i t. 83. V Gorici, v sredo dne 18, oktobra 1905. Tečaj XXXV. Uhaja dvakrat na teden, in sicer ? sredo in soboto 11. uri predpoldno ter stane z izrednimi prilogami L s »Kažipotom« ob novem letu vred po poŠti pregnana ali v Gorici na dom pošiljnna: vse leto ........ 13 K 20 h, ali gld. 6-W pol leta........6 » tio » » » 3-30 jetrt lota.......H » 40 » » » 1-70 posamične Številke stanejo 10 vin: - Naročnino sprejema upravniStvo v Gosposki ulici ev. 7- v Gorici v »Goriški Tiskarni* A. GabrSčok Lsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah 1 j od 8. do 12. ure. Na naroČila brez doposlane na |o{niuc se ne oziramo. Oglasi fli poslanice se računijo po petit-vratah.-če " Liano 1-krat 8 kr.. 2-krat 7 kr., 3-krot 6 kr. vsaki* Lsta. Večkrat po dogodbi. — Večje črke po prostor* Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako od« Ljvornost. »Vse za omiko, svobodo in napredek U Dr. K Lavric. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulioi št. 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsak dan od 8. do J2. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. UpravniŠtvo se nahaja v Gosposki ulici 5t. 7. v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plaCati loco Gorica. "Dopisi naj se poSiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le npravništvu. _____, »PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naši knjigarni, v tobakarni Sclnvarz v Šolski ulici, Jollersitz v Nunski ulici in v Korenski ulici št. 22; — v Trsta v tobakarni Lavrenčič na trgu della Casemia. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Telefon it. 83. »Gor.Tiskarna« A. Gabrsček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Interpelacije Slavnega poslanci Isk. Dabrščeka. IV. [Dovozna cesta Podbrdo-Petrovo- brdo in nadaljevanje te ceste do Zalega log-a. (Dalje.) Celo dolgi boki so samo obrob-ljeni, vendar pa zavarovani, kjer je bilo na mestu, na več krajih s koli in ploti. Xi izključeno, da nastanejo deformacije !po dolgem deževju ali kadar skopni "sneg, in sicer v škarpah in usedah v zareznih bokih ; te nepriličnosti pa se dajo povprečno lažje in ceneje odpraviti nego da bi bila prekinjena cesta s tem, da se podpro podporni zidovi, katerih dobra podlaga je razmerno draga. Prešedšt na objekte se opaža, da 80 napravljeni radi prihranitve časa m troškov trije mostovi v km 1*311, 3*660 in 4-370 ne z železno ampak z leseno gornjo stavbo. Isto velja tudi o obokanih mostovih v km 1-410, 2-680, 3170, 3.270, ki niso obokani, marveč tudi v gornji stavbi leseni. Konstrukcije so solidne, ne sme se pri tem prezreti, ta se nahajajo slični objekti z leseno konstrukcijo tudi na drugih delnih črtah v Baski dolini. Svetlobe večjih objektov so nasproti načrtu malce znižane, vendar zadostujejo za odtok vode. Kolikor se more sedaj presoditi, niso napravljeni prehodi, kakor kaže zunanjost, popolnoma po predpisih, vendar so solidno narejeni. Tudi je napravljenih več nego jih je v načrtu naprej | zaznamovanih. Izogibnikov je dovolj. Zavozniki niso napravljeni, ker je ne-dostajalo pripravnega kamenja, po predpisih, marveč surovo, ali svoj namen izvršujejo, čeprav je napravljenih Že več ograj, se mora vendar napraviti 5e k varstvenih ozirov na krajih, na-zuai-enih gradbenemu vodstvu, se ograj za dolgost 1350 m. Kakor že rečeno, bi bili razni cestni deli več stali, ako bi bili izdelani popolnoma po načrtu. Tolminski cestni okraj je zagotovil k proračunjenim troškom 10%. Ker pa ni vse napravljeno po načrtu, je prav, da prispeva 10% le k nastopnim delom f Proračunjeni troški . . K 235.000 od tega se odšteje: razlika med troški železnih in lesenih gorenjih stavb pri treh mostovih po aproksimativnem računu . . < 5.O0O -Razlika v napravi 4 lesenih mostov na mesto obokanih objektov.......c 2.O0O Za tlakovane boke odpade......... . . . « 3.286 Razlika v podpornih in stenskih zidovih po načrtu oVroglo.....7 072 mJ izdelano - . . . . 1-4000 c a 10 K 32 v........« 58.535 Razlika v zavoznikih po načrtu 1268 a ti K 7.«08 napravljenih 511 a 3 K 1.530 Razlika..........« 6.078 Skupaj ... K 74.899 Tu treba pripomniti, da so napravljeni večji nasipi in jezi, nego kaže načrt. Ceni se to na .... K 14.899 da po gorenji razliki , . . , t 74.899 pomanjšanje na.......* 60.000 Ako se ta znesek odbije od proračunjenih skupnih troškov.........«235.000 ostane...........K 175.000 Potemtakem ima tolminski cestni odbor plačati le od tega zneska 10*., to je 17.000 K. Pooblaščeni zastopnik tolminskega cestnega odbora g. Ivan Torkar, vprašan o tem, pokaže temu zapisniku pridjano izjavo načelnika imenovanega cestnega odbora, v kateri načelnik iz tega uzroka, ker ni izdelana cesta po prvotnem, marveč po drugem načrtu in ne zadosti solidno, ne kaže volje plačati 10% prispevuir k troškom in tudi ne sprejeti cesto v daljno oskrbo. Nadalje izjavlja g. Torkar, da je cesto za časa gradnje večkrat pregledaval, da se je prepričal o predpisani gradnji temelja ter da soglaša z dosedanjimi izvajanji v zapisniku. Zastopniki c. kr. železniškega ministerstva in gradbenega vodstva iz Jesenic se zavarujejo proti izjavi načelnika tolminskega cestnega odbora ter pripominjajo, da trasa izdelane ceste na sploh odgovarja načrtu c. kr. tržaškega namestništva, da pa so nastale navedene razlike, katere značaja in solidne naprave ceste nične zmanjšujejo, kar pripoznavajo uvodoma zapisnika tudi poklicani strokovnjaški faktorji, le radi pomanjkanja kamenja pri potrebnem hitrem gradenju. Cesta kaže skozi in skozi predpisan vzdig ter je skoro toliko dolga, kakor po načrtu c. kr. tržaškega namestništva. Ne more biti torej glede na poprej označeno in konštatovano solidno delo ni-kakega pomisleka za prevzetje in vzdrževanje ceste ter si pridržuje eventuelno reduciranje prispevka od načelnika tolminskega cestnega odbora, ker niso narejena draga zidovja, železne konstrukcije, itd., za odločitev c. kr. železniško ministerstvo. Da se napravi več ograj, temu se ugodi ter se to takoj zgodi in napravljeno delo se naznani nemudoma c. kr. železniškemu mini-sterstvu, da se potem konštatuje resničnost tega dela. Delegatje c. kr. ministerstva za notranje posle in c. kr. namestništva nimajo ničesar dostaviti izvajanjem zastopnikov c. kr. železniškega ministerstva in c. kr. gradbenega vodstva v Jesenicah ter izrekajo o gradnji potrdilni kolavdij. Glede na to razpravljanje je prijel od okrajnega glavarstva v Tolminu od 16. avg. 1903. št. 9114. na okrajni cestni odbor nastopni ukaz : Glede na to, da pri kolavdaciji nove ceste Podbrdo-Petrovobrdo, ki se je vršila dne 25. jun. t. L, zastopniki c. kr. notranjega minislerstva ter c. kr. namestništva niso izrekli nikakega pomisleka, ter glede na to, da se je kljub temu branil pooblaščenec cestnega odbora, sprejeti vzdrževanje ceste od Podbrda do kranjske meje — iz neutemeljenih ozirov — se vabi cestni odbor v smislu odloka c. kr. namestništva od 10. št. 21913/XI., da se izjavi, ali je pri volji sprejeti dolžnost, ki mu je naložena po zakonu od 3. jun. 1884. št. 18. glede imenovane konkurenčne cesto. Vabi se >;orej cestni odbor, da plača zagotovljeni 10% prispevek gradbenih troškov, ter se opaža, da c. kr. železniško ministerstvo ni nenaklonjeno znižanju tega doneska v smislu kolavda-cijskega