LETO IX PONEDELJEK, 15. JANUAR 1979 ŠTEVILKA 1 Angažirano reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev občine Radovljica in občanov občine Radovljica je potekalo predvsem v okviru družbene gradnje. Vsa individualna gradnja stanovanjskih hiš ali stanovanj pa je bila prepuščena interesu in potrebam vsakega posameznika. Podrejati se je moral edino urbanističnim in upravnim zahtevam. Kljub temu pa je bila individualna gradnja stanovanjskih hiš močno zastopana tako na področjih, določenih z urbanističnimi dokumenti — ZN in na področjih obstoječih naselij kot plombe. Zakonodaja s področja graditve investicijskih objektov je prinesla precej sprememb in novosti, s tem pa je odločno posegla na področje stavbno zemljiške politike, kot osnove za vsa-kršnjo individualno gradnjo. Zakon o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 7/77) določa način pridobivanja stavbnih zemljišč v družbeni lastnini in oddajanja upravljalcu, ki mora stavbno zemljišče komunalno opremiti in šele opremljeno zemljišče oddati v uporabo za gradnjo. Komunalno opremljeno zemljišče se na osnovi tega zakona odda v uporabo z javnim natečajem s pogodbo ali brez javnega natečaja neposredno s pogodbo. Na osnovi tega zakona je Skupščina občine Radovljica izdala »odlok o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem v občini Radovljica«, kjer je med drugim določeno, da se brez javnega natečaja odda stavbno zemljišče za gradnjo stanovaj-skih hiš, stanovajski zadrugi. Gradnja stanovanj in stanovanjskih hiš v okviru stanovanjske zadruge se smatra kot družbeno usmerjena stanovanjska gradnja. Strokovna služba samoupravne stanovanjske skupnosti občine Radovljica je v zvezi teh zakonov in predpisov takoj pristopila k pripravam za ustanovitev stanovanjske zadruge v občini Radovljica z namenom, da se individualna gradnja ne zavre, poteka pa naj načrtovano — usmerjeno. Družbeno-politični organi občine pa so takšno obliko organiziranja individualne gradnje v celoti podprli, strokovni službi pa dali vsa pooblastila za ustanovitev. Posebnega pomena za ustanovitev stanovanjske zadruge v občini Radovljica so določila zakona o stanovanjskih zadrugah (Uradni list SRS, št. 37/43), ki dajejo smernice za ustanovitev in poslovanje. Stanovanjska zadruga se torej ustanavlja z name- Košuta na Snežniku nom, da bodo delovni ljudje občine Radovljica in občani občine Radovljica po načelih vzajemnosti in enakopravnosti združevali delo in sredstva v stanovajski zadrugi z namenom, da v njej organizirano uresničujejo potrebe in interese pri pridobivanju stavbnih zemljišč graditvi stanovanj in stanovanjskih hiš in pri gospodarjenju s stanovanjskimi hišami. Na gornjih osnovah je določen tudi predmet poslovanja: — zbiranje in združevanje sredstev svojih članov za gradnjo ali za nakup stanovanj in družinskih stanovanjskih hiš in sklepa po- godbe o posojilih za ta namen; — organizira med zadružniki razne oblike varčevanja za stanovajsko gradnjo; — svojim članom daje kredite za nakup stavbnih zemljišč, za nakup ali gradnjo stanovanja ali družinske stanovanjske hiše; — pridobiva stavbna zemljišča, potrebna za gradnjo stanovanj in družinskih stanovanjskih hiš za svoje člane; — za svoje člane kupuje stanovanja in družinske stanovanjske hiše; — nastopa kot investitor in nadzoruje gradnjo, rekonstrukcije in popravila stanovanj in družinskih stanovanjskih hiš; — vzdrževanje stanovanj in družinskih stanovanjskih hiš svojih članov; — nabavlja gradbeni material in drug material, stavbne elemente, ki so potrebni za gradnjo, za rekonstrukcijo, popravila in za vzdrževanje stanovanjskih in družinskih stanovanjskih hiš zadružnikov in opremo zanje; Bolje rečeno, nekdanje zabo-jarne, saj ta ni služila temu namenu že več kot dvajset let. Zgrajena je bila takoj po vojni za proizvodnjo zabojev in ladijskega poda. Zgradba je bila lesena do temeljev. V časih proizvodnje zabojev je bilo v oddelku zaposlenih okrog 30 delavcev in delavk. V večini so bile zaposlene ženske. Zadnjih dvajiset let je služila le še za skladiščenje vrat, neuporabnih strojev in naprav in sejemskih eksponatov. Ker je bila stavba lesena, je bila po toliko letih tudi paplnoma dotrajana. Vrata so dobila prostor v novem skladišču. Tudi ostali neuporabni ali uporabni stroji in naprave so dobili svoje mesto. Nekdanja proizvodna hala je dobila kupce. Lepo vreme je prispevalo svoje in baraka je izginila s površja zemlje. S tem pa je bil opravljen lažji del naloge. Ugotoviti bo treba, kako pridobljen prostor usposobiti v namene, kakršne narekuje razvoj TO Rečica. Zaradi vse večje proizvodnje oblog je tudi vse večja poraba lesa v te namene. Poleg kvalitetnih zahtev pa mora biti ta les tudi primerno sušen. To pa še ni dovolj, biti ga mora dovolj na zalogi za nemoteno proizvodnjo, kar pa je težko doseči predvsem v deževnih in zimskih mesecih. — članom pomaga v pravnih, finančnih in drugih vprašanjih v zvezi z izgradnjo in nakupom stanovanj ali družinskih stanovanjskih hiš; — angažira svoje člane za delo pri gradnji stanovanj družinskih stanovanjskih hišah in komunalnih naprav; — izvaja izgradnjo poslovnih prostorov v stanovanjski hiši, ki jih v skladu z občinskim odlokom zadruga mora graditi za opravljanje določene poslovne dejavnosti. Z organiziranjem stanovanjske zadruge in gradnjo individaulnih hiš in stanovanj v okviru zadruge daje možnosti, da bo individualna gradnja res usmerjena, ker takšno politiko narekujejo omejene prostorske možnosti, po drugi strani pa omogoča večjo in smotrnejšo koriščenje družbenih sredstev pod ugodnejšimi pogoji. Strokovna služba Samoupravne -stanovanjske skupnosti občine Radovljica ALPDOM Radovljica Tako bomo v bodoče potrebovali pokrit prostor, kjer bo možno viSkladiščiti približno 1000 m3 sortiranega žaganega lesa za zagotovitev nemotene proizvodnje. Na tem prostoru v bodoče, nameravamo reševati tudi sor-tacijo — pripravo lesa za skob. ljanje po kvaliteti in širini. Ta problem nameravamo rešiti z bolj ali manj avtomatskim vzdolžnim ali prečnim sortiranjem desk. Seveda bo treba računati na to, da bo pri delu prisotnih čimmanj delavcev; ti naj bi delali v boljših delovnih pogojih, delo naj bo opravljeno hitro in strokovno. Način priprave obdelovamcev in vskladiščenja teh pa bo narekoval obliko in velikost nove lope. Tako predvidevamo, da bo na prostoru nekdanje zabo-jame stala nova lopa s površino približno 900 m2. V lopi bo možno sortirati deske po kvaliteti, širini in dolžini. V tej lopi bo potem možno s čelnim viličarjem uskladiščiti pribl. 1000 m3 sortiranega lesa za proizvodnjo oblog. S tem bomo v TO Rečica v prizadevanju za nemoteno proizvodnjo izdelka, po katerem je veliko povpraševanje, napravili lep napredek v razvoju tovrstne proizvodnje. Tand Zabojarne _ na Recici ni vec Srečno Prisrčno izzveni novoletno voščilo. Srečno si zaželimo med sodelavci znanca, prijatelji, srečno povsod in vsem. Veliko resničnega pove pregovor: »Vsak sam je svoje sreče kovač,« ki pa je včasih tudi dvoumen. Preprostoma je namreč kovačnica našega življenja in dela, v kateri postanemo nemočni in odvisni od mnogih drugih okoliščin. Obdelajmo našo DO, katere nekaterim delavcem pri samem delu sreča ni bila naklonjena: v TO Tomaž Godec se je poškodovalo v TO Rečica se je poškodovalo v TO Podnart se je poškodovalo v TO Mojstrana se je poškodovalo v TO trgovina se je poškodovalo v DSSS se je poškodovalo v 1.1978 48 zap., v 1.1977 37 zap. v 1.1978 12 zap., v 1.1977 26 zap. v 1.1978 5 zap., v 1.1977 12 zap. v d. 1978 9 zap., v 1.1977 6 zap. v 1.1978 2 zap., v 1.1977 — zap. v 1.1978 2 zap., v 1.1977 — zap. skupaj v 1.1978 78 zap., v 1.1977 81 zap. Poškodbe niso pustile večjih posledic, pač pa nas opozarjajo na odnos do dela, do delavcev, med delavci in vodilnimi delavci. Ni dovolj le samohvala, da imamo sprejete samoupravne akte, med njimi tudi pravilnik o varstvu pri delu in da so ti izročeni vsem zaposlenim. Resnična je ugotovitev, da le redki preberejo tisto, kar so sprejeli in še bolj redki so tisti, ki to uporabljajo; večina njih zapisane delavčeve pravice in dolžnosti iz varstva pri delu pozabijo. Zakaj je toliko poškodb? Kot povsod so tudi v naši DO delavci deljeni po strokovni usposobljenosti in odgovornosti, pravicah in dolžnostih, katerih se zavemo takrat, če pride do poškodbe ali težje nesreče. V primeru nesreče kar se le da hitro nudimo prvo pomoč; pri tem mnogokrat sodeluje tudi mojster ali celo vodja oddelka. Pomislimo tudi na odgovornost in pravilnik, na katerega smo pozabili. V tem primeru iščemo tudi pravno pomoč, pre- ko nje se oglasimo na sodišču združenega dela, ki naj pravično določi krivca nesreče in razišče vzrok te, ker od tega je odvisno, ali bo ponesrečenemu priznana nastala škoda. Morda je to neupoštevanje zakona o varstvu pri delu in internih predpisov, neustrezna razporeditev delavcev po strokovni usposobljenosti, pomanjkljivo zavarovanje stroja itd., itd. Prav na sodišču se srečata oba, iki sta si mogoče zaželela tudi srečno in za to srečo nista poskrbela pri opravljanju delovnih dolžnosti. Ne dovolimo, da bi nam tudi za leto 1979 drugi očitali naše pomanjkljivosti. Dovolj ismo sposobni, da delo organiziramo tako, da bo število nesreč čimmanj še. Preberite še enkrat pravilnik o varstvu pri delu, ravnajte se po njem in če bo prišlo do nesreče, bomo smeli reči: »Nesrečni slučaj,« katerega pa do danes ne poznamo. Stanko Iskra Noj pravice zasenčijo dolžnosti Tudi v tem letu bo eno izmed prizadevanj pri delu smotrnejše izkoriščanje delovnega časa. Poleg boljših