List 49
Iz letnega zbora
c. k. gospodarske družbe kranjske.
Popisavši v poslednjem listu razprave letnega zbora gospodarske družbe le bolj v obče, začenjamo danes s popisom na drobno.
Predsednik družtveni gospod Fid. Terpinc je začel zbor s sledečim ogovorom: „Zavoljo pervega deželnega zbora mesca aprila je bil občni zbor nase družbe odložen do jeseni. Ker je bil nekdaj ta naš zbor tudi mesca novembra ob času ljubljanskega sejma, smo tako storili tudi letos. Avstrija je, slavni zbor! kar se nismo vidili, stopila v kolo ustavnih deržav; ta deržavna prememba je važna tudi za kmetijstvo vsake dežele in za vsako kmetijsko družbo, zato mi pred vsemi serce pravi: naj zakličemo pre-svitlemu Cesarju nadušeno „Slavo"! (In slava-klici so doneli po teh besedah po celi dvorani). Ako bo deželam avstrijanskim dostojna autonomija zavarovana, bojo deželni zbori imeli o kmetijskih zadevah določivno besedo in kmetijskim družbam bo dovoljeuo, s odkritoserčno besedo stopiti pred nje in na-svetovati to in uno v prid deželi. Ker je novoizvoljeni gospod minisfei lei^ovstva in uarodnega gospodarstva, že veliko let častni ud nase družbe, ji obljubil krepko podporo, in ker je tudi naš prečastiti c. kr. deželni poglavar, gosp. dr. Ulepič žl. Krainfels, našo družbo pod svoje krilo (protektorat) vzeti blagovolil, se smemo po njem toliko zdatniše pripomoči nadjati, ker ga častimo kot svojega rojaka, ki deželo in njene potrebe dobro pozna. S to podporo in s podporo domoljubnih poddružnic naših in posameznih domoljubnih udov se moremo nadjati novega življenja naše družbe, ktera svoje časti noče toliko iskali v besedovanji kakor v pravem in koristnem delovanji. Z veseljem naznanjam še, da, kakor prejšne leta, so tudi k temu zboru gospodarske družbe našega cesarstva poslale svoje zastopnike, in sicer družba dunajska, marska, češka, zagrebaška, koroška, bukovinska in salcburška gosp. dr. Blei-vveis-a, štajarska gosp. Ferd. Schmidt-a, tiroljska gosp. And. Brus-a, in galicijška mene."
Po končanem g. predsednikovem nagovoru je dr. Blei-weis kot družtveni tajnik naznanil važuiše opravila, ki jih je od poslednjega zbora do danes doveršila gospodarska družba, iz  kterih  povzamemo to-le:
Po željah c. kr. deželnega poglavarstva je bila nova postava nogradska v „Novicah", in v nemškem društvenem ,,koledarji" natisnjeua; — en iztis te postave je bil poslan tudi dunajski družbi gospodarski, ki je za-nj prosila, zraven tega pa so ji bile po nji prošnji poslane tudi ter te, ki so naši deželi lastne, kar so poddružnice novomeška, metliška, kerška in vipavska prijazno poskerbele. — Za spominek presvitlega nadvojvoda Janeza je glavni odbor poslal v Gradec 60 gld. — Novi poduk gospodarjem, kako se je ravnati pri živinskih kugah, po c. k. mi-nisterstvu tudi v slovenskem jeziku na svetlo dan, je družba razposlala poddružnicam. — Na vprašanje c. k. poglavarstva zavoljo novega mlinarskega reda, je družba svoje mnenje vladi razodela.   —   Ker  je   bilo   prejšnih   923 gold. za šti-
pendije kmetijskih učeneov spet za leto 1860 družbi po vladi podeljenih, je ustanovila spet šole za leto 1861. — Ker se je po skušnjah pokazalo , da so velike sitnosti in zapreke z biki, ki jih je družba po deželi dajala, je odstopila od tega. — Na vprašanje c. kr. deržavnega ministrstva: ali ni upati, da bi gospodarji cesarskih konj brez plačila pa proti temu za 3 leta v svojo rabo vzeli, da bi jih redili in dobro gleštali, vladi pa, kadar bi jih potrebovala, vselej v 14 dneh spet nazaj dali, je družba odgovorila, da sedaj, ko je zima pred