zapisnika. Na podlagi tega vabila je bil okrajni cestni odbor v Tolminu nakazan sam nase, da varuje svoje interese ter nastopa vzeto stališče in ga utemeljuje še nadalje. V izvrševanju te svoje dolžnosti je odposlal na okrajno glavarstvo z dopisom 1. septembra 1903. tako-le poročilo: (Pride še.) DOPISI. Iz Rupe. — G. urednik! Iz naše vaši gotovo še niste imeli dopisa; torej dovolite meni to čast, da Vam tudi iz naše Hupe kaj poročam. — Čakal sem do danes, da kateri kaj napiše o vidnem napredku v naši vasici, toda ni ga bilo doslej. Rupa, popred borna neznana vasica, se je povspela v zadnjih par letih rekel bi med prve v naši okolici. Neprecenljiva pridnost, podjetnost in požrtvovalnost posameznikov je dala Rupi vse drugo rekel bi moderno lice. — Zadostovalo bode, ako omenim samo velikansko z najmodernejšimi stroji opravljeno kožarsko tovarno na par g. Jakila, katera več nego šestdeseterim družinam daje vsakdanjega kruha, mimo več drugih podjetnih čevljarskih mojstrov, ki dan na dan razpošiljajo po celej Dalmaciji, da celo v daljno Turčijo svoje izdelke. — Ne samo v gmotnem pač tudi v moralnem oziru jako napredujejo naši vrli Rupenci. Tako so si pred (»rof Moiite Oristo. napisal fllexandre Dumas. iDalje.) -Ta krasni dogodek mi je skoro zmetal pamet. Izza treska, ko som uvidel, da ne morem nikomur več pomagati, s*m čutil samo, da moram bežati naprej. Havaje si laso in ru-jovtr \*'se(j grn>va in groze, planem na stopnice. -spodaj v sebi je bilo Sest carinskih uradnikov in trije orožnik*, cela oborožena moč. ..Primejo me; poskusim se jim upirati, poskusim govoriti, a saoji čuti so me zapustili: preko ustnic spravim te nekaj negovanih glasov. -Viiir, da kažejo eariuarji in orožniki na me s prsti, pogledam samega sebe in vidim, da sem ves pokrit s krvjo. Oni P>riu det, ki je padal na me skozi deske stopnic, je bila Car-fOMina kri. ^ prstom jira pokažem kraj, kjer sem bil skrit. -«Kaj hoče povedati V' vpraša jeden. r>«ned orožnikov. -Jedea izmed carioarjev gre gledat. -.Povedati hoče, da je prišel tukaj skozi,' odvrne. -In pokaže jim luknjo, skozi katero sem prišel resnično. i^ele zd&j spoznam, da me smatrajo za morilca. Mej glas, ffi0Je moči se mi vrnejo. Onim, ki so me držali, se izvjjem iz ** ^ pravim: s,To nisem jaz, to nisem jazP »Dva orožnika pomerita na me svoje karabinarje. »,Samo zgani se,' mi pravita, ,in mrtev si P . t »/Toda,' pravim, ,še enkrat vam rečem, da to nisem bil „,8vojo malo povestico poveš lahko sodnikom v Nimesu," odvrnejo. ,Za zdaj pojdi z nami, in če hočeš ubogati naš svet, ti pravimo, da se ne upiraj P „To tudi ni bil moj ramen, kajti strah in groza sta mi vzela moči, da bi mogel poskušati kaj takega. Vklenili so mi roke z verigo, privezali me konju za rep ter me odvedli v Nimes. „ Zasledoval me je neki carinar, v bližini Gaderousseove hiše me je izgubil iz očij, a vendar ni dvomil, da hočem v nji prenočiti. Obvestil je svoje tovariše, iu ti so prišli baš pravočasno, da so slišali strel. Našli so tako mnogo dokazov za moj zločin, da sem kmalu uvidel, kako težko mi bode dokazati svojo nedolžnost. »Tudi sem imel samo eno nado, in sicer h večer, pričakovala ga je in ni šla spat. Ob enajstih se vrne z dvema svojima tovarišema, ki sta bila navadna njegova družabnika pri vseh njegovih bedastočah in hudobnostih. Stegne mu roke nasproti, toda oni jo zgrabyo, in jeden izmed njih — z grozo slutim, da je bil to ta peklenski otrok, — torej jeden izmed njih pravi; „,Igrajmo se izpraševanje, in mora nam priznati, kje ima denar/ Sosed Wasilio je bil baš tedaj v Bastiji; njegova žena je bila sama doma. Jedino ona je lahko videla in slišala, kaj se godi pri moji svakinji. Dva izmed njih sta držala ubogo Assunto, ki ni mogla verjeti na možnost takega zločina, in se je onim, ki so imeli biti njeni rablji, prijazno smehljala; tretji zapre in zapahne okna in vrata ter se nato vrne. Nato zgrabijo vsi trije nesrečnico, ki spozna šele zdaj, da imajo resne namenje zoper njo, za noge, zadušijo njeno klicanje na pomoč in jo vlečejo k ognjišču, da jim razkrije v bolečinah pri vročini ognja to, kar hočejo vedeti; v boju med njimi pa zaseže ogenj njeno obleko, in oni odbeže, da bi se ne zažgali tudi kakor ona. Vsa v plamenu steče proti vratora, a jih najde zaprta; plane proti oknom, a vidi, da so zadelana. Zdaj začuje sosedinja strašen krik; bila je Assunta, ki je klicala na pomoč. Kmalu njen glas zamre; njen krik se izpremeni najprej v ječanje ter utihne nato popolnoma; in ko si upa Wasilieva žena zjutraj po tej noči iz strahu naznaniti stvar sodniku dn da ta odpreti vrata moje hiše, najdejo Assunto pol sežgano, toda Š& dihajočo, na tleh, omare in skrinje odprte in oropane denarja. Benedetto je ubežal, in nikdar več ga niso videli v Roglianu. Tudi jaz ga nisem videl nikdar več in nisem ničesar slišal o njem. »Šele, ko sem izvedel te Žalostne novice," nadaljuje Bertuccio, »sem prišel k vam, Ekscelenca. O Benedettu nisem mogel govoriti z vami, ker je izginil; o svoji svakinji, ker je umrla." ,,In kaj ste mislili o tem dogodku ?" vpraša Monte-Cristo. »Da je to kazen za moj zločin. O, ti Villeforti ?-* bili proklet rod Ift odvrne Bertuccio. „To verjamem," pravi grof z mračnim glasom. „In zdaj razumete, ali ni res, Ekscelenca," nadaljuje Bertuccio, da je morala ta hiša, katere od onega Časa nisem videl, ta vrt, v katerega sem prišel tako nepričakovano, ta pro- stor, na katerem sem umoril človeka, vzbuditi v meni ono silno razburjenje, katerega vzrok ste hoteli vedeti, in končno je pa*-lahko mogoče, da je tu pred menoj, pred mojimi nogami,, v grobu, ki je bil izkopan za njegovega otroka, pokopan gospod Villefort sam." »Gotovo, mogoče je vse," pravi Monte-Cristo in se dvigne s klopi, na kateri je sedel, »in celo to," pristavi, »da kraljev prokurator ni mrtev. Abbe" Busoni je storil prav, da mi je vas priporočil. In vi ste storili prav, da ste mi povedali svojo povest, ki mi /e pojasnila vse, kar je bilo zagonetnega v vašem vedenju. Tim se tiče onega tako neprimerno imenovanega B'e-nedetta, bi vedel še rad, če mu niate nikdar skušali priti m sled, če niste nikdar izvedeli, kaj je postalo iz njega." »Nikdar. Če bi vedel, kje je, bi ne Šel k njemu, ampak bi se ga ogibal kakor pošasti. Ne, k sreči nisem slišal nikdar nič o njem in upam, da je mrtev." ,,Ne upajte tega, Bertuccio," pravi grof, »hudobneži in zločinci ne umirajo kar tako, kajti zdi se, da jih jemlje ItofiT svojo zaščito, da napravi iz njih orodja svojega maščevanja." »Lahko mogoče," pravi Bertuccio. »Jaz prosim nebo sastf tega, naj mi več ne pride pred oči. Zdaj," nadaljuje intenda^ s povešeno glavo, »veste vse, gospod grof; vi ste moj sodnik na zemlji, kakor ')ode Bog moj sodnik v nebesih; ali mi h°' čete reči nekaj tolažilnih besed?" »Prav imate, resnično, in reči vam morem to, kar bi vam rekel abbe" Busoni: oni, katerega ste zadeli, oni Villefort lian*" reč, je zaslužil kazen za to, kar je storil zoper yas, in morda še za marsikaj drugega. Če Benedetto še živi, postane, kakor sem rekel, orodje kakega božjega maščevanja, in potem ga samega zaseže kazen. Kar se tiče vas, si imate očitati sam" jedno, namreč to, da tega otroka, ko ste ga oteli smrti, niste vrnili njegovi materi. To je vaš zločin, Bertuccio." »Da, gospod, to