352
NOVICE
—   Nesrečen dan. Težak Fran Meissl, službujoči pri glavnih skladiščih na Dunaji, imel je dne 19. t. m. zares^ ^smolo''. Komaj se je zjutraj probudil, že je vstopil sodni sluga ter mu priobčil, da je prejšnjega dne pretekel oni teden^ katerega mu je bil dovolil njegov hišni gospodar, da izprazni svoje sicer najeto, toda ne plačano stanovanje. Nekoliko minut pozneje bil je Fran Meissl s svojo ženo, otroci in vso ropotijo na ulici. Ženo in otroke vzeli so začasno njeni usmiljeni sorodniki pod streho in mož je hitel na delo Ker pa je prišel prepozno, povedali so mu na kratko, da naj se le vrne tje^ kjer je bil do tako pozne ure Žalostnega srca vrnil se je si-romak. Da si prežene otožne misli, kupil si je smotko, toda „črni dan^' preganjal ga je tudi v tem. Smotka „ni vlekla". Srdito vrgel jo je od sebe, toda „smola" je hotela, da je^ padla smodka v voz sena. Bilo je nekoliko vetra in v hipu bilo je seno v plamenu Meissla so seveda zaprli in to je bila še njegova sreča, ker drugače bi se mu bilo tega dne pripetilo še kdo zna kaj. Sedel je v preiskovalnem zaporu da 20. avg. 20. avg poklical ga je sodnik II okraja pred sena odgovor. Ubogi Massl opisal je živimi barvami vso svojo nesrečo, katero mu je naklonil „črni dan". Sodnik je bil toliko ganjen, da je siromaka obsodil le na 24 ur zapora.
—   Most se je zrušil. Vlak s premogom naložen se je peljal čez most reke Paint River v Ameriki dne 11. avg. najprej se most podrl in 35 voz padlo v vodo. Vsi železniški delavci so se vtopili.
—   Mladenič linčan. Osemnajstletni mladenič John Harris je prišel, v Albanyji v Ameriki, v sobo stare ženice in jo umoril. Ko so ljudje slišali stokanje v njenej sobi, so prišli gledat kaj je ubogi ženi. Ta je povedala ime napad-nika ter kmalu nato umrla, Razburjeno ljudstvo je hudobneža vjelo in ga potem živega v ogenj vrglo.
—   K polomu v Genovi. Kakor poročajo iz Rima^ so jednega sleparskih bratov Bingen vendar zasačili. Prijeli so   ga v Rotterdamu v trenotku,   ko   se  je  hotel vkrcati   na.
353
parnik, ki je imel odpluti v Ameriko. Ta sleparski „bankir", imenom Gustav Bingen, vpisal se je v listino popotnikov pod izmišljenim imenom Juri Blint. Ko so ga prijeli policijski agenti, hotel si je Bingen zavdati toda njegovo nakano za-prečil je policijski agnnt v toliko, da je utegnil Bingen po-vžiti le nekoliko strupa. Sleparja so odpeljali takoj v bolnišnico, kjer so zdravniki odstranili vso nevarnost za to „dragoceno življenje" Pri Bingnu našli so 690 tisoč frankov v francoskih papirjih Misliti si je mogel slehejni, da brata Bingen po polomu nista odnesla praznih kovčkov iz Genove 1 — V Genovi so aaprli 8 oseb, katere so lovile zlate ribe v "kalni vodi poloma tvrdke brata Bingen Med zaprtimi sta dva blagajnika tvrdke Bingen in blagajniški sluga ter strijc sleparskih bratov, trgovec Oppenheim. Poslednjemu sta bila brata pred polomom izročila 400.000 lir, toda denar je bil zaplenjen in vrnen neapelski banki. — Dolgovi tvrdke Bingen -znašajo nad 15 milijonov lir, premoženje še ne popolnoma 3 milijone lir. Za vsacih  100 lir dobi jih dolžnih 20.
— Puntajoči se vojaki. Voč vojakov v Hampshiru na Angleškem je odpovedalo službo, ker se je kantina zaprla ob gotovih urah.  Kolovodje so obsodili.
—   Roparski morilec Kogler. Dolgo niso mogli dobiti zloglasnega roparja Koglerja, ki je izvršil več umorov v Avstriji, Švici, Nemčiji in Franciji. Moril je le na prostem in umorjence oropal V Avstriji je izvršil tri rope. Poslednji Čas je služil v Algieru pri vojakih. Francosko oblastvo ga je izročilo Švici, kjer je umoril nekega duhovnika. Štiri umore je že priznal, druge pa taji. Ko bode v Švici obsojen, ga izroče avstrijskemu sodišču.