durmi in se dela manjšajo, je letos za toliko manj upanja, ker je klaja draga. Ako pa vlada kaj takega želi, bi bila spomlad bolj pri-praveu čas, da bi morebiti več gospodarjev seglo po tej ponudbi. — Novoizvoljeni gosp. minister narodnega gospodarstva grof Wickenburg je pozdravil družbo s prijaznim pismom in ji zagotovil svojo podporo; družba mu je na to poklonila svoje letnike poslednjih 3 let; gosp. minister se je zahvalil za nje in pohvalil delavnost družbe. (Obojno pismo je bilo v našem listu že razglašeno). — Na prošnjo c. kr. finančne direkcije, naj ji družba pove, kako bi se dala živinska sol v prid gospodarjem pa brez škode ne prodajati, je družba v obširnem pismu svoje mnenje razodela. — Asekuracii, „Oest. Phoenix", imenovani, ki želi tudi asekuracijo za točo osnovati, je družba dala nekoliko izvestij. — C. k. vladi, ki je družbo prašala za svet, ali naj bi se nekterim srenjam dovolili novi sejmi, je dala odgovor. — Iz Wiirzburga je naročila magne-tičnih jeklenih brusov za kose in serpe, o kterih je bilo v našem listu že govorjenje; družba pričakuje, kaj bojo o tem naše domače skušnje povedale. — C. kr. deželno poglavarstvo je naznanilo družbi, da za požiganje ljubljanskega mahii je začasno določilo dobo od 15. avgusta do 15. oktobra, kar je bilo že tudi po „Novicah" oklicano. — Po željah naše družbe se je ljubljanska hranilnica udala v to, da domoljubni predstojniki družbenih poddružnic po deželi, ki so izrekli, da jih je volja to storiti, prevzamejo opravilo, da kdor dnarja na posodo želi, se oberne do njih in da oni potem s pomočjo kmetijske družbe naklonijo po ložji poti izposojilo posestnikom, ki ga želijo. Ker so zaupni gosp. predstojniki posredniki dotičnih opravil, se je nadjati, da bo častita hranilnica raje posojevala kme-tiskim gospodarjem. — Po poddružnicah družbi poslane naznanila zastran letine letošnje je izročila vladi, ki tako naznanila že od leta 1854 zahteva; povedala ji je vsled teh sporočil, da ozimine in jarine je bil letošni pridelek srednje dober, krompirja in druzih kopavnih sadežev tudi srednjo dober, ravno tak tudi pri mervi in detelji; vina se je pridelalo srednjo mero, vino pa je prav dobro, sadja, razun jabelk in sem ter tje češpelj, malo, otave tudi celo malo. — Za razstavo poljskih pridelkov v Londonu se bo obernila družba na nektere poddružnice, ki so ji znane, da so za poslednjo dunajsko razstavo poslale lepega semena, in jih prosila za pripomoč, da se pošljejo v angležko razstavo naši deželi bolj lastne žita itd. — Pravoznanski družbi je odstopila naša družba 2 sobi proti temu, da ju spet odstopi, ako deželno namestništvo to terja ali pa bi jih družba sama
400
spet potrebovala. — Naposled so bili naznaujeni branja vredni spisi zastopnikov nase družbe pri zborih družin gospodarskih družb, in pa knjige, ki jih je preteklo leto družba od  muogih strani v dar dobila.             (Dal. prih.)
Iz letnega zbora
c. k. gospodarske družbe kranjske.
(Dalje.)
V imena glavnega odbora je g. M. Ambrož, mestni župan in odbornik gospodarske družbe, naznanil predloge društvenih poddružnic, kteri so biii sledeči in po njegovem nasvetu sklenjeni:
Poddružnica novomeška (po svojem predstojniku gosp. proštu Arko-tu) želi, naj bi se kmetijska družba na vso moč potegnila za to, da bi postava za no g rade in pa postava za posle, ki iz papirja še niste prestopile v djanje, svojo veljavo zadobile. — Sklep enoglasni: Noj družba predloži to si. c k. deželnemu poglavarstui, ker dosihmal imajo se c.  k.  kantonske  gosposke te zadeve  v svojih rokah.
