POSTNI GLASNIK
Stanovsko In strokovno glasilo „Zveze poštnih organizacij za Slovenijo v Ljubljani".
Izhaja 1. in 15. v mesecu. — Cena 15 dinarjev na leto. Naročnina se vnaprej plačuje. — Oglasi po dogovoru .......1	— Poštnina plačana v gotovini. =====:
Rokopise na uredništvo „Poštnega Glasnika“ v Ljubljani. Reklamacije, oglase in drugo pa na upravništvo lista. ===== Rokopisi se ne vračajo. =========r
Letnik li. V Ljubljani, dne 15. januarja 1822.	2. številka.
Naša organizacija.
Naša organizacija je menda edino strokovno udruženje v Sloveniji, ki je popolnoma nepolitično. Trdimo lahko, da niti ne koketira s kako politično stranko in baš zaradi tega je zdrava in dobra. Članstvo pripada sicer prav vsem političnim veroizpovedanjem, a do danes se še ni pripetilo, da bi le eno društvo kandidiralo na vodilno mesto tovariša zaradi njegovega političnega prepričanja. Vedno se je gledalo le na agilnost, zgovornost, srboritost in še na druge stvari, ki so navadno lastnost vseli orga-nizatoričnih delavcev.
Ni čuda, da si je Zveza pridobila «ugled prav povsod in da ni doživela dosedaj še nobenega političnega napada.
Zdrav razum torej veleva, da jo ohranimo in jo skušamo po možnosti še razširiti in okrepiti, kar bi se dalo doseči na ta način:
1.	Politike se bojmo kot hudega vraga in zavrnimo prav vsakega tovariša, ki bi skušal na zborih, sejah ali sestankih napeljevati vodo na mlin katere si bodi stranke. Zveza mora imeti proste roke, da bo lahko stopila pred vsako vlado. Kar se doseže, se ne sme smatrati kot plačilo ali nagrada za pridno zadržanje, ki je ugajalo strankam na krmilu, ampak le kot pravična odškodnina za dobro opravljeno delo.
2.	Po deželi bo treba prirejati sestanke, da spoznajo člani svoje voditelje in obratno. Na takih sestankih bi se članom lahko odkrito povedalo marsikaj, kar se v časopisu ne more ali noče. Izkušnja nas uči, da so še vsi dosedanji agitatorični pohodi dobrodejno vplivali na organi-zatoričen duh.
3.	Vzbujati je treba zavednost in to bi najlaže dosegli po zaupnikih, ki bi jih morali imeti v vsakem večjem kraju ali na vsakem važnejšem križišču. Te zaupnike bi morali obveščati z okrožnicami o vseh važnejših ukrepih ali zahtevah ter o vseh doseženih uspehih. Zaupniki bi morali zopet informirati dodeljene jim urade, paziti na to, da je vsakdo naročen na stanovsko glasilo ter da točno plačuje članarino.
4.	Stanovsko glasilo je bilo, je in bo najvažnejše orožje vsake organizacije. Kolikor mi je znano je pretežna večina naročnikov s priobčenim gradivom zadovoljna, le tu in tam se oglasi kak nezadovoljnež z nestvarno kritiko. Teh je res jako malo, a škoda, da so še ti. Stvarne kritike je vsak urednik vese! in rad upošteva vse pametne nasvete. Težko mu je pa, če se mu vrne časopis z opazko, »ker mi ne ugaja, nazaj«. Hvala bogu smo doživeli celo leto samo dva taka slučaja. Prijatelj, povej vendar, kaj ti ne ugaja! Vzemi pero v roko in napiši sam stvaren članek brez za-frkacij in namigavanj.
Vsak strokovni list ima. v gotovih perijodah sušo v svojih predalih. Posebno težko je dobiti gradiva za strokovni list, ker bi se morali tu oglašati najboljši delavci,
j če ne že sami specijalisti gotovih panog, a prav ti so naj-; bolj indolentni. Kdor tega ne verjame, naj čita tozadevni ; Govekarjev članek v »Našem Glasu,« ki bi moral biti glasnik vse slovenske inteligence, a sešteje menda lahko svoje sotrudnike na prstih ene roke.
Kljub temu je treba naš list razširiti ter pritegniti s prigovarjanjem, prošnjami in drezanjem več sotrudnikov, da bo čtivo bolj barvano in laže prebavljivo.
Kdor nima veselja za pisanje, naj podpira list z nabiranjem oglasov. Pomnimo, da je le oni list aktiven, kateremu plačajo inserati tisk in papir!
5.	Gospodarski del organizacije je treba v Ljubljani in Mariboru vzdržati vsaj na tej višini, kakor je danes, ker so nam ravno bonitete, ki jih uživajo udje gospodarskega odseka, obdržale veliko nezavednih članov. Gospodarsko delovanje bo treba razširiti tudi na deželo. Gospodje, ki se trudijo z gospodarskimi zadevami, mi gotovo poreko: Vse lepo, a najdi delavce, ki bodo za malo odškodnino ali zastonj garali. Prav imate gospodje in vem, da pojde težko, a kljub temu upam, da se bo našlo med mlajšim uradništvom nekaj požrtvovalnih in nesebičnih mož.
Ako vlada ne uresniči svojih namer o ustanovitvi bolniških blagajn za državne nameščence, potem bo treba misliti na lastno bolniško blagajno ali vsaj podporno društvo. Ta zadeva je jako nujna in se mora spraviti pod streho že v prvi polovici letošnjega leta. Nam bi bilo deloma prav, .če bi vlada opustila svojo namero, ker bi s podpornim društvom lahko močno privezali člane na Zvezo.
Gojitev petja in glasbe v večjih centrih krepi tovarištvo:, povzdiguje ugled in povečuje dohodke. O ustanovitvi pevskih zborov in lastne godbe se je že mnogo govorilo, a je dosedaj ostalo le pri debatah. Vsi, ki imate posluh in dobre glasove, na delo!
6.	Le v dobro denarno podprti osrednji organizaciji vidim moč. Imamo preveč društev, preveč blagajn. Ako bi se stekali dohodki v osrednjo blagajno, bi postala močna, četudi bi bili prispevki majhni, ker je veliko plačevalcev. Dokler nimamo dobre denarne hrbtenice, ne smemo zahtevati energičriejšega delovanja Zveze. Kaj naj bi počeli voditelji, ki bi bili zaradi malenkosti disciplinirani, kakor se je to zgodilo z zagrebškimi tovariši? Kdo bi preživljal ženo in otroke? Le lepo počasi.
Ko se izenačijo plače in ko bomo mesto naših sedanjih oficijantov, asistentov, višjili oficijalov itd. dobili v klase razdeljene poštarje in kontrolorje, se bomo lahko močneje oprli na Savez v Beogradu, ker bomo imeli iste težnje. Vse kar bo koristilo Beogradu, hasne tudi nam. Sedaj ima vsaka pokrajina lastne zahteve, ki jih mora iz-vojevati sama, ker ne more najti drugje pravega razumevanja.
7.	Dokler ne bo imela lastnih lokalov, se ne bo mogla pravilno razvijati, ker mora imeti ozire na vse, ki jo blago-
hotno trpijo. Prej ali slej si bomo morali sezidati lasten poštni dom, v katerem bodo nameščene delavnice, pisafne, društvene sobe, menza, prenočišča za poštarje z dežele itd.
Nastaviti bo treba tudi pisarniško osobje, ki bo vodilo račune in odgovarjalo na vsa vprašanja.
Vse kar sem napisal, naj bi bil nekak program za prihodnje delovanje. Marsikomu sc bo to zdelo utopija, a oni, ki pozna naše delovanje pred dvema letoma in danes, ve, da se več kot polovica začrtanega programa izpolni žc v tekočem letu, vse drugo pa v doglednem času.
Strokovni del.
Novi predpisi.
Takoj po razsulu so spoznali naši državniki, da moramo imeti enotne zakone, ako hočemo konsolidirati državo.
Do istega prepričanja smo prišli že prve tedne po razsulu poštarji glede enotnih predpisov za izvrševanje naše službe. S hudomušnim nasmehom se danes spominjamo na težkoče, ki so jih imeli naši ambulancarji pri predaji pošte v Beogradu; Za vsako reklamacijo smo tiste čase rabili prvovrstnega strokovnjaka, ako smo hoteli upati vsaj na delen uspeh.
