Šolski vrtovi in kmetijski pouk. (Važna odredba prosvetne uprave.) Podlaga kmetijsko - Drirodo.znanskemu ipouku ie pravilno ureieni šolski vrt. Tu črpa mladina osnovne po:'me Iz poljedelstva. sadiarstva. zeleaiadarstva, cvetličarstva in čebelarstva ter se it vz'buia ljubezen do prirode. veselje in moč volie za delo. Zato pa bodi šolski vrt pravilno urejen in najskrfoneiše oskrbovan v estetičnem in gospodarskcm oziru. Brez šolskeea vrta ne more šola zadostiti želii staršev in družlbe. da bi vzgojila naraščai v pridne kmetovalce, vnete eospodarie in gospodinie. niti Ijudi. ki bi liubili naravo in cenili delo: zato ie dolžnost vs^h činitellev. da na to obračajo pozornost. Koder nimaio šole šolskih vrtov naj :e nemudoma natpraviio; kier so ma-rši od 10 arov. nai se povečajo in kier so še neurejeni. učnim smotrom neodgovarjajoči, nai se že letos urede. Urrmo kmetovanie zahteva tuldi pravilno in smotrno kolobar.ienie. ki ga ie radi različnosti kultur na šolskem vrtu, še boli pa iz učnih ozirov točno izvaiatiZato mora vsak učiteli-vrtnar v jeseni narediti delovni načrt. ki ea hrani v šolskem arhivu. Ta dfclovni načrt ie skica šolskeea vrta v merilu 1'—100. ki se nan.io vciše na tablali ali na gredicah kulture. ki se bodo v naslednjem letu gojile. Zbirka večletnih delovnih načrtov služi tudi učencem kot učilo. ie pa tudi kažipot novo nastopivšemu učitelju-vrtnarju. Velikost drevesnice. ki ie posdavitna nanoea šolskeara vrtnarstva. se ravna po velikosti šolskega vrta. Zemljišče izpraznjene drevesnice uporabljai - za druee kulture naimani pet let. Vsako leto zasadi nov del drevesnice in umikai pred nio zelenjad na zadai izpraznjeno drevesnico. Umevmo je. da mora biti zemliišče za novi nasad drevesnice že v ieseni 50—60 cm globoko rigolano in prav dobro poenoieno. da se vzgoji naidalje v treh letih srednje debelnato in v štirih letih visoko debelnato drevje. Ker obče ni moeoče vsako leto pognojiti celeea šolskeea vrta kolobari z gno.jen.jem vzporedno s kulturnimi rastlinami po triletnem turnu. t* i vsako leto pogno;'iš Vs vrta. Po zahtevi gnoja delimo namreč rastline na tri dele: a) zeljnate rastline (kariiiola, zelie. koleraba. spinača. solata i. d.) b) stroonice (fižol. grah. leča i. d.) c) korenstvo (korenie. ,pesa. čebula, česen i. d.) Zeljnate rastline potrebujeio največ gnoja. zato jih posadi na pognoieno tretjino. Na isto mesto posadi v drugem letu stročnice v tretiem. pa skromneiše korenstvo. kakor kaže sledeča razpredelnica: Leto V. V3 • 1/s 1926 zeljiv koren. stročn. 1927. stročn. zeljn. koren. 1928. koren. stročrn. zeljn. 1929. zelin. koren. strocn. 1930. stročn. zelin korem. itd. Opozarjam krajne šolske svete in šolske upravitelje. naj točno izvršujejo odredbi višiega šolskega sveta v Ljubljani z dne 15. junija 1921, št. 7351 in z dne 18. oktobra 1921. št. 13.517 ter odrejujem: 1. Na šolah. kjer ni še šolskega vrta, ali kier ie maniši od 10 a. nai se za bodoče upravno leto stav! potrcbna vsota v proračun krainega š.olskega sveta za nakuio in ureditev zemliiišča za šolski vrr, po možnosti v nepo«*-edni bližini šolskega poslopja; 2 naznaniio nai se vse šole. ikier a) ni šolskee:a vrta, <b) k.ier ie manjši od 10 arov.' K površimi šolskegt vrta nai se ne vračunava šolsko dvorišče. telovadišče in šolska staviba. 3. Učitelli-vrtnarji nai predložijo v dvojniku v merilu 1—100 delovni načrt za leto 1927. Na tem delovnem načrtu nai na posameznih tablah ali eredicah vpišeio kai bodo v letu 1927. na vrtu. goiili. Poročila pod točko 2. a. b in načrti pod točko 3. nai se mi predlože do 21. oktobra t. 1. Gpozarjam. da imore učitelj-vrtnar tu in tam odstopiti kos šolskega vrta drugemu učitellu(ici) v obdelovan.ie in uživanje: toda to ne sme motiti kolobarjenja. Oskrbovanie solskega vrta se šteje učitelistvu v njegovo kvalifikaciio