Poddružnica ložka (po svojem predstojniku gospodu Schvveigerju) želi, da bi glede na grozno škodo, ki se godi gojzdom na Notranjskem, c. k. komisije za rešenje in poravnanje zemljišnih servitutov svoje dela hitreje opravljale in kmali dognale. — Sklep enoglasni: Naj se z gorko besedo izroči slavnemu deželnemu odboru, ki je v pervem deželnem zboru sostavii posebno komisijo za to prevažno zadevo. — Marsikaj bi imela — pravi ta poddružnica — še na sercu, kar zaderžuje povzdigo kmetijstva oudot, kakor dostikrat prenapeta in nepotrebna tlaka na cesti itd., al preden ne bo samostojnih županij, je vse le bob v steno.
Poddružnica vipavska (po predstojniku g. fajmoštru Jak. Koširju) toži, da kupčija vinska v Te rs tu hira, ker prevaževanje vipavskega vina je po cesti čez visoko goro pri Vrabčah in globoko dolino Raso silno težavno. Oger in Štajerc pripelje svoje vina v Terst po železnici, za her-vaške in istrijanske vina pa ni več colnine. Povsod tedaj je polajšava za prodaj vina v Terst, le Vipavec ima zapreke po nevkretni cesti, ki bi se po že leta 1858 storjeni osnovi brez velikih stroškov dala preložiti in bi Vipavi še na mar-siktero drugo strm koristna bila. — Sklep enoglasni: Naj se ta želja izroči si. deželnemu poglavarstvu.
Poddružnica podberžka (po svojem predstojniku g. Račiču) želi: naj bi se vpeljale spet premije za junce pa s tem pogojem , da lastnik , ki je tako premijo prejel , ga mora skozi dve leti v soseski za pleme imeti. — Vpeljanje prejsnih premij sedaj ni mogoče, ker se tistih 600 gold., ki jih je družba pred delila v ta namen, potrebuje za po-plačanje zidarskih stroškov za kovaško in živinozdravniško šolo. Premije pa so zato nehale, ker se poslednje leta ni ekor nič gospodarjev za nje oglasilo, in zjutraj obdarovani junci so večidel popoldne že pri mesarju bili. Tudi bi za par cekinov se malokdo zavezal , junca deržati za pleme skozi dve leti. Al ker je pomanjkanje pripravnih juncov res tega veliko krivo, da goveja reja peša, bo treba, da deželui zbor to zadevo v svoj prevdarek vzame in skusi, kakor so v Belgii in drugod sosesk i ni junci, da se vpeljajo tudi pri nas. — Dalje povzdiguje, in to prav po pravici, poddružnica svoj mili glas za cenejšo živinsko sol, ki jo živinoreja tako živo potrebuje. Ker je v lanskem zboru ravno ta reč temeljito posvetovana in c. k. finančni direkcii,
ki je letos družbo kmetijsko za to poprašala , predložena bila, se je nadjati, da se bo vendar enkrat po željah kmetijstva rešila, in to toliko bolj, ker ravno za to se potegujejo tudi vse druge gospodarske družbe našega cesarstva.
Poddružnica postojnska (po svojem predsedniku gospodu žl. Garzaroli-tu) želi, kakor ložka, hitro rešitev gojzduih servitutov (tedaj sklep kakor gori) in da bi se potem občinski (soseskini) gojzdi postavili pod oskerbnistvo za to sposobnih, očitno poterjenih mož. Sklep o tej za<levi se je nanašal na dobro c. k. gojzdno postavo od leta 1853, po kteri je to oskerbnistvo vredjeno. Le to je vprašanje: ali bojo soseske storile svojo dolžnost, in ali se bo dobilo izvedenih logarjev? Poslednjič želi poddružnica, in to bi bila res velika pripomoč za povzdig*o kmetijstva , da bi se napravila postava za zloženje zemljišč (arondirung). Sklep: V osnovi postave, da bi se zemljišča ne smele čisto do drobnega razkosevati, bo družba kmetijska dodala tudi potrebo postave za zložbo zemljišč, in vse to po c. kr. deželnem poglavarstvu izročila prihodnjemu deželnem  zboru.
