241ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 1–2 (127)
Slovenska osamosvojitev 1991: pri~evanja in analize. Ur. J u r i j  P e r o v { e k ... et al. Ljublja-
na: Dr‘avni zbor Republike Slovenije, Zveza zgodovinskih dru{tev Slovenije, 2002. 389 strani. (Knji‘na
zbirka Dr‘avnega zbora Republike Slovenije).
Zveza zgodovinskih dru{tev Slovenije v okviru svoje dejavnosti namenja pozornost tudi strokov-
nim obele‘itvam pomembnih obletnic v slovenskem zgodovinskem razvoju. Tako je bila v zadnjih letih
pobudnica in glavna organizatorica treh pomembnih simpozijev, posve~enih klju~nim zarezam v novej{i
zgodovini Slovencev. Leta 1998 je bil pod vodstvom ZZDS pripravljen simpozij Slovenija 1848–1998:
iskanje lastne poti (Maribor, 16.–17. april 1998). Simpozij je obele‘il 150. letnico oblikovanja progra-
ma Zedinjene Slovenije, obravnaval pa je tudi 130. letnico za~etka taborskega gibanja, 90. letnico
ptujskih in ljubljanskih dogodkov, 80. letnico razpada Avstro-Ogrske, oblikovanja Dr‘ave Slovencev,
Hrvatov in Srbov in nato Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, 50. letnico resolucije Informbiroja in
10. letnico procesa proti ~etverici.1 Leta 2001 je ZZDS pripravila dva simpozija: [estdeset let od za~etka
druge svetovne vojne na Slovenskem (Ljubljana, 11.–12. april 2001)2 in Slovenska osamosvojitev 1991
: pri~evanja in analize (Bre‘ice, 21.–22. junij 2001). Gradivo s slednjega – njegov pokrovitelj je bil
predsednik Dr‘avnega zbora Republike Slovenije Borut Pahor, ZZDS pa ga je pripravila s soorganiza-
torji Posavskim muzejem Bre‘ice, Centrom za voja{kozgodovinsko dejavnost Slovenske vojske, Zvezo
veteranov vojne za Slovenijo, Zdru‘enjem Sever, Zvezo veteranov vojne za Slovenijo – Pokrajinskim
odborom za Posavje in Zdru‘enjem Sever za Posavje –, je maja 2002 iz{lo v zborniku z enakim naslo-
vom: Slovenska osamosvojitev 1991: pri~evanja in analize. Zvezi zgodovinskih dru{tev Slovenije so
pri izdaji zbornika pomagali Dr‘avni zbor Republike Slovenije, Ministrstvo za kulturo Republike Slo-
venije in Zveza veteranov vojne za Slovenijo. Osamosvojitev leta 1991 je ustvarila nov slovenski ~as.
Njegov nastanek v zborniku Slovenska osamosvojitev 1991: pri~evanja in analize razkrivajo referenti
in razpravljalci s simpozija v Bre‘icah – to je vrsta najvidnej{ih nosilcev procesa demokratizacije in
osamosvojitve v drugi polovici osemdesetih in v za~etku devetdesetih let 20. stoletja in znanstvenih
raziskovalcev, ki so se v omenjeno problematiko doslej najbolj poglobili. Pri pripravi zbornika, ko
urednikov (dr. Jurij Perov{ek, Barbara [atej, dr. Stane Granda, dr. Damijan Gu{tin, mag. Toma‘ Terop{i~)
ni vezal ~asovni okvir, so bili k sodelovanju povabljeni {e nekateri drugi pri~evalci osamosvojitvenega
~asa. Objavljeni so prispevki tistih, ki so se odzvali povabilu. Na naknadno pridobljene prispevke opo-
zarja uredni{ko pojasnilo pod ~rto. Uredniki so, kjer je bilo to potrebno, k posameznim prispevkom
dodali kratka stvarna pojasnila. Povzetki so objavljeni v angle{kem jeziku.
