IŽANSKA CESTA - razmišlianje nekoliko drugače
S tovarišem Cirilom Staničem se kar pogosto srečujeva na skupščinah SIS materialne proizvod-nje. Vedno sem skrbno in spoštljivo prisluhnil njegovim pobudam, zato so mi njegovi prispevki v časopisih toliko bolj zanimivi. K razmišljanju v članku, ki je bil objavljen v 1. št. Naše komune dne 24. 1. 1989 je moj pogled glede Ižanske ceste in drugih načrtovanih prometnic v barjanskem prostoru drugačen. Upam in pričakujem, da mi tovariš Stanič ne bo zameril.
Ižanska cesta resnično potrebuje hitro in učin-kovito rešitev in s tem zagotovi tekoč in še zlasti varen protnet za vse, ki se vanj vključujejo. Raz-prava o Ižanki so bile pred desetimi leti in več podobne sedanjim, le da so tokratne še bolj argu-mentirane, kar je tudi razumljivo, saj so se pro-metne razmere spremenile in tudi potrebe po drugačni prometnici.
No, nekaj se je le premaknilo. Pristopilo se je k strokovnim in drugim ocenam, izdelujejo pa se že podlage možnih rešitev. Položaj Ižanske ceste in prostor ob njej ne dopušča neomejenih širitev, omogoča pa vozni pas širine sedmih metrov in ob racionalnem obnašanju ter ustreznih tehničnih re-šitvah še prostor za pešce in kolesarje ob obeh straneh vse do križišča s cesto XVIII. divizije in do križišča s Črno vasjo. Severneje, v smeri Kar-lovškega mostu, so morda možne enake ali po-dobne rešitve. Med omenjenima križiščema sta obojestranska jarka za pretok površinskih voda. Njihova ureditev (razmišljanje) z vgraditvijo po-kritih kanalet, bi dobili uporaben prostor za pešce ali kolesarje. Njihovo utrjevanje (pilotiranje) pa bi dodatno prispevalo k večji horizontalni in verti-kalni stabilnosti voznega pasu.
Položaj Ižanskc ceste je nekoliko drugačen do križišča s Črno vasjo do Iga. Do konca naselja in še malo naprej, je tik ob njej potok Volar, v kate-rem, žal ni več tekoče vode in služi le za pretok površinskih voda. Bil bi lahko občutno manjši in tudi odmaknjen od ceste. Širina voznega pasu bo morala biti enaka kot v severnem delu ceste - 7 metrov. Pešcem in kolesarjem bo potrebno zagotoviti prostor tudi na tej relaciji vse do Iga. Ta del Ižanske ceste je kritičen. Ižanka je »arteri-ja« za Ig in podkrimsko ter širše območje. Obsto-ječega prometa ne zmore več. Storimo vse, da bo promet na njej varen. Pred očmi naj nam bodo otroci, ne dopustimo, da razmišljajo in trepetajo o tem ali se jim bodo vrnili starši domov in tisti. ki so jim dragi in v življenju potrebni. Torej, morali bi že imeti drugačno Ižanko, zato storimo vse, da ]o bmo imeli »jutri«!
Nimamo denarja na pretek, zato moramo zade-
vo Ižanske ceste reševati celovito in racionalno. Edino sprejemljivo je, da se z njenim projektom rešuje tudi vprašanje vodovoda in drugih naprav in vodov. Pasova ob Ižanski ceste v širini 2-3 metrov sta imovinsko pravno urejena. V tetn pro-storu bi potekal vodovod in morda še kaj drugega.
Nekaj misli o tem, ali so možne še drugačne rešitve:
Najprej moramo upoštevati čas v katerem živi-mo. Danes razmišljati o neki drugi »Ižanki« je nerealno tudi zato, ker je z racionalno izrabo prostora ob obstoječi Ižanski cesti in s smotrnimi projekti in tehničnimi rešitvami možno zagotoviti varen in tekoč promet in vse drugi, kar si pred-vsem želimo.
Prostor med obstoječo Ižansko cesto in Ljublja-nico o katerem se razmišlja o morebitni gradnji nove prometnice, bi bil vprašljiv in težje sprejem-Ijiv. Potreben bi bil večji odmik od Ljubljanice, na drugi strani pa bi bili stanovanjski objekti njej zelo blizu, imeli bi prometnico še za svojim »hrbtom«. Pustimo ta prostor rekreaciji v katerem naj bo več zelenic in drugega kar bo sproščalo človeka.
Zaupam znanosti in na njej temelječim projekt-nim in tehničnim rešitvam. Izpeljava ceste pod tnostom avtoceste čez Ljubljanico z novim mo-stom preko Išce je preveč zahtevna zaradi mnogih okoliščin (barjanske specifičnosti, višji vodostaji, sotočje Ljubljanice in Bce...) Nisem gradbenik, le povprečen poznavalec razmer v barjanskem prostoru, vendar si upam trditi, da bi bil takšen projekt več kot tvegan. Z ogledom sem si dopolnil že kar »urejeno podobo omenjenega območja. In ugotovitev? Dobili bi novo »tromostovje«, tokrat na relativno majhnem (barjanskem) prostoru, krajanom dodali še eno »trdnjavo« in dopolnili
»geto« v katerega so vkleščeni z izgradnjo avtoce-ste in nadvozom Ižanske ceste. Ne bo odveč, da v tem sestavku omenim tudi nekatere aktivnosti Krajevne skupnosti Barje v zvezi s tem. V lan-skem letu je izdelala predlog sprememb in dopol-nitev dolgoročnega prostorskega plana - Ljublja-na 2000. V njem - med drugim - predlaga, da se iz veljavnega plana izloči cesta za motorni promet Brezovica - Vnanje gorice - Ljubljanica - nivoj-sko križanje Črna vas - preko Kozlarjevega (po-tekala bi blizu spomenika NOB) - nivojsko križa-nje Ižanske ceste - Hauptmance - Lavrica. V za-menjavo je ponudila Črno vas z njeno popolno rekonstrukcijo. Tako bi bila zagotovljena sodob-na prometna povezava Podpeč - Črna vas - pre-ko nadvoza po Peruzzijevi do Dolenjske ceste. Tudi za Kardeljevo cesto v podaljšku od avtoceste preko Ljubljanice je KS posredovala predlog, da bi ta potekala od Ljubljanice dalje ob potoku Volar in se priključila na Ižansko cesto (Upajmo, na že rekonstruirano). Za boljšo predstavo naj omenim, da bi po veljavnem dolgoročnem pro-storskem planu Kardeljeva cesta potekala z nivoj-skim križanjem s Črno vasjo 1800 metrov od križišča z Ižansko cesto in preko Barja v smer Tomišlja.
V kolikor bi prišlo s takšnimi idejami do reali-zacije veljavnih planov, bi pomenilo več kot bar-barsko obnašanje do barjanskega prostora in nje-govih vrednost. Upam, da to ni tvegan zaključek? To, kar še lahko zaščitimo, storimo čimprej!
V  tem trenutku je najbolj pomembno, da se z vsemi razpoložljivimi sredstvi, močmi in umom osredotočimo na čimprejšnjo obnovo obstoječe Ižanske ceste in začete aktivnosti usmerimo v re-
allzaclJ°-                           TONE ZADNIKAR