Poddružnica planinska (po svojem predstojniku g. M. Koreu-u) želi, naj bi hranilnica (sparkasse) ljubljanska, ki je izvolila kmetijsko družbo a poddružnicami njenimi za posrednico pri posojilih na kmečke posestva, v pervem predlogu po poddružnicah ne terjala štemplanih izpisov iz gruntnih bukev itd., ker to ljudem čez 4 gold. in še več stroškov prizadene brez gotovosti, ali bojo posojilo prejeli ali ne. Sklep enoglasni: Naj kmetijska družba sporoči to pravično željo hranilnici ljubljanski. — Dalje je poddružnica predložila sledeče zahteve: Naj se naredi postava, da vsak deležnik menjavk plačuje za-se zemljišni davk in pa doklade po deležu svojem, ki ga ima pri dotični menjavki. Sklep: Se bode c. kr. deželnemu poglavarstvu izročilo z osnovo nove postave vred, ki jo ima družba o menjavkah sploh c. kr. deželnemu poglavarstvu predložiti. — Naj bi se c. .k vlada prosila za oprostenje štempeljna pri duplikatih davkovskih bukvic, ktere so se po kaki naključbi zgubile. Je bilo sklenjeno po predlogu. — Naj bi se pri rubljenju premakljivih reči, brez kterih nobena kmetija ne more obstati, kakor je že v lanskem zboru kmetijske družbe dokazano bilo, spolnoval ukaz paragrafa 296 deržavljanskib postavnih bukev. Sklep enoglasni po predlogu. — Ker ni pravično, da le samo gruntni posestniki morajo ceste delati, drugi pa ne, ki jih ravno tako vpotrebujejo, naj se kmetijska družba oberne na deželni zbor, ta pa na deržavni zbor, da se osnuje nova postava za cestne prineske ali vdeležtvo (konkurencijo). Sklep: Ta predlog z živo podporo se bo izročil deželnemu odboru.
Poddružnica radoljska (po svojem predstojniku gospod tehantu Šimnu Vovku) želi, naj bi družba prosila c. k. deželno poglavarstvo , da bi davkovske gosposke ne le perve in zadnje dni vsakega mesca sprejemale davke, ampak vsaki dan, kadar jih kmet prinese, ki nima zmiraj pratike tako v glavi kakor gospod in v tej nevednosti mora večkrat zastonj dolge poti delati. Sklenjeno po predlogu. — Pri vsaki šoli na kmetih naj se napravi vert, iz kterega bi se dobivale cepljene drevesca ali   zastonj ali   prav dober
-----    416   ------
kup. Ker je to soseski na rec, ne more družba segati v njo, ter more le želeti, da bi se lepa misel castitega ffosp. predstojnika radoljske poddružnice po celi deželi takrat brez odloga spolnovati začela, kadar se bojo uove in krepkejse občine (^srenje) ustanovile. Ravno taka je z res potrebno napravo gasilnic v vsaki srenji, ki jo gosp. predstojnik nasvetuje.                                                (Kou.  prih.)
Iz letnega zbora
c. k. gospodarske družbe kranjske.
(Konec.)
Prišlo je potem na versto važno vprašanje: ali naj bi smel lastnik kakega zemljišča to zemljise na drobne kose (parte) razprodati kakor bi hotel, ali pa naj bi se postava dala, ktera prepoveduje, da popolnoma razdrobiti se ne sme nobeno zemljišče? — Gospod A. Malic je o tem vprašanji, ki ga je kmetijska družba sprejela od prejšnega c. kr. deželnega vladarstva s sporočilom, naj odgovor svoj in nasvet predloži prihodnjemu deželnemu zboru, iz kmetijskega, to je, narodno-gospo-darskega ozira si dokazati prizadeval, da tako neomejeno razkosevanje je nesreča za posamesoe družine, ovci a umnega kmetovanja itd. in je v soglasji z veliko večino kan-tonskih gosposk, ki so tudi za to poprašane bile, predložil sledeče nasvete: 1) Naj se zoper razkosevanje zemljiš brez konca in kraja postava da, 2) ali se sme zemljise na drobno prodati ali ne, naj po zaslišanju dotičnega župana in dveh drugih v kmetijstvu zvedenih mož kantonska gosposke določi; 3) zoper ta določek je lastniku zemljiša pritožba  do vise gosposke odperta.