To je dovelo vodilne može poštne uprave na misel, da je treba kolikor moči hitro ustvariti nove predpise za celo državo, ker ni kazalo razširiti predpisov ene pokrajine na druge. Poštni predpisi se morajo namreč ravnati vedno po velikosti teritorija, številu prebivalstva, potrebah posameznika, industrije in obrti. Ozirati se morajo na ko-municijska sredstva in zmožnost uradništva. Ako bi hoteli; uveljaviti stare avstrijske predpise v Srbiji, bi doživeli isto razočaranje kakor ako bi prenesli srbijanske predpise v Slovenijo.
Poštno ministrstvo je poklicalo lansko leto tri strokovnjake k izdelovanju novih predpisov. Hotelo je, da se uveljavi znanje in izkušenost uradnikov, ki so služili v različnih državah in delali po različnih metodah. Predpise .so izdelovali ti-le gospodje:	Košta Zlatanovič, pomočnik
načelnika, Ivo Sarić, savjetnik in Anton Wolf,, uradni ravnatelj. Prvi je poznal srbijansko, drugi madžarsko in tretji avstrijsko uradovanje.
Kakor so mi povedali na verodostojnem mestu, ni nobeden imenovanih gospodov skušal, prodreti z metodo, ki jo je sam do dobra poznal, ampak so vsi skušali ustvariti nekaj dobrega in novega. Naj ovržem na tem mestu trditev, da se Srbijanci krčevito drže svojega načina poslovanja. Gospod Kosta Zlatanovič ni bil samo dostopen za kaj dobrega in praktičnega iz prejšnje monarhije, ampak je celo pridno pregledoval švicarske, belgijske in druge predpise.
Novi predpisi se dele v štiri dele. Prvi del je najbolj obsežen in ima 112 tiskanih strani. Naslov mu je: »Obšta pravila« in nadomešča nekdanjo »Postordnung«.
V drugem delu, ki ima 80 strani, je uravnano poslovanje s pisemskimi pošiljkami.
»Pravilnik paketne pošte in vrednostnih pisem« je naslov tretjemu delu, ki je prav tako obsežen kakor drugi.
Samo petdeset strani ima četrti del z naslovom: Pravilnik uputnica (nakaznice.)
Ti pravilniki se tiskajo v državni štampariji v Beogradu. Novi obrazci, ki so potrebni za nov način poslovanja, se bodo tiskali v Ljubljani in jih je poštno ravnateljstvo že prejelo, da vpošlje proračun.
Vsakih pet let se bodo tiskali novi pravilniki z vsemi popravami, ki jih bo prva leta gotovo veliko. Da knjige ne bodo črtane, prelepljene itd., bo za vsakim členom prazen prostor ali prazna stran, na katero bomo vpisavali
popravke ter številke in letnice Službenih listov, s katerimi so bili popravki odrejeni ali v katerih se je pojasnjevalo službovanje.
Novi pravilniki bodo stopili v veljavo prvega maja t. 1. ali najkesneje 1. junija. Uradništvo bo imelo dva meseca časa, da preštudira snov. V večjih mestih bi kazalo otvoriti večerne tečaje, na katerih bi se slušateljem pojasnjevalo novo poslovanje ter se jih opozarjalo na vse važnejše razlike. Za deželo bi bilo dobro vpeljati oni način poučevanja kakor ga je zaukazalo tržaško poštno ravnateljstvo takrat, ko smo začeli uporabljati pretisk. Vsak urad je dobil vse nove obrazce z naročilom, da jih izpolni in vpošlje ravnateljstvu. Uradi, ki so nalogo prav dobro rešili, so postali inštruktorji in so se morale nanje obračati za pojasnila okoliške pošte. Komisarji so nadzirali poučevanje.
Novega bo dosti in prve. čase tudi dosti zmešnjav, ki se jih ne smemo ustrašiti. Starokopitneži so bili še vedno zoper vsako novotarijo in so zabavljali, če je bila še tako dobra. Novega bo dosti. Naj navedem samo en primer. Nakaznic ne bomo vpisovali več v sprejemne knjige s pretiskom, ampak bo imela vsaka nakaznica na levi strani potrdilo, ki je bo morala stranka izpolniti. Uradnik bo te pritisnil žig, podpisal in pretrgal perforacijo. Imeli bomo tudi nekaj žrtev, mislim starejših uradnikov, ki se ne bodo hoteli ali mogli uživeti v novo poslovanje in jih bo treba upokojiti. Tudi tega se ne smemo strašiti. Pomislimo samo, da se je takrat, ko se je vpeljal pri avstrijskih sodiščih nov procesni red ali nekaj sličnega, (juristi naj mi grehe odpustijo) dosti starejših kadijev usmrtilo, ker so obupali nad seboj in novim redom, ki se je izkazal že po enem letu kot neobhodno potrebna »novotarija«.
V našem listu bomo radi priobčevali mnenja in kritike ter dajali vsakomur pojasnila.
Gospodarski in stanovski del.
Ambulanca in ambulancarji.
(Konec.)
Ambulančni vozovi sami so po večini zeio slabi, zastareli, nekateri puščajo ob dežju vodo. Sicer so često v popravilu, a kako se popravljajo, za to se ne zmeni nihče mnogo. V svoji notranjosti pa so vsi vozovi skrajno nehi-gijenični. Nekoč, pred vojno se je na notranjost ambulanč-nih voz zelo pazilo. Bili so zelo snažni, tla umita in vedno čista, a danes bi se ambulancar sila začudil, če bi prišei nekega dne v umit voz. In sedaj naj pomislijo vsi tisti, ki sede v čistih sobah na vse tiste številne vreče, ki pridejo v voz, ki nosijo prah vseh dežela, bacile vseh držav in vse to se vsuje in iztepe pri manipulaciji ambulancarja pod nos. Koliko nesnage, prahu in bacilov mora vdihavati dan za dnem, cela leta v svoja pljuča. Koliki nevarnosti je izpostavljeno njegovo zdravje že samo pred to nesnago, ne glede na to, kako neprijetno je dolgourno službovanje v tem prahu in tej nesnagi. Ali to je neizbežljivo in to se ne da odstraniti. Toda prav lahko bi se pa odpo-moglo glede skrajno slabe in nezadostne razsvetljave. Vožnja na progi iz Ljubljane do Beograda in obratno se vrši po noči. Svetiljke, smrdljive petrolejke, se prižgo v zimskem času že v Ljubljani. Do Zagreba je mali uradni prostor v vozu, kjer dela petero ljudi, napolnjen s prahom in dimom, da počne pojemati že plamen v svetiljkah. od izprijenega zraka. To ni več svetloba, to je neko megleno bliščanje in ob tem brlenju se napenjajo oči ambulancarja in se trudijo, da razbero pisavo stoterih rok, pisavo, ki je često podobna hieroglifom na keopskih piramidah. To za oči toli naporno in škodljivo delo traja ure, z malimi odmori celo dolgo noč, celih šestnajst ur do Beograda in ravno toliko ur nazaj. Šestnajst ur nepretrgoma, rešuj, tl
para, hieroglife na pismih brez števila, pisanih od tisočerih rok! In napenjaj oči dobro, in tudi pamet, zakaj gorje tebi, ako ne rešiš kake zagonetke pravilno, zakaj toliko je pošt, toliko krajev na svetu, ki so si podobni po imenu, — ena sama spačena črka in pismo je napačno usmerjeno. Tedaj pa gorje ti! Zaradi luči- v vozu ni ustanovljen noben paragraf, a paragraf je ustanovljen za napačno usmerjeno pismo. Ena spačena črka, — dvajset kron iz tvojega žepa, tak je paragraf.