tehnoloških postopkov z mehanizacijo, avtomatizacijo delovnih postopkov bo smotrnejše izkoriščanje delovnega časa eden odločilnih pogojev za večjo proizvodnjo in boljši zaslužek. Smo v stalnem toku dogovarjanj, sprejemanja samoupravnih sporazumov, s katerimi poskušamo 'kar najbolje uskladiti pravice in dolžnosti v skladu z demokratično samoupravnim razvojem, v skladu z ustavo in zakonom o združenem delu. Pri vseh prizadevanjih pa ne smemo dajati prednost le pravicam iz dela, manj pa dolžnostim iz dela. Zelo dobro smo seznanjeni s pravicami iz dela, včasih pa na dolžnosti kar pozabimo, če pa te že poznamo, jih ne izvajamo v zadostni meri. V prizadevanjih za povečano produktivnost, kvalitetnejšo izdelavo bo to lažje doseči z večjo disciplino in zavzetostjo pri delu. Dobre rezultate pa bo težko doseči, če si bodo nekateri lastili pravico zamujanja prihoda na delo, zamujanja pričetka dela, predčasno odhajanje na malico, zamujanje začetka dela po malici in predčasno zapuščanje delovnega mesta. Tudi predolgo zadrževanje posameznikov in skupin ob avtomatih za pijačo ne bo v prid večje proizvodnje. Nekateri imajo dovolj časa za zapuščanje delovnega mesta, pa kljub normiranemu delu na koncu meseca izkazujejo visok presežek norme. Da bi bila pa mera polna, pa hočemo tu in tam zlorabiti petindvajset minut, namenjenih za osebne potrebe med delom in za predčasno zapustitev delovnega mesta. V ta čas seveda sovpada tudi čas, izgubljen s kasnejšim pričetkom dela, predčasna prekinitev dela med malico, kasnejši začetek dela po malici in podobno. Največkrat pa prav tisti, ki so teh petindvajset minut že itak izkoristili v zgoraj omenjene namene, uveljavljajo večkrat poleg tega odmerjenega časa še pravico do dveh odmorov in na žalost jim to v več primerih celo uspeva. Takih odmorov pa zaenkrat ne predpisuje noben akt, nasprotno, obstoja sklep delavskega sveta, ki take odmore v enem ali dveh časih prepoveduje. Trditve, da se zamujen čas z ustavitvijo strojev lahko nadoknadi s hitrejšim delom med delovnim časom, so jalove. Resnica pojasnjuje nekatere trditve. V nekaterih primerih dokazovanje, kako preobremenjena so nekatera delovna mesta z delom, najbrž ne rešujemo z zaustavitvijo strojev; s ponovno vključitvijo bomo namreč zamujeno hoteli nadoknaditi s povečanim tempom dela. Na ta način pre-obrbemenjena delovna mesta z delom še bolj obremenjujemo, po drugi strani pa s tako logiko dela trpi tudi kvaliteta izdelave. Z nedovoljenimi odmori pa ustvarjamo še eno nesorazmerje. Če je že kdo potreben kratkega oddiha, potem so to zaposleni delavci na ključnih strojih. Ti pa zapustijo delovno mesto zadnji in prvi začnejo spet delati. Ostali pa čas nedo- voljenega odmora znatno podaljšajo ali tudi več kot podvojijo. Žalostno pri vsem tem pa je, da ima še najmanj od take izsiljene pravice prav delavec, ki je odvisen od zaslužka svojega dela, ki je pripravljen delati, ki je pripravljen s smotrnim delom sodelovati v razvoju podjetja danes in jutri. Ne vem, če kdo upa trditi, da je bil do danes ogrožen pri izkoriščanju vseh pravic, ki so nam zajamčene v ustavi, v naših samoupravnih aktih. Ali pa smo v taki meri izpolnjevali dolžnosti? Ali bomo res zaradi peščice posameznikov uveljavljali nekaj, kar ni v skladu s prizadevanji večine. Nekaj slabih zgledov nas ne sme odvrniti od prizadevanja za več narejenega, narejenega v boljših kvalitetah, z manj napora, v urejenih delovnih razmerah in urejenem delovnem okolju. Tako bo lažje delati, odnosi med umskimi in fizičnimi delavci bodo znosnejši, zaslužki bodo boljši. Le ob smotrnem upoštevanju pravic in večjem izpolnjevanju dolžnosti lahko pričakujemo še lepši jutri. Tand Seminar za člane DS V decembru 1978 smo organizirali seminar za člane delavskih svetov TO in DO. Seminar je bil izveden za prvo polovico članov 16. decembra, za drugo polovico pa 26. decembra v hotelu Svoboda na Bledu. Skupaj se ga je udeležilo 27 udeležencev, kar je po številu članstva v DS izredno malo. Program seminarja je bil naslednji: — Vloga in naloge subjektivnih sil v urejanju delegatskega sistema in odnosov v združenem delu (prof. Troha Zdravko) — Metode dela samoupravnih organov in delegatski sistem (prof. Slavko Pevec) — Dohodkovni odnosi v samoupravnem planu delovne organizacije (od skupnega prihodka do delitev OD) (ing. Franc Goidina) Predavanja so bila kvalitetna in zanimiva. Vse teme so bile aktualne. Delegatski sistem je oblika in instrument samoupravljanja, političnega odločanja in oblasti delavskega razreda. Vsak delovni človek na podlagi pravice do samoupravljanja enakopravno odloča z drugimi delavnimi ljudmi o svojem delu, pogojih za delo in rezultatih dela, o svojih in skupnih interesih. Sestavni del in pogoj za uresničevanje delegatskega sistema je udeležba subjektivnih sil od družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij, državnih organov, faktorjev kulturnega, znanstvenega in idejnega ustvarjanja do zavesti najširših ljudskih množic. Posebno pomembno vlogo imajo družbenopolitične organizacije kot so: ZK, SZDL, sindikat, ZSMS, ZZB NOV. Vodilno vlogo ima Zveza komunistov kot idejnopolitična avantgarda delavskega razreda. ZK mora biti vedno tam, kjer najbolj intenzivno poteka samoupravna in politična aktivnost množic, člani morajo delovati med množicami znotraj samoupravnih struktur. SZDL ima danes izjemno vlogo na demokratično širino in pomen za nadaljnji razvoj socialistične samoupravne demokracije in povezovanja ter usmerjanja fronte socialističnih sil. SZDL mora biti temeljna oblika' demokratičnega organiziranja pobud, sporazumevanj, dogovarjanj za široke družbene akcije, kjer pridejo do izraza tudi osnovne demokratične rešitve. Sindikati imajo sedaj v družbi močnejšo vlogo in večjo odgovornost in širše področje nalog. Vloga sindikatov je vgra- jena v celoten mehanizem družbenih pobud, stalno morajo spodbujati delavce in jih usmerjati, da čimbolj sodelujejo pri samoupravljanju. Za dobro gospodarjenje je potrebno poznati odnose pri pridobivanju in razporejanju dohodka DO. Groba struiktura bilance: CELOTNI PRIHODEK —• materialni stroški — zakonska amortizacija DOHODEK — obveznosti družbi ČISTI DOHODEK — osebni dohdki — sklad skupne porabe — rezerva AKUMULACIJA Celotni prihodek: prodaja proizvodov in storitev + udeležba pri skupaj ustvarjenem dohodku + svobodna menjava dela + + druge oblike (kompenzacija, premija, regres, vrnitev davkov, dotacija ...). Materialni stroški TO so izdatki za porabljene predmete dela, za tekoče investicijsko vzdrževanje, za sprotne potrebe varstva pri delu in strokovnega izobraževanja, prometni davek, carine. Z amortizacijo se nadomešča prenesena ali zmanjšana vrednost osnovnih sredstev. Dohodek predstavlja novo ustvarjeno vrednost obveznosti družbi: skupna poraba (SIS), splošna poraba, varstvo okolja, SLO in DS, članarine, premije za zavarovanje .. . Ko iz dohodka pokrijemo vse obveznosti družbi, dobimo čisti dohodek. Delavci v TO razporejajo v skladu z zakonom čisti dohodek TO za osebne dohodke in za skupno porabo, kot tudi za izboljšanje in razširjanje materialne osnove dela ter za ustvarjanje in obnavljanje rezerv. Sklad skupne porabe se formira za: stanovanja, prehrano, regres za letni dopust, jubilejne nagrade in drugo. Delavci so dolžni v TO oblikovati sredstva rezerv najmanj v višini, ki jo določa zakon. Namenjena so za kritje izgub pri poslovanju, za kritje škode, nastale zaradi naravnih nesreč in drugo. Čim večja je akumulacija, tem več sredstev namenjamo za posodobitev proizvodnje in za nove investicije. Samoupravni sistem omogoča vsem zaposlenim, da odločajo o vseh vprašanjih, ki so bistvenega pomena za TO. Zavedati pa se moramo, da so samoupravne pravice za vse enake, vendar je samoupravni vpliv odvisen od znanja in poznavanja problemov. Zato je treba pojmovati pravico do vzgoje in izobraževanja 'kot osnovno pravico delavcev, pa tudi njihovo dolžnost. Le s pomočjo stalnega izobraževanja je delavcem omogočeno, da se uspešneje uveljavljajo pri razvijanju samoupravnih odnosov in da tako uveljavljajo pravice. Pri tem pa ostaja vse bolj jasno, kako važen proizvoden faktor je ustrezno izobraževanje. Blaževič Brusilni stroj za brušenje struženih elementov. Na njem delavka brusi noge pogradov. Ko so obdelovanci strojno obrušeni, jih je treba na drugem stroju še ročno obrusiti Stran 2 Sklepi samoupravnih organov DELAVSKI SVET DO (20. dec. 1978) 1. V javno obravnavo je dal osnutek samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za urejanje delovnih razmerij, ki naj se opravi po samoupravnih delovnih skupinah do 12. jan. 1979. Pripombe in predloge pa je treba poslati v splošni sektor tajniku samoupravnih organov do 15. jan. 1979. 2. Prav tako je v javno obravnavo dail osnutke samoupravnih sporazumov — o združevanju sredstev za zagotovitev materialne osnove za delo SISEOT SR Slovenije — o temeljih planov ekonomskih odnosov s tujino do leta 1980 — o merilih, pogojih, načinih in postopkih za dosego dogovorjenega obsega uvoza blaga in storitev ter odliva deviz za leto 1979, ki naj se opravi na isti način kot samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za urejanje delovnih razmerij. Pooblastil pa je odbor za splošne zadeve, da v prihodnje take in podobne samoupravne sporazume s področja gospodarstva takoj po prejemu da v javno obravnavo, ker so v večini roki za sprejem kratki. Sprejel pa jih bo DS DO. 3. Navzoči so obširno obravnavali poročilo o poteku in izvajanju investicij v TO Tomaž Godec, Rečica in Podnart. Sprejeli so sklep, naj o izvajanju investicij natančneje razpravljajo DS TO. 4. Po obravnavi in predlogu odbora za splošne zadeve, družbeni standard in obveščanje je sprejel sklep o postavitvi spominskega obeležja pred kulturnim domom v Boh. Bistrici, katerega pokrovitelj bo LIP Bled. Imenoval je komisijo za pripravo in izvedbo naloge v sestavi: — Franca Bučarja (sekretar ZK v TO Tomaž Godec) — predsednik — Metoda Malaja (predsednik OOS Tomaž Godec) — Franca Bajta (direktor DO) — Ivana Robiča (vodja splošnega sektorja) Komisija naj po izbiri izvajalca spominskega obeležja poroča DS in tudi predlaga vrednost spomenika, da bo DS odobril sredstva. 