Gosp. tehant Vinc. Vovk iz Št. Ruperta podpirajo ta predlog, in želijo, naj bi se saj zabrauiio novo napravijanje kajž, zlasti v samotnih krajih, ker potreba sili dostikrat kajžarja, da sega po ptujih pridelkih, in ako je na samoti kraj, toliko lože dela dolge perste. Dr. Orel pa je proti taki postavi, ter pravi, da je zoper ustavno svobodo in krati gospodarju pravico, ravnati s svojim zemljišem kakor mu gre; ravno s tem — misli — ako se smejo zemljišča na drobno prodajati, more tak, kdor malo zemlje ima, si je več dokupiti itd. Tudi dr. Etb. C os t a iskreno zagovarja prostost, da naj vsak dela s svojim zemljišem kakor mu je drago, ter dokazuje po skušnjah v nekterih nemških deželah, da s tem, ako se z malim posestvom tudi sklepa rokodelstvo in obertnijstvo, se ravno nasprotuje beračil, ker v takih okoljsinah pomaga obertnija kmetii. — Tudi vodja kranjske gimnazije gospod Konšek je govoril za pravico oeomejenega razkosevanja. Temi nasproti za postavo, ki oaj nekako mejo določi. čez ktero ne sme seči drobljenje zemljiš, so govorili: predsednik poddružnice boštanjske gosp. DermeL predsednik družbe kmetijske gosp. Terpinc in družtveni tajnik dr. Bleivveis. Zapopadek njih govorov je bil, da tudi spoznavajo gospodarjem pravico, s svojim zemljišem početi kar hočejo, samo takrat, ko se hoče ktera kmetija razdrobiti na kosce brez konca in kraja, takrat naj postava reče: stoj, prijatel! toliko zemljiša naj vsaj skupaj ostane, da more ena družinica živeti od grunta. Svoboda posamesnega človeka, če se že on sam hoče ob vse pripraviti, saj ne sme tako deleč segati, da je drugim in pa celi deželi v škodo. In taka se godi pri nas. Po enem kopitu se tedaj ne more svoboda povsod meriti. V deželah, kjer niso posestva tako majhne kakor pri nas in sosednih deželah, ki se štejejo pod tako imenovano ,,ilirsko kraljestvo",  je to vse druga;   tam se ni bati  razkosevanja
zemljiš tako do malega, da gospodarju ni živeti ne umreit od njega. V Galicii, na priliko, se šteje na eno kmetijsko družino 19 oralov zemlje, na Šlezkem, Marskem in Ceskem ima masličar, to je, ki ima četert zemlje, od 10 do 20 oralov, — na Nemškem je majhen kmet, kdor ima 20 (io 40 oralov, na Angležkem tudi, kdor ima le 30 do 70 oralov itd. Tam pač ni treba postave za razdrobljevanje. Al v n,aši deželi, kjer na 23 štirj. miljah polja čepi blizo 80.000 posestnikov in na enega kmeta spadata 2 orala polja zraven kakih 3 oralov senožet, je to vse druga. Nekdaj pa tudi to ni bilo pri nas. Še le leta 1809 je fran-cozki cesar Napoleon, ko je krajnsko deželo posedel, vpeljal francozko razdrobljevanje zemljiš tudi pri nas, pa ne v prid kmetijstvu, ampak v svoj vladni dobiček. On je potreboval veliko vojakov; — da bi jih dobil, je želel več družin (familij); zato je dovolil razkosevanje zemljiš brez konca in kraja, češ, da se potem vsak, ako le košček grunta vlovi,'lahko oženi in otrok napravi — za armado. 8 takim razkosevanjem so res množile se rodovine, pa namesto dobrih kmetov se je napravilo revnih kajžarjev; namesto da bi kmetijstvo napredovalo, je hiralo; na takih malih malih kmetijah ni moč klaje za živino pridelovati in reja živine mora pešati od dne do dne bolj, in tako je prišla naša dežela, ki je po velikem delu za živinorejo ustvarjena, v tem oziru čedalje bolj na kant. Ali ni taka? Namesto, da bi se bili ljudje poprijeli kakega rokodelstva in obertnijstva in bi se bilo počasi povzdigovala obertnija, so ljudje začeli kmetovati — z enim oralom zemlje, ker za to ni nobenega učenja treba. Dr. Bleivveis je dokazal, da saj spod 5 oralov (johov) polja naj ne sega razkosevanje zemljiš, ker saj toliko zemlje je potreba, da more družiuica živeti od nje; vse drugo zemljišče naj se razdeluje kakor je komu drago. — Al ni prostora tukaj vseh pomeukov na dalje popisovati; sklep je bil, da velika večina pričujočih udov je glasovala za predlog družtvenega odbora , naj bi se dala postava zoper preveč raz uj z dano razkosevanje zemljiš. — Ko je bila ta razprava končana, so c. k. deželni ffosp. poglavar omenili, da bojo nasvete kmetijske družbo radostno sprejeli in važne zadeve predložili prihodnjemu deželnemu zboru.