Ali bi poštna uprava ne mogla z lahkoto odpomoči temu? V vozovih je vse prirejeno za električno razsvetljavo; žarnice, obločnice, cela napeljava, treba je samo instalirati, oziroma popraviti gonilne stroje. Ce ji ne narekuje tega socijalni čut in obzir do svojih uslužbencev, bi jo morala voditi do tega skrb za državno imovino, službeni interes. Kajti zgodile so se že in se bodo zgodile še nesreče s temi petrolejkami. Kdor se je kdaj vozil po hrvaških in slavonskih progah, ta je sam občutil neprijetnosti sunkov, kadar železničarji, uvrščajo nove vozove. Tu se ravna z Vozovi, ko da jih je par za groš. Pri takih prilikah se dogajajo sunki, da te vrže iz enega konca v drugega in si že tu izpostavljen nevarnosti, da si razbiješ glavo. Kolikokrat odleti pri takih prilikah petrolejka, se razbije in petrolej se užge. — Da se ne dogajajo pri tem česti požari v vozovih, zato se ima zahvaliti poštna uprava le pazljivosti svojega uslužbenca, ki tvega svojo1 glavo, da prepreči nevarnost. In če se kdaj vkljub vsej pazljivosti vendarle zgodi nesreča, kaj potem? No, — res, kaj potem?! Potem bo odgovoren za vso škodo samo ambulancar, saj obstoja toliko raznih predpisov, da se jim ne moreš ogniti, fn kakorkoli in kamorkoli se zganeš, zadeneš in se zamotaš v mrežo teh predpisov, kakor muha v pajčevino. In nič na svetu te ne reši iz te zanke. —
Življenje ambulancarja je brez reda. On mora vstajati v noči, ko drugi pokojno spe v topli postelji in odhaja v voz brez zajutreka, se vrača v noči, izmučen od vožnje in dela in leže v posteljo zopet najčešče brez tople večerje. In na potu je njegovo življenje, njegova hrana brez reda. Cesto ne zaužije po ves dan tople jedi, ali pa je navezan na slabo in drago hrano v kolodvorskih restavracijah, če si more to sploh privoščiti. Koliko je to mogoče, naj navedem tu nekatere številke njegovih nagrad, oziroma dijet, kakor jih ambulancarji nazivajo. Pa tudi za to, ker so mnogi mnenja, da so te nagrade take, da si je mogoče kaj prihraniti in zaslužiti. Za vožnjo v Maribor, ki jo nastopi ambulancar ob treh ponoči in od katere se vrne ob desetih zvečer, dobi uradnik 35, odnosno 34 kroij, a sluga samo 24 kron. S temi kronami naj se torej preživi ves dan. Kako je to mogoče, lahko vsak preračuna. In da potrebuje želodec na vožnji, ko ga pretrese voz in ko mora človek naporno delati, več hrane nego če sedi v uradu na mirnem stolu in pri zmernem delu, mi ni treba posebej pojasnjevati. A za 25 kron si kupiš komaj kruha in eno klobaso. Kdor misli, da to za človeški želodec za dolgi dan zadostuje, naj" gre brž vozit ambulanco, kajti ta bo pač zaslužil. — Za vožnje na Jesenice, v Karlovac in v Kočevje, ki se začenjajo rano zjutraj in končajo zvečer, dobivajo uslužbenci od 16 do 18 kron. Za vožnjo v Beograd, ki jo je nastopiti ob dveh popoldan in traja do Beograda do1 naslednjega dne do pol devete dopoldne, a ker so na tej progi zamude redne, osobito v zimskem času, jo moramo računati do poldneva, potem ostanejo ambulancarji ves tisti dan, čez noč in cel naslednji dan do šestih 'zvečer v Beogradu, se 'odpeljejo ob šestih zvečer proti Zagrebu, vozijo vso noč, pridejo dragi dan ob 6. uri zju-t/ai v Zagreb, kjer ostanejo ves dan in se odpeljejo od tu šele zvečer okrog desete ter se vrnejo, ako je vožnja srečna, v Ljubljano po noči ob polu ene, a ker vožnja po navadi ni nikoli brez zamud, šele ob dveh, treh, celo ob petih zjutraj, — za to najdaljšo, najnapornejšo ambulančno
vožnjo v naši državi, dobe uradniki po 260, a sluge po 199, odnosno 196 kron. In sedaj računajte, ljudje božji: za 87 do, 90 urno službovanje dobi ambidancar 260, odnosno 199 kron in s temi naj se preživlja nekaj mpnj ko štiri dni, in to ne v Ljubljani, ampak v Beogradu, v Zagrebu in po hrvaških in slavonskih in sremskih postajah, kjer so cene živil nezaslišne. Res je sicer, da plačuje poštno ministrstvo v Beogradu dve sobi, za uradnike eno s tremi in za sluge eno z dvema posteljama (o teh sobah in posteljah bi se dalo kaj napisati!) Opetovano že so prosili ambulancarji za zvišanje dijet, ali doslej, so bile te prošnje brezuspešne, in to ne po mali zaslugi našega ravnateljstva. Iz ministrstva se nam je namignilo, da je bil nekdo izmed odločilnih fak-' torjev pri našem ravnateljstvu proti zvišanju dijet, »ker tega sedanje razmere ne dopuščajo«. Tako je — »sedanje razmere« ne pripuščajo trpinu ambulancarja, najbednej-šemu med bednimi ni toliko, da bi se mogel človeško preživeta da, niti toliko, kolikor dobivajo naši tovariši v Srbiji, dasi mora on živeti v enako dragih krajih, kot oni. A bodi mi dovoljeno vprašati, kako in s čim je potem utemeljeno dejstvo, da si zaračunavajo in tudi prejemajo organi — dnevnice, ki iznašajo često za en sam dan več ko ambulan-carjeva nagrada štirih dni? To pa »sedanje razmere« dopuščajo? Ali kar je še bolj čudno, trdi neki drugi organ, ki si za svojo pot v Beograd čisto gotovo ni računal samo 260 kron, da se da z vožnjami v Beograd zaslužiti. On utemeljuje tb takole: Za vožnjo do Beograda štruco kruha in klobaso, to je 24 kron, štruco kruha in klobaso nazaj grede, to je 48 kron, štruco kruha in klobaso za tisti dan, ki ga prebije ambulancar v Zagrebu, kar iznaša 72 kron. Kako si sedaj, ti tovariš - bralec, predstavljaš želodec, ki se hrani dneve s samimi štrucami in klobasami in kako ti je všeč ta dolga procesija dni, ki jo krasi venec samih dolgih kruhovih štruc in okroglih klobas? Ti bi se zahvali) zanje, vkljub vabljivosti, kajneda? Kaj misliš, da bi se ne zahvalili zanje sam dotični gospod? Brez dvoma! To sem omenil zato, da se izve, kako mnenje vlada o tem na vodilnih mestih in da dokumentiram s tem, kako se podpirajo naše težnje na teh mestih.
Pa če se tudi ravna ambulancar celo po tem absurdnem, neresnem načelu — računajte, koliko zasluži on kljub temu. Če prav računate, mu ostane cela vsota 28 kron, ki je za današnje dni res lep zaslužek. — Z njim si nabavi lahko perilo in obleko, ki se v ambulančnih vozovih zamaže in porabi ter raztrga gotovo več nego drugod v uradih in na promenadi.
S tem, kar sem opisal v tem dopisu, pa ni še izčrpana vsa črna stran ambulančnega življenja, ki razlikuje ambu-lancarja tako izrazito od drugih njegovih tovarišev. — Toda tu ni prostora natančneje razmotrivati vse te stvari. Povedano zadostuje, da spozna vsaj od daleč to vrsto službovanja in njene izvrševatelje tudi tisti, ki ni še nikdar ničesar čul niti o enem niti o drugem.
Nedavno je preminil eden izmed teh trpinov in v tem listu je bilo tudi povedano, da ni dvoma, kaj je strlo še ne starega moža. Ambulančno službovanje je izpodjedlo njegovo zdravje. Če bi bil služboval kje drugje, bi bi! danes lahko še živel sebi, človeštvu in svoji družini. Ker je bil po letih starejši od mene, nisem občeval mnogo z njim, ali toliko vem, da je bil nad vse vesten uradnik. Ali kar sem v njem spoštoval in cenil prav visoko, je bila njegova neizmerna, občudovanja vredna skrb do svoje družine, njegova silno globoka ljubezen do svojih otrok. Koliko je ta trpin mislil na njih srečo in pozabljal pri tem na svojo, koliko je pravil o svojih dečkih in kakšne upe je on gojil zanje v svojem dobrem srcu! In ko sem začul o njegovi nenadni smrti, ki me je pretresla vsega, je bila moja prva misel: kako težko je moral umirati ta mož, ta oče, zapuščajoč svoje otroke nepreskrbljene, nedorasle, ki ostanejo sirote
samo zato, ker je oče žrtvoval svoje življenje človeštvu in državi. Nekdo je rekel ob njegovi smrti: Storil je svojo dolžnost. Da, on je storil svojo dolžnost do zadnjega; ali je pa storila tudi poštna uprava napram njemu, napram njegovim sirotam svojo dolžnost?