5. Na predlog odbora za organizacijo, kadre in stanovanja je odobril kratkoročna posojila lastnikom stanovanjskih hiš, ki so v neposredni bližini hiše Tomaža Godca. Le-ta bo preurejena v muzej, urejena pa mora biti tudi okolica. Zato je KS predlagala, naj svojim delavcem odobrimo posojila, da bodo lahko uredili fasade hiš. Posojilo je DS dodelil našim delavcem in upokojencem z odplačilom po 10.000 din letno in 4 % obrestno mero: — Jožetu Štendlerju 60.000 din — Starku Hodniku 80.000 din — Francu Mencingerju 100.000 din — Francu Bajtu 40.000 din — Antonu Šercerju 50.000 din — Francu Žigmanu 40.000 din — Francu Bučarju 40.000 din KS Boh. Bistrica je treba obvestiti, da smo posojila odobrili in jo še zaprositi, naj dela kontrolira, da bodo sredstva res uporabljena v prave namene. 6. Na predlog odbora za organizacijo, kadre in stanovanja je sprejel sklep o prodaji 3 stanovanj v stanovanjski hiši v Spodnjih Gorjah 3. V komisijo so bili imenovani: — Anton Sedlar — Ivan Rabič — Jelka Kunej 7. Na predlog odbora za organizacijo, kadre in stanovanja je sprejel še sklep, da se Mojci Zupan, ki je odšla iz DO, dolgoročno posojilo spremeni v kratkoročno, tako da bo vrnila 70.000,— din v 7 letih s 4 % obrestno mero. Prav tako se dolgoročno posojilo spremeni v kratkoročno Janezu Mikliču — 60.000 din bo vrnil v 8 letih s 4'% obrestno mero. 8. Sprejel je sklep o organizaciji zimske lesariade 1979. Potrdil je sestavo organizacijskega odbora, imenovanega na KOOS. Le-tega sestavljajo: — Franc Bajt — predsednik — Štefan Banko — podpredsednik — Ivan Robič — sekretar člani: — Jože Lipnik — finance in gospodarstvo — Zdravko Knaflič — promet, preskrba, nastanitev — Ciril Kraigher — tisk, propaganda — predstavnik SK — tehnični vodja tekmovanja — Marija Popovič — administracija — Jože Marolt — splošne zadolžitve — Stanko Ažman — splošne zadolžitve — Janez Žitnik — splošne zadolžitve — Drago Primožič — splošne zadolžitve Tehnično izvedbo tekmovanja pa bo prevzel eden od klubov, ki bo najugodnejši. 9. Na predlog glavnega urednika Glasila in soglasje uredniškega odbora je odobril nagrade članom uredniškega odbora za čas od 15. 11. 1977 do 15. 11. 1978: — Janezu Žitniku — Francu Mencingerju — Andreju Trojarju — Antonu Noču — Ivanki Koselj — Silvi Jeglič — Cirilu Kraigherju 10. Potrdil je višino kilometrine osebnega avtomobila v službene 16. 11. 1978. 11. Na osnovi predloga in obrazložitve je potrdil pogoje prodaje za leto 1979. 12. Na samoupravni sporazum o cenah gozdnih sortdmen-tov, ki je bil v javni obravnavi, ni bilo pripomb, zato ga je sprejel. 1.800.00 din 1.100.00 din 1.800.00 din 1.300.00 din 1.000,00 din 1.300.00 din 1.300.00 din — 2,75 din/ikm za uporabo namene, ki pa velja od 13. Direktor je predlagal, naj bi se vključili v akcijo za dodatni vpis posojila za ceste, posebno še, ker bo to posojilo izkazano kot višek v republiški kvoti in zato z njim razpolaga občina. Namensko bi posojilo bilo uporabljeno za cesto preko Koprivnika in cesto Podnart—Kropa. DS je sprejel naslednji sklep: Odobri se vpis posojila za ceste v višini 5,000.000,— din pod naslednjimi pogoji: a) da nam banka takoj odobri posojilo za občasna obratna sredstva v enaki višini, b) da v letu 1979 naknadno banka na našo vlogo odobri posojilo za trajna obratna sredstva v višini 5,000.000,— din za dobo 5 let, c) da se občinska skupščina zavezuje, da bo vpisano posojilo za ceste takoj vrnila, če banka kredita za trajna obratna sredstva ne bo odobrila. 14. Potrdil je predlog organov Območne vodne skupnosti Gorenjske, v katerega je predlagan Ivan Robič kot član samoupravnega razsodišča. 15. Po obrazložitvi, da se je PZ LES pri Gospodarski zbornici preform irai o in organiziralo v Splošno združenje lesarstva Slovenije, je dal v 15-dnevno javno obravnavo statut splošnega združenja lesarstva Slovenije in za delegata predlagal direktorja Franca Bajta. 16. DS je sprejel sklep, da se vsem članom LIP Bled izplača novoletna nagrada, in sicer zaposlenim, neprekinjeno pred 1. 7. 1978 po 1.000 din, po 1. 7. 1978 pa po 500 din. Podrobna navodila o izplačilu novoletne nagrade izdela sektor za organizacijo poslovanja, plan in analize. Odbor za organizacijo, kadre In stanovanja (19. 12. 1978) 1. Sprejel je sklep, da se Ediju Šorlu (na delovodski strojni šoli) in Janezu Prešernu (na I. stopnji Ekonomske fakultete) odobri povrnitev stroškov šolanja, Marjanu Knafliču (ita I. stopnji Biotehniške fakultete) pa izredno plačan dopust za delovne sobote, če so predavanja, dočim naj za petek koristi svoj redni letni dopust, oziroma se mu dovoli, da nadoknadi odsotnost z dela. 2. Marjani Mandeljc, ki je prejemala posojilo za šolanje na Upravno administrativni šoli je oprostil vračilo polovico prejetega posojila in ga spremenil v štipendijo. 3. Stanovanje Metke Poljanec Na Jaršah, ki je le-tega izpraznila, je po zporedju po prednostni lestvici prosilcev dodelil Borisu Maleju. 4. Obravnaval je prošnjo Franca Bučarja za dodelitev posojila v višini 40.000 din za ureditev zunanjosti hiše, ki stoji v bližini muzeja Tomaža Godca. Odbor je predlagal DS DO, da le-to odobri. 5. DS DO je še predlagal, da spremeni dolgoročno posojilo Janeza Mikliča v kratkoročno, tako da bo vrnil 60.000 din v 8 letih s 4 % obrestno mero. 6. Imenoval je komisijo za ocenitev stanovanj prosilcev za stanovanja in stanovanjska posojila. Sestavljajo jo: Franc Bučar Zdravko Knaflič Ivan Robič za področje Podnarta Rafko Šolar za področje Mojstrane Tomaž Ravhekar 7. Antonu Noču je odobril povrnitev stroškov nemškega tečaja, ko bo predložil potrdilo o uspešno opravljenem tečaju. 8. Juretu Ravniku, našemu štipendistu na Fakulteti za lesarstvo je odobril za 3 mesece, za čas do opravljanja diplome, posojilo po 2.500 din na mesec. Odbor za splošne zadeve, družbeni standard in obveščanje (12. 12. 1978) L Podprl je predlog Odbora za ureditev muzeja in gradnjo dvorane v Boh. Bistrici za prevzem pokroviteljstva in financiranje spominskega obeležja ob dvorani v Boh. Bistrici in predlagal DS DO, naj LIP Bled prevzame pokroviteljstvo in financiranje spominskega obeležja. Poleg tega je še predlagal, naj DS za pripravo in izvedbo naloge imenuje posebno komisijo v sestavi: — Franca Bučarja (predsednika) — Metoda Maleja — Franca Bajta — Ivana Rabiča 2. Namesto novoletnih voščil je naročil objavo v časopisih Delo in Delavska enotnost oglas Novoletna voščila v korist boja proti raku in prispeval 2.500 din. 3. Obravnaval je prošnje za finančno pomoč drugim organizacijam, ustanovam, šolam in društvom in razdelil razpoložljiva sredstva SSP. 4. Pregledal je prošnje naših delavcev za nakup izdelkov slabše kvalitete in koriščenja uslug, in jih rešil po Navodilu o prodaji izdelkov LIP Bled in koriščenju uslug. 5. Ohravnaval je prošnjo Osnovne šole Bled za koriščenje počitniškega doma v Seči v mesecu juniju za šolo v naravi in jo ugodno rešil. Odbor samoupravne delavske kontrole DO (26. 12. 1978) 1. Pregledal je osnutek pravilnika odbora SDK in ga dal v pregled komisiji za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu; ta naj ga posreduje DS DO, ki naj ga da v javno obravnavo. 2. Sprejel je obvestilo o obravnavanju plana 79 in priporočil, naj samoupravne delovne skupine prejmejo količinske plane, ki naj jih obravnavajo, izvajanje zadolžitev pa spremljajo celo leto. 3. Ugotovil je, da so razprave ob pripravah in določitvah delovnih nalog še vedno premalo aktivne, da vsi čakajo le na končni rezultat, zato je treba razprave pojačati. V delovni skupini je treba dela in naloge podrobno preštudirati in zajeti v zbir nalog vse tiste, ki se opravljajo na ravni samoupravne delovne skupine. 4. Predlagal je odborom SDK TO, da poročila o investicijah temeljito pregledajo in ustrezno ukrepajo. 5. Po poročilu o kršitvah delovnih dolžnosti je predlagal, naj bodo te obravnavane tudi v samoupravni delovni skupini, katere delavec je le-to storil. 