poHnina plačana v gotovini NAŠI KRAJI IN LJUDJE Kubed štejemo med tiste stare slovenske vasi v Istri, kjer so naši ljudje v minulih časih pokazali kar najtrdnejšo voljo, da ne klonejo pred vsiljivimi tujci. V dobi slovenske narodne buditve se tudi naši Kubejci kaj kmalu vključujejo med tiste, ki. so spoznali veliki pomen prosvetne dejavnosti. V Kubechi se je vršil zgodovinski tabor istrskih Slovencev. Ti-sočglava množica naših ljudi je tedaj zahtevala združitev usf('i Slovencev. Italijanski fašisti so imeli kaj opravka z našimi Kubejci. Za časa NOB jih najdemo med prvimi. Kubed je tipična in obenem močno zavedna slovenska istrska vas. Mopsr, isieM S3. februarja 18153 POSAMEZNA ŠTEVILKA 10 DIN LETO II.. ŠTEV. 7 . ni. namen kmetijskih zadrug, da vodijo in pospešujejo vso kmetijsko proizvodnjo! Dober upravni odbor .in tudi člani sami ne bodo imeli težke naloge, če bodo imeli to pred očmi. Če se je po prizadevnosti upravnih odborov in na neprestano pomot! okrajne zadružne poslovne zveze posrečilo odpraviti primanjkljaje in izgube, ki so bile v prvih letih obstoja, bodo lotos napravile zadruge lahko vellik korak naprej. Kako, v Čem in s kakšnim uspehom, naj se dobro porazgovorijo na svojih občnih zborih. PRED OBČNIMI ZBORI KMETIJSKIHZADRUG Naše kmieUijske zadruge se pripravljajo na svoje redne letne občne zbore. ki se bodo začeli te dni in se zaključili v marcu. Na leh občnih zborih bodo člani obravnavali kot najnujnejše skupno gospodarsko vprašanje: drig in izboljšanje kmetijske proizvodnje. To je danes edini izhod, edina tirnJica, po kateri se kaže kmetom izhod v boljše in lažje, ']•?. zastarelega in že zdavnaj preživelega razdrobijene.ga načina obdelovanja zemlje. Krivico bi delal našim zadružnikom itn kmetom, če bi zapisal, da se .ne zanimajo za napredek. Dokaz njihovemu prizadervanju je dobro pripravljena zemlja, ki so jo več in bolje pripravili kot druga leta. Precejšen del zasluge imajo pri tem stroji. ki so jih v veliki meri uporabljali in jih še člani kmetijskih zadrug in prav tako privaitniki. Deset traktorjev, ki so bili' lani uvoženi, je skupno s prejšnjimi stalno na delu pri preaTavanju večjih površin. K temu je veliko pripomoglo tudi ugodno vreme, ki traja že skoro ves mesec, Rigolni stroji so v glavnem zaposleni v zadružnem sektorju in še ne zmoirojo vsega dela. Radi bi ugodili tudi privatnikom, ki se vse pogosteje obračajo do njih za pomoč. Važno je vprašanje združevanja majhnih parcel v večje, kjer je potem dana možnost hitrejše iin boljše sLrojnc obdelave. Prav te dni se dela za tako združi'ev v Porajamo (30 ha) r.n v Koaitah (15 ha). Člani zaidrug naj bi na občnih zborih dobro prc-rešctali to vprašanje, ki bo le «njim v korist in olajšanje. Kmetijske zadruge čaka letos velika in važna naloga: nadaljevanje že začete obnove vinogradov in sadovnjakov. Nekatere so že mislile na to (na pobudo okrajne zadružne poslovne zveze) in pripravljajo lastne drevesnice. Tako bodo zadruge v Izoli. Ankaranu in v Dekanih že letos uredile vzgajališča mladega sadnega drevja. Zadruga v Ankaranu bo imela drevesnico za vzgajanje mladih oljčnih sadik, zadruga v Dekanih sadike 'gozdnega drevja. Kmetijska šola ter /Zavrni za pospeševanje gospodarstva v Skoojamu pri Kopru pa maitičnjak in tTsnico. Kakšnega gospodarskega pomena bo drevesnica kmetijske zadruge v Ankaranu, ki bo vzgajala sadike mladih oljk, vadimo že iz tega, da je bilo v koprskem okraju pred veliko zimo leta 1929 nad 200.000 oijkovih dreves. danes jih je šele 97.000. Nekdanje število pa bo možno še preseči, ker je samo v območju občinskega odbora Dekani veliko površin, ki jih bodo lahko izkoristili za napravo novih oljčnih nasadov. Tako tudi nekatere prisončne lege v občini Sečovlje, Šmarje in Marezige. Kjer imajo zadruge ugodne lege. naj bi tudi same mislile na to in si uredile manjše