In ambulancarji, komu izmed vas ni prišlo ob njegovi smrti na misel: Kdo izmed nas je sedaj na vrsti, ali nisem jaz tudi že nagnit, ali mi ni morda smrt bliže nego sama slutnja? In tisti, ki imate otroke, ženo, kako Vam je bilo ob tej misli v srcu?
Treba je odpomoči; hlapec naj zasluži za svoje delo tudi primerno plačilo in nagrado.
Kako odpomoči, kje je pot, ki nas vodi k boljšim razmeram, o tem bom pisal in razmotrival prihodnjič. Ali eno treba vedeti že vnaprej:
V nas samih je usoda, in roka, ki piše človeku na siv zid njegov mene tekel fares je često njegova lastna roka.
Mizerija državnih nastavijencev.
Večkrat sem že čital v časopisih obračun v mesečnih prejemkih in izdatkih državnih nameščencev. Vsi ti obračuni so pravilno sestavljeni in se končujejo z deficitom, ako se računa le stanovanje in hrana. Za obleko ne ostane nobenemu državnemu nameščencu, ki živi le malo bolje kakor pes, niti ficek. Ker se tudi meni godi tako slabo kakor se mi ni še nikoli, niti takrat ne, ko je najhuje divjala vojna, sem se zanimal, kako žive drugi in kako je mogoče, da ne tekajo nagi ljudje po Ljubljani. Izvedel sem marsikaj, kar bo jnogoče- zanimalo tudi širšo javnost.
Sluga pri nekem uradu v Ljubljani ima vsak dan službo od 13. do 21. ure. Mož ima ženo in štiri otroke. Stanuje v predmestni baraki. Ker ne more z rednimi prejemki izhajati, dela vsako dopoldne od 7. do 12. ure pri čevljarju. Je namreč izučen čevljar. Koliko časa dela lahko zdrav in dobro raščen človek intenzivno po 13 ur na dan?
Poduradnik reže v prostem času drva. Največ časa ima seveda po nočni službi. Pokašljeval je že prej malo, a sedaj kašlja močno. Kar tako naprej — in čez eno leto ne bo več kašljal.
Uradniška pomožna moč dobi podporo od staršev. Oče je ugleden posestnik in je poslal hčerko samo zaradi tega v Ljubljano, da ni doma brez dela. Blagor ji! Starši njene tovarišice so revni in pričakujejo podporo od hčerke. Prazno upanje! Hčerka je raztrgala že zadnjo srajco in hodi brez nje. Uradnik s prejemki desetega činovnega razreda ima ženo in petletnega otroka, ki je jako slabokrven. Stanuje v malem stanovanju s senčno lego. Oče je priden in jako vesten delavec, a mu manjka trgovska žilica. Ne zna si poiskati ne postranskega dela, ne postranskega zaslužka. Dokler je imel nekaj kredita, je delal dolgove, a tam na jesen mu je odpovedal ta vir dohodkov. Pomagal si je na ta način, da je znesel v zastavljalnico vse, kar-ni v gospodinjstvu neobhodno potrebno. Kljub temu so njegove shrambe prazne in dete ni bilo že dva meseca na ulici, ker nima obuvala. Ubogo slabokrvno dete, brez tečne hrane, brez solnca. Naš naraščaj bo kilav in ne bo polnil vojašnic, ampak sanatorije za bolne na pljučih in hiralnice.
Uradni ravnatelj opravlja v prostih urah službo pisarja. Sicer ni po našem naziranju nobeno delo nečastno, ker vsako blaži človeka, a vendar mislimo, da tako delo ni v skladu z raznimi odloki, ki govore o dostojanstvu urad-ništva.
Visok uradnik poseča trgovski tečaj, ker je obupal nad bodočnostjo v državni službi in jo namerava zapustiti. Na njegovo mesto bo poklican slabši ali pa dva, če eden ne bo kos delu. Mi smo navdušeni za restringiranje urad-ništva, ampak na tak način ga ne dosežemo.
Začetkom decembra sem srečal pod kostanji na Celovški cesti prijatelja tovariša, ki je bil že popoldne raz-
igrane volje. Začudil sem se, ker ga poznam kot solidnega moža in skrbnega očeta. Dobro voljo mi je opravičil tako: Živi v velikanski mizeriji. Prvega mu je ostalo komaj toliko, da bo zadostovalo pol meseca za hrano. Otroka sta bosa. Ženin plašč je razcefran. Njegovi čevlji varajo samo nebo, ker peklo ve, da nima podplatov in je torej bos. Žena ga je oštela, ker si ne preskrbi postranskih dohodkov in to ga je spravilo v slabo voljo. Zaletel se je k »Levu« in tam mu 'je popolnoma odleglo.
Ako je gospod pokrajinski namestnik mislil takrat, ko je izdal ostro okrožnico zoper pijance v državni službi, na take reveže, potem mu lahko povemo, da se obup zdravi na drugačen način. Spravite njegove obupne družinske razmere v stari položaj in imeli boste zopet solidnega moža in skrbnega očeta.
Vse one, ki se bodo v tem članku spoznali, prosim oproščenja, da sem njih revščino razobesil kakor zamazano perilo. Člančič je mal donesek v boju za izboljšanje našega gmotnega položaja in kot tak je moral dobiti stvarno podlago.
Da je kupa gorjupa še bolj polna, morajo državni nastavljene! segati mesec za mesecem globoko v žep, da blaže rane najrevnejšim izmed nas beračev. Prispevati treba za pogrebe, bolne žene, zapuščene otroke itd.
Z novim letom bomo dosegli višek izdatkov v našem skromnem budžetu. Kakor v starih dobrih časih, nas obiščejo vsi oni, ki računajo z novoletnimi darili, ker še vedno ne vedo, da je že prišel čas, ko bomo mi prosili in sprejemali pivnine.
Ako pojde tako naprej, potem ugotovimo, da bo prav v kratkem vsa državna uprava za nič, ker bo uradništvo manj vredno. Kdor bije tako težak boj za obstanek kakor mi, ne more posvečati vseh svojih sil glavni službi. — Zmožnejše mlade moči že danes utekajo iz državne službe. Starejši ostajamo, ker naš vabi pokojnina, ki jo bomo prav v kratkem — prejemali, pa naj smo dela-nezmožni ali ne.
Na ta način se bo državna uprava samo poslabšala iu podražila, ne pa izboljšala in pocenila.	O,
Organizatorično gibanje.
ZAPISNIK
seje širšega odbora Zveze z dne 4. t. m. Začetek ob 4. ari
popoldne.
Spored:
1.	Poročilo predsedstva.
2.	Določitev shoda.
3.	Razgovor o osnutku pragmatike.
4.	Nominiranje članov v stavbni odsek.
5.	Nominiranje članov v odsek za zgradbo »Poštnega doma«.
6.	Nominiranje članov v zavarovalni odsek za slučaj smrti.
7.	Raznoterosti.
Predsednik otvori sejo, konstatira sklepčnost in pozdravi gg. Jegliča in Ravnikarja, katere je povabil, da poroča prvi o osnutku pravil zavarovalnega odseka, drugi pa da poda informacije, ki jih je dobil pri raznih oblastih glede stavbnega odseka.
Predsednik poroča o pismeni ponudbi brivskega mojstra Frana Loboreca na Rimski cesti št. 21, ki je pripravljen člane Zveze v abonmaju za 50 kron na mesec dvakrat na teden briti in enkrat na mesec striči. Napravi naj se okrožnica, na katero naj se interesentje podpišejo.
Ad L K tej točki poroča predsednik, da se je koncem decembra odpeljal v Beograd, kamor se je odpeljal pred
njim direktor pošte in brzojava g. dr. Debelak, da skupno izposlujeta rešitev nekaterih najvažnejših vprašanj, ki so bila glavni vzrok razburjenja in nezadovoljnosti osobja, kakor:
1.	Ministrstvo je z odlokom dne S. avg. 1921 številko 44.752 ukinilo vsako avtomatsko napredovanje in določilo, da se vbodoče vrši napredovanje v sledeči višji razred in naslov z imenovanjem. S tem odlokom je ministrstvo popolnoma nezakonito ukinilo zakonske predpise o avtomatskem napredovanju, čeravno določa uredba o reguliranju naslovov in plač minimalni in maksimalni rok za napredovanje vseh v dinarsko plačo navedenih kategorij. Ta odlok je tudi v protislovju s členom 15 citirane uredbe, ki določa, da veljajo še nadalje vsi dosedanji zakoni, naredbe in predpisi.