je zločin, in sicer resnični zločin, k# to je bila strahopetnost. Ko sem že rešil otroku življenje, »> je ostajalo le še eno, namreč vrniti ga njegovi materi. Too» Priloga ttSoCe" it. 83. i dne 18, oktobra IMS. Pevsko In glasbeno druŠtVO opozarjana redni občni zbor v nedeljo 22. t. m. pb 10. uri predpoludne v prostorih nTrgovskega doma", I. nadstropje, dohod od ljudskega vrta. Razpravljalo se bode o vprašanjih, važnih za daljši razvoj in obstoj društva, radi tega se vabijo vsi člani in prijatelji glasbe na obilno udeležbo. Pevsko Ifl SllSbenO flflIŠtVO naznanja, d*PQ^^ajnfi^4&^^ se pri padcu ni Samomor ŠestOŠOlca, — Včeraj ponočni proti tretji' uri v jutro je vstal šestošolec tukajšnjega gimnazija G. Vischer v svojem stanovanju v ulici Ponte nuovo št. 11., je odprl okno ter skočil sko^; okno na cesto iz prvega nadstropja. Dijak, njegov sošolec, ki biva v isti sobi, ni slišal nič, pač pa njegov gospodar Forcessin, ki je vstal ter šel gledat na cesto, učuje društvena učiteljica g.ca P. Treo klavir v posebni sobi v Semeniški ulici št. 8. II. nadstropje. Ob jednem se naznanja, da se bode pobirala učnina in Članarina etarišev učencev od 1. novembra naprej proti pobotnicamj>d dotičnih društvenih učiteljev in v* več na domu po društvenem slugi. Pobiic.;,,., druge članarine pa se bode vršilo po slugi kakor dosedaj. Porotno Zasedanje^ Gorici prične 27. novembra t. 1. Predsednikom je izbran dvorni svetnik vit. Defacis, namestnika sta deželno-sodna svetnika E. Schmarda in M. Gabrielčič. Kmetovalci! — Goriško kmetijsko društvo je začelo živahno delovati in v kratkem svoj delokrog čez celi slovenski del dežele raztegne; ustanovijo se podružnice, ki bodo imele namen pospeševati posamezne panoga kmetijstva; v dosego tega se napravijo trtnice, drevesnice, nasadi, kleti, sirarne in slična v dosego svojega namena potrebna podjetja. Pri vodstvu teh se bode pa potrebovalo mnogo v kmetijstvu izučenih močij; radi tega se obrača podpisano društvo do Vas starišev s pozivom, da pošljete svoje otroke v slav. kmetijsko šolo v Gorici, kjer začne s 6. novembrom nov dvoleten tečaj. S tem si zagotovite kmetijsko izobraženega naslednika svojemu posestvu, ali pa zagotovite svojemu siuu stalno in dobro službo in ob enem koristite celi deželi. Sedaj je skrajni čas za upisovanje v to za nas kmetovalce prevažno šolo; uporabite torej to ugodno priliko za svoj in za splošen blagor. Goriško kmetijsko društvo. CalligarlS OprOŠČ6R. — V ponedeljek se je vršila druga razprava proti katehetu Josipu CalHgarisu iz Gradišča ob Soči. Obtožen je bil nenravnih dejanj na učenkah, in pri prvi razpravi v Gorici obsojen na 5 mesecev v ječo. Kasaeijska sodnija je odredila drugo razpravo. Pri drugi razpravi v ponedeljek je bil Calfigaris obtožbe — oproščen! »L'Ecou je radi tega vsa iz sebe. Imenuje Calligarisa „questo zelante (unet, goreč) sacerdote", mu čestita in vsklika: „Siamo in Austria, non in Russia!" Do, res smo v — Avstriji!! Smrtna kOSa. — V ponedeljek je umrla v Biljah v visoki starosti 82 let Katarina Sau-n i g, rojena Peric, mati g. Ignacija S a u n i g a, trgovca v Gorici. Naše sožalje! Umrla jO v Kobljeglavi na Krasu 18 let stara hčerka g. Jos. Pipana, po imenu Ro-zalija. Prepove Se baje fotografirati razne točke bohinjske železnice, in tudi Solkanski most s stvažnicama. No, o mostu imamo že dosti fotografij. zgodilo nič hudega. Ko je prišel gospo*3a^Ki cesto, ga je silil, naj gre hitro nazaj v stanovanje, ali 'dijak ni hotel iti. Šele Čez čas ga je pomiril, bil je ves razburjen revež, in nato je šeljr sobo. Šli so klicat dr. Rresca, ali med odsotnostjo gospodarjevo jfc skočil Vischer zopet s postelje ter tekel v sami nočni srajci v kuhinjo, zagrabil velik nož, s katerim režejo meso, ter se ranil ž njim v vrat; zadal si je kakih-15- ran. Forcessin in zdravnik sta- ga^ našla v kuhinji stisnenega med mizo in omarjo pokoneu v krvi mrtvega. Truplo so prenesli v mrtvašnico. Smrt so naznanili hitro zarišem, ki prebivajo v Opatiji. Oče je stotnik v pokoju. Vischer je bil dober dijak ali bolan: nevrasteničen. V zadnjem času ga je mučila misel, da znori, in to je gnalo 18-letnega mladeniča v smrt. Telovadno društvo „Prvaškl Sokol" bode imelo dne 28. t, m. izvanredni občni zbor ob 7. uri zvečer. Na Solkanski oestl so nabili 4 »rekrutje", ko so prihajali v mesto, da odidejo k vojakom, nekega M. Vekijeta, ki je naznanil to policiji. Policija je ?aslišala one 4 rekrute, Pretep. — V gostilni Fr. Pavletičeve v ulici Vetturini so napadli 4 „Goričani" nekega Blaža Kiklja & Štajerskega, ker so tolmačili njegove besede, ko so se ponudili za igro na kroglje, za razžaljive. Ranili so ga na levi roki ter opraskali po vratu. Šel se je zdravit v bolnišnico. Napadalce je zaslišala policija Pišejo se: Al. Cecuta, V. Stanič, Iv. Bulvow, F. Zorzenon. Ukradla bankovec za 100 K. — 14-ietna Marija Faganel je ukradla v ulici Sv, Mavra C. Pavšičevi 100 K ter potem živela prijetno nekaj uric s svojim ljubčkom, kateremu je dala denar. Ta ji je kupil uro za 10 K, ji dal 34 K, drugo je obdržal sam ter si kupil novo obleko. Faganelovo so prijeli, fantiča pa še iščejo. Posebno treba omeniti, da je imela Pavšičeva shranjen stotak pod streho za tramom ! Obsojen laški delavec. — Pred tukajšnjo okrožno sodnjjo so obsodili Jos. Dalla Porta, 23 letnega Laba iz kraljestva, ker je težko poškodoval Mat. Murovca iz Sv. Lucijo, na 4 mesece težke ječe s postom. V pijanosti. — Neki Karol Kranjec je prišel pijan domov v ulico Bosco 17. ter začel pretepati svojo ženo, poškodoval je mobilje ter grozil vsem, da jih umori. Potem se je pa mož potolažil ter šel z ženo in sinčkom v neko kavarno, kjer pa ga je prijela policija. Na ? dnij zapora so kaznovali na tukajšnji policiji IG letno Amalijo Pik radi vlačugarstva. Ukradeno kOlO. — Iz veže deželnega odbora je ukradel v petek doslej še neznani tat lep, dober bicikelj „Puch". Kolo je last dež. uradnika g. Kalina. Obsojen Cigan. — Cigan Franc Hudorovič je bil obsojen pred tukajšnjo okrožno sodnijo na 8 mesecev v ječo, ker je osleparii B. Be-lingarja iz Grgarja za konja vrednega 300 K in Fr. PavšiČa za 50 K. Padel je Z VOZa 5S-letni Jos." Tomažinčič iz Brume, in sicer ko je peljal e kolodvora v Zagraju les; padel je tako nesrečno, da si je pretresel možgane, in ko so ga prenesli domov, je umrl. Razgled po svetu: Ogrska kriza. •— Danes ima iziti cesarjevo iastn9roČAO__^ novan zopet ministerskim predsednikom. Fe-jervarjeva volilna reforma bo splošna ali po pluralnem sistemu. Volilno pravico ima vsak polnoletni državljan; kdor izkaže gotovo premoženje aH je absolviral kako srednjo šolo, bo imel dva glasu. Zemljiški posestniki bodo imeli tako največ moči v nove*n parlamentu. Gesar se je odločil za ta načrt, češ, da se mora državna naslanjati na srednji stan. Moravski deželni Zbor. — Moravski deželni zbor je bil otvo*;>n 16. t. m. z nemškim in češkim nagovorom deželnega glavarja in namestnika. Seja je bila mirna. Med došlimi vlogami se nahaja nujni predlog dra, Fuxa glede spremembe volilnega in deželnega reda in o ustvaritvi zakona o narodnih kurijah ter o ločitvi deželnega odbora v nacijonalni kuriji; nadalje nujni predlog glede podržavljenja mestne policije v Brnu. Orožna Smrt, — Dva vlaka šla čez človeško