6. Seznanjen je bil z deli v počitniškem domu v Seči, s problematiko letovanj in predlagal 10 KOOS, da imenuje nov odbor počitniškega doma. Strokovno izobraževanje Delovni ljudje so osnova gospodarskega in družbenega razvoja, ta pa je mogoč le na podlagi znanja, zato mora biti izobraževanje sestavni del vsakega razvojnega načrta. Le tako lahko pričakujemo hiter gospodarski in kulturni razvoj. Vsak človek stremi k temu, da bi razvil vse svoje sposobnosti. Zato je potrebno, da te težnje podpiramo v okviru možnosti in potreb združenega dela. Naša delovna organizacija se tega dobro zaveda in zato vlaga velika finančna sredstva v vse oblike strokovnega in družbenopolitičnega izobraževanja. Na rednih šolah imamo na- slednje število štipendistov: — Ekonomska fakulteta 4 — Fakulteta za NT — uporabna matematika 1 — Visoka šola za oblikovanje 1 — Pravna fakulteta 1 Ob delu se izobražujejo na — Ekonomski šoli 3 — Delovodski lesni šoli 5 — Delovodski strojni šoli 1 — Tehniški šoli za lesarstvo 1 — Srednji politični šoli 1 — Višji upravni šoli 1 — Višji tehnični varnostni šoli 1 — Strojna fakulteta 1 — Tehniška šola za lesarstvo 15 •— Tehniška šola za kemijo 1 — BF — oddelek za lesarstvo 3 — Visoki šoli za organizacijo dela 8 — Ekonomski fakulteti 2 — BF — oddelek za lesarstvo 2 — Ekonomski fakulteti — III. stopnja 1 — Fakulteti za lesarstvo III. stopnja 1 Učenci na poklicnih šolah: — lesne stroke 23 — strojne stroke 4 — edektro stroke 2 Oddelek poklicne šole za specializirane lesne delavce v delovni organizaciji obiskuje —- 21 delavcev za specializirane lesne delavce — 46 delavcev — tečaj za PK Poleg 150 kandidatov, ki se izobražujejo za pridobitev določenega poklica, imamo v DO še 5 pripravnikov. Mnogo zaposlenih se vključuje še v druge oblike funkcionalnega in družbenopolitičnega izobraževanja. Takšno število kadrov, ki jih izobražujemo, morajo po prihodu v DO spodbudno vplivati na produktivnost in učinkovitost gospodarjenja še tem bolj, če upoštevamo strukturo teh kadrov. Vlaganje v kadre je investicija, ki se najhitreje povrne, seveda če so ti pravilno razporejeni, da bodo lahko v polni meri razvijali vse svoje sposbnosti. Blaževič Sklepi samoupravnih organov DS TO lesnapredelava »TOMAŽ GODEC« Boh. Bistrica (26. 12. 1978) 1. Potrdi se predlog ureditve skupne delavnice za vzdrževanje, s tem da se: — predlog strojne opreme dokončno pripravi, ko bo rešeno vprašanje združitve kovinskega obrata in podjetja FILBO; — število zaposlenih se pred novo organizacijo še enkrat pregleda; — predlog nagrajevanja se rešuje sočasno z izdelavo novih opisov del in nalog ter njihovo ocenitvijo. 2. Podoben predlog kot je bil podan za ureditev Skupne delavnice za vzdrževanje naj se pripravi tudi za ureditev mizarske delavnice. 3. V 15-dnevno javno obravnavo se da predlog Osnutka pravilnika o delovnih razmerjih. 4. Potrdi se osnutek Samoupravnega sporazuma o medsebojnem zaposlovanju delavcev med DO GG in LIP Bled, z naslednjimi pripombami: — splošne službe TO se zadolži, da se vsak primer zaposlitve invalida posebej obravnava; — DO GG Bled naj bi se obvezala, da v primeru zaposlitve njihovega invalida, preskrbi tudi stanovanje; — smatra se, da bi DO GG morala prispevati del razlike v OD za starejše invalide, ker je bilo njihovo minulo delo vloženo pri GG; — v kolikor bi se izkazalo, da bi začasno razporejeni delavci GG, pri deliih ko so normirana, norm namerno ne dosegali, se jim pogodbeno delo prekine. Dana je bila še pripomba, da bo z zaposlovanjem invalidov oškodovana naša delovna organizacija (pogosta bolova-nja, nedoseganje norm itd.). 5. Potrdi se ukrepe za boljše izkoriščanje delovnega časa: — vse dodatne malice se takoj ukinejo v celotni TO; •— Kuhanje kave je dovoljeno samo med malico in to v delavskih sobah v zaprtih kuhalnikih, postavljenih na ognjevaren prostor; — Kosila se izdajajo za popoldansko izmeno od 13.30 do 13.55 ure in za dopoldansko izmeno od 13.55 do 14.30 ure; — Zagon strojev mora biti točno ob času pričetka dela; — Ustavitev strojev 20 minut pred zaključkom delovnega časa; — Vsi, ki sodelujejo pri organiziranju, planiranju, vzdrževanju, transportu so dolžni boljše in hitreje izpolnjevati delovne naloge; — Vsa dela, ki še niso normirana je treba čimpreje normirati; — Sleherni prihodi in odhodi delavcev so dovoljeni samo s potrebnimi dovolilnicami in žigosanjem kartic. Večkratno zamujanje ali predčasno odhajanje se bo obravnavalo na delovnih skupinah, kasneje pa se bodo prekrški obravnavali na disciplinski komisiji; — Vsa razna slavja — ob priliki odhoda delavca v pokoj, JLA, poroke, rajstni dnevi, godovi, rojstvo otrok itd. — so v temeljni organizaciji nedovoljena. Sklepi veljajo od 1. 1. 1979 dalje, za izvrševanje pa smo zadolženi vsi. 6. Na prihodnjem zasedanju DS naj se obravnava poročilo o izvajanju ukrepov po posameznih obratih in naj se ustrezno ukrepa. Za vsako kršitev postavljenih sklepov naj se po obratih ukrepa sproti. 7. Potrdi se predlog normativov za leto 1979. — tehnološko pripravo dela se zadolži, da uvede mesečno kontrolo del, ki obremenijo režijo; — vse norme, za katere se izkaže, da niso pravilne je potrebno korigirati v skladu s pravilnikom o normativih. 8. Za obrat pohišvo se nabavi manjkajoča strojna oprema: — stružnik za izdelavo krogel — stružnik za izdelavo tanjših vreten — mozničarka — večlistna krožna žaga — regali za vmesno skladišče — električni viličar INDOS — kompresor — stroj za brušenje profilnih nožev Odproda pa se višek strojne opreme: — skobelnik Sedlarica 9. Potrdi se predlog povišanja cen naslednjim izdelkom: — opažne plošče 9% — ISO-SPAN 5% — ISO-SPAN (škart) 10% — gradbene plošče (servis) 15% — žagan les 14% — dvižna garažna vrata — smreka iz 4365.— na 4583,— din — dvižna garažna vrata — eksota iz 4590.— na 4820,— din — opaž 11—14 mm smreka, jelka iz 79.— na 103.— din bor, macesen iz 99.— na 112.— din — opaž 16—18 mm smreka, jelka iz 89.— na 110,— din bor, macesen iz 124.— na 134.— din — opaž 20—22 mm smreka, jelka iz 101.— na 122,— din bor, macesen iz 138.— na 148,— din 10. Tov. Čuden ing. Vinka se razreši funkcije direktorja TO in se takoj objavi v časopisu GLAS razpis za zasedbo del in nalog »DIREKTOR TO«. V ta namen se imenuje razpisna komisija v sestavi: — Bučar Franc — TO »TOMAŽ GODEC« B. B. — Stare Janez — TO »TOMAŽ GODEC« B. B. — Malej Metod — predstavnik OOS TO — Cvetek Janez — predstavnik OOS TO SO Radovljica pa bo imenovala še dva člana občinske paritetne komisije. DS TO Rečica (19. 12. 1978) 1. Potrdi se sklep odbora za delovna razmerja o razporeditvi Sitar Srečka na delovno mesto »tehnolog II« ter je njegova pritožba na razporeditev zavrnjena. 2. V 15-dnevno javno obravnavo se posreduje Pravilnik o delavnih razmerjih. Obravnava se bo vršila po samoupravnih delovnih skupinah v začetku januarja 1979. 3. DS je obravnaval SS o poslovnem sodelovanju na družbenoekonomski osnovi skupnega prihodka med DO LIP Bled in DO Jelovica Škofja Loka ter ga ni sprejel, ker smatra, da oskrba z žaganim lesom Jelovice vsled vedno večjih potreb po žaganem lesu s/j v okviru same TO in DO trajno ne bo možna in se vrši le v manjšem obsegu, zato je tudi v letu 1979 možno vršiti prodajo žaganega lesa DO Jelovici na podlagi kupoprodajne pogodbe. Člani DS smatrajo tudi, da SS ne zajema celote — prodaje izdelkov stavbnega pohištva proizvodnje LIP Bled preko trgovske mreže Jelovice ter kritično ocenili potek delitve programa stavbnega pohištva med Jelovico in LIP-om Bled, kjer se zadeva sploh ni premaknila naprej, nasprotno, DO Jelovica celo namerava širiti proizvodnjo vrat v Preddvoru, s čimer se DS TO Rečica ne strinja, ker ni v Skladu s SS o združitvi v SOZD GLG. 4. Soglasno je bil potrjen SS o medsebojnem zaposlovanju delavcev med DO GG Bled in DO LIP Bled. 5. Z veljavnostjo od 1. 1. 1979 je DS potrdil predlagane nove normative s pripombo, da se eventuelne računske ali prepisne napake popravijo. 6. Potrdi se nov cenik za stavbno pohištvo, stenske obloge z veljavnostjo od 25. 12. 1978 dalje. 7. Potrdi se nov cenik uslug TO Rečica s tem, da se še uskladi na nivoju DO ter naj bi tak tudi veljal. 8. DS je potrdil nabavo naslednjih osnovnih sredstev: a) izgradnja črpalke za gorivo (gradbeni del, cisterna dvo-plaščna, nabava črpalke komplet z montažo) b) 3 kom miz in 20 kom stolov 9. DS je bil seznanjen z izgradnjo sortirnice za žagan les ter se s predlagano investicijo tudi v celoti strinjal. Stimu- lacija osebaih dohodkov Stroškovno mesto % % Work faktor % dec. jan.-dec. plošče 111,52 116,37 pohištvo 106,62 106,53 113,86 120,48 žaga 115,85 113,73 116,81 121,65 ISO-SPAN 110,73 114,67 kovinska delavnica 122,30 118,61 sklad, izdelkov 113,65 121,07 TO Boh. Bistrica 112,50 115,94 sobna vrata 119,43 121,03 žaga 110,74 113,11 TO Rečica 117,02 118,73 vhodna in gar. vrata 118,79 119,35 TO Mojstrana 118,79 119,35 grupa usi. žaganja 115,30 146,10 žaga 107,07 111,25 predelava 113,36 116,12 TO Podnart 111,38 114,66 OZD LIP 114,48 117,07 TO % proiz- vodnosti % produk- tiv. % kritje dej. % kritje plansko % izračun % izračun X de-gresije % izračun + konstanta % za izplačilo % po 23. čl. Boh. Bistrica 95,41 95,54 123,91 100,89 100,56 — 113,56 113,56 — Rečica 112,29 111,28 140,80 129,93 118,81 117,29 122,29 122,29 4,55 Mojstrana 106,49 112,60 156,48 111,33 117,16 116,30 121,30 121,30 2,87 Podnart 112,13 102,51 130,47 123,29 112,72 — 117,72 117,72 — DSSS 102,75 105,08 139,73 122,12 112,13 — 121,13 121,13 — Trgovina Rečica 309,16 — — — 309,16 159,83 164,83 164,83 12,18 Zagreb 150,55 — — — 234,07 144,81 149,81 149,81 12,18 M. Sobota 234,07 — — — 150,55 128,11 133,11 133,11 12,18 vodstvo trgovine 256,53 — — — 256,53 149,31 154,31 154,31 12,18 Poročilo 00 ZSMS TO Tomaž Godec Leto 1978 je bilo leto kongresov — Zveze sindikatov, Zveze komunistov in Zveze socialistične mladine. Že na XI. kongresu ZKJ je bil poudarjen velik pomen dela in delavnost mladine v preteklosti in v bodoče. Poudarjena je njena prisotnost v izgradnji naše nove Jugoslavije kot tudi samoupravnega socializma. Vse to pa je bilo poudarjeno neštetokrat tudi na X, kongresu ZSMJ. Tu je bilo predvsem govora o organiziranju dela mladinskih organizacij in o sami organiziranosti mladinskih organizacij, o problemih štipendiranja, zaposlovanja, izobraževanja itd. Delo mladine je bilo ocenjeno pozitivno. In če poskušamo sedaj oceniti tudi delo naše OO ZSMS, ga moramo oceniti pozitivno ter uspešno, saj smo .izvedli skoraj vse akcije, ki so bile začrtane v programu dela za 1978. leto. Poleg že začrtanih nalog smo se lotili