To vprašanje je rešilo ministrstvo tako, da se bo vršilo imenovanje v višje razrede dvakrat v letu in sicer v januarju za one, ki so od 1. majnika do zadnjega decembra navršili za prevedenje v višji razred določeno dobo, za one od 1. januarja do zadnjega junija pa v juliju.
2.	Pragmatizirano uradništvo vedno glasneje zahteva dekrete na podlagi uredbe o reguliranju naslovov in plač in katere je ministrstvo v decembru minulega leta napraviti obljubilo. Ker je pa nova službena pragmatika na vidiku, si je hotelo ministrstvo prihraniti veliko dela in je odložilo napravo dekretov. Predsednik je vztrajal pri zahtevi prag-matiziranega uradništva, ki je prevedeno v stalež državnega uradništva, to je v popolnoma nov službeni odnošaj napram državi. Ministrstvo je obljubilo, da napravi dekrete gotovo še v tem mesecu.
3.	Upravičeno so razburjeni bivši oiicijanti in ofici-jantke, ki še nimajo štirih službenih let, ker jim je hotelo ministrstvo protizakonito vzeti definitivnost in jih imenovati za začasne poštarje. Na energičen protest so se gospodje udali in odločili, da bo to uradništvo imenovano za poštarje VI. razreda.
4.	Zahteval je, da se začasnim poštarjem I. in II. razreda (bivšim aspirantom) še nadalje prizna uradniška doklada po šeini A, kakor se jim je to določilo po členu 8, točka B uredbe z dne 18. julija 1919, številka 63.515. Ker je ta kategorija pragmatizirana po členu 16 uredbe z dne 27. junija 1921 o reguliranju naslovov in plač in uvrščena v skupino D državnih uradnikov, se morajo smatrati poštni aspirantje (začasni poštarji I. in II. razr.), in jim absolutno gre draginjska doklada za uradnike, kakor pripravnikom prve kategorije. Gospodje so poudarjali, da je te doklade ukinilo finančno ministrstvo, ker je ta kategorija prejemala uradniške doklade samo v Sloveniji in Dal- i maciji, v drugih pokrajinah pa ne.
To vprašanje je pa povoljno rešeno z novim zakonom | o draginjskih dokladah državnim nameščencem in upoko- j jencem, ki je stopil v veljavo s 1. januarjem t. 1. in ki določa uradniško doklado tudi začasnim poštarjem in aspirantom. Na predlog predsednika Urbančiča je profesor Reisner ustregel upravičeni zahtevi in dosegel za to kategorijo, da bo zopet prejemala uradniške doklade, ki so ji bile po krivici vzete. To vprašanje je sedaj za to uradništvo v vseh pokrajinah enotno rešeno. Pisarniški ofici-janti (manipulantje) dobe po novem zakonu poduradniške doklade.
5.	Kar se tiče onih uslužbencev, ki so bili čez 6 mesecev bolni, je predsednik poudarjal, da je bil odlok ministrstva, štev. 55.651, s katerim se je odredilo, da se imajo predpisi člena 23 uredbe broj 80.000 raztegniti tudi na uradnike in sluge izven Srbije in Črne gore, datiran z dne
8.	sept. 1921 in je naravno, da bi morale stopiti te določbe šele s 1. oktobrom 1921 v veljavo. Ta nesocijalna uredba je sicer ukinjena, a ljubljansko ravnateljstvo je določilo člena 23 uporabilo z naknadno veljavnostjo in predpisalo
bolnim uslužbencem velike vsote v povračilo. Uslužbenci protestirajo proti temu in prosijo, da ministrstvo z odlokom odloči, da označeni odlok nima naknadne moči, temveč da velja od 1. oktobra 1921 naprej, kakor se je to napravilo pri drugih oblastih. Ministrstvo je reklo, da samo o tem ne more odločati, zato je takoj napravilo dopis na finančno ministrstvo in prosilo za pojasnilo.
Predsednik poudarja, da se je direktor g. dr. Debelak energično zavzel za rešitev navedenih in tudi drugih vprašanj poštnega osobja, za kar mu gre vse priznanje.
Ad 2.) Na zahteve uslužbencev, ki nam prihajajo iz vseh krajev Slovenije, se sklene, da naj skliče Zveza še ta mesec shod, na katerem naj se obravnavajo vsa pereča vprašanja. Tudi po drugih večjih krajih zahtevajo shode, katerih se bo predsednik Zveze če le mogoče udeležil. Na shodih sklenjene resolucije naj se pošljejo vsem političnim klubom, merodajnim mestom in vsem pokrajinskim poštnim organizacijam.
Pri tej priliki opozarja tov. Bavdek na veliko razburjenje nižjih uslužbencev, ker so jim dnevnice z novim zakonom veliko prenizko odmerjene. Z 80 parami na dan ne bo nikomur pomagano. Pripravljajo shod, da protestirajo proti takemu zboljšanju, kakor ga je zanje dosegel poslanec Reisner.
Predsednik poudarja, da je nezadovoljnost nižjih uslužbencev upravičena, vprašanje pa je, če bi mogel poslanec Reisner zanje kaj več doseči. Govoril je z njim že v Beogradu, preden je bil zakon sprejet in kesneje v Ljubljani. Gospod Reisner se je doslovno tako-le izrazil: »Nižji uslužbenci ne bodo zadovoljni in priznam, da imajo premalo. Ni se pa dalo kaj več doseči zanje, ker se je za Srbijo in Črno goro veljavni zakon o draginjskih dokladah samo raztegnil na prečanske kraje, ne da bi se izpremenila višina dnevnic. Z novo službeno pragmatiko, ki je na vidiku, se bodo pa doklade tudi tem kategorijam primerno uredile!«
Ad 3.) Predsednik omenja osnutek nove službene pragmatike, katerega je izdelala zagrebška organizacija in ga ponatisnila v zagrebški »Pošti«, ki obsega 13 listov. Osnutek je razdelil med posamezne kategorije in nekatere člane, da ga pregledajo in povedo o njem svoje mnenje. Predsednik poudarja, da moramo v principu skleniti, če zahtevamo za pošto posebno pragmatiko, ali naj pa velja za nas občna pragmatika s posebnimi določili za poštno stroko glede na odgovorno in težko službo ter glede na hitrejše in intenzivnejše izrabljanje telesnih in duševnih moči. Po dobljenih informacijah in izkušnjah je on za drugo.
Osnutek vsebuje precej dobrih stvari in nam bo lahko za podlago pri ustanavljanju prehodnih določil.
Drugi de! osnutka vsebuje razdelitev in reorganizacijo poštnih uradov. Osnutek bi radi ponatisnili v našem listu, da bi ga brali prav vsi uslužbenci, a ne moremo tega storiti, ker bi iznašali stroški približno 20.000 kron. Če bo mogoče, bomo vsaj drugi del o reorganizaciji poštnih uradov v glavnih obrisih ponatisnili, ker bo to zanimalo vodje poštnih uradov.
Ad 4.) V pripravljalni odbor stavbnega odseka, ki naj sestavi pravila, se izvolijo nadpoštar Ravnikar, stavbni svetnik Osana, višji poštni svetnik Gregorič, stavbni pristav Breznik, rač. svetnik Svoboda, višji oficijal Zupanec, poduradnik Gruden in ur. sluga Kerševan.
Tovariš Rozman priporoča, da bi zidali skupno z ma-gistratnimi uslužbenci. Kot občinski svetnik se bo zavzemal, da dosežemo ugodnosti, ki nam jih more nuditi občina.
Ad 5.) Zveza se ne more razviti, ker ji nedostaje prostorov. Vprašanje zgradbe lastnega doma se mora smatrati za nujno. V poštnem domu bi bili nastanjeni razni odseki, menza, čitalnica, dvorana z odrom za razne prireditve itd.
Podeželnim članom bi bile na razpolago sobe za prenočevanje, če pridejo v Ljubljano. Za njih otroke, ki študirajo v Ljubljani, bi se ustanovi! nekak internat po režijskih cenah itd.
Temu odseku je obljubil tovariš Otoničar posvetiti vse svoje moči. Pomagali mu bodeta tovarišici Ciuha in Modic ter tovariši Mlač, Kumer, Ban in Kovačič.