truplo. — Po polunoči v po-ned. so našli na progi železnice Trst-Poreč, in sicer pod škedenjskim hribom, kose razmesarjenega človeškega trupla, ki so bili raz-streseni za kakih 80 metrov na daleč ob že-lezničnem tiru. V nekaterih krajih so bili kar kupi popolnoma zmečkanega mesa.' Bila je takoj obveščena tržaška redarstvena oblast, ki je takoj poskrbela, da je šla na mesto nesreče sodna komisija. Sodna komisija je dognala, da je vlak, ki odhaja v Poreč s postaje sv. Andrej ob 7. uri in četrt, na prehodu čez progo blizu plavža povozil 90 letnega Ivana Habe, doma iz Logatca, ki je bil čuvaj tam blizu nahajajočega se lesnega skladišča gospoda Mo-sconi. A dognalo se je fcudi, da je šel čez že povoženo truplo tudi vlak, ki prihaja iz Po-reča v Trst ob 10. uri in 7 minut. Kolikor kosov trupla nesrečnega pokojnega starca je bilo mogoče pobrati, te so zložili skupaj ter jih nesli na pokopališče pri sv. Ani. Seveda se je takoj uvedla preiskava, kdo da je odgovoren za to nesrečo. Umoril svojo ženo pred sodnl|o. — v Curihu je zabodel mesar Reichenberger svojo ženo pred sodniki pri razpravi glede* ločitve. Norveški državni svet je sklenil v petek načeloma, da ostane Norveška svobodna monarhija. | Umor in samomor radi obsodbe. — v Bojci, občina Sovodnje v okraju Št. Peter v Benečiji* je gojil Anton Kroinanec(?) jezo na Alojzija Kromanca, ker je bil obsojen pred sodnijo v Čedadu na ovadbo tega. Večkrat mu je pretil, 16. t. m. pa ga je povabil k sebi ter ustrelil v prsi. Alojzij je bežal ter klical na pomoč, Ko so ga pripeljali domov, je padel ter umrl. Anton K. se je zaklenil v svojo sobo, in ko je slišal, da se bližajo ljudje, se je ustrelil v sence. Komura V TokljU. — Mirovni komisar baron Komura je 16. t. m. dospel v Tokijo. Na kolodvoru so ga sprejeli samo uradniki. Ulice so stražile čete, orožništvo in policija. Povelje japonskega vojnega ministra. — Vojni minister je na vse armade izdal povelje, v katerem prepoveduje vsako kritiko o mirovnih pogojih,ker je odločitev obojni"ini miru popolnoma odvisna od vladarja. V pomoč proti Poljakom, — Listi poročajo, da so letos Rusija, Avstrija in Nemčija podpisale pogodbo, po kateri sta Avstrija in Nemčija obvezani v slučaju revolucije na Ruskem-Poljsjkem poslati Rusjji na pomoč vsaka eno divizijo. Kongres jugoslovanskih časnikarjev se bo vršil dne 20. in 21. nov. t. L, kakor se poroča iz Belegagrada. Izpraznjenje Madžurlje. — iz Tokija je došel na glavni tabor ukaz, da se začne 16. t. m. z izpraznjevanjem Mandžurije. Trajalo bo to kakih 6 tednov. Papei proti giagolicl. — Kakor poročajo listi iz Italije, je papež ves iz sebe, ker se nekateri dalmatinski duhovniki ne pokorijo kar slepo njegovim odredbam proti glagolici. Baje izda papež nov ukaz, in listi trdijo, da ga bo pri gonji proti glagolici izdatno podpirala slavna avstrijska vlada. Obsojen na Vislice. — Pred porotniki v Ro-vinju je bil obsojen včeraj na vislice A. Mar-coni, 29 let star, ker je zaklal svojega tasta, ki mu ni hotel odstopiti neke njive. Razširjenje luke v Metkovlču, — Po nalogu trgovskega ministerstva in pomorske oblasti v Trstu se prične v kratkem z izkopavanjem in urejevanjem luke v Metkoviču. V Opuznu se je nabralo toliko peška, da ladjam ter v obče plovbi preti škoda. Največji nemški vojak je letos za telesno stotnijo asentirani novinec Jos. Schippers. Mladenič meri 2 m 39 cm. Dalmatinski deželni zbor je bil otvorjen 15. t. m. Namestnik Nardelli je izjavil, da se hoče z vso močjo potruditi za poboljšanje materi-jalnih in moralnih odnošajev rodne mu zemlje dalmatinske. Osnova za uvedenje hrvatskega jezika v državne urade je dogotovljena ter pride kmalu v zboru na dnevni red. Bian-kini je interpeliral glede nemirov na bojni ladiji „Panter", na katerem je okoli 100 Dalmatincev. V Rabi je bilo obsojenih 5 vojakov v 30 dnevni zapor v vojašnici, ker so peli Košu-tovo himno. Neko drugo poročilo pa trdi, da je bilo kaznovanih 18 vojakov. da bi bil mogel storiti to, bi bil moral poizvedovati po materi, to bi bilo vzbudilo pozornost, in posleuica tega bi bilo morda, da bi bil prišel v roke justici. Umreti nisem hotel, živeti sem hotel za svojo svakinjo, v svojem maščevanju sem hotel biti zmagoslaven, in končno je bilo morda zgolj čisto priprosto veselje do življenja, ki mi je odsvetovalo vsako dotiko z justico. O, jaz nisem vrl človek, kakor je bil moj ubogi brat." Bertuccio si zakrije obraz z rokami, in Monte-Cristo vpre yanj dolg pogled, ki si ga je težko razlaetati. Ko mine še. trenotek molka, še slavnostuejšega vsled kraja in časa, pravi grof z melanholičnim glasom: „V dostojen zaključek tega govora, gospod Bertuccio, na katerega" se ne vrneva nikdar več, čujte še besede, katere je rekel v moji prisotnosti večkrat abbe" Busoni: Za vsako nesrečo sta dve zdravili, namreč čas in molčečnost. Zdaj, Bertuccio, me pustite nekaj časa v tem vrtu samega. Kar vzbudi v vas, ki ste igrali glavno ulogo tega strašnega prizora, bolesten nemir, to bode vplivalo na me pomirljivo in mi še zviša vrednost te hiše. Drevesa, gospod Bertuccio, nam ugajajo samo z»to, ker dajajo senco, in senca ugaja meni le zato, ker je P°lna sanj in vizij. Tu sem si kupil vrt, o katerem sem si mislil, da mi bode samo kos zemlje, obdan z zidovi; toda nikakor ta ograjeni kos zemlje je postal naenkrat vrt, v katerem prebivajo prikazni, o katerih ne stoji v kupni pogodbi ničesar. Jaz ljubim prikazni in sem prepričan, da mrtveci v šest tisoč letih niso napravili toliko hudega, kakor živi v jednem dnevu. Pojdite torej notri, Bertuccio, ia spite mirno. Če vam vaš iz-povednik pred vašo smrtjo ne bode tako milostljiv kakor vam je bil abb<5 Busoni, dajte poklicati mene, če bom še živel, in jaz najdem besede, ki vas sladko zazibljejo v spanje, iz katerega se zbudite šele v večnosti." Bertuccio aq grofu spoštljivo pokloni, vzdihne i-, odide. Monte-Cristo ostane sam; in stopivši korak naprej, za-mrmra: „Tu pri platani je grob, kamor je bilo položeno maloi dete; tu doli mala vrata, skozi katera se je prišlo v vrt; v' tem kotu skrivne stopnice, ki so vodile v spalnico. Mislim, da mi vsega tega ni treba zabilježiti v svojo bilježnico, kajti tu pred mojim očmi, okoli mene, pod mojimi nogami leži živ načrt." In grof gre še enkrat po vrtu ter se vrne nato k svojemu vozu. Bertuccio, ki ga vidi zamišljenega, sede molče na prostor poleg kočijaža. Voz krene proti Parisu. Še isti večer si ogleda takoj po svojem prihodu grof j Monte-Cristo hišo na Elizejskih poljih od jednega konca do drugega, kakor bi bil storil lahko le mož, ki jo je poznal že več let. Dasi je šel sam naprej, ni odpri nobenih napačnih vrat, ni krenil po nobenih stopnicah ali hodniku, kateri niso vodili baš tja, kamor je hotel priti. Ali ga je spremljal pri tem nočnem ogledovanju. Grof da Bertucciu več naročil glede olep-šanja hiše in glede novega pohištva, ter pravi nato, pogledavši na svojo uro, pazljivemu Nubijcu: „Pol dvanajstih je, Haydde mora priti zdaj kmalu. Ali so francoske žene obveščene•?" Ali iztegne svojo roko proti sobam, določenim 2a lepo Grkinjo, ki so bile skrite tako, da je bilo treba samo spustiti neki zastor, in tujec je lahko preiskal celo hišo, ne da bi slutil, da so tu še jeden salon in dve obljudeni sobi; Ali torej iztegne roko, kakor