tudi nekaterih akcij, ki smio jih itudi bolj ali manj uspešno izpeljali. OO ZSMS je imela v letu 15 sestankov, na katerih smo se pogovarjali o delu, o opravlje- nih nalogah in o nalogah, ki so še pred nami ter obravnavali tekoče probleme v naši TO. Področje dela je zajemalo naslednje: — Kot prva naloga je bilo evidentiranje kadra za OK ZSMS Radovljica — Na dvodnevnem posvetu konference mladih delavcev v Mladinskem domu v Bohinju so bili udeleženi trije mladinci. Obravnave študije tov. Edvarda Kardelja — Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja 9ta se udeležila 2 mladinca — Tekmovanje na prvem veleslalomu za ekipe OO ZSMS v počastitev bojev Prešernovega bataljona na Pokljuki, ki sta se ga udeležila 2 mladinca — Pohod na Stol — udeležba 3 člani — Pohod po poteh partizanske Jelovice — 5 mladincev — Udeležba na smučarskih tekmovanjih v okviru TOZD in DO — Udeležba na sindikalnih prvenstvih v veleslalomu in tekih — Udeležba na zimski lesa-riadi — Udeležba na predtekmovanjih v mesecu mladosti — Soorganizirani e proslav in lokalne štafete mladosti v mesecu mladosti — Organiziranje osrednje proslave za Bohinj ob mesecu mladosti v Boh. Bistrici — Mladinska delavna akcija Šamac—Sarajevo (2 mladinca) — Izdaja lastnega glasila Izvir (izšel je štirikrat po 160 izvodov) — Pohod na Vodiško planino — 3 mladinci — Organizacija nogometnega turnirja, na katerem je sodelovalo 7 ekip OO ZSMS iz Bohinja — Sodelovanje na nogometnem turnirju v počastitev občinskega praznika — Izdaja ankete med mladinci naše 00 ZSMS glede izleta in delavnih akcij — Sodelovanje na razpravi o kongresnem gradivu — Posebna izdaja biltena o razpravi kongresnega gradiva —- Snemanje oddaje Mladina sebi in vam — Organiziranje in izvedba enodnevne delovne akcije — Organizacija 3-dnevnega izleta na Mali Lošinj — 30 mladincev — Dopisovanje v list Glasilo —■ 35 člankov — Udeležba na Pohodu ob žici okupirane Ljubljane — 5 članov — Udeležba na letni lesariadi — Udeležba na Auto-raly Kočevje 78 — Pohod na Pokljuko v počastitev Zmage mrtvega bataljona — 8 mladincev — Pomoč pri organizaciji tekmovanja za Godcev memorial — 2 mladinki — Udeležba na proslavah in sestankih v okviru krajevne skupnosti — Sodelovanje z DPO v TO in KS. Iz biltena IZVIR OO ZSMS TO Tomaž Godec Žive naj vsi narodi 8. februarja 1849 je ugasnilo življenje dr. Franceta Prešerna, našega vélikega pesnika. V literarni zgodovini slovenskega naroda ne poznamo človeka, ki bi ga dosegel v ustvarjalnosti. Prešeren je izpolnil véliko poslanstvo. V slovenski poeziji je izoblikoval popolnoma nove pesniške oblike. Zelo važne pa so njegove revolucionarne misli. Živel je v slovenski deželi, ki je bila tedaj zasužnjena in zatirana, izkoriščevana in nazadnjaška. Napovedal je boj absolutistom, mračnjaškim družbenim predstavnikom, ki so živeli z lažno moralo. Družbeni mogotci so pesnika zaničevali in mu onemogočili uveljavljanje v literarnih krogih. Zgodaj je spoznal, kako je spoznal, kako strašno težavna je pot svobodoljubnega in zavednega človeka. Dobro je poznal usodo našega naroda v tistih časih. Zaradi svobodoljubnih idej so Prešerna odgnali iz dunajskega klerikalnega zavoda, kjer je kot inštruktor učil plemiške sinove. V pesmi Slovo od mladosti je razkrival človeštvo: »Sem zvedel, da le petica dà ime sloveče, sem videl čislati le to med nami, kar um slepi z golj’fijami, leždmi!« Največ svojih stihov je posvetil Primičevi Juliji, dekletu iz malomeščanske družine. Kmečki sin, Prešeren, je kljub svoji učenosti razočaran in poražen. V Sonetnem vencu se prepleta ljubezen do neizvoljenega dekleta in ljubezen do bratov — Slovencev, ki trpijo pod tujim jarmom. Slovencem pa napoveduje Orfeja — človeka, ki bi jih zbudil iz mračnjaštva, da bi se osvobodili starih vezi in svobodno govorili svoj jezik. »Skrbi, verige bodo odstopile, odpadlo bo železje njih okorno ... ... Naj pesmi milost tvoja vsaj obsije, poet tvoj nov Slovencem venec vije!« Tako je veliki poet slutil prihodnost slovenskega naroda, kateri je šele 100 let po njegovi smrti dosegel popolno neodvisnost, mir in svobodo govora. V Zdravljici je Prešeren želel, da bi povsod ljudje živeli v miru in prijateljski slogi. »Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo! Otrok, kar ima Slava vsi naj si v roke sežejo!« Mnoge njegove pesmi so med narodnoosvobodilnim bojem peli v partizanskih brigadah, v političnih urah so recitirali njegove patriotske besede. V teh težkih zgodovinskih trenutkih so bile še kako potrebne in važne. France Prešeren je prehitel čas, v katerem ga ljudje niso razumeli. Pesnikove napovedi, svetla upanja, svobodoljubne ideje so se uresničile. V današnjih časih slišimo sleherni dan za dolgoletne vojne in politične nemire v svetu, kateri se ne jenjajo. Pred sto leti pa je naš Prešeren želel vsem ljudem spravo in mir: »Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da, koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, da rojak, prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak!« Vesna Kulturo v DO Za kulturno dejavnost se delavci v splošnem merilu zanimajo zelo različno. Nekateri najdejo zadovoljstvo in veselje v likovnem izražanju, drugi na glasbenem področju, v literarnih večerih, na obiskih iger itd. Seveda pa ostane dejstvo, da naj bi sleherni posameznik sam poiskal sklepe, razlage in ne nazadnje tudi trdno odločitev, da bo našel 'kulturne dobrine, da bo z veseljem nekaj videl, gledal ali poslušal, hvalil in občudoval. Delavec ima v današnjih časih premalo znanja o kulturnih dobrinah. Kulturne dobrine bi lahko imenovali lahko vse, 'kar je napisanega, povedanega, izrečenega, pa tudi že prostor, v katerem delamo ali prebivamo. Važno je, kako delavca obvestimo za neko predstavo ali ogled. Plakat na oglasni deski malo pove. Če bi nekdo, ki je dobro podkovan na tistem kulturnem področju osebno povedal, za kaj gre, bi se več delav- Hvalospev, do V Glasilu, dne 15. novembra je bil objavljen članek z naslovom v KS Gorje po novi asfaltni cesti. Pisec in prireditelj tega članka preveč enostransko in bleščeče prikazuje komunalno dejavnost v Gorjah. Z enostranskim prikazovanjem resnice zavajata javnost, predvsem pa naš kolektiv in prebivalce Spodnjih Gorij. Ne gre odrekati priznanja za požrtvovalno delo funkcionarjem KS, ki se trudijo za zboljšanje življenjskih pogojev vseh prebivalcev KS, prav tako pa ne smemo prezreti napak, ki se pri tej aktivnosti hote ali nehote pojavljajo. Pisec članka je do podrobnosti seznanjen, koliko dolžinskih metrov cest je bilo asfaltiranih in celo to ve, kdo je asfaltiranje financiral, ne omenja pa ničesar o smotrnosti investicije. Ob tem razmišljanju se vsiljuje cela vr- Skozi Bohinjsko Belo (skozi Spodnjo vas ali Graben, kot pravijo domačini) teče hudournik Belca, tki je lahko precej miren, lahko pa se spremeni v dokaj nasilno in derečo rečico, voda pa steka po svoji strugi vse izpod Voklega in Rčitnega v Savo Bohinjko. Letos so ta hudournik regulirali v dolžini sto metrov. Za takšna dela je biilo treba odšteti 1,300.000,— dinarjev. Delo je izvajalo Specializirano podjetje za nizke gradnje PUH iz Ljubljane, financirala pa je Vodno-gospodarska skupnost za Gorenjsko iz Kranja. Dela bodo nadaljevali spomladi, za kar je namenjeno 1,600.000,— din. Osnovna šola na Bohinjski Beli je bila ob predlanskem potresu precej poškodovana. Pouk je bil v tej stavbi onemogočen. Začasno so ga premestili v novi kulturni dom, ki stoji blizu šole. Začela so se obnovitvena dela na tej šoli, katera so bila lani uspešno zaključena. Dela so bila delno opravljena s prostovoljnim delom, finančno sta prispevali krajevna skupnost Bohinjska Bela in Kulturna Skupnost občine Radovljica. Šola ima v nadstropju štiri učilnice, v pritličju pa bodo prostori za otroško varstvo, kuhinjo in sanitarije. cev odločilo za obisk kulturne predstave. Prav tako ni prave povezave z delegacijo za samoupravno interesno skupnost za kulturo. Že večkrat smo delegati razglabljali, kakšna je pravzaprav naša vloga znotraj DO. Na to si nismo našli pravega odgovora. Naša naloga je udeležba na sklicanih sejah skupščine Kulturne sukpnosti, kjer rešujemo vse mogoče zadeve na nivoju občine. V povzetkih dopolnil samoupravnih sporazumov smo lahko zasledili, da sodijo med prednostne naloge v občini predvsem množične oblike posredovanja kulturnih dobrin kot je knjižničarstvo, ljubiteljska kulturna dejavnost, zlasti gledališka, varstvo kulturne dediščine in zagotavljanje osnovnih prostorskih pogojev za napredek in razvoj kulturne dejavnosti. Verjetno bo potrebno še precej časa, da bomo čutili izvajanje programa tudi pri nas. Če bomo ostajali ob strani, gotovo ne bomo imeli veliko od tega. ... toda problemi sta vprašanj. Kdo, predvsem pa na podlagi kakšnih in čigavih meritev je ugotovljeno, da cesta pod Višelnico spada v prvi plan komunalne dejavnosti, ko pa vendar vemo, da je najbolj pereča ureditev križišč z regionalno cesto, ki so neurejena in za promet nevarna. Kdo je analiziral komunalno dejavnost v KS Gorje in določil prioriteto del po principu dobrega gospodarjenja z drružbenimi sredstvi, ko pa smo cesto pod Višelnico rekonstruirali in asfaltirali tako, da sedaj še avtobus po tej cesti ne more voziti. In končno, za kaj je bil porabljen denar, zbran s samoprispevkom vaščanov Spodnjih Gorij. Prebivalci Sp. Gorij in člani našega kolektiva, ki vsakodnevno, predvsem pa ob deževnem vremenu in pozimi bredejo po brozgi, se upravičeno sprašuj e- Ob potresu je bil močno poškodovan tudi gasilski dom, ki stoji v neposredni bližini