Na versto je prišla potem razprava o menja v k a h, to je, tistih zemljiših, ki jih eno leto ta, drugo leto drug vživa. Ker dotični ces. patent od leta 1853 ne obsega menjavk med posa mesnimi posestniki, je živa potreba, da postava določi tudi te razmere. Ako tudi današnji zbor priznava to potrebo — je rekel gosp. referent Ambrož — bo zbor v tem smislu predložil to zadevo deželnemu zboru. Ko so gosp. predsednik Terpinc, gosp. dr. Ahačič in še drugi govorili o tej zadevi in kako naj bi se rešila, je enoglasno obveljal  predlog gosp. Ambroža.
Gospod J. Gutman, odbornik glavnega odbora, je potem v obširnem govoru dokazal potrebo, naj bi se napravila za deželo krajnsko posebna asekuracija zoper škodo ognja, in sicer tako, da vsaki lastnik kakega pohištva bi moral stopiti v družbo, ki bi bila potem prava bratovšina pogorelska;   povedal je tudi,  da pri taki aseku-
------   424   ------
racii bi bila tudi tarifa zavarovanja najcenejša, ter je končal govor svoj s>tem, ako sklene zbor današnji po tem predloga , bi kmetijska družba predložila to željo deželnemu zbora. — Govorili so o tej zadevi gospodje: grof Barbo. predsednik Terpinc, Stedri, Debevc, dr. Ahačič. dr. Blei-vveis in drugi, in naposled je obveljal predlog g. Galmanov.
Gospod predsednik Terpinc je povedal potem, kar je on sam o moharju skusil, namreč da je ta rastlina za živinsko klajo velikega priporočila vredna. Ker so wNovicea že unidan prinesle to priporočilo, ga nam ni treba tu ponavljati, in ravno tako tudi ne tega, kar je dr. Bleivveis o beli pšenici govoril, ki jo je verli naš družbenik Colnik iz Dervanje posla!. — Kdor pričujočih je želel mo-harja in bele pšenice za poskušnjo seboj vzeti, je dobil onega in te v majhnih žakljičkih,ki sta jih darovala gosp. predsednik Terpinc in   pa  gosp. Colnik.
Gospodarstva na druži venem vertu v letošnjem letu dr. Bleivveis, kot začasni oskerbnik tega verta, ni mogel zboru na znanje dati, ker je že časa zmanjkovalo za pomenke na dalje.
Sreberna svetinja, namenjena pridnim sadjo- in murborejcom, ni bila letos nikomur podeljena, ker poddruž-nice niso nikogar za to priporočile. Sklenjeno je pa bilo, poddružnice naprositi, naj bi vsaka v svojem kraji imenovala pridne murborejce, ker je družbi znano, da poslednje dve leti je storila pri nas murvo- in eviloreja tak korak naprej, da je res veselje, zlasti na Notranjskem.