Ad 6.) Hud udarec za državne uslužbence je bolezen in smrt v hiši. Ob takih prilikah prihajajo prošnje za podporo, katerim pa ne moremo ustreči drugače, kakor s prostovoljnimi prispevki tovarišev in tovarišic, ker nimamo nikakega kapitala v ta namen na razpolago. Ker snuje država zakon o pomoči za siučaj bolezni, ustanovi za sedaj Zveza zavarovalni odsek, oziroma društvo za pomoč ob smrti uslužbencev in njih rodbinskih članov, če bo mogoče naj začne odsek poslovati že v februarju in naj se razširi na vse poštne uslužbence v državi. V pripravljalni odbor se izvolijo: rač. svetnik Jeglič, višji komisar Matjašič, nad-poštar Kavs, višji oficijal Janežič, čekovni kontrolor Potokar, poduradnika Gruden in Bavdek.
Ad 7.) Tovariš Gruden predlaga, da se poštnim uslužbencem odpišejo dolgovi pri propadli »Giavni posojilnici«, kakor so to storili nekateri drugi resorti za svoje uslužbence. V pokritje teh dolgov se jim odtegujejo od plače določeni zneski, kar bo trajalo še več let. Pojasni se mu, da odpis ni več mogoč.
Tovariš Pirc, član gospodarskega odseka, interpelira predsednika, kdaj se bodo revidirali računi. Zahteva energično, da se to prav kmalu izvrši. Predsednik spominja odbor, da je v imenu gospodarskega odseka zahteval v seji širšega odbora 25. julija 1921, da se računi temeljito revidirajo, da dobijo člani tega odseka zadoščenje za nekatere neosnovane napade in podtikanja. Revizija je bila poverjena ček. kontrolorju Rozmanu ir. poduradniku Primšarju. Predsednik poudarja, da je tovariša Rozmana večkrat opomnil na revizijo. Ta se je pa vsakokrat opravičil s preobilico drugega dela. Obljubil je, da izvrši to nalogo prav kmalu.
Ker se nihče več ne oglasi k besedi, zaključi predsednik sejo ob poi 8. uri zvečer.
Občni zbor.
Osrednje društvo nižjih poštnih uslužbencev za Slovenijo v Ljubljani, je imelo dne 18. dec. 1921 v »Mestnem domu« svoj redni letni občni zbor pri obilni ude.ežbi članov.
Podružnica iz Celja in Maribora, so bile zastopane po svojih delegatih.
Dobro so bili zastopani tudi tovariši z dežele.
Poročilo poslovnega odbora za minilo leto se je vzelo z odobravanjem v vednost, potem se je pa razvila živahna debata, pri kateri so posebno delegati od podružnic naglašali, da je treba intenzivnejšega in složnejšega delovanja za zboljšanje naših klavernih gmotnih razmer.
Pohvale vredno je, da je nas posetil tovariš nadpoštar Ravnikar, kateri je v živahnih besedah vzpodbujal k složnemu delu vseh poštnih nameščencev neglede na kategorije in priporočal združitev vseh kategorij v eno druš vo, kar bi bilo velikega pomena za nameščence poštne stroke.
V enem društvu bi se moglo doseči marsikaj, na kar tako razcepljeni še misliti ne moremo. Z združitvijo bi se dosegla moč v društvu samem, pa tudi upravičene zahteve za zboljšanje našega mizernega gmotnega stanja bi imele več uspeha.
Posebno je naglašal, da se je že vendar enkrat treba rešiti starega partizanstva, ki je uspevalo v ranjki mač hi Avstriji, katera je zidala umetni zid med višjimi in nižjimi nameščenci, kar v demokratski Jugoslaviji ni potrebno.
Zato je polagal vsem na srce, da stremimo in delujemo za združitev vseh kategorij, ker le v složnosti dosežemo smoter, za katerega se borimo, in ta smoter je, da se obdržimo na stopnji, ki je našemu stanu primerna, ter da vzgojimo naše otroke za zveste in dobre Jugoslovane.
To naj bo naše geslo in v tej smeri naprej.
Pri nadaljnjem zborovanju se je določila pogrebnina za naslednje leto po 250 Din., podpora bolnim članom po 2 Din. na dan ter novoletni prispevek na 2 Din. Ker so se s tem izdatki znatno zvišali, dočim je članarina ostala ista, je dolžnost vseh članov, da se trudi vsak po svojih močeh za prospeh društva.
Volitve so se izvršile z malimi spremembami.
Po nekaterih vprašanjih od strani tovariša delegata Poseb-a iz Maribora, na katera mu je predsednik tovariš Bavdek dal pojasnila, se je zborovanje zaključilo s pozivom predsednika na složno delo, ker nas še čakajo velike naloge.
Sestanek v Zidanem mostu. V nedeljo dne 8. t. m. je bil v Zidanem mostu sestanek poštnih uslužbencev, ki ga je sklicai tovariš Lihteneker. Udeležilo se ga je okrog štirideset članov. Priobčili bi jako radi obširno poročilo o res dobrih referatih nekaterih tovarišev, a se moramo zaradi pomanjkanja prostora omejiti na najvažnejše. Sicer so pa nam nekateri gospodje obljubili, da bodo iste misli obdelali v posebnih člankih, ki jih natisnemo. Posvetovanje je otvoril sklicatelj ter pozdravil navzoče in zastopnika organizacij Urbančiča in Otoničarja. Predsednikom zborovanja je bil enoglasno izvoljen tovariš Slavec, ki je dal besedo t. Lichtenekerju. Ta je v daljšem govoru očrtal našo bedo, opisal težave pri najemnini uradnih lokalov, protestiral proti ukinitvi avtomatike in razpisa poštnega urada Kranj. Predsednik Urbančič je nato v daljšem govoru očrtal organizatorično gibanje in navedel vse naše zahteve, ki se bodo formulirale v posebni resoluciji. Taka resolucija bo postala naš program. Nadpoštarja Boc in Wagner sta v temeljitih referatih kritizirala dvotirni sistem in odmerjanje povprečnine. Omenimo naj, da je bil posebno stvaren in globoko zamišljen govor tovariša Wag-nerja. Debate so se udeležili še t. Otoničar, Božič, Dernač, nakar je predsednik ob šestih zvečer zaključil zborovanje. Taki sestanki so nujno potrebni, da spoznamo težnje naših članov in člane same ter obratno.
t Poštar France Guštin. Dne 7. t. m. je umrl v Metliki šele 52 let star poštar France Guštin. Umorila ga je dolgotrajna bolezen. Zdravil se je dolgo v Leonišču v Ljubljani in so ga pred nekaj tedni prepeljali v Metliko, ker je postalo stanje brezupno. Pokopali so ga pretekli ponedeljek ob veliki udeležbi pri Treh farah. Pokojni je bil v Belo-krajini zaradi kremenitega značaja obče priljubljen. Vsi. ki smo ga poznali, se bomo vedno radi spominjali njegove dobrosrčnosti in darežljivosti. Kot uradnik je bil nad vse vesten in ustrežljiv, kot tovariš zaveden in strpen. Ljubil je naravo ter rad gojil cvetje in vrtove. Najljubša zabava mu je bil lov. Kadar je pripovedoval o lovskih uspehih ali vrlinah svojega psa, se je razvnel in oči so dobile poseben sijaj. Njegova rodbina objokuje prerano umrlega ljubeznivega in zvestega moža ter skrbnega očeta. Zapušča ženo, hčerkico Stanko in sina Slavka ter pastorka v Ljubljani dobro znanega dr. Riko Fuksa in inž. Karla Fuksa, ki živi v Argentiniji. — Ugledni obitelji najiskrenejše sožalje. O.
Osrednje društvo poštnih poduradnikov naznanja vsem cenjenim tovarišem, da smo zopet izgubili dobrega
in zvestega tovariša g. poštnega poduradnika Filipa Kalana. Kruta smrt ga nam je vzela v lepi moški dobi v 49. letu starosti. Bil je marljiv in priljubljen v vseh krogih. Pogreb je bil v soboto 7. tega meseca ob 3. uri popoldne ob ogromni udeležbi službe prostih tovarišev, kakor tudi uradnikov in drugega občinstva. Lahka mu zemlja! Odbor.
Odbor društva prometnih poštnih uradnikov v Ljubljani sklicuje svoje člane k rednemu občnemu zboru, ki se bo vršil v sredo 25. januarja 1922 v restavraciji pri Mraku na Rimski cesti. Pričetek ob % 8. uri zvečer. Ako bi ob tej uri občni zbor ne bil sklepčen, se ptvori uro pozneje ravno tam drug občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu članov. — Dnevni red:
1.	Poročilo predsednika, tajnika in blagajnika.
2.	Odobritev računov.
3.	Volitev novega odbora.
4.	Sklepanje o razpustu društva za slučaj, da se osnuje ali preosnuje kako društvo v smislu zahtev centralnega Saveza v Beogradu. Pooblastilo odboru.