Zbornik Slovenska osamosvojitev 1991: pri~evanja in analize zajema celotni slovenski narodno
emancipacijski lok, razpet od oblikovanja programa Zedinjene Slovenije 1848 do vzpostavitve sloven-
ske nacionalne dr‘ave Republike Slovenije 1991 in njenega mednarodnega priznanja naslednje leto. Po
uvodnih besedah k zborniku in objavljenih uvodnih nagovorih na simpoziju (predsednika ZZDS dr.
Jurija Perov{ka, pokrovitelja simpozija Boruta Pahorja ter ‘upana ob~ine Bre‘ice Vladislava Der‘i~a),
razpravni del zbornika za~enja prispevek dr. Janeza Cvirna Od Zedinjene do Zdru‘ene Slovenije. Avtor,
redni profesor na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, predstavlja sloven-
ska uveljavitvena narodnopoliti~na prizadevanja od leta 1848 do 1980. Njihovo nadaljevanje skozi
zgodovino odnosov med Slovenijo in jugoslovanskim centrom v osemdesetih letih v prispevku Jugo-
slovanske notranjepoliti~ne razmere in slovenska osamosvojitev predstavlja dr. Bo‘o Repe, prav tako
redni profesor na Oddelku za zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete. Pot v gospodarsko samostoj-
nost v prispevku Gospodarski vidik osamosvajanja Slovenije (1986–1991) raz~lenjuje dr. Jo‘e Prin~i~,
znanstveni svetnik na In{titutu za novej{o zgodovino v Ljubljani.
1 Glej Mateja Re‘ek: Znanstveno posvetovanje »Slovenija 1848-1998: Iskanje lastne poti«, Maribor, 16.–17. april
1998, Prispevki za novej{o zgodovino, 38, 1998, {t. 1–2, str. 198–203; Barbara [atej: Znanstveni posvet »Slovenija
1848–1998: Iskanje lastne poti«. Kronika, 46, 1998, {t. 1–2, str. 171–174 in zbornik Slovenija 1848–1998 : iskanje
lastne poti. Uredila: Stane Granda, Barbara [atej. – Ljubljana : Zveza zgodovinskih dru{tev Slovenije, 1998, 352 str.
2 Glej Barbara [atej: »[estdeset let od za~etka druge svetovne vojne na Slovenskem«. Zgodovinski ~asopis, 55,
2001, {t. 1, str. 133–135; Jurij Perov{ek: Znanstveni posvet [estdeset let od za~etka druge svetovne vojne na Sloven-
skem. Studia Historica Slovenica, 1, 2001, {t. 2, str. 449–452 in Prispevki za novej{o zgodovino. (Slovenci in leto
1941: zbornik razprav), 41, Ljubljana 2001, {t. 2. 302 strani.
242 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 1–2 (127)
Uvodnim raziskovalnim obravnavam sledijo analitski prispevki vrste pri~evalcev, ki na osnovi svojih
izku{enj v procesu osamosvojitve razkrivajo njeno vsebinsko {irino in hkrati utemeljujejo njen vredno-
stno zgodovinski smisel. Prvi urednik Nove revije in v ~asu osamosvajanja njen odgovorni urednik,
akad. prof. dr. Tine Hribar, raz~lenjuje Filozofska izhodi{~a slovenske osamosvojitve. Mag. Rudi [eli-
go, v ~asu osamosvajanja predsednik Dru{tva slovenskih pisateljev in delegat Slovenske demokrati~ne
zveze v Skup{~ini Republike Slovenije, pi{e o Vlogi kulture pri slovenski osamosvojitvi, France Tom{i~,
prvi predsednik Socialnodemokratske zveze Slovenije in v ~asu osamosvajanja njen delegat v Skup{~ini