že rečeno, proti tem sobam, pokaže s prsti svoje levice Številko tri, dene glavo v dlan iste roke, zapre oči in se napravi, kakor da spi. , „0," pravi Monte-Cristo, navajen tega jezika, „ tri so, ki čakajo v spalnici, ali ni res?" AH prikima z glavo. „Madame bode nocoj gotovo trudna in bode gotovo želela spati," nadaljuje Monte-Cridto. „Da je torej nihče" ne o-govori I Njene francoske ženske naj jo pozdravijo molče in naj se nato umaknejo. Ti skrbi zato, da njena grška služabnica ne bode govorila s Francozinjami." Ali se priklone. Kmalu se začuje vratarjev glas; mrežasta vrata se odpro, voz pridrdra na dvorišče in obstane pred vrati. Grof odide doli, vrata kočije so že odprta. Grof poda roko mladi ženi, zaviti v zelen svilnat plašč, vezen z zlatom, ki ji je pokrival celo glavo. Mlada žena prime podano ji roko, jo poljubi s spoštljivo nežuostjo, in nato spregovorita nekaj besed, katere govori žena z nežnostjo, grof z rahlo častitljivostjo v onem sladko zvenečem jeziku, katerega je položil starec Homer t usta svojim bogovom. Nato odide mlada žena, ki ji gre svetit Ali z rožnato barvano bakljo in ki ni bila nobena druga kakor lepa Grkinja, Monte-Cristova spremljevalka v Italiji, v svoje sobe, grof pa se umakne v paviljon, katerega je izbral za se. Pol ure po polnoči so ugasnile vse luči v hiši, in lahko je bilo misliti, da spe vsi njeni prebivalci. vm. Neomejen kredit. Prihodnji dan proti drugi uri popoludno obstane pred hišo grofa Monte-Crista kaleša z dvema krasnima angleškima konjema. Mož v modrem fraku s svilenimi gumbi iste barve, v belem telovniku, na katerem je visela velikanska zlata verižica, in v hlačah orehove barve, mož, katerega lasje so bili tako črni in so segali tako tesno do obrvij, da bi jih bil človek smatral najraje za ponarejene, kajti tako malo so se strinjali z gubami obraza, katerih ni bilo mogoče zakriti, mož končno, ki je bil star petinštirideset let in bi se bil rad kazal štiridesetletnega, pomoli svojo glavo skozi okno voza, na katerega vratih je bila naslikana baronska krona, ter pošlje* svojega grooma vprašat k vratarju, če jo grof Monte-Cristo doma. Slovensko W, mm JM& M Dunaju je priredilo v ponderjOk dne 16. oktobra t. 1. prvoletmški večer v restAvraegi »zum griinen Tor", VIL LercneiiFelderstr. 14, v pdtek dtre 20. oktobra pa priredi avoj I. redni obč. zbor v restavraciji „Matalony", I. Landesgerichts- ZtspfoSlfo in JednakO VOtllnO pravdo so »manifestirali" v nedeljo v Ljubljani soc. demokrate v dražbi s klerikalci. Kakih 400 oseb je šlo po mestu Soc. demokratje so manifestirali iz prepričanja, o tem ne dvomimo, klerikalci pa, ker so jim ukazali njihovi generali, ker jim tako kaže I Da na shodu v »Nar. d." ni manjkalo običajnega udrihanja, ni treba niti omenjati. —- Rosko-j*ptifl*ka mirovna pogodba podpisana. — Dne 14. t. m. sta naznanili ruska in japonska vlada v Washington, da sta cesarja, ruski in japonski, podpisala mirovno pogodbo. S tem je vojna oficijelno končana. V PotroflradU je pri pogrebu kneza Trube-ckega med velikansko množico počil strel iz revolverja. Orožniki in kozaki so se zapodili med ljudi in jih začeli razganjati. Množica je nato na Nevskem prospektu burno demonstrirala, razvili so tudi več rdefiih zastav. „fia$ D0itt. — Zbirka povesti, pesmi in narodnega blaga, zanimivosti itd. V. zvezek. V Celju leta 1905. Izdala in založila »Zvezna trgovina". Cena 50 vin., po pošti 10 v več. Inkvizicija. Napisal grof Hoensbroech. (Dalje.) iuVvizitorji so sprejemali tudi plačilo. To nam podpričuje rokopis iz 13. stoletja, ki se aahaja v mestni knjižnici v Clermontu. Dominikanci in frančiškani so obogateli s pomočjo inkvizicije, dokler je bila v njihovih rokah. Zlasti so vredni spomina inkvizicijski zapori, v katerih je tičalo na stotine tisoč ljudjj. Neki Francoz, ki je sedel dve leti v inkvizicijskem zaporu v Goi, piše: „Ječa obstoji iz dveh prostorov. Jedna je v dolnjem delu za moške, druga v gorenjem za ženske. Vsaka je 40 stopinj -dolga, 15 stopinj Široka. V tem prostoru je bilo nas 40. Za opravljanje naravnih potreb je v sredi luknja, v katero smo spuščali vodo; za drugo telesno potrebo je bilo korito, katero so izpraznjevali dvakrat na teden. Iz ženske ječe je kapljal skozi strop urin v našo ječo." Dne 21. maja 1696. ie predložil španski »veliki odbor" kralju Kirolu H. tako-le poročilo: Strah, ki ga zadaje sam pomislek na ječo svete inkvizicije, je tako velik, da se je neka gospa v Granadi leta 1682., ko so jo hoteli prijeti uradniki inkvizicije, da uteče zaporu, vrgla skozi okno ter si zlomila obe nogi. Smrt se ji je zdela manj strašna nego Če pade v roko svete inkvizicije. MoMer piSe o inkvizicijski ječi v Car-casonni: »Vsaka beseda je le puhla fraza proti temu, kar se tam vidi. Ali je bila večja kazen smrt ali zapor na takem mestu V O tem se more dvomiti. Zaprti brez zraka, brez svetlobe, prikovani na zid, noge ukovane v verige, so propadali malo po malem. Tam je umrl tudi Bernhard Delicieux; proti njemu se je postopalo na izrecni ukaz papeža Ivana XXII. z vso strogostjo inkvizicije, česar se niso upali storiti niti sami dominikanci, ki so mu bili najhujši neprijatelji. Star je bil, zato je kmalu umrl. V ostalem pa če je bil mlad ali star, kdor je stopil v to ječo, je moral takoj misliti na smrt. Tam živeti je bilo nemogoče; umirali so poprej, nego so sami mislili. Tolažilo jih je, ker so žrtve molčale. Zgodilo pa se je, da je prenehal molk, takrat je običajno nastal škandal, kakoršnega ni slutila niti sama inkvizicija. Nesrečniki, ki so tam tičali, so klicali tako glasno, da se jim je moralo odzvati samo papeštvo. Leta 1306. sta prišla v Car-cassono dva kardinala; dala sta si odpreti ječe. Zgražala sta se nad tem, kar sta videla. To moremo zaključiti iz odredeb, katere so izdali po tem.tt Karol Krauss, katoliški duhovnik nameščen v deželnih zaporih v Ereiburgu, opisuje inkvizicijske ječe tako-le: »Vsak jetnik dobiva dva vrča za vodo, jeden za pranje, drugi za čiščenje, žimnico za spanje, ter posodo za telesno potrebo, ki se izprazni vsake štiri dni. V ječi je predpisan popoln molk. Kdor je ječal ali Boga na pomoč klical, tega so nadzorniki tepli brez usmiljenja; celo radi kašlja so pretepali kaznjence. Za vrdrževanje kaznjencev se je plačalo čuvaju na dan za osebo 8 pfenigov (v ječah v Carcasoni). Hrana je bila tako slaba, da je sam papež Gregor IX. opomnil inkvizitorje, naj pazijo, da kaznjenci ne umrjejo gladu. Inkvizicijske ječe v južni Francoski so bile večinoma pod zemljo. Skozi luknjo v zidu so dajali jetnikom hrano, in od časa do časa čisto srajco. Prepovedano je bilo prižgati svetiljko, tako da so preživeli mnogi jetniki leta in leta v popolni temi. Knjig jim niso dajali. Pogosta posledica takega zapora je bila blaznost in samomor, Nad takimi ječami pa je stal napis: »Časa santa" to je : »Sveta hiša". (Konec prih.) Nada". »5 C. kr. deželna vlada za Kranjsko je z razpisom dne 16 junija t. 1. št. 7681. dovolila ustanovitev narodnega srečkalnega društva »Nada" v Ljubljani in sicer v smislu določb § 16. cesar, patenta z dne 26. novembra 1852. drž. zak. Št. 253. Mestni zastop ljubljanski in kreditna banka v Ljubljani prevzameta po društvenih pravilih določeno upravo, nadzorstvo društva in izvrševanje namena. Srečkalno