5.	Članarina za leto 1922 od 1./1I. 22.
6.	Volitev zastopnikov v Zvezo poštnih organizacij in Zvezo javnih nameščencev v smislu določil.
7.	Slučajnosti.
Dolžnost vsakega tovariša je, da se občnega zbora udeleži. Zunanji tovariši naj nam takoj priglasijo even-tuelno udeležbo, da jim pravočasno preskrbimo prenočišča.
Občni zbor. — Osrednje društvo poštnih in brzojavnih uslužbencev za Slovenijo, podružnica v Mariboru, bo imelo svoj letni občni zbor dne 29. januarja 1922 ob 14 (2. uri pop.) v pisrnonoški dvorani na glavni pošti. Občni zbor je že uro pozneje sklepčen brez ozira na število članov. Dolžnost vseh članov je, da se udeležijo občnega zbora v kar največjem številu. - Odbor.
10 % odtegljaji za potrošačke zadruge »za sedaj«
vendar odpadejo, kakor poročajo razni listi. — Tudi v tem slučaju nj| bilo naše moledovanje brezuspešno.
Popravek. — Med »Darovi« za družino pokojnega tovariša Mehoro v zadnji številki nam je tiskarski škrat napravil pomoto. »Osobje poštnega urada Ljubljana 480 kron« je napačno, ker iz Ljubljane nam ni poslal noben urad 480 kron. Pač pa nam je poslal poštni urad Ljubljana 4 - osemdeset kron. Napaka je nastala tako, da stavec ni pustil praznega prostora med številko 4 in 80.
Osebne vesti. Imenovani so:	za poštarico
I poštna odpravnica Marija Urbančič pri poštnem uradu < Škocijan pri Mokronogu, za brzojavne adjunkte brzojavni j aspiranti Viktor Povše in Anton Kavčič pri brzojavnem j skladišču pošt. ravnateljstva v Ljubljani, Josip Šulc pri teb-\ ničnem oddeku pošt. ravnateljstva v Ljubljani, Josip Šalamun in Anton Koceli pri vzdrževalnem odseku v Mariboru.
Podeljena je odpravniška služba Ro-i gašcvci poštni pomočnici Mariji Kričej in Preserje poštni j pomočnici Olgi Dobnik.
Pr e m e š č e n i s o :	poštni oficijant Franjo Turk
od urada Maribor 1 k uradu Celje, poštne oficijantke Vida Modic od urada Kočevje k uradu Celje, Heda Grahek od urada Pragersko k uradu Kočevje, Ljuba Živko od urada Ormož k uradu Maribor 1, Jakobina Kolbe od urada Celje k uradu Ormož, poštni oficijant Marij Černigoj od urada Ljublana 1 v območje pošt. ravnateljstva Split in poštna oficijantka Frančiška Turk od urada Konjice v območje poštnega ravnateljstva Novi Sad.
Odpovedala se je poštni službi pisarniška 1 oficijantka Marija Brunčič pri uradu Ljubljana L
Službene pogodbe je odvezana poštna i odpravnica Sarika Horvath pri uradu Rogaševci.
Osrednje društvo poštnih in brzojavnih uslužbencev j za Siovenijo podružnica Celje sklicuje svoj prvi redni občni zbor v nedeljo dne 22. prosinca t. 1. ob 14. (2. uri popoldne) na tukajšnji pošti. Opozarjamo posebno tovariše z dežele, ki pripadajo k celjski podružnici, da se vsaj eden od vsakega urada gotovo udeleži občnega zbora, ker je za deželne tovariše posebno važno.
Dnevni red:
1.	Poročilo predsednika, blagajnika in tajnika.
2.	Volitev novega odbora.
3.	Razno.
Društvo poštnih uradnikov in uradnic naznanja svojim članom, da iznaša članarina za leto 1922 mesečno dva dinarja. Članarina naj se plačuje vsaj četrtletno naprej po Položnicah, ki jih te dni razpošljemo na vse poštne urade. Predstojnike prosimo, da poberejo pri uradništvu četrtletno članarino ter jo nakažejo po položnici. Novi člani plačajo razen članarine tudi enkratno članarino v znesku 1 din. 25 para. Naše društvo je ud »Zveze poštnih organizacij«, »Centralnega Saveza v Beogradu«, »Osrednjega društva javnih nameščencev« in »Osrednjega saveza državnih nastavljencev«. Prispevke za naštete organizacije plačujemo iz članskih prispevkov. Komur je mar za izboljšanje našega gmotnega položaja, bo rade volje položil razmeram primerno malenkost na žrtvenik orga- j nizaciie. Pričakujemo, da bomo lahko tudi letos vse ne- \ člane divjake sešteli na prstih. Naročila za glasilo Zveze »Poštni Olasnik« naj se pošiljajo naravnost na upravništvo lista in ne na naše društvo. Račune za leto 1921 sem sklenil z 31. decembrom prošlega leta in jih lahko pregledovalci takoj pregledajo.	Društveni blagajnik.
Uvrščene so v o f i c i j a n t s k i stalež po-štarica Marija Narbeshuber in poštni odpravnici Pavla Goleš in Ana Rupar.
Začasno upokojeni sta poštarica Frančiška Jaklič pri uradu Dolenja vas pri Ribnici in poštna oficijantka Ana Bergant pri uradu Konjice.
Umrl je poštar Matevž Bevc pri uradu Bohinjska : Bistrica.
Iz poštne službe so odpuščeni v ob-: močju p. in b. ravnateljstva Beograd privremeni inženir IV. klase Geza Kemeny, zvaničniki Dragič Ivanovič in Isak Amar, šofer Miodrag Jovanovič in zvaničnici Josipina Šnajder in Olivera Nusič, v območju p. in b. ravnateljstva Skoplje privremeni poštar I. klase Milovan Mihailovič, privremeni poštar 11. klase Čedomir Pavlovič, stalni radniki Silvin Gjorgjovič, Milič Pesič in Petar Stavrević, služitelji Aleks Jovanovič, Jovan Kovačevič, Jovan Zikič, Stoilk Kostič in Branislav Slavkovič in v območju p. in b. ravnateljstva Niš zvaničnik VI. klase Petar Rajičič. (Iz Služb, lista p. in b. ravn. štev. 1/22.)
Razpis natečaja. Razpisuje se odpravniška služba pri pošti Brezje (III/4). Rok za natečaj 14 dni. (Iz Služb, lista p. in b. ravn. štev. 1/22.)
Listnica uredništva.
Gospodična M. L. Žetale. V današnji številki boste čitali drug odgovor na oni članek. Ker je daljši od Vašega, Vaš izostane. Ce navzlic temu vztrajate pri tem, da ga natisnemo, nam to javite in pride na vrsto v prihodnji številki.
Pogrebno društvo poštnih in brzojavnih nižjih uslužbencev za Slovenijo v Ljubljani priredi svoj redni občni zbor v soboto, dne 21. t. m. ob 18 Ve na glavni pošti. — Zaradi važnosti je potrebna polnoštevilna udeležba. Odbor.
Pogrebno društvo poštnih nižjih uslužbencev opozarja vse člane, da vplačajo do 1. februarja po 1 Din. 25 par brez drugega opomina.	Vodstvo.
Naznanilo! — Tajništvo Zveze poštnih organizacij, njen gospodarski odsek in uprava »Poštnega Glasnika« poslujejo v pisarni tiskarne poštne direkcije v Ljubljani, Virantova hiša. Stranke se sprejemajo samo od 1—2. pop.
Vsak tovariš naj pridobi enega naročnika!
Odgovorni urednik Janko Tavzes, višji poštni oficijal, Ljubljana. Izdaja „Zveza poštnih organizacij za Slovenijo“ v Ljubljani. Tiska „Zvezna tiskarna“ v Ljubljani.
mum pnsojiLtiiomiuinnoj.
poleg nunske cerkve
daje pod ugodnimi pogoji posojila na žemljišča. zaznambo na službene prejemke, proti poroštvu i. t. d.