Republike Slovenije, pa predstavlja svoj Pogled na dru‘beno-politi~ne spremembe v Sloveniji v letih
1987–1992, pri katerih je aktivno sodeloval. Njegovemu prispevku sledi pri~evanje dr. Jo‘eta Pu~nika,
v ~asu osamosvajanja predsednika Socialnodemokratske stranke Slovenije in predsednika Demokrati~ne
opozicije Slovenije (Demosa). Njegovo pri~evanje Politi~ne priprave na osamosvojitev zajema ~as od
srede osemdesetih let do osamosvojitvene vojne, k pri~evanju pa so dodani {e faksimili sedmih doku-
mentov Socialnodemokratske zveze in Demosa oziroma njegovih strank. To daje zboniku tudi doku-
mentarno vrednost. Ustavnopravne vidike slovenskega osamosvajanja predstavlja predsednik takratne
Skup{~ine Republike Slovenije dr. France Bu~ar, o Demosu, Beogradu in mednarodnem okviru osamo-
svajanja pa pi{e tedanji predsednik Izvr{nega sveta Skup{~ine Republike Slovenije oz. Vlade Repu-
blike Slovenije, Lojze Peterle. Borut [uklje, v ~asu osamosvajanja podpredsednik Socialisti~ne stranke
Slovenije in njen delegat v Skup{~ini Republike Slovenije v prispevku Leto 1990 in slovenska osamo-
svojitev govori o plebiscitu za samostojno slovensko dr‘avo. Voja{ke priprave na slovensko osamo-
svojitev predstavlja tedanji republi{ki sekretar za ljudsko obrambo oz. minister za obrambo RS Janez
Jan{a, avtorja prispevkov o Slovenski policiji in osamosvojitvi in Mednarodnem priznanju Slovenije pa
sta takratna republi{ka sekretarja za notranje zadeve in mednarodne odnose oz. ministra za notranje in
zunanje zadeve RS, Igor Bav~ar in prof. dr. Dimitrij Rupel.
Prvi skupini pri~evalcev sledijo nove obravnave. Dele‘ Cerkve pri slovenskem osamosvajanju pre-
dstavlja doc. dr. Anton Jamnik, v ~asu osamosvajanja tajnik ljubljanskega nad{kofa in slovenskega
metropolita dr. Alojzija [u{tarja. Dr. Zvone @igon, asistent na In{titutu za slovensko izseljenstvo ZRC
SAZU in svetovalec Vlade RS na Uradu za Slovence po svetu pi{e o Vlogi Slovencev v tujini pri osamo-
svojitvi, dr. Damijan Gu{tin, znanstveni sodelavec na In{titutu za novej{o zgodovino v Ljubljani in
docent na Fakulteti za dru‘bene vede ljubljanske Univerze, pa raz~lenjuje Voja{kopoliti~no dogajanje v
jugoslovanski krizi in osamosvojitvi Slovenije, in sicer v ~asu od konca osemdesetih let do sklepa o
umiku JLA iz Slovenije, julija 1991. Voja{kopoliti~no in vojno dogajanje obravnavata tudi izredna
profesorica in predstojnica Katedre za obramboslovje na Fakulteti za dru‘bene vede Univerze v Lju-
bljani dr. Ljubica Jelu{i~ in pomo~nik na~elnika Centra za voja{kozgodovinsko dejavnost Slovenske
vojske podpolkovnik prof. Karlo Nanut (sedaj namestnik na~elnika in polkovnik). Prof. Jelu{i~eva pi{e
o JLA leta 1991 v Sloveniji in za~etku konca ene najve~jih evropskih vojsk po koncu hladne vojne, pol.
Nanut, v ~asu osamosvajanja pomo~nik poveljnika Teritorialne obrambe RS za ju‘noprimorsko obmo~je,
pa o Strukturi in notranji dinamiki osamosvojitvene vojne.