—   Točen davkoplačevalec. V Kolnarji ima neki mož malo vrta in od tega plačuje na leto 11 vinarjev davka. Ker se v Nemčiji davek plačuje mesečno, gre ta mož slednji mesec v davkarijo, da plača vinar. V davkariji morajo v davčno knjižico potrditi plačilo tega vinarja in ga zapisati še v več debelih knjig. Davkar je zatorej že svetoval davkoplačevalcu, naj bi vkupe plačal jednajsfc vinarjev, da bi ne bilo toliko sitnosti, a mož je odgovoril, da s> hoče strogo držati zakona in še vedno vsak mesec prihaja z vinarjem v davkarijo
—   Umori iz maščevanja. V Fawardu na Siciliji zaprli so 42 Ijudij, ki so na sumu mnogih umorov iz maščevanja.
—   Nesreča na železnici. Na postaji Ticlemont v Btigiji sta vkupe trčila dva vlaka. Postajini načelnik je mrtev, drugi pa ni nikdo poškodovan.
~ Žitnica pogorela. Pii Blackfriarnu ob Temsi je "pogorela žitnica, v kateri je bilo mnogo žita in olja. ^ Bližnje hiše 80 bile v nevarnosti. Gasilo je 220 gasilcev. Škode je 3 milijone goldinarjev.
-— Neusmiljen učitelj. Učitelj Ivan Lassip v Eako-spaletu na Ogerskem je grozno mučil otroke. Z njih glavami je butal ob zid, da so nekateri nezavestni obležali. Druge je žgal z gorečim železom po obrazu. 74 rodbin se je pritožilo proti njem pri protestantskem cerkvenem oblastvu, katero ima dotično šolo. Cerkveno oblastvo je sklenilo ga odstaviti in mu naložilo 320 gld. globe. Zagovarjati se bode pa moral človekoljubni učitelj tudi pred sodiščem.
—   Przijski slepar. Y Pragi zaprli so 321etnega Perza Ahmed-Hazi-Alikjer-Ogleja. Govori gladko več jezikov, mej drugim tudi poljščino in hebrejščino. Izdajal se je za poljskega Žida in se predstavil več duhovnikom, češ, da se misli poka-toliČiti. Dobro je živel, ker so ga podpirali duhovščina in poljske rodbine v Pragi. On ie pa porabljal priložnosti, ko je obiskoval duhovnike in poljske rodbine, da je kradel. Zaradi tega je naposled prišel policiji v pest, ki je takoj dognala njegovo pravo ime, in domovino in pa to, da je mohame-danske ne pa židovske vere.
—   Nesreča v gorah. Mizar Ivan Schild  je bežal na goro Pust na Tirolskem in se ponesrečil. Drugi  dan ga je našel težko poškodovanega neki gorski voditelj.    Govoriti ni mogel.
—    Zblaznel vojak. V Gattendoriu na Ogerskem je zblaznil vojak 48. polka in začel z ostrimi patroni streljati na čedo volov. Ubil je tudi posestnika Janeza Schultza, in njegovega hlapca, ki sta prihitela vojaka odganjati. Jednega policista je ranil. Došla vojaška straža ga je zvezala in odpeljala v vojaško bolnico v Požun.
—  Velik pretep mej vojaki in kmeti. Blizu vojaškega tabora v Pilis-Csabi so kmetje zavratno napali več vojakov 52. in 6. pešpolka in so tri vojake ubili in več jih ranili. Vojaško sodišče je oprostilo vojake, ki so se tepli, obsodilo pa v šestdnevni zapor tiste vojake 52. polka, ki so bili v boji zapustili svoje tovariše. Narednik Kolo3zay, ki je pri pretepu zbiral vojake in tako z odločnim postopanjem preprečil dalje prelivanje krvi, je bil pohvaljen.
—   Zaradi vročine je pri manevrih pri Berolinu zbolelo 20 vojakov, od katerih sta dva že umrla.
—    Kako se bogove razveseljuje in mandarine jezi, V pokrajini Hupey na Kitajskem je letos velika suša. Da bi od bogov sprosili dežja, so t Hankanu napravili čudno procesijo. Na stol so privezali psa v jako pisane cunje, in ga nosili po mestu. Namen tej procesiji je bil, da bi|se ljudje smejali. Smehu se naposled morajo pridružiti bogovi. Če bodo pa bogovi pri dobri volji, pa pošljejo dež. V Hankanu pa prebivalci sovražijo mandarine, in so zaradi tega bili psa oblekli v pisano dvorno obleko mandarinov in deli mu na glavo klobuk z rudeČim gumom, na nos mu pa dejali mandarinska očala. Ljudje s© se smejali, mandarini so pa naprosili vojaškega poveljnika, da je sprevod dal razgnati. Osem vodij so mandarini dali še dobro pretepsti.
—   Ljubica tatu kolekov Swietlyja, Amalijo Vosa so obsodili v Monakowem v dveletno ječo, ker je bila svojemu ljubimcu pomagala uiti iz ječe.