Potem je družbeni dnarničar gosp. M. Pregl naznanil dohodke in stroške v preteklem letu; uni so znesli 9155 gold. 58y2 kr., ti pa 6857 gold. 42 kr., tedaj je ostalo konec leta 2298 gold. 16!/2 kr. v kaši, — znamenje varčnega gospodarstva. Pri tej priliki je poprašal gospod dr. Orel: kaj je s tistimi 325 gold., ki se nahajajo v računu pod imenom stroški 3)za drenažarja" , ker vendar že ene leta ni več drenažarja tukaj. Gosp. dnarničar razjasni to reč ter pravi, da se ono plačilo ne daje več za drenažo, ampak za učenika kovaške šole. Na to gospod dr. Orel spet besedo poprime pa pravi, da tega plačila ni treba, ker je kovaški učenik že po svojih lastnih dohodkih dostojno plačan in mu družba kovnico in stanovanje zastonj daje, šola sama pa delavcov. Na to odgovori dr. Bleiweis kot vodja kovaške in živinozdravniške šole, in pravi, da mu je treba krive misli razjasniti. Ločiti je — je rekel — najprej kovaško šolo od živinozdravniške; za kovaško šolo ne prejema   g. Skale nobenega plačila   v dnarjih,
—   tistih 325 gold., kijih prejema po odhodu gosp. dr. Sim. Strupi-a v Prago, dobiva za to, da je prevzel več naukov v živinozdravniški šoli in da si mora kovaškega pomočnika plačevati, ki ga namestuje na kovačnici, kadar je on v šoli ali sicer zaderžan. Ko je dr. Strupi v Prago odšel, bi bil mogel jez — je rekel dr. Bleivveis
—   vseh 12 naukov na-se vzeti ali pa bi bila mogla deželi toliko koristna šola je nj a ti; jez ne dobivam za ves svoj trud v šoli nobenega plačila in učim 7 naukov skozi celo leto; al človeku, ki že svojo težko butaro nosi, se ne more nakladati še druga butara, ako nočete, da konec vzame. Treba je tedaj bilo, da po gosp. dr. Struppi-u poprej opravljane šolske nauke prevzame gosp. Skale, v dunajski šoli z izverstnim vspehom poterjeni živinozdravnik; to novo delo se mu pa je moglo plačati, zakaj on nima nikakoršne dolžnosti, iz golj patriotizma deželi delati. Dosti je, da jez sam darujem svoj trud in vsakdanje poti deleč na Poljane v vsakem vremenu, naj burja brije, sonce pripeka ali povodinj stoji pri hišah, ki zgornje Poljane ločijo od spodnjih. Tako je tedaj prišlo, da je družbeni odbor določil gosp. Skale-tu ne za kovaški nauk, ampak za nauke v ži vi n oz d ra vilski šoli vsaki mesec 25 gold. Ali jih hoče slavni zbor danes odbiti , naj jih odbije — s tem pa jenja živiuozdravniška šola, zakaj jez ne morem rsega na  svoje   rame   vzeti.  —  Zbor je   z zahvalo   sprejel
to razodetje in dr. Ahačič je predlog storil, naj se omenjeni strošek postavi pod določnim imenom v družbeni račun.
Po volitvah je bil , v dokaz občnega zaupanja in spoštovanja gospod Fid. Terpinc spet enoglasno voljen za predsednika, — dr. Bleivveis za tajnika, gosp. M. Ambrož, gosp. A. Malic in gosp. F. Schmidt za odbornika, 33 pa je bilo novih udov izvoljenih. — S sledečim slovenskim ogovorom je sklenil g. predsednik Terpinc današnji zbor:
„Slavni zbor! Serčno se zahvaljujem za Vaše današnje iskreno udeležtvo pri važnih pomeukih, ter prosim Vas tudi za naprej za krepko podporo kmetijskega gospodarstva. Obdelujmo blago mater zemljo umno in pridno; rabimo dobre svete in skušnje, in donašala nam bo več in boljih pridelkov. Prijazno si podajmo roke, da bomo z združenimi močmi pospešili blagor lepe svoje domovine, s tem pa tudi moč naše Avstrije. Bog živi našega presvitlega cesarja Franc Jožefa!" In „živio-kiici" so doneli po dvorani. Seja je bila potem končana.