Omenjenim obravnavam sledi {e ena skupina pri~evalcev. Minister za obrambo Republike Hrva{ke
general Martin [pegelj prikazuje slovensko-hrva{ke povezave v ~asu osamosvajanja (Slovensko-hrva-
tske veze u vrijeme osamostaljivanja), republi{ki sekretar za informiranje RS med osamosvojitveno
vojno (kasneje minister za informiranje) Jelko Kacin predstavlja Vlogo medijev v njej, o varnostno-
obve{~evalnem vidiku osamosvojitve pa pi{ejo trije avtorji: tedanji na~elnik prenovljene Slu‘be dr‘av-
ne varnosti in nato direktor Varnostno informativne slu‘be prof. dr. Miha Brejc je avtor prispevka Vloga
VIS v ~asu osamosvajanja Slovenije, operativni koordinator VIS na Primorskem in v devetdesetih letih
direktor Slovenske obve{~evalne in varnostne agencije Drago Fer{ je prispeval raz~lenitev Civilna
obve{~evalno-varnostna slu‘ba in slovenska osamosvojitev, pomo~nik republi{kega sekretarja za ljud-
sko obrambo / ministra za obrambo RS in vodja sektorja za varnostne zadeve Ministrstva za obrambo
Andrej Lov{in pa pri~evanje Varnostno obve{~evalna slu‘ba Ministrstva za obrambo Republike Slove-
nije (Varnostni organ Ministrstva za obrambo) in njen prispevek k zmagi v vojni za Slovenijo. Voja{ki
varnostno-obve{~evalni vidik osamosvojitve v posebni obravnavi Prispevek k podobi o voja{ki osamo-
svojitvi Slovenije 1991 raz~lenjuje tudi brigadir Slovenske vojske v pokoju Janez J. [vajncer. O
travmati~nih razmerjih med Slovenci, nastalih v vojnih in revolucionarnih procesih 20. stoletja ter za
zanje nekonfliktnem identitetnem zna~aju osamosvojitvene vojne v obravnavi Slovenska vojna odcep-
ljanja in razcepljanja 20. stoletja pi{e muzejski svetovalec za novej{o zgodovino v Gorenjskem muzeju
243ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 1–2 (127)
v Kranju prof. Jo‘e De‘man. Njegovi obravnavi sledijo objavljena razpravljanja s simpozija (sodelovali
so France Tom{i~, Adolf Korbar, Sre~ko Lisjak, Bo‘o Repe, Alenka Orel, Danijel Malen{ek, Janez
Globo~nik, Vitomir Gros, Darko Fri{, Jo‘e Pu~nik, Metka Zevnik, Imre Szilágyi, Janez Jan{a, Igor Bav~ar,
Janez Dular, Ljuba Dornik [ubelj, Ivan Oman, Franc ^erneli~ in Ingo Pa{), Sklepna beseda predsednika
Organizacijskega odbora simpozija dr. Staneta Grande, Poziv za za{~ito osamosvojitvenih dokumentov in
muzealij, prebran ob otvoritvi simpozija in Izbrana bibliografija o osamosvojitvi Slovenije (111 naslo-
vov), ki sta jo pripravila vi{ja bibliotekarka in bibliotekar v knji‘nici In{tituta za novej{o zgodovino v
Ljubljani, Nata{a Kandus in Igor Zemlji~. Zbornik zaklju~uje faksimile programa simpozija.
Glede na predstavljeno vsebino lahko re~emo, da zbornik Slovenska osamosvojitev 1991 : pri~evanja
in analize pomeni reprezentativno in problemsko {iroko obele‘itev 10. letnice slovenske osamosvojit-
ve. Zbornik je iz{el kot publikacija Dr‘avnega zbora Republike Slovenije, pri ~emer je veliko razume-
vanja pokazal urednik Knji‘ne zbirke Dr‘avnega zbora in vodja njegove slu‘be za stike z javnostmi
mag. Janez Pezelj. Zbornik je plod odgovorne poglobitve v slovensko dr‘avno uresni~itev 25. junija
1991 in dopolnjuje spoznavno osnovo njene utemeljenosti. Takih dopolnil bo prihodnje {e ve~, saj bo
slovenska osamosvojitev ostala vrhunski raziskovalni izziv. Zbornik Slovenska osamosvojitev 1991 :
pri~evanja in analize pa ‘e danes utrjuje in vzpodbuja novo slovensko samozavedanje zadnjega deset-
letja, in s to mislijo je bil na tiskovni konferenci 10. julija 2002 v Bre‘icah predan slovenski javnosti.