društvo »Nada" bi kupovalo srečke pri ljubljanski kreditni banki, jih pri banki deponi- ralo in bi imela tudi banka preskrbovati vse s tem zvezane manipulacije. Občinski svet ljubljanski je v svojej izrednej seji dne 14. julija soglasno in ob navdušenem pritrjevanju sklenil, da prevzame mestna občina ljubljanska upravo zaklada, ki je po S 10. pravil narodnega srečkalnega društva »Nada" namenjen za vsečiliščo v Ljubljani, lstotako je obč. svet sklenil, da prevzame občina tudi pravico, določeno jej v omenjenem paragrafu društvenih pravil, namreč: določiti, koliko se iz njega sme dovoliti vladi kot enkratni prispevek za ustanovitev vseučilišča. Vsa ostala svota pa se ima porabiti za ustanove dijakom slovenske in 'hrvatske narodnosti na vseučilišču v Ljubljani. Namen društva je kupovati za doneske društvenikov take v Avstro-Ogrski dopuščene zadolžnice, ki se izžrebavajo s premijami, ter razdeljevati morebitne dobitke. Društvo je osnovano, ko se vpiše vsaj 1000 deležev po 1 K na mesec in obstoji iz toliko odsekov, kolikokrat tisoč deležev je vpisanih. Ti odseki se naznamujejo kot prvi, drugi i. t. d. odsek ter se upravljajo vsak zase popolnoma ločene tako, da udeležniki enega ne participi-rajo pri dobičku ali izgubi drugega odseka. Zadnji odsek sme šteti manje ko tisoč, vendar pa ne izpod petsto deležev. Društvo začne svoje poslovanje za vse odseke obenem in sicer onega dne, kateri razglasi odbor v Ljubljanskem v uradnem listu iii v slovenskih dnevnikih. Trajanje društva je določeno na pet let od dneva, katerega je začelo poslovati. Društvenik je vsakdo, kdor vpiše vsaj jeden*delež po 1 K na mesec ter se zaveže plačevati ta znesek šestdeset zaporednih mesecev. Mesečni doneski pa se smejo plačati tudi za več mesecev ali vso dobo skupaj. Društveni imetek je: gotovina, ki se je nabrala po vplačanih deležih, obrestih ali dobitkih in pa nakupljene ter ne še izžrebane pre-mijske zadolžnice. Vsak društvenik je po raz- j merju vplačane, odnosno upoštevane svole solastnik vsega društvenega imetka in ima pravico do koristi, izvirajočih iz njegove uprave ter pripadajočih mu po določbah pravil. Najmanjši izžrebani dobitki ostanejo lastnina društva; istotako vsi vei-ji dobitki do še enkratnega zneska nakupnega kurza premijskih zadolžnic. Kar preostaja od doMtkov preko tega zneska, pripade društvenikora dotičnega odseka in zakladu za slovensko (hrvatsko) vseučilišče v Ljubljani. Ta zaklad upravlja mestna občina ljubljanska. - Do izteka petih let porabljali se bodo najmanjši dobitki in ne večjih svot do Še enkratnega zneska nakupnega kurza premijskih zadolžnic v ta namen, da se nakupijo nove premijske zadolžnice. Kar preostane denarja iz večjih dobitkov, razdeli se med društvenike dotičnega odsek«, ako znaša pripadajoča svota vsaj znesek 12.000 K, v nasprotnem slučaju pa se plodonosno naloži ter razdeli šele takrat, kadar z obrestmi in novimi dobitki vred doseže imenovani znesek. » Ruski pisatelji u nemščini. Grof Lev. Tolstoj. 1. Die Kosaken. 2. Sewastopol. 3. Zwei Husaren. Erziiblungen eiues Markors. 4. Geld. 6. Der Tod. — Drei Todesarten. — Der Tod des Ivan Ilitsch. —- Der Leinwand- 6. Albert. — Luzern. — Die Dekabristen, 7. Soldatengeschichten aua dem Kaukasus. 8. Polikuschka. 9. Unsere Armen und Elehden. 10. Die Kreutzer Sonate. 11. Herr und Khecht. 12. Die Auferstehung der Holle. 13. Ueber Gott und Christentum. (Gedanken uber Gott. — Leben und Lehre Jesu. — Wie soli man das Evangelium lesen und worin besteht sein Wesen ?) 14. Die sexuelle Frage._________ 15. Jermak und andere Gesehichten. 16. Ivan der Dummkopf, 17. Die Sklaverei unserer Zeit. 18. Grausame Genusse. 19. Meine ersten Erinnerungen. 20. Christentum und Vaterlandsliebe. 21. Leben und Tod. 22. Stadt- und Landleben. 23. Was ist die Kunst? Maksim Gorki. 1. Tschelkasch. — Bolesv —- Lied vom Falken. 2. Blaue Funken. — Grossvater Archipp u. Ljonka. 3. Koin und Artem. — Jemeljan Pilay. 4. Ehemalige Leute. 5. Das Opfer der Langweile. — Die Sonne der Kerkerlinge — Der rote Waska. 6. Freunde. — In der Steppe u. a. 7. Malwa. 8. Sasubrina. -- Ausfahrt — Das Lied vom Sturmvogel — Einmal im Herbst — Die Holzfiosser. 9. Warenka Olessow. 10. Der Landstreieher. 11. Ein Verbrechen. 12. Konewalow. 13. Der rote Waska. 14. Das Ehepaar Orlow. Anton Cehov. 1. Siinde und andere Gesehichten. 2. Ein Glttcklicher und andere Gesch. ! 3. Eine gottgefallige Anstalt. j 4. Eine Kunstliebende Fran und andere Ge-j schiehten. j Vsevolod GttrŠin. i 1. Die Baren. (ilustrovano). 2. Ein kleines Gespr&eh und andere Novel len. j N. M. Karamzin. i 1. Pariš, in der Hevolution. 2. Reisebriefe aus Deutschland. C/of V. A. Sologub. 1. Die Pflegetochter. 2. Vornehme Welt. ilouo izdanje. Izuinia cena 1 marko (K 1-20), — predaja le po 90 »in. Slovanska knjigarna fl. GABRŠČCK u Goirci. Med tem opazuje ta mož z malenkostno, skoro nesram- ] nosti slično pozornostjo zunanjost hiše, del vrta, ki ga je bilo mogoče videti, in livreje nekaterih odhajajočih in prihajajočih slug. Oko tega moža je bilo živahno, toda bolj zvijačno nego duhovito. Njegove ustnice so bile tako tenke, da so bile vzbo-čene na notri mest/1 , vun. Širokost njegovih podočnic, štrle-čih iz obraza, nemotijivo znamenje zvijačnosti, potlačeno čelo, debeli zadnji del glave, ki je segal daleč preko velikih, nič manj nego aristokratičnih ušes, vse to je delalo fizrjopomijo tega obraza tako, da se je je moral vsak fizijognom vstrašiti; a množica ga je občudovala zaradi njegovih krasnih konj, zaradi izvanredno velikega demanta, katerega je nosil v srajčnem gumbu, in zaradi rudečega traku v njegovi gumbnici. Groom potrka na vratarjevo okno in vpraša : »Ali stauuje tukaj gospod grof Monte Cristo ?" »Njegova Ekscelenca stanuje tukaj," odvrne vratar; »toda,." Ozre se vprašujoče v Alija. »Toda?" vpraša groom. Ali.odmaje z glavo. »Toda z Ekscelenco danes ni možno govoriti," odvrne vratar. »V tem slučaju je tukaj posetnica mojega gospoda, gospoda barona Danglarsa. Izročite mu jo in povejte mu, da je moj gospod, ko se je peljal v zbornico, napravil ovinek, da bi ga imel Čast videti." »Jaz z Njegc j Ekscelenco ne govorim," odvrne vratar; „komoraik opravi to." Groom se vrne k vozu. »Torej V" vpraša DanglarB. Deček, ki ee je sramoval poduka, katerega je dobil, ponovi svojemu gospodu vratarjev odgovor. „0," pravi ta, »torej je to princ, ta gospod, ki ga imenujejo In s katerim sme govc.