—   Razpok v mlinu. V parnem mlinu v Sommaccu je razletel se hotel. Vsled tega se je podrlo poslopje in je šest delavcev pokopalo pod razvalinami. Dvajset oseb je poškodovanih   Tri so mrtve izvlekli izpod razvalin
—   Blaznec pred vlakom. V Meidlingu pri Dunaji je nek blazen mož se razprostrtimi rokami postavil na železnico reksi: „Tega moram ustaviti, to je hudič!** Strojevodja je ustavil še pravočasno vlak. Potem so ljudje s težwo blaz-neca spravili s tira Ko so ga pripeljali v bolnico, je grozno besnel. Blaznec je 341etni delavec Karol Schwarzman.
—   Osodepolen naskok. Pri manevrih v Galiciji je konjiča na povelje generalnega majorja Ratzenhoferja naskočila 24. polk. Pri tem je trideset mož prišlo pod konje in sta dva težko poškodovana.
—   Bogata beračica. V Melniku je umrla stara be-račica, ki je zapustila 80.000 gld. Dvema bratoma je zapustila po 15 gld, ostalo pa za zidanje protestantske cerkve v Melniku
—   Velika tovarna za vozove je pogorela v Srede i na Bolgarskem Pet Ijudij so rešili vojaki z nevarnostjo za lastno življenje.
—   Krvoločni čuvaji. Dva čuvaja George Gough in J. B Anderson sta bila v Cikas^u zaprta. Sumničita se namreč, da sta v blaznici nekega nesrečnika, z imenom George Bu-dizy, ubila s koli. Budizy je bil še le pred kratkim v zavod pripeljan in zgoraj omenjenema čuvajema oddan Predni dan je bil popolnoma pri zdravji, drugi dan zjutraj ga pa našli mrtvega Preiskava je dokazala, da je bil nesrečnik na več krajih ranjen in da je imel celo rebra zlomljena. Hudobneža bodeta strogo kaznovana, kar je tudi prav!
354
—   Predrzen rop. Na železnici Florenca-Bologna je v nekem tunelu dne 23 t m. prišel v voz prvega razreda neki mož z revolverjem in od potnikov zahteval denar. V strahu so mu dali 1900 lir Eopar je potem odšel. Sodi se, da je ta ropar jcden železniških sprevodnikov.
—   Strašna nevihta je bila te dni na Severni litlan-diji. Strela je v veČ krajih udarila, in je vsled tega nad 50 hiš pogorelo. Več Ijudij in živine je tudi ubilo.
—  Boj z roparji. V Dragošovu v rudniškem okrali v Srbiji je bil hud boj mej roparji in žandarji. Dva žandarja sta ubita. Stotnija vojakov morala je priti žandarjem na pomoč. Žandarji in vojaki so ubili osem roparjev. Žandarji roparjem gredo hudo na prste. V mesteci Požegi so veČ meščanov zaprli, ker skrivajo ropaije. Mnogo roparjev je pobegnilo v inozemstvo.
—   Jeden dan ječe. Sodišče v Budimpešti je obsodilo ISletnega grofa Andreja Eadaja v jedendnevno ječo, ker je svojemu gospodarju nekemu odvetniku poneveril 125 gld Bil je pri odvetniku v službi kot diurnist Odvetnik je pri obravnavi umaknil tožbo, a državni pravdnik je pa ni hotel.
—- Huda toča. V Šabaci in okolici v Srbiji je bila grozna toča. 31 Ijudij in več živine je ubilo. Poljske pridelke je toča vse pokončala.
—   Italijanski roparji. Pri Manfredoni v Italiji je policija dobila roparsko družbo bratov Fraturellov. Po polurnem boji z žandarjif' so jo roparji pobegnili, a so jih naposled le prijeli. Zaprli so več kmetov, ko so bili z roparji v zvezi.
v
—   Čuden slučaj. V Parizu je našel na ulici neki postaran mož, ki je rekel, da je zdravnik, šestnajstletnega dečka, ki je bil menda nekaj bolen na ušesih Začel ga je nagovarjati, da naj si da ušesa operirati. Peljal ga je v neki gozdič in dtČku z nekim svetlim instrumentom odrezal oba ušesa in ju spravil v torbo, ter odšel. Deček je vse naznanil policiji, ki pa ne more najti moža, ki mu je odrezal ušesa.
—   Velik požar. Dne 21. t. m. je v Tianu na Tirolskem bil velik požar. Zažgal je neki slaboumen otrok. Ogenj se je hitro razširjal, ker je velika suša. Pogorelo je nad 18 hiš.  Nad  130 rodbin je brez strehe.
—   Nesreča v cerkvi. V Rogozici pri Samboru v Galiciji je mej maso od goreče sveče užgal se neki zastor. Na klic „ogenj'' bežali so ljudje iz cerkve. Pri tem se je več Ijudij  ponesrečilo.
— Toplice v Porečah na Vrbskem jezeru na Koroškem so pogorele. Služabniki kopališča so zgubili vse, kar so imeli. Jednemu natakarju je zgorelo 400 gld