šole. Dom pravzaprav niti niso obnavljali, pač pa so ga do tal porušili, na razširjenih temeljih pa so sezidali novega s sušilnim stolpom. Stari dom je bil zidan leta 1899, zato ni mogel več odgovarjati sodobnim potrebam. Nov dom, ki je v ponos belskim gasilcem in vsem krajanom tega naselja, je bil zgrajen največ Zasledili smo, da je IO KOOS LIP Bled imenoval referenta za kulturo, katerega naloga pa ne bo le posredovanje par vstopnic za predstave bodisi v Bohinju, Bledu ali Ribnem. Vlogi tega referenta in pa delegacije za SIS za kulturo bo potrebno združiti in kulturo poživiti. V delovni organizaciji poznamo ljudi, ki doma ali pa v svoji krajevni skupnosti zelo aktivno delajo na kulturnem področju. Na LIPu smo že govorili o lastnem zboru, besedičili smo o dramski skupini, pa vendar ostajamo le pri besedah. Ni zadosti en sam človek, da bo vse organiziral in letal okoli ter prosil druge za sodelovanje. Podpreti ga mora ves kolektiv oziroma velika večina zainteresiranih in posebno taki, Iki ne opustijo hitro delovnih nalog, ki niso samo rutinske, temveč tudi duhovne dobrine. Živimo v resnično lepih planinskih krajih, zakaj torej ne bi naše naravne lepote prikazovali v 'besedi, sliki ali pesmi! so ostali nerešeni jo, kako se gospodari z njihovimi sredstvi. Menim, da je pisec članka prezrl celoten potek »odločanja« o komunalni dejavnosti v KS Gorje, ali pa mu problematika ni bila v celoti predložena, kajti ne vem, kako je mogoče zamolčati, da najbolj kričeči problemi niso rešeni kljub temu, da je na te probleme in na racionalno trošenje sredstev naš IOK OO sindikata pravočasno opozarjal merodajne v KS Gorje, družbenopolitične skupnosti občine in ne nazadnje ZSS — občinski svet. Zakaj to pišem? Menim, da zamolčati napake pomeni isto, kot z napakami se strinjati Končno besedo pa bodo izrekli volilci na svojih zborih. Torej, v KS Gorje po novi asfaltni cesti — samo ne z avtobusom! To pa je druga plat me-daije! B. g s prostovoljnim delom in z de narjem, ki so ga iztržili od prodanega lesa. Krajani so sami darovali les in ga tudi pripravili za prodajo. Tu so všteti tudi prebivalci Kupljenika in Obrn. Kot marsikje, je bil -tudi v tej KS izglasovan referendum za samoprispevek krajanov za ureditev komunalnih dejavnosti v kraju. V lanskem letu so pričeli z razširitvami krajevnih cest in graditvijo potrebnih opornih zidov na določenih odsekih. Letos pa nameravajo začeti s polaganjem asfalta. Jože Ambrožie Montaža poštnega nabiralnika na D-2 Današnjo Bohinjska Bela Zakaj grad »Wilsonia« la »hišica Pupin« na Bledu? Dr. Ivan Švegel (1875—1962), politik in diplomat v bivši Avstriji in Jugoslaviji, sicer pa domačin iz Zg. Gorij in nečak znanega politika in diplomata bivše Avstrije barona Josefa Schwe-gla, doma iz Zg. Gorij št. 3, za katerega nekateri menijo, da je kot Slovenec po rodu dosegel najvišje položaje v bivši monarhiji, je svoj gradič »Grimšice« (kot se je imenoval v preteklosti) na Rečici pri Bledu, preimenoval po prvi svetovni vojni v »Vilo Wilsonio«. Marsikdo se je začudil tej prekrstitvi. Še danes marsikdo povprašuje, zakaj takšno ime pri nas na Bledu. Resnici na ljubo moramo reči, da je še vedno »Grimšice« bolj v rabi. In ker je to preimenovanje le povezano z blejsko zgodovino ali zgodovino zgornjega gorenjskega kota, si na kratko oglejmo, zakaj »Vila Wilsonia«. Poznamo zgodovino mirovne konference v Parizu, ki je morala poleg številnih sporov reševati tudi meje med novorojeno SHS na eni in Avstrijo in Italijo na drugi strani. Našo delegacijo so vodili Pašič, Vesnič, Trumbič in Slovenec Dr. Žolger, v delegaciji pa je bil tudi dr. Ivan Švegel ikot član tiskovne sekcije. Mirovna konferenca je delala v več telesih. Tako je imela teritorialno (komisijo, svet zunanjih ministrov, vse pa je bilo v rokah »velike četvorice« Wilsona, Clemenceau-ja, Lloyd Georga in Orlanda. Italija se je po končani vojni zavedala, da se je znebila avstro--ogrskega vpliva in s tem tako nevarnega tekmeca na Jadranu in Balkanu, Sploh pa je videla vse večjo oviro v novo nastali državi SHS. Takoj je zasedla vse, kar so ji namenili po Londonskem paktu. Začela je veliko ofenzivo tudi za Reko, obetala pa si je večjo korist od slabe Avstrije ter jo zato začela podpirati v borbi za njene meje s takratno SHS. Tako je italijanski zunanji minister Sodney Sonnino na seji »velike četvorice« 8. maja 1919 načel vprašanje jugoslovansko- avstrijske meje. Ni se strinjal, da bi železniška zveza med Dunajem in Trstom potekala preko jugoslovanskega odnosno slovenskega ozemlja, zato je nastalo takozva-no vprašanje »jeseniškega trikota«, ki je bilo dalj časa predmet spora na mirovni konferenci. Cilj Italije je bil, pridobiti kar največ zvez Trsta z Avstrijo, ki ne bi potekale preko tujega ozemlja. S tem bi zajamčili čimvečje zaledje Trstu in njegovi loki, zato naj bi ves predel zahodno od te železnice, ki poteka preko našega ozemlja, pripadalo Avstriji. Iz istega razloga so Italijani podpirali predlog, da se ozemlje ob železnici Podrožca—Beljak, vzame iz plebiscitnega območja ter da bi tako tudi to pripadalo Avstriji. Italija je ponujala v zameno plebiscita v Mariboru in delu Sp. Štajerske. Tako je obstajala resna nevarnost, da bi tudi ta del slovenske zemlje, z našim prebivalstvom, izgubili. Že v teritorialni komisiji ta predlog ni našel razumevanja pri ostalih zastopnikih zmagovalnih sil. Dne 12. in 13. maja je Wilson (ko je Sonnino ponovno poskušal ta svoj predlog uresničiti), odločno odklonil in predlagal, da bi bilo pravičneje, da dobi eno izmed prog Italija s Trbižem, Jugoslovani Jesenice in Beljak Avstrijci. In kot smo doživeli, je bilo to tudi uresničeno in sprejeto, le da Italijani s svojo diplomacijo še niso miro- vali. Wilson je po posvetu z ameriškimi izvedenci ponovno zavrnil ta predlog in je nato v noči od 30. na 31. maj tudi izpadel iz končnega osnutka z utemeljitvijo, kot je zgoraj navedena. Vendar zadeva še ni bila rešena, saj Italijani niso bili soglasni s tem predlogom. Tako ni bilo potrebnega soglasja in jugoslovanska kot tudi slovenska delegacija (ta je 27. maja prišla v Pariz pod vodstvom nadškofa Jegliča), ki sta bili v dneh 30. in 31. maja sprejeti pri ameriških izvedencih, sta bili še vedno v strahu, da je vprašanje »jeseniškega trikotnika« v zraku, da je pač še vedno na tehtnici, kam se bo nagnila volja velikih. Ponovno se je pojavil še en predlog, ki ga je 6. junija Wilson zavrnil češ, da je najbolj poštena rešitev Trbiž Italiji, Beljak Avstriji in Jesenice Jugoslaviji in od tedaj so tudi Italijani obmolknili, saj je bilo vprašanje jugoslovansko avstrijske mirovne pogodbe rešeno. Odprto je ostalo še vprašanje italijansko jugoslovanske meje, zato so Italijani poskušali skozi zadnja vrata rešiti to vprašanje. Na seji posebne »neformalne komisije«, ki naj bi reševala jugoslovansko italijanska vprašanja, je podal zastopnik Italije Scaloja nov predlog. Tako naj bi se zahodna črta Londonskega pakta premaknila le nekoliko proti vzhodu in naj bi zajela železniško progo, ki povezuje Beljak s Trstom, vendar tako, da bi jeseniško križišče pripadalo Jugoslaviji, železniška zveza pa bi se vzpostavila z novo kratko progo izven Jesenic. V tem primeru naj bi pripadalo Italiji »le« 754 'kv. m ozemlja z občinami Kranjska gora, Bled, Dovje, Gorje, Ritmo, Bohinjska Srednja vas in Bohinjska Bistrica. In tu so našteli okoli 14.362 prebivalcev. No tudi ta predlog so v tej komisiji takoj zavrnili. Ponovno se je pojavilo to vprašanje v drugačni obliki, ko so Italijani opustili ozemeljske zahtevke, temveč predlagali, da dobe jamstva za uporabo te železnice po jugoslovanskem ozemlju. Če je bilo dejansko rešeno vprašanje jeseniškega trikota 30. in 31. maja, ko je že izpadlo iz osnutka pogodbe, je bilo to odstavljeno z dnevnega reda ob podpisi mirovne pogodbe 10. septembra z avstrijske strani, dočim so jo naši podpisali 5. decembra 1919. Tako je tekel spor okoli »jeseniškega trikota«, prelepega dela ■naše Gorenjske. In ker je bil dr. Švegel prepričan, da je prav Wilson največ pripomogel, da se je spor po daljših razpravah in zapletih le rešil v našo korist, je dal svojemu gradiču na Bledu ime »Wilsonia«. Dr. Švegel je bil skupaj z dr. Bogomilom Vošnjalkom in dr. Janezom Gregorinom pri ameriškem predsedniku Wilsonu. To lepo opisuje v »Slovencu« 8. maja 1919. Morda tudi o tem nekaj besed, saj so bili to prvi Slo-veinoi, ki jih je sprejel Wilson in iz katerih ust je lahko slišal želje slovenskega naroda. Slovenska delegacija je bila sprejeta šele pozneje. Stuart Montgomery je našim zastopnikom 25. aprila 1919 ob 10.30 uri sporočil, da jih bo sprejel Wilson že ob 11.15 ter da jim bo namenil nekaj minut, da bi se seznanil s slovenskimi in jugoslovanskimi problemi. Sprejem je bil neprisiljen in se je zavlekel nad pol ure. V uvodu je dr. Švegel omenil, da je od enega in pol milijonskega slovenskega naroda kar 200.000 Slovencev v ZDA, med katerimi so nekateri v svoji sposobnosti dosegli visoke položaje tako na gospodarskem, posebno pa na znanstvenem področju. Temu malemu narodu se je uspelo v svoji globoki zavesti obdržati v boju z Nemci na svojem ozemlju, kjer branijo prodor Nemcev do Jadranskega morja. Za podporo v pogajanjih z Italijo, katere želje so brezmejne, so Wilsonu izrekli posebno zahvalo, saj tako niso ugrabili nad milijon Jugoslovanov. Opozorili so ga, da bo tudi po nje- govem predlogu, ki ga Italijani ne sprejemajo, na Koroškem, Štajerskem in Ogrskem nad 400.000 Slovencev v nevarnosti, ker bodo ločeni od svojih bratov. Tudi Gorenjska bi bila v slučaju sprejema italijanskega predloga politično in gospodarsko odrezana in postala življenjsko nesposobna. Le toliko je bilo govora o Gorenjski, več pa o mejah z Italijo in zatiranju Slovencev pod Italijo. In dr. Voš-njak je s prosečimi rokami rotil Wilsona, naj vztraja na pravičnem plebiscitu (»to naj bi bilo vse, kar vas prosimo«). In kot pripoveduje dalje dr. Švegel, je Wilson presenetljivo dobro poznal vse prilike na spornih ozemljih, zemljepisna imena krajev, za katere nam gre. Ob koncu so mu izročili umetniški album s podpisi slovenskih deklet, ki naj bi bil namenjen njegovi hčerki. »Darujte kri, rešujte življenje drugim!