drevesnico. Tudi privatniki hi lahko veliko napravili, le odločiti se je treba in se za to zavzeti z vso dobro vol ¡o do napredka in izboljšanja. Koliiko dobrega so v tem napravile v slami Avstriji nekatere ljudske šole. ki sr> imele dobre učitelje, ki so se zanimali tudi za napredek kmetov v vasi. Poznam primere (Olalež. Šebrelje iin druge vasi na Idrijskem), kjer je še danes polno odraslega sadnega drevja, ki so g-j nekdanji učitelji vzgojili v šolskih drevesnicah. Kot o zelo važnem vprašanju bodo ¿lami razpravljali tudi o razdelitvi «istega dobičku. Ivam in kako tega uporabiti, da bo od njega imela skupnost več koristi, je veliko vprašanje. Vemo, da so preteklo leto vse zadruge v glavnem dobro gospodarile in sj. ustvamile več ali manj dobička. Tiu pa tam se žc sliši, naj bi se ta določil v pretežni meri za obratne sklade, predvsem za trgovske namene. Zasluga dobrega gospodarjenja uprav, odbora je, če je dobiček nastal, res pa je tudi — da je glav- Nova eksplozija v slovenski šoli v Gorici je opozorila slovensko ljudstvo v Gorici, goriški okolici in Beneški Sloveniji, da italijanski ire-dentizem ni menjal niti dlake, niti navade. Italijanskemu iredentizmu v goriških krajih, kjer živijo samo Slovenci in kamor se je zadnje čase naselilo poleg italijanskih državnih uradnikov nad 700 pajdašev z juga, gre še vedno dosledno za to, da uniči slovenski živelj. Množični prihod teh Italijanov, ki je bil organiziran na iniciativo V, obmejnega vohunskega oddelka rimskega notranjega ministrstva in ki je naletel na popolno soglasnost prefek-tov v Gorici in Vidmu, je le korak, da se ta akcija pospeši. V Gorici, goriški okolici in Beneški Sloveniji je italijanska ireden-ta v zadnjih treh letih organizirala proti slovenskemu življu 12 bombnih atentatov, nad 40 fizičnih napadov, pri čemer so se smelo pokazali tudi pripadniki italijanske vojske in priredila 9 sodnih razprav proti bivšim partizanom, ki so se borili v vrstah NOV. Vsi ti podvigi govore o »demokratičnem« stališču italijanske vlade in vladnih organov napram slovenskemu življu. Italijanska vlada je priznala pokrajinsko avtonomijo Siciliji in italijanskemu Tirolu. Siciliji zato, ker jo je močno zaskrbelo gibanje za neodvisnost od Italije, ki se je tam razvilo pod siglo EVIS, Tirolu pa zato, ker tam živi skoraj samo prebivalstvo nemškega porekla. Res je, da gre za avtonomijo papirnate vrednosti, ker sta pokrajinska sveta v obeh krajih podrejena italijanskemu prefektu, vendarle je italijanska vlada priznala, da vsaj formalno spoštuje upravičene težnje za avtonomijo določenih krajev. Na žalost slovenskim krajem v Italiji, ki tvorijo čvrsto etnično celoto, ni hotela italijanska vlada še take avtonomije nikoli priznati. Ni težko ugotoviti, kakšni so ti nameni. Italijanska iredentistična diplomacija posveča že več desetletij posebno pozornost sosedu na Vzhodu. Ne smemo pozabiti, da so Crispi, Orlando in Mussolini, to pomeni vsi glavni etaparji italijanskega Imperialističnega razvoja v marsikateri priliki poudarili, da I- talija ni dolžna »gledati samo na jug in zapad, temveč tudi na vzhod«. Prav Mussolini je 1938. leta v Gorici govoril, »da je Balkan nujno izhodišče italijanske zunanje politike«. Te težnje so sveta obveza tudi za De Gasperijevo politi-'ko. Nedavno potovanje De Gaspe-rija v Atene, kamor je šel z namenom, da razbije sodelovanje med Jugoslavijo in Grčijo, spada v opisano italijansko politiko. De Gasperi se namreč zaveda, da v koli- venskemu življu v Italiji na potrebo po še čvrstejši enotnosti in skrajni budnosti. Politična dejavnost Slovencev v Italiji, ki se razvija z vzporednim spoznavanjem jugoslovanske socialistične stvarnosti, naj bo zato še bolj aktivna in uspešna, m-Tj Iii ! j ______ ,-i /Sl-DVtMJKA! ■TN L—y -roi/\ L J fpoRicSA / / / V Italiji skrbijo za dvig (v zrakJ slovenskega šolstva kor