-iti samo njegov komornik. Naj torej bode, ko ime kreditno pismo za me, se bode moral že pokazati, če bode hotel imeti denarja." In T)anglars se vrže nazaj v svoj voz ter zakliče koči-jažu tako glasno, da je bilo mogoče slišati na drugem koncu ulice: »V poslansko zbornico 1" Monte Cristo, ki so ga obvestili še pravočasno, je videl barona skozi žaluzijo svojega paviljona ter ga opazovat s pomočjo izbornega kukala z nič manjšo požornottjo, kakor je bila ona, s katero je motril Danglars hišo, vrt in livreje. »Gotovo je," pravi z gesto studa in vtakne svoje kukalo v tok iz slonove kosti, »ta mož je gnusno bitje. Kako je mogoče, da je spoznatf na prvi pogled v njegovem ploščatem Čelu kačo, v njegovi široki glavi jastreba in v njegovem ostrem kljunu tepca!" »Ali!" zakliče in vdari ha bakrenast zvonec. Ali se prikaže. »Pokliči Bertuccia!" pravi grof. Isti hip vstopi Bertuccio. »Ali Ekscelenca želi kaj od mene?" pravi intendant. »Da, gospod," pravi grof. »Ali ste videli konje, ki so stali pravkar pred mojimi vrati ?u »Gotovo, Ekscelenca, izvanredno krasni so." »Kako je to," vpraša Monte Cristo in naguba obrvi, »da sta v Parisu dva še Bkoro lepša konja kakor sta moja, dasi sem hotel imeti najlepše konje v celi Franciji?" Pri nagubančenju obrvij in pretečem gospodovem glasu povesi Ali glavo in prebledi. »Ti ne moreš uift za to, dobri Ali," pravi grof arabsko z nežnostjo v glasu in na obrazu, »ti ne razumeš nič o angleških konjih." | Alijev obraz se razjasni. »Gospod grof/ pravi Bertuccio, »konji, o katerih govorite, niso bili na prodaj." »Monte Cristo zmaje z rameni. »Ali ne veste, gospod intendant," pravi, „da dobi človek, ki hoče plačati zadostno ceno, lahko vse?" »Gospod Danglars je plačal za konje šestnajst tisoč frankov, gospod grof." »Da se mu torej dvakrat toliko; on je bankir in kot bankir ne zamudi prilike, da podvoji svoj kapital." »Ali govorite resno, gospod grof?" vpraša Bertuccio. Monte Cristo pogleda intendanta začudeno, da se drzne vprašati kaj takega. „Danes zvečer," pravi, »imam napraviti neki obisk in hočem imeti vprežene v voz te konje s čisto novo opravo." Bertuccio se priklone in hoče oditi, Pri vratih se obrne. »Ob kateri uri," vpra3&, »se hočete odpraviti na ta obisk, Ekscelenca ?" »Ob petih," odvrne Monte Cristo. »Ekscelenco opozarjam, da je ura Že dve," si drzne opomniti intendant. »Vem," odvrne Monte Cristo malomarno in se obrhe k Aliju. »Daj pokazati milostivi gospej vse konje, da si izlnu3 izmed njih ona dva, ki ji najbolj ugajata, in daj jo Vprašati, če hoče z menoj obedovati, v tem slučaju naj pripravijo vse pri nji. Pojdi! Ko prideš doli, naroči, naj pride k meni komornik." Ali komaj dobro izgine, in Že vstopi komornik. »Gospod Baptistin," pravi grof, »jedno leto ste pri meni v službi; to je Čas, katerega [dam Jnavadno svojim ljudem 2a poskušnjo. Jaz sem z vami zadovoljen." Baptistin se priklone. »Gre samo za tO, če ste tudi vi zadovoljni z »enoj." „0 gospod grof!" vsklikne Baptistin. [ (Dalje pride.) ~~Zaloga~muzikaIi}T(šk1adb)— KNJIGARNE /\. GABRŠČEK V GORICI 1. Za klavir. Klavirska šola. Spisal Ant. Foerster. — Izvrstno delo. Slovenci naj se učč klavirja po j tej slovenski šoli! — Štirje zvezki. Cena: I. zvezek......K 180 II. „ .......1-80 III. „ ......n 2*20 IV. „ ......„2-60 Album slovenskih napevov. 50 narodnih napevov za klavir. S podloženim besedilom. Priredil Fran Gerbič. I. zvezek .......K 3*— II. ,......... 3— Album hrvatskih napjeva. 100hrvatskih narodnih napjeva za glasovir udesijo Slavoljub Lžičar. (Besedilo podloženo.) ... K 320 Album srpskih pesama. (Album National Serb-.) 100 pesmij. Za glasovir udesiio Slavoljub Lžičar.........K 320 Album čeških narodnih pesmij. (80 pesmij.) Priredil Fr. Zahorskv. Llf 1510. K 2-Russkija narodnija pjesni. PyCCKM linpOflHMH IltCHH. Album National Russe.) K 2-80 Slovenska Gerlica. Venec slovenskih pesem. — Sedem zvezkov starejših priljubljenih pesmij, prav lahko prirejenih za klavir s podloženim besedilom. — Cena 60 vin. do K !•— FOERSTER ANTON. Zagorska. Lahka koncertna fantazija na slovensko-narodno pesen. Op. 51. . . K 1- HOFFMEISTER K. Bledi spev i. Romanca. Serenada. Valjček. Listek v album. Večerna pesem. Capriccio. V jeseni. Rokoko.........K 2*60 j Podoknica Jz »Teharskih plemičev". ; — Transkripcija ..;¦ klavir s podloženim be- ; sedilom............KI*—; Rapsodija na slovenske narodne pesni. Op. 4............K 080 j Scherzo, Intermezzo in Valjček. — i Op. 6............K 260 J. 1PAVIC. „]Vkžičeku. Enodejanska pantomina. — I Osebe: Pierrot, Pierrette, Colombine, njuna % ©osli FRANJO KREŽMA. Moje sanje. Romanca za gosli s sprem-ijevanjem klavirja........K 040 MOSZKOWSKI MORIC. Španski plesi. Op. 12. Prs 2167. K 360 Poljski narodni plesi: Op. 55. Prs 2905.......... . K 260 NOVAČEK OTOKAR. Perpetuum mobile. Prs 2786. K 2 — 3. Za Poduk v igranju na citrah. Sestavil ftan Sal. Koželjski. I. zvezek . . . K 3 — II. n . . • „ 3— III. „ . . . „ 2-60 (Izvrstna Šola za citre.Že v I. zvezku so lahke narodne pesmi. V vseh treh zvezkih je že 'ePa zbirka narodnih in umetnih pesmij.) Slovenski citrar. Zbirka kompozicij in prevodov za citre. št. i. Pozdrav slovenskim citrarjem. 2|ožil Jos. Mešiček........K 0*80 Št. 2. »Na vasi". Fantazija po motivih narodnih pesmij. Zložil Fr. S. Koželjski. K 0*90 Zbirka slovenskih narodnih pesmij. Sestavil J. Petritz. I. zvezek: Po jezeru. — Slovensko dekle. — Žalovanje. — Metuljček. - Moč. ljubezni — Bela Ljubljana. — Starcev hči, Harlekin, mlade deklice, Colombinine prijateljice............K 5*— VIKTOR PARMA. I Bela Ljubljana. Valjček po slovanskih napevih............K 240 Mladi vojaki. Koračnica po besedah Jos. -Stritarja. (S petjem ad libitum. Besediio podloženo.) ...........K 1-20 Pozdrav Oorenjskej. Valjček po slovanskih napevih.........K 2*— Slovanske cvetke. Potpourri po slovanskih napevih. ........K 3-— Triglavske rože. Valjček po slovanskih napevih............K 2-50 P. HUGOLIN SATTNER. Kje so moje rožice. — Fantazija za klavir...........K 0-60 VOLARIČ HRABROSLAV. Pozdrav iz daljave. — Parafraza. Op. 2............K 0-80 Zvezdica. Polka-mazurka. Op.9. K 090 FR. CHOPIN. Chopin-Album. — N.o 1. . . K 1'60 „ II. . . „ 1-60 Valses pour Piano . . . . tt 1"60 I Mazurkas „ . . . . „ 2'— I Nocturnes „ . . . . „ 2-20 Sonate. (C-mol, B-mol, H-ir.ol.) „ 2-20 | Mazurkas. 51 mazurk. Ps 1902. „ 3*20 | Posamični kosi: Op. 9, 17, 26, 35, 40, I 64 po............20 vin. Op. 18, 29, 31, 34, 38 .... 40 „ ČAJKOVSKIJ P. Morceaux cčlebres pour Piano. Ltf 1895. — (17 slovečih skladb.) . . . K 260 LEŠETICKI TEODOR. Mazurke. Op. 24. ..... K 2-— MOSZKOVSKI MORIC. Poljski narodni plesi. Op. 55. K 2 — španski plesi. Op. 12. ... K 3-60 ŠARVVENKA KSAVER. Poljski plesi. Op. 40. ... K 2 — it) l$la\Hp. JOS. PAUKNER. Češke" Album. 20 transkripcij na češke pesmi. — Llf 1569........K 260 ANT. RUBINSTEIN. Sonata.Op.l3.vG-dur.Prsl338. K 2*60 WIENIAWSKI HENRIK. Souvenir de Moscou. — Op. 6. Llf 1928........... K 2*20 P o .1 o n a i s e de Concert. — Op.... 2L1199. » .... K 2604. ... cifre. ; ljubezen. — Zibka Save. — Pobič sem star j šele 18 let. — Domovini.....K 1*20 j II. zvezek: Zadovoljnost. — Zadovoljna nedolžnost. — Gozdič je že zelen. — Molitev. — Kimovec. — Vse mine. — Tiha luna. — Zjutraj. — Ptičica v logu. — Dolenjska. K 1*20 III. zvezek: Hribček. — Škrjanček poje, i žvrgoli. — Mila lunica. — Ljub'ca moja, kaj ! si sfrila? — Bleško jezero. — Kol'kor kapljic, j tol'ko leti — Oj ta soldaški boben. — Bratci veseli vsi. — Veselja dom. — Pobratimija. K 1*20 Venec olovenskih pesmij. Za citre sestavil Jos. Mešiček. Drugi natis. . . K 1*40 Mladi vojaki. Koračnica. Zložil Viktor Parma. Za citre (s petjem ad libitum) priredil C. Enslein...........K 1 — Buri pridejo. Koračnica. Zložil Jos. Skorpnik....... . . . . K 1 — Batist Bllroi in Mosetig za ovijanje, ovitki Pres-nitz za bolnike, torbe za led, termofor za ogrevanje, Žepna lekarna, irigatorji za potovanje, priprava za ogrevanje trebuha. V Gorici: Tekališče Jot. Verdi 45. ffl.GAL Centrala: D trstu, Corso 4. Irigatorji od K 2 50 dalje. Inhalatorji, klisteri vseh vrst, brizgalke za prah, umivalnik za želodec, scalniki, ponočne posode, klisopumpe, mlečne pumpe, cizki, umivalniki „Ladys Friend«. vešč slovenske in nemške stenografije išče služlie najraje v odvetniški pisarni. Ponudbe uljudno prosi do 20. oktobra na naslov: Rado Novak, Dunaj XVIII. Ziramermanngasse 24 1/7. Spretne krojaškepomočnike sprejme takoj Valentin Jug krojaški mojster v Solkanu. „llarodni kolek" koleke, poštne znamke m vse poštne vrednostnice prodaja knjigarna fl. GflBRŠftK. 