« tako vabijo na krvodajalske akcije. Veliko ljudi se takšnim vabilom odzovejo. Ni potrebno še posebej pojasnjevati pomen dajanja krvi. Vsakdo se mora zavedati, da je pokazal s svojo udeležbo v krvodajalski akciji človeško humanost in pomoč človeku. Po mojem mnenju bi, se jih lahko še veliko več udeležilo krvodajalskih akcij. Med tistimi krvodajalci sem, ki so več kot desetkrat darovali kri, to dragoceno tekočino. Z vso gotovostjo lahko rečemo, da pomeni dati kri, da- Dr. Švegel je menil, da tudi ta obisk ni bil odveč, ampak je dosegel svoj namen v boljšem spoznavanju Wilsona za boj Slovencev in Jugoslovanov za svoje meje. Rad je omenil, da so bili v kaj nerodnem položaju, ko so se v zaprašenih čevljih znašli pred predsednikom, takrat tako mogočnim Wilsonom, saj so morali peš prihiteti na sprejem — ali zaradi pomanjkanja denarja, da bi si oskrbeli vozilo ali pa zaradi prekratkega časa, ko so bili obveščeni za sprejem — tega dr. Švegelj ni povedal. Da vse le ni bilo tako lahko Okoli »jeseniškega trikota« smo lahko sami opazili, saj je bila potrebna vrsta posvetovanj, protestov, prepričevanj in prošenj. ti oziroma pomagati človeku v življenje. Pomagajmo pri prometnih nesrečah, katere so kar prepogoste na naših cestah. Saj drži, da pišemo o pomembnosti krvodajalskih akcij vendar vse še premalo. Prav je, da se poroča in piše v internih industrijskih glasilih. Ljudje berejo aktualne -dogodke. Prav bi bilo, da bi bolj često pisali v kakšnem stolpcu, kjer bi pozivali na odvzem krvi in bi gotovo pritegnili druge. In ne nazadnje: zakaj bi samo starejši dajali kri, saj so tudi mladi med nami. Morda ti nimajo hrabrosti in korajže, da bi v takšni akciji naredili prve korake. Ob novem letu, ki se je začelo, naj bi se povečalo število krvodajalcev. Rajko Primožič iz Žirov (priredila Vesna) Vila Wilsonia na Bledu Po praznikih Praznike smo zopet slavili, v trgovinah smo vse nakupili. Sosedova Jerca kar kilo »kofeta«, krofe napekla je kuhar’ca Meta. Glažarjev Cena svobodno je dihal, ko je doma slabo voljo izkihal. Smrkav nahod in gnojna angina, zraven spil je še kozarec vina. Veseljakovi so šli v tujo deželo, zapravljali so denar na debelo. Saj tam mogoče je vse ceneje, morda pečene piške nudijo se iz veje. Mlada Sonja v disco klub je šla, noben večer je ni bilo doma. Mati jezno se je skoz’ držala, oče buljil zvesto je v ekran: dva programa je pregledal, pa že v kraju bil je dan! Zaplotnikov Joža je marljivo študiral, si glavo je polnil, z rokam’ jo podpiral. Gledal, buljil v bukve je debele, misli so rojile mu kakor čebele. Sosedov Gašper ustavil je stroj. Za dan ali dva ga spustil v pokoj. Marjeta, ki službeno hodnik ometa, za praznične dni v Španijo hiti. Branko je dobro zaprl blagajno, domov jo ucvre kar čez gmajno. Novoletni večer je v hotelu pričakal, prav priden je drugim kozarce natakal. Praznike ljudje so različno preživeli. V hotelih, v planinah, ob morju, v dolinah. Gotovo pa največ bilo jih je doma, tu najbolj je poceni, pa še iz srca! Vesna Božo Benedik (se nadaljuje) Pomagajmo človeku Tekmovanje za Godcev memorial Smučarski klub Bohinj je poti pokroviteljstvom LIP Bled organiziral 30. 12. 1978 XX. medklubsko tekmovanje v smučarskih tekih za prehodni spominski pokal Tomaža Godca. Rezultati so bili naslednji: Mlajše pionirke (2 km) 1. Smrekar Andreja, Dol 2. Nagode Irma, Gorje 3. Mlaikar Darja, Triglav 6. Frjan Tatjana, Gorje 8. Lapajne Tončtka, Bohinj Mlajši pionirji (2 km) 1. Velepec Uroš, Dol 2. Ponikvar Uroš, Olimpija 3. Kerštajn Robert, Jesenice 6. Kosmač Janez, Gorje 25. Zupan Branko, Gorje 30. Lapajne Toni, Bohinj Starejše pionirke (2 km) 1. Mlakar Jana, Jesenice 2. Kokalj Zvonka, Ihan 3. Pogačnik Mateja, Ihan Starejši pionirji (3 km) 1. Slabanja Robert, Dol 2. Mašovič Dejan, Jesenice 3. Klopčič Drago, Ihan 4. Oblak Vinko, Gorje 8. Kosmač Peter, Gorje 11. Rozman Janko, Bohinj 18. Soiklič Andrej, Bohinj Mlajše mladinke (3 km) 1. Moder Tadeja, Dol 2. Delač Danijela, Skrad 3. Žmite-k Francka, Bohinj 6. Kovačič Tončka, Bohinj Mlajši mladinci 1. Pustovrh Jani, Olimpija 2. Česnik Tomaž, Gorje 3. Gregorič Peter, Ihan 9. Repinc Pavel, Bohinj 12. Čop Jože, Gorje Starejše mladinke (5 km) 1. Blaževič Ingrid, Skrad 2. Korošec Dragi, Triglav 3. Repe Zvonka, Gorje Starejši mladinci (5 km) 1. Kršinar Jani, Olimpija 2. Lipovšek Bojan, Triglav 3. Lapajne Mirko, Bohinj 7. Podgornik Rajko, Gorje 11. Repinc Pater, Bohinj Mlajši člani (15 km) 1. Brezovšek Marko, Olimpija 2. Vidmar Marjan, Dol 3. Jurkovič Božo, Skrad Člani (15 km) 1. Cvajnar Bojan, Olimpija 2. Burgar Marjan, Gorje 3. Bester Srečko, Triglav 7. Zupan Franc, Gorje Rezultati ekipni: 1. TVD Partizan Gorje 2. SK TRIGLAV Kranj 3. SK POLET Skrad 4. SK Kamnik Tekoiovanje za memorial Marjana jakopiča 30. 12. 1978 je bilo že X. nočno tekmovanje v smučarskih tekih, ki jih prirejamo v spomin na tekača Marjana Jakopiča. Marjan Jakopič je bil eden naših najboljših tekmovalcev med mladinci. Zaposlen je bil pri LIP Bled, bil je med vsemi priljubljen, vsi so ga imeli radi. Bil je priden delavec, zato tudi ni bilo težav pri odobritvi izrednega dopusta, ki ga je potreboval za treninge in tekmovanja. Bil je državni prvak mladincev. Na vseh Glavni in odgovorni urednik: Robič Ivan, tehnični urednik: Frelih Nada, člani: Žitnik Janez, Mencinger Franc, Trojar Andrej, Knaflič Zdravko, Noč Anton, Koselj Ivanka, Jeglič Silva in Kraigher Ciril. tekmovanjih je bil v svoji kategoriji vedno med prvimi. Dosegal je takšne rezultate, ki so kazali veliko obetajočega. Zato nas je vest o tragični smrti Marjana toliko bolj prizadela. Še dan pred nesrečo sva bila skupaj in se pomenkovala o vsemogočih stvareh. Prav ta dan si je nabavil copate za trening. Naslednji dan pa je žalostna vest udarila kot strela z jasnega, česar nihče ni mogel verjeti. Na zadnji poti so ga pospremili mnogi prijatelji, mladinci, športniki. Društvo se je takoj odločilo, da mu bo v zahvalo za predanost, aktivnost in marljivost prirejalo tekmovanja — nočne teke, ki so edini pri nas. Letošnja smučarska prireditev je odlično uspela, veliko tekačev se je je udeležilo, mnogo je bilo tudi gledalcev. Že več let nazaj je pokrovitelj tega LIP Bled. Veliko truda je potrebno vložiti v to zvrst tekmovanja, vendar prireditelji, člani TVD Partizan Gorje premagujemo ovire z dobro voljo. Gost prireditev so vsako leto Marjanovi starši. Mladinci in mladinke pa posebej še poča- Rezultati XX. mednarodnega FIS A tekmovanja v smučarskih tekih 5. in 6. januarja 1979 v Bohinju članice 1. Anding, DDR 35.09,32 2. Suslova, SOV 35.10,84 3. Pasiarova, CSF 35.39,71 21. Jelovčan, JUG 42.11,06 Mladinci 1. Čarman, JUG 31.29,04 2. Djuričič, JUG 31.31,94 3. Ambühl, SUI 31.57,18 14. Podlogar, JUG 32.42,77 25. Krišnar, JUG 34.53,84 26. Klemenčič, JUG 34.55,54 27. Rodman, JUG 35.08,21 28. Orešek, JUG 35.16,04 29. Piber, SLOV 35.32,31 stijo Marjana, na grob mu odnesejo šopek cvetja. Rezultati: Mlajši mladinci: 1. Pustovrh Jani, Olimpija 14.32,5 2. Kustec Štefan, Jesenice 15.38,8 3. Česnik Tomaž, Gorje 15.40,2 Mlajše mladinke 1. Korpnik Radika, Dol 16.58,8 2. Martinovič Mirjana, Jesenice 17.07,9 3. Čebulj Mojca, Olimpija 17.14,6 Starejši mladinci 1. Djuričič Dušan, Jesenice 20.57,6 2. Krišnar Jani, Olimpija 21.31,0 3. Klemenčič Jože, Dol 22.30,0 Starejše mladinke 1. Jelovčan Jeli, Triglav 16.56,6 2. Sušina Mojca, Olimpija 17.15,2 3. Perovšek Mateja, Dol 18.22,4 Mlajši člani 1. Podlogar Dušan, Gorje 28.48,9 2. Čarman Ivo, Triglav 29.08,1 3. Piber Ivan, Gorje 29.34,6 Člani 1. Poklukar Vinko, Gorje 27.40,9 2. Reberšak Janez, Triglav 28.31,8 3. Kordež Božo, Gorje 29.43,9 Članice 1. Kordež Milena, Triglav 25.22,4 2. Munih Metka, Olimpija 26.31,8 Žemva Lovro 30. Vidmar, SLOV 36.31,14 31. Brezovšek, JUG 36.39,13 32. Lebar, SLOV 37.12,85 34. Lapajne, SLOV 37.44,34 36. Donevski, JUG 38.00,60 37. Lamprečnik, JUG 38.07,30 Člani 1. Oljušin, SOV 45.23,01 2. Pietilä, FIN 45.52,76 3. Grünenfelder, SUI 46.15,21 15. Pokljukar, JUG 48.32,36 17. Podlogar, JUG 49.00,96 18. Reberšak, JUG 49.15,00 19. Djuričič, SLOV 49.30,75 20. Cvajnar, JUG 49.40,28 21. Jelenc, SLOV 49.50,21 22. Burgar, SLOV 50.00,78 25. Mrak, SLOV 51.43,87 Članice 3x5 km 1. DDR 2. ČSSR 3. Francija Člani 3 X 10 km 1. Finska 2. Švica 3. Sovjetska zveza Mladinci 3 X 10 km 1. Jugoslavija (Čarman, Podlogar, Djuričič D.) 2. Švica 3. ČSSR V slovo Vinku Marklju Rojen je bil v družini, ki je poleg staršev štela še 10 otrok, zato nam je jasno, da je -moral pričeti z delom že v rani mladosti. Pred prihodom na delo v naše podjetje oziroma v našo TO je opravljal dela, Iki so bila večkrat priložnostna, vendar nujna za preživljanje njegove družine. Zmogel jih je, kot je zmogel dela, iki jih je -prevzel takoj po vojni oziroma leta 1947 -v našem kolektivu. Dobro vemo, kako trda so bila leta dela takoj po vojni. Poznali smo -ga kot vestnega delavca v gozdu, v lesni industriji kakor tudi pri domačih opravilih. Kolektiv LIP Bled, predv-sem pa delavci naše TO smo mu -hvaležni za delo, ki ga je opravil med nami. V slovo Maksu Poljancu Ni preteklo mnogo časa, ko je moral zaradi bolezni naš kolektiv zapustiti s skupno željo, da se bo ob večjem počitku pozdravil in zaživel s svojo družino skromno, a srečno življenje. Vendar je pot njegovega počitka bila zelo kratka zaradi posledic prometne nesreče, zaradi katere je moral mnogo pretrpeti. Posledice te nesreče, kateri so se pridružile še druge bolezni, so opravile svoje. Mlad je še bil, saj je letos v mesecu juliju slavil 50. letnico svojega življenja. V naše podjetje je prišel na delo leta 1964. Z -delom je pričel na skladišču hlodovine, zatem v žagi in na skladišču žaganega lesa. Nadalje je bil zaposlen na delovnem mestu poklicnega gasilca vse do leta 1972, ko ga je doletela prometna nesreča in še leto dni potem, ko je po prometni nesreči ponovno prišel na delo. Delal je tudi v mehanični delavnici, kjer je bUo njegovo zadnje delovno mesto. Delal je po svojih močeh, bil je dober in tovariški. Dokler je mogel je delal tudi v našem IGD saj je poleg poklicnega gasilskega dela opravljal tudi to prostovoljno delo. ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi dragega moža in očeta POLJANEC MAKSA sva dolžni se iskreno zahvaliti vsem članom -kolektiva LIP Bled, predvsem pa članom TO »Tomaž Godec« Boh. Bistrica za podarjeno cvetje, izražena sožalja in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. žena Marija hči Bernarda ZAHVALA Ob smrti drage -mame MARIJE BLAŽEVIČ se iskreno zahvaljujem članom kolektiva LIP Bled za izražena sožalja, DSSS in sodelavcem splošnega sektorja za podarjena venca ter vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. sin Jordan z družino ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta im moža ALOJZA ZAKRAJŠKA se zahvaljujemo -vsem članom kolektiva LIP Bled za izražena sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. hči Ljubica z družino žena Marica sin Slavko z družino V slovo Francu Arhu Nenadno je naše upokojenske vrste zapustil tudi tov. Arh Franc, star 58 let. V naš kolektiv je priešl decembra 1949. leta in bil do -novembra 1970, ko je bil invalidsko upokojen. Z delom je pričel kot industrijski čuvaj do junija 1951, nato pa je delal na skladišču žaganega lesa, v žagi in nazadnje na delovnem mestu sušilničar. Opravljal je dela, ki so bila večkrat fizično zahtevna in izpostavljena vremenskim nepriliikam. To in pa posledice udeležbe v NOB, saj je bil borec NOV od 1. 2. 1943 dalje, po -končani vojni pa je služil v vrstah KNOJ vse do decembra 1946, so bilia povod invalidske upokojitve. Za opravljeno -delo v naši TO smo mu nekdanji sodelavci hvaležni. Rezultati športnih iger 1978 1. VRSTNI RED NAJBOLJŠIH OOS NA SŠI 78 — celotna uvrstitev 1. mesto — ELAN Begunje 1527 točk 2. mesto — Veriga Lesce 1508 točk 3. mesto — Iskra Otoče 868 točk 4. mesto — GG Bled 630 točk 5. mesto — Vezenine Bled 561 točk 6. mesto — LIP Bled 488 točk 7. mesto — ISKRA Lipnica 356 točk 8. mesto — PLAMEN Kropa 341 točk 9. mesto — SUKNO Zapuže 262 točk 10. mesto — KEMIČNA Podnart 242 točk 2. VRSTNI RED NAJBOLJŠIH MOŠKIH IN ŽENSKIH EKIP NA SŠI 78 — celotna uvrstitev — moški L mesto — VERIGA Lesce 1225 točk 2. mesto — ELAN Begunje 1086 točk 3. mesto — GG Bled 502 točk 4. mesto — ISKRA Otoče 405 točk 5. mesto — LIP Bled 310 točk ženske 1. mesto — ISKRA Otoče 463 točk 2. mesto — ELAN Begunje 441 točk 3. mesto — VEZENINE Bled 368 točk 4. mesto — VERIGA Lesce 283 točk 5. mesto — KEMIČNA Podnart 187 točk 3. V posameznih disciplinah so športniki oz. športnice naše DO dosegli naslednja mesta: Ekipno ženske: Ekipno moški: Ekipno skupaj: Veleslalom 1. mesto 3. mesto 2. mesto Smučarski teki — 2. mesto 2. mesto Kegljanje — borbene partije 3. mesto — — Namizni tenis 2. mesto 3. mesto Tekmovanje v kegljanju Konec novembra 1978 je bilo v hotelu Grajski dvor v Radovljici tekmovanje v kegljanju za naslov občinskega prvaka za leto 1978. Nastopilo je 921 članov sindikata iz 79 OOS. Našo OOS je zastopalo skupaj 28 tekmovalcev, od tega 20 moških in 8 žensk. Odlično se je odrezala moška ekipa, ki je v tako močni konku- REZULTATI: renči zasedla 1. mesto s 1308 podrtimi keglji, ženska ekipa pa prav tako dobro 5. mesto. Ženske nad 40 let (25 tekmovalk) kegljev L Rakovec Marija Kemična Podnart 195 2. Rozman Angela Kemična Podnart 179 3. Štular Darinka Iskra Otoče 171 4. Selan Lojzka Društvo upok. Rad. 162 5. Faganel Milka Kemična Podnart 160 V tej kategoriji nismo imeli tekmovalke. Ženske do 40 let (163 tekmovalk) kegljev 1. Bec Marija Elan Begunje 227 2. Pogačnik Majda Iskra Otoče 212 3. Košir Majda Elan Begunje 201 4. Miličič Mojca PTT Radovljica 200 5. Majstorovič Dani Iskra Otoče 200 8. Cerkovnik Polona LIP Bled 192 10. Šifrer Ana LIP Bled 188 24. Lebar Metka LIP Bled 171 48. Arh Jožica LIP Bled 151 50. Slak Lidija LIP Bled 150 69. Samardžič Branka LIP Bled 144 75. Ristič Albina LIP Bled 141 84. Benčič Irena LIP Bled 137 Moški nad 40 let (168 tekmovalcev) kegljev 1. Hribar Jože Alpetour 226 2. Hajnrihar Alojz Upr. org. SO Rad. 224 3. Valant Jože Veriga Lesce 218 4. Šamija Ante Alpetour 218 5. Kobal Vinko GG Bled 217 43. Vidmar Jože LIP Bled 182 54. Gros Polde LIP Bled 178 85. Justin Janko LIP Bled 167 Moški do 40 let (556 tekmovalcev) kegljev 1. Kitič Zdravko LIP Bled 224 2. Koselj Janez KGP Grad Bled 240 3. Gorjup Bojan Almira Radovljica 229 4. Mohorič Zdravko Veriga Lesce 224 5. Černe Alojz LIP Bled 224 6. Štros Janez LIP Bled 221 29. Žedin Alojz LIP Bled 208 34. Zalokar Mirko LIP Bled 207 46. Troj ar Srečko LIP Bled 204 56. Urbanc Marjan LIP Bled 202 121. Lebar Dušan LIP Bled 190 148. Grilc Alojz LIP Bled 184 175. Begič Ibrahim LIP Bled 182 Po razglasitvi rezultatov je bilo še kegljanje v parih, kjer so lahko sodelovali tekmovalci, ki so zasedli prvih 10 mest. Tako smo tudi tu zasedli drugo in tretje mesto: par Šifrer—Černe 2. mesto par Cerkovnik—Kitič 3. mesto in prejeli praktična darila. Po manjši zakuski smo se za-dovoljnji razšli in bili veseli uspeha ki ga bo težko ponoviti. Polona Cerkovnik Obrati TO Mojstrana Zimska kopel v novoletnem dnevu Slišali smo za vabilo na izredno prireditev — kopanje 1. januarja letos v reki Sori. Prebivalci v Poljanski dolini so se posmehovali in vabilom na plakatih niso verjeli. V Glasu sem zasledil zapis, da se bodo Žirovci v prvem novoletnem dnevu prav zares skopali v mrzli Sori. »Firbci« pa so se vkljub neverjetnim napovedim zbirali ob reki Sori. Tam sem stal v blatu in mrazu. Kazalci na uri so pokazali pet minut čez dva- najsto in v vodo se je pognal 25-letni Alojz Kopač, domačin, čevljar po poklicu. Metal se je v vodi kot vidra v živalskem vrtu. Gledalci so se zbrali v zelo velikem številu, okoli 3000 nas je bilo. Spominjali se bomo gotovo tega dogodka vse življenje. »Z avtomobili so se pripeljali«, je dejal moj sosed ob reki, »kakih 200 je parkiranih tu«. Lojze Kopač — pogumen kopalec je že nekaj tednov pred začetkom novega leta pripove- Praznovanje Dedka Mraza 30. 12. 1978 je otroke zaposlenih v TO Tomaž Godec v Boh. Bistrici obiskal Dedek Mraz. Prireditev je organizirala osnovna organizacija sindikata, kulturni program pa je pripravila mladinska organizacija. Izvedli so nekaj prisrčnih recitacij in predstavili krajšo igrico. Program je dopolnil še ansambel Savica. Otroci so z zanimanjem spremljali program in zvedavo pogledovali na dedka Mraza, ki je sedel ob novoletni jelki in se hudomušno smejal navdušeni mladini. Navdušenje se je še stopnjevalo, ko je po programu Dedek Mraz razdelil darila. Nekaj korajžnih dečkov in deklic mu je v zahvalo, nam pa za dobro voljo zrecititiralo in zapelo par pesmic. Občinski sindikalni svet je sicer priporočil, naj ne bo individualnih obdaritev, pač pa naj bi organizirali skupne prireditve. Prav tako je tudi KS Boh. Bistrica razposlala na ostale KS Bohinja pisma, naj prispevani denar za novoletno jelko odstopijo osnovni šoli Boh. Bistrica za nabavo internega televizorja. KS so tako tudi storile. Za temi pa ni zaostajala OOS TO Tomaž Godec. Osnovni šoli je nakazala prispevek, prejet ob koncertu Avsenikov. Za obdaritev svojih otrok pa so prabili denar, ki jim ga je dodelil IO KOOS LIP Bled. Fr- doval, da bo skočil v mrzlo vodo. Teden dni pred atraktivnim dogodkom so fantje na levem bregu Sore postavili šotor in zraven še novoletno jelko. Da ne bi kakšni nepridipravi napravili škode, so izredno skrbno čuvali ta šotor. Tako je Lojze letošnjo kopalno sezono svečano odprl. Sprašujem se, kakšno izredno kondicijo ali veliko telesne meči in predvsem hrabrost je namreč moral imeti ta fant. Ali ne bo zbolel? Prireditev v zimskem času pa je v našem kraju vendarle uspela. V tovarni Alpina so se seveda delavci smejali. Še posebej pa so se čudili Lojzetu, kako je pokazal spretnosti v plavanju pod vodo. Nekdaj sem delal pri LIP-u Bled, tedaj je bil Alojz še mali poba in medtem je zrasel v krepkega fanta. Potem pa toliko let kasneje plava v ledeoomrzli Sori! Upam, da boste — bralci Glasila LIP Bled prisluhnili mojemu skromnemu zapisu. Nikoli ne bom pozabil kopalca v vodi, ki je imela okoli 8 stopinj C. Kaj hočemo, korajža velja! Primožič Rajko iz Žirov (priredila Vesna) STANJE ZAPOSLENIH ZA MESEC DECEMBER 1978 delav- cev učencev v pok. lesnih šolah Bistrica 483 11 TO »Tomaž Godec« BohinjiSka TO Rečica 310 11 TO Mojstrana 56 6 TO Podnart 72 1 TO Trgovina 22 DSSS 78 1021 29 Rodili so se: Veroniki Slak — hči Heleni Fantek — hči Janezu Urbanc — hči Janezu Grmu — sin