‘- ; prašek za uši v obleki in perilu K 2-—; tinktura za bolhe pri vseh K 1'50; prašek proti pernim ušem K 2 —; tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjavi (uaičev. rastlin) K 3.
Pošilja po povzetju
Zaiod za ekspert H. J(lXHF.It, Za*grcl> O..
Petrinjska ulica št. 3. IIL
Zveza bolniških blegajen na slov. ozemlja s sedežem v Ljubljani, j ^
Vabilo
M ini zbor
Zveze bolniških blagajen na slov. ozemlju s sedežem v Ljubljani
ki se bo vršil
v nedeljo 2. in event. v ponedeljek B. februarja 19l9 v zboroval-nici in posvetovalnici na mestnem magistratu v Ljubljani. Začetek obakrat obj[9. dopoldne.
DNEVNI RED:™
1. Otvoritev in nagovor predsednika pripravljalnega odbora.
2. Določitev poslovnika zboru.
3. Volitev predsedstva zboru (1. predsednika, 2. namestnikov, 2. zapisnikarjev.)
4. Volitev dveh komisij za predlaganje kandidatov v načelstvo, nadzorstvo in razsodišče.
5. Poročilo o pripravljalnih delih in o stanju blagajne.
6. Razlaga Zvezinih pravil in sklepanje o njih.
7. Sklepanje o poslovniku Zveze.
8. Sklepanje o rednih in enkratnem izrednem prispevku za Zvezo.
9. Sklepanje v smislu zadnjih dveh odstavkov § 2. Zvezinih pravil.
10. Predlogi in nasveti.
1. Volitev v načelstvo, nadzorstvo in razsodišče.
12.	Delavsko nezgodno in bolniško zavarovanje v novi državi.
Število odposlancev, ki jih smejo odposlati posamezne bolniške blagajne (bratovski skladnice), določajo Zvezhia pravila. Dostop na zbor imajo le odposlanci že včlanjenih blagajen (bratovskih sklad-nic). Pristopijo lahko vse okrajne, obratne, stavbne, zadnižne in društvene bolniške blacrajnc ter bratovske skladnice v območju Narodne vlade SHS v Ljubljani. Podrobnejša pojasnila daje nstno ali pismeno Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani, TnriaškI trg št. 4. prvo nadstropje, ki razpošilja tudi pravila in potrebne tiskovine.
Ljubljana, .31. decembra 1918.
Za lateittro Okrajne Mic tlajaiKi Ijilliail
kot proponenla:
M. Roianec s. r.,	J.	Kocmur	e.	r.
mačelnik.	tajnik.
tiskarna
UIRLUl Mufi da Stil i,
r«fllstrovana zadruga z omejeno zaveze,
Tiskovine za Sole, tupan-stva In urade! Najmodernejše plakate In vabila za •** shode In veselice.
Letne zaključke
NaJmffioedernejSa uredba za tiskanje listov, knjig, brošur, Itd.
Stereotipna, litografija.
Okrajna bolniška blagajna
■	v	Ljubljani	-■■■
Pisarn*: TurjaSkl trg gtev. 4, prvo nadstropje Uradne ore so od 8. zjutraj do 2. popoldne Ob nedeljah ln prašnikih je blagajna zaprta
Zdravnik blagajne	Ordinira	Stanovanje
	dopol.| po pol.	
Di. Kopnina Peter sploSno zdravljenje		Turjaški trg št. 4 v okr. bol. blag
Dl Ivan Zajec	‘/ilO-%11	Tirjiski tr| 11.♦.
splošno zdravljenje	2-3	FrantittinskiaU.
Dr. Viktor Breskvar	*/,U —‘/tl2	HOšeijen nlica 21
splošno zdravljenje	1—2	Torjailu ti i
Dr. Alojz n« splošno zdravljenje	1—3 ”	Poljanska cesta 18.
Člani, Id potrebujejo zdravniško pomoč, »o morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico za zdravnika (bolniško zglasnico); brez te ordinirajo zdravniki le v nujnih slučajih, TroSkov, ki nastanejo, kadar zboleli član sam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bol niška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniSki list se mora takoj oddati v blagaj niški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se ordinira le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je treba nakaznice. Zdravila se dobe v vseh ljubljanskih lekarnah. Bolniščnina se izplačuje vsako soboto, če je ta dan praznik, pa dan prej od 8 zjutraj do 1. popoldne. S pritožbami se Je obračati do načelnika okrajne bolniške bagajne. «
Načelstvo.
Ivan Iax in sin,
Ljubljana Dunajska cesta 17
priporoča svojo bogato zalogo
Mi stroje;
in stroje za Me (StiidnuHim) za min n mrl
Pisalni iti lila
Vozna kolesa.
Ceniki se dobe zastonj in Iranko.