143 Vile Prva vila: Zveni, zveni lahen spev, Gora, dol dajaj odmev! Zbor: Urno, urno — en, dva, tri — Kolo naše se vrti! Prva vila: Jasno nam, kresnica, sveti, Glasno, čriček, daj zapeti! Zbor: Urno, urno — en, dva, tri — Kolo naše se vrti! Prva vila: Luna, svetiti pomagaj, Veter, čričku ti prilagaj! Zbor: Urno, urno — en, dva, tri — Kolo naše se vrti! Prva vila:' Stražite nas skale sive In drevesne veje krive, Da kedo nas ne zapazi, Da do nas se ne priplazi. Druga vila : Zlobnež sčm ne sme do nas, Ker mu spačimo obraz, Da je, ko domov se vrne, Kože kakor saje črne. Tretja vila : Ali pisan kakor gad, Po telesu ves kosmat. Druga vila: Včasih tudi za zaba\o Damo niu oslovsko glavo, Da povsod pri vseh Ijudeh Vzbuja gioz« in posmch. Prva vila : V spanju mu nagajamo, Na uho mu lajamo, Sčipljemo ga, tlačimo, Za lasč ga vlacimo, Strašno rogovilimo, V strah in v jok ga silimo. Tretja vila: Tistemu pa, ki je priden, Vsakdo je lahko zaviden, Zbor: Kajti blagor, blagor mu! Trelja vila: Kadar po temini tava, Mi mu luč ukreSemo. Prva vila: • • • Ko doma utrujen spava, Mi krog njega plešemo. Druga vila: Naših jasnih lic odsev Vzhuja njemu radovanje, Naših milih glasov spev V sladke ga zazihlje sanje. Prva vila: Po dobravah se sprehaja, Cvet nasproti mu duhti, Naša čaša ga napaja, Naš mu čelo dih hladi. Tretja vila: Brcz trepeta in brez stralta Iskrega konjiča jaha, Druga vila: Ali brzonogo srno Na planino, v goro črno. Prva vila : Njega ptice ne boje se, On se pred zverjo ne trese. Tretja vila: Leva kodrogrivca gleda Jn kosmatega medveda — Druga vila : ZibI|C se prcd njim nerodno Kakor detece negodno. Prva vila: ZJaj pa se razidimo K dobiim, zločestim ljudčm, Onim v radost, v muko tem, ln ko spet se vidimo, Rodemo si |avile, Kaj smo vse napravile. Zbor: Dalcč, daleč čez zemljo Brze megle nas neso — Kot bi rekel: nEn, dva, tri!" — Tukaj smo in — več nas ni! Smiljan Smiljanič