J u r i j  P e r o v { e k
Slovenski {ah. Ur. A l e {  D r i n o v e c … et.al. Ljubljana : Kme~ki glas za [ahovsko zvezo Slo-
venije, 2002. 263 strani.
Tik pred za~etkom {ahovske olimpijade na Bledu je iz{la obse‘na publikacija z naslovom Sloven-
ski {ah, ki jo je izdala [ahovska zveza Slovenije in jo natisnila skupaj s Kme~kim glasom. V uredni{kem
odboru knjige so bili Ale{ Drinovec, Anton Preinfalk, Janko Bohak, Zdravko Savi~ in Boris Kutin.
V uvodnih besedah nam Milan Kne‘evi~, ki je predsednik slovenskih {ahistov in poleg Borisa
Kutina, predsednika evropske {ahovske zveze, tudi najbolj zaslu‘en, da je Slovenija dobila prvo olim-
pijado, prikazuje razvoj {aha na Slovenskem od druge polovice 19. stoletja do danes. Opozarja na
najpomembnej{e turnirje doslej pri nas in med drugim pove, da je danes v klubih in kro‘kih organizira-
nih ‘e okrog 10.000 {ahistov. Potem je poglavje, ki sam {ah predstavi: kaj sploh {ah je, kdaj in kje je
nastal, kak{ni so njegovi smotri. Temu sledi poglavje Zgodovinski dogodki za slovenski {ah, pregled
{ampionatov (~lanskih, ‘enskih, mladinskih, pionirskih in ekipnih), zelo koristen pregled razvoja {ahov-
skih in turnirskih pravil, ki sta ga pripravila Drinovec in Preinfalk. Drinovec in Savi~ sta pripravila tudi
pregled mednarodnih {ahovskih turnirjev v Sloveniji od 1929, ko je bil turnir v Roga{ki Slatini, do
turnirja Metalke 2002. Ista avtorja sta pisca biografij in uspehov najbolj{ih slovenskih {ahistov in {ahi-
stk in pri tem je vsak igralec predstavljen tudi s po eno komentirano partijo. Na koncu tega poglavja je
{e seznam vseh slovenskih {ahovskih mojstrov do danes z datumom rojstva, naslovom in letnico osvojitve
naslova. Kdo je napisal poglavje o zaslu‘nih {ahovskih delavcih iz kolofona ni razvidno, ‘al pa je tu
izpadel iz komaj razumljivih razlogov Ernest Kapus, ki je bil eden najbolj zagnanih organizatorjev
velikih turnirjev v Portoro‘u 1958 in na Bledu 1959 in 1961 leta, bil je ~lan centralnega {ahovskega
odbora ‘e leta 1949, tehni~ni sekretar 1951 in {e 1962 organizacijski sekretar (umrl 1966). Naslednje
poglavje na{teva slovenske mednarodne {ahovske sodnike in daje pregled organov in ~lanov komisij
[ahovske zveze Slovenije, ki je do leta 1964 zelo nepopoln. Pisec tega poglavja je Bohak, ki je napisal
tudi prispevek o dopisnem {ahu na Slovenskem ter je narejen po isti metodologiji kot prikaz klasi~nega
{aha. Precej prostora je namenjeno problemskemu {ahu, v katerem so Slovenci dosegli nekaj zelo
odmevnih rezultatov. Objavljena je tudi vrsta problemov, z re{itvami seveda. Opozorim naj, da je bil v
slovenkem tisku objavljen prvi {ahovski problem ‘e 1869 v Slovenskem glasniku, objavljen pa je tudi
problem Josipa Plahute iz leta 1858, ki je takrat sodil v svetovno elito sestavljavcev problemov. Pisca
tega poglavja sta Marko Klasinc in Anton Preinfalk, najstarej{i ‘ive~i slovenski {ahovski mojster, ki se
je ukvarjal tudi z dopisnim in problemskim {ahom.