-— -----Hranilne vloge se obrestujejo s 4%.	-
Zaloga raznega usnja priporoča
ANDREJ SEVER
V LJUBLJANI, Prešernova ulica 9,
(Restavracija Perles).	m
FT"
-
vrdka Josip Peteline n Ljubljana
(io)	Sv. Petra nasip št. 7
X'=n = šivalnih strojev
rijal kot pred vojno. — Igle, olje in vse posamezne dele. — Galanterijo, modno blago, nogavice, srajce, na debelo in drobno.
Ugodni plačilni pogoji.
»»»»—c«»«

m Trgovina O. BERNATOVIĆ m
priporoča največjo izbiro najnovejših, najfinejših in najcenejših oblek za gospode, dame in otroke
L3UBUANA. MESTNI TRG ŠT. 5-6	(14)

jiiniiiiiuiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiii
I Ä MM i IIM1
g Ljubljana, Cankarjevo nabrežje št. 1. g
IH Priporoča svojo zalogo železnine, orodje za vse svrhe, kuhinjske, = posode in drugih potrebščin po najzmernejših cenah.
lili**
TEODOR KORN
LJUBLJANA, POUANSKA^CESTA 8.
Telefon 14.
Stavbeni in galanterijski klepar.
Pokrivač streh vsake [vrste. — Upehava 'vodovodov, kopalne sobe. kiosetš Itd. — Sprejemajo se vsakovrstna dela in poprave po nizkih cenah. Delo dobro in zajamčeno.
Tei. st. 426. stavbeno podjetje Te, ät 426-
IVAN OGRIN
Gruberjevo nabr. 8.
se priporoča za vsa stavbena dela. Cene solidne. Točna postrežba.
Kdor hoče imeti res s pravimi predvojnimi barvami prepleskano hišo, naj se obrne edino le na domačo
Hillll!llllllllllillllllil!llilll tvrdko ll||||ll|||ll|||||llIII||||il||||||||lIBliaii
Tone Malgaj
!llll!l!llllll!lilillllll]||lll!llilllllil Pleskar in ličar ||ili!lliiiiii||iill!|||llfflllli|jllii
Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 6.
A. & E. SKABERNE
veletrgovina manufakturnoga blaga
LJUBLJANU, Mestni trg ^f. 10.
'i
fSCT?
Jani ČERNELČ
1J UBIJAJVA
I1
{ Usi se morate prepričati,
J če še ne veste, da ima najcenejše in
§ najboljše blago za moške in ženske & obleke kakor sukno, volno, parhent, kam-© brik, hlačevino, plavino, platno, izgotovljene @ obleke, kravate, ovratnike, predpasnike,
®	nogavice itd. tvrdka	ud
I	I. N. Šoštarič
I Maribor, Aleksandrova cesta 13.
§>®®®®®®®®®«® ®«® ®®®® ®9®®®® O®®«®
999 mmmmmmmmmmma#* ■imiraiiramiiniTT	m ■■ram« *9* aunmmmmammm
? Isn. Žargi „Pri nizki ceni“
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 3.
Trprina z drobnim, ptaim ia modnim blagom fot raznim perilom in kravatami.
Nalvečia izbira vsakovrstnih zimskih potrebščin.
Potrebščine za "krojače in šhriile.	g)
i
S
9
Zahtevajte cenik
zastonj
in poštnine prosto
UiaMJatia 4,	(e3>
S4@sf§ii tre ife¥. 23.
Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine. Lastna protokolirana tovarna ur v Švici1
Kupite najceneje pri tvrdki
nnm pmiž
V »□Ml.
STARI TRO ST.2B,
Žepne,
stensHs,
aiiialne,
Imiiinjske
UF2,
iiodiiiis,
zlatnina
in
sFebrnino

e
e
e
K
e
0
e
c
g
€3
e
e
s
«
e
Trgovina usnja
Anton Kunstek
Ljubljano Kspitarjna ulico itn. V
priporoča svoje veliko zalogo usnja v vsaki množini.
(M>	Cene solidne in nizke.
a
,a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
63 El O Q B H 0 0 S B G 0 G 3 53 Q Q O S ffl ffl 0 0 B H
stavbeni materijal, železno pohištvo, vsa razstreliva, kuhinjsko posodo, cement, lepenko, železne blagajne, smodnik, dinamit, dinamon, strelne kapice in vrvico ter vse v železniško stroko spadajoče predmete edino ni) le pri stari domači tvrdki
FR. STUPICA
Ljubljana, Gosposvetska cesta 1.
jtiuiitiiiiitiitiitiuiiiiiiiiiiiimHiuitHmiiitimmmmuumiimimtmiiinmHittimu
IL Ahačič, Ljubljana
I drenova ulica štev. 3
1	.	5
g se priporoča za vse stavbene pohištvene, in mizarske izdelke. §
I Solidne cene!	Solidne cenei |
^liiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiii;iiiiiiHiiiiiiiiiiiu»miiiiitiiiisiiniiiiniiniiiiimim!iiuiiiiiiiiiBiiF Manufakturna veletrgovina
FELIKS URBANC, LJUBLJANA
Sv. Petra cesta štev. 1
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega blaga po nizkih cenah.
trpuinu z žslezniiio

Ljubljana, Dunajska cesta 16,
(g, priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnega ^ orodja za rokodelce in industrijo, okove za stavbe in pohištvo.
Kuhinjsko opravo.
❖
Zmerne cene.
Tino posSteia.

s\
Centrala:
Ljubljana,
Rimska cesta. štev. 2.
Brzojavi: Kuštrin, Ljubljana.
M. Kuštrin
Ljubljana
Tehniško in elektrotehniško podjetje. Trgovina z tehniškimi in elektrotehniškimi predmeti na drobno in debelo. Velika zaloga vseh vrst gumija, kolesne in automobilske pneumatikc. Glavno zastopstvo pol-nogumijastih obročev iz svetovne tovarne Walter MARTINY v Turinu. Na razpolago je hidraulična stiskalnica za demontiranje železnih in namontiranje gumijastih obročev.
m
Podružnice:
Ljubljana, Dunajska cesta 20, te!, štev. 470. Alaribar, Jurčičeva ulica 9, telefonska št. 133. Beograd, Knez Mihajlova ulica broj 3.	(«j

i
■
a
s
s
a
a
s
a
a
a
a
a
a
*
9
B
U
S
s
s
3
B
«
5
3
S
a
a
■
n
s
a
■
n
*
e
8
S
a
■nrntuHBacmmMi
BEOGRAD
Delniška glavnica: kron 120,000.GOO-Rezerva:	. . . kron 60,000.000-
TRST
Delniška glavnica: Rezerva: . . .
Lir 15,000.000-Lir 5,000.000-
PODRUŽNICE: Beograd, Celje, Cavtat, Dubrovnik, Ercegnovi, Jelša, Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Sarajevo, Split, Šibenik, Zagreb,— Trst, Zadar, Opatija Wien.
JADRANSKA.
Naslov za brzojave: BANCADRIA.
ADRIABANK.
Prejema vloge na knjižice, tekoči račun in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji. Izvršuje vse bančne posle najkulantneje.
Naš Atnerikanski oddelek stoji v zvezi z vodilnimi bankami v Ameriki in je v neposrednem stik« z našimi izseljenci.
AFIL1IRAN ZAVOD
FRANK SAKSER STATE BANK
82 CORTLAND STREET NEW - YORK CITY.
-TC—T"
n üntinia gostilna
Di i Žirovnici - Gmislio
A
se priporoča
izletnikom in turistom.
Dabra pijača, sadno topla In mrzla jedila. j=
V hiši poštni urad.
0o00o00o00o00o00o00o00o00o00o00I00o00o00o00o00o°
Last poštarja. — Svoji k svojim
— -^-il—"_____________

Telefon št. 508.	Št. pošt. čekov. ur. 12051.
OBRTNA B9NR9
v Ljubljani, Kongresni trg št. 4
„MERAKL“
MEDIC, RflHOIC & Žane
Tosarna bemičaib In radniasMb bara ia labas
Prtili: lit Mi: Ulili.
Ljubljana: TELEFON 64.	£Brzojavi: MERAKL.
Ljubljana: Poštni predal 120.
Emajlni laki. Pravi firnež. Barve za pode. Priznano najboljša in zanesljiva kakovost barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Fe-dervais), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in zidarski čopiči, drugi v to stroko spadajoči predmeti.
daje kredite v obrtne svrhe, po izrednih pogojih, pospešuje ustanavljanje obrtnih in industrijskih podjetij, izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje.
Vloge na knjižice in na tekoči račun obrestuje s
4°|o
------------ od dne vloge do dne dviga.--------------