5 kron in še več zaslužka na dan. Družba za domača dela in strojev za pletenje. Iščejo se osebe obojega spola za pletenje na našem stroju. Lahko in hitro delo skozi celo leto. Ni treba nobenih znanosti]'. Se ne gleda na oddaljenost in delo prodajamo mi. Družba m domaČa dela in slrojeu za pletenje Tomaž H. Whittick & C.o — Praga trg sv. Petra 7. 1.434. — Trst, ul. Campa-nile 13—434. Največja zaloga slik u modernih in anliknih okuirjih, — umetniške urednosti. ~ Slike pruih slouanskih slikarjeu. — nabožne slike slouečih slikarjeu. — francoske, angleške in amerikanske grauure oelike umetniške vrednosti i> okuirjih po želji odjemnikou. ^p- «g iime$ otusjaoicsa afnppii ni vmefcidg | Jutri žrebanje 19. oktobra 1905. Glavni dobitek kron - 30 000 - kron Srečke za vdove in sirote a i K se dobivajo v vseh menialriieah, e. kr. tobakarnah In loterijah kakor tudi v menjalnici akcijske družbe „Merkur", Dunaj T. - In v podružnicah iste. - I V zalogi ima tudi razne kamenite lošCe umivalnike za kuhinje, žlebe itd. A, vd. Berini - Gorita Šolska ulica št. 12 «a zaloga oljtinega olja prva vrsta rijbiljiih tvrdk iz Istre, Dalmacije, Milfette, Bari in Niče s prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: K —-56, - 64, —-72, —-SO, —-88, —•96, I 12, 1-20, 1-30, 1-44, 1-00, 1-80, 2- . ------- Ka debelo cene ug-odne. ------ PoSIlia poštnino prosto na dom. Posodo so puSča kupon do popolne vporabe olja; po vporabl m spet smmonf a polno Pravi vinski kfs In navaden. Zaloga mila Iii ave6. Cona sr.munno SS W DEBSAN.I 5 ---------------------prakt zdravnik —---------------- naznanja, daBBiB^^kJLoimmi^ mm- preselil -~wm na Stolni .(Stori)J;rg št 9.1. Durist, C. kr. krojaški kroji, vsakteremu razumljivi, raznih velikosti. Cena za celo obleko 18 K. samo telovnik in jopa 10 K. M. POVERAJ v Gorici, na Travniku. Vojaška in uradniška kvojaSnica. Trgovina z manufakturnim blagom in gotovih oblek. Nizko cene brez konkurence. Vse priprave za vojaštvo. Častniške in uradniške uniforme z orožjem. Prva konsumna zaloga olja Henrik Cufiel TekališSe Jos. Vtrfli 42. GORICA Tekališ6e Jos. Verdi 42. Speciaiifeta olj ki nega olja Srednje vrste a 32 kr. liter fine „ „ 36 „ „ iz Istre „ 40 „ „ „ Corfa „ 48 „ „ „ Bari „ 56 „ „ „ Molfette „ 64 „ „ „ Provence „ 72 „ „ „ Monte S. Angelo „ 80 „ „ „ Luke ,96 „ „ * Mehanična delavnica — --------z električno gonilno silo Fran Lipizer v Gorici Semeniška ulica št. 14. Popravlja bicikle, moto-cikle, vodne in plinove vpeljave, električne zvonce. Izvršuje električne vpeljave itd. po zmernih cenah. Popravlja kmetijske stroje. Izvršuje tudi strugarska dela v železu. Andrej Fajt pekovski mojster v Gorici Corso Franc. Cius. št. 2. filiJAlkA V isti ulici št. 20. | Sprejema naročila vsakovrstnega z peciva, tudi najfinejega, za nove J maše in godove, kolače za bir- m inance, poroke itd. Vsa naročila S izvršuje točno in natančno po želji t naročnikov. , # Ima tudi na prodaj različne moke, s fino pecivo, fina vina in likerje g po zmernih cenah. • S5a veliko noč priporoča goriške o ptnee, potice Itd. o ičiižžii jifTftžl Gorica <& Gorica Hčtel jri zlatem jelenu" v trgovskem središču nasproti nadškofijski palači. — Sobe za prenočišča po zmernih cenah. — Velik jedilni salon, poleg stekleni salon s teraso. — V poletnem času prijeten vrt z verando. — Sobe za klube, društva, za sklenjene družbe. — Izborna kuhinja. Domača in ptuja vina. Izvirno pilzensko »prazdroj»-pivo. Odlihooona peharija in sladčičarna. Haflol JD*ašči1<, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Kornu v (lastni hiši.) Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte itd. Priporoča se slavnemu občinstvu za mno-gobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Prodaja tudi različne moke. Kersevaui k ht : v Gorici Stolnitrgšta (PiazzaDuomo) priporočata svojo zalogo šivalnih strojev raznih sistemov, za umetno vezenje (rekamiranje) Zaloga dvokoles. Mehanična delavnica konec Raštelja št 4 sprejema vsako popravo šivalnih strojev, dvokoles, pušk in samokresov. Šivalne stroja In popravo jamčiva od 5-10 let. -EEjan. Jax & sihe Ljubljana Dunajska cesta št. 17. - Ljubljana priporoča pisalni stroj „Adiei"* kateri ima razločno pisavo, .je jako jednostaven, ¦rpežon, po ceni ter pisalni stroj prve vrslo za urade, notarje, odvetnike, trgovce i. t. d. -----===== Zahtevajte cenike in opise. =====----- Trgovko--obrtrja re^ijtroVana -zadruga z neomejenim Jamstvom v Gorici. V svojem »Trgovskem Domu." TELEFON ŠT. 80. Hranilna »loga obrestuje po *'!,%, — večje, stalno naložene naj man1 na jedno leto, po dogovoru - Sprejema hranilne knjižice drugih zavoaov brez iz gube obresti, — Rentni davek plačuje zadruga sama. PasoJIla daje na poroštvo ali zastavo na 5-Ietno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, - proti vknjižbi varščine tudi na iO-letno odplačevanje aafruialkl vplačujejo za vsak delež po i krono na teden, t j. a ¦".o kron v petib letih. Po zaključku petletja znaša vrednost deleža 300 kron. Stanje 31. decembra 1904: DaUil: a) podpiarni.........K 1,058.400*- b) vplačani.........» 3i9.68.f~ D«aa p«»«JII» ...........» 1 90'l.302-~ Vl«g»................» l,99l.34(J-- Ako hočete zares «= kupiti, vedno solidno in lepo blago po primerno nizkih cenah in se ne pustiti samo radi nizkih cen slepiti, Vam morem s prepričanjem zagotoviti, da se blagovolite obrniti zaupno, v Vašo popolno zadovoljnost, ob vsaki potrebi do domače tvrdke J. ZORNIK - Gorica sedaj Gosposka ulica štv. 10. ki nudi največjo zalogo vedno zadnjih novosti krasnih okraskov za obleke perila in ovratnice za gospode, solnčnikov, dežnikov, svil, modercev, predpasnikov, pasov itd. —— Zaloga vseh potrebščin za g. šivilje in krojače, mmm »Goriško vinarsko društvo" ------ (vpisana zadruga z omejeno zavezo) — ===== v Gorici_____ ***^*~ ima v svojih zalogah in prodaja ~~—«* naravna in pristna vina «.«,*.«,»«. z Brd, z Vipavskega in Krasa. ¦¦-*•— Razpošilja na vse kraje od 56 litrov dalje. Uzorce vin pošilja na zahtevo. Cene zmerne, postrežba točna in reelna. ^edež društva: (gorica, alka l&vzc\\U)\ %%. Zahtevajte pri nakupu Varstvena znamka. SchichHvo štedilno milo ^ ¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦» 2 znamko p, JE LE«". -*HI Ono fo W* zajamčeno ČiStO *^M '¦ »¦••* vsak« kiodljlv« prinašal. Poro Izvrstno. Kdor hod« dobiti soros Jsmčsnn pristno, porllu ¦»škodljivo milo noj dobro pasi da bo loiol vsak kosiad Imo „«CMCHT" In varolvoao saastko „JELEN". I..* M« «.»1. .. «. - ..,„»,. ,„„.. „ v„„ .. ..rop.,.ks. o.«,,., DoWlja sc 0US(jd, = Zastopnik: Umberto Bozzlnl - Gorica, Magistratna ulica. = —"-----------¦------— Sprejemajo se naročila v posodah od 5, 10,15 litrov, katere se prepusti stranki, dokler jih rabi. K*«k*nlnili*A nmilllmalM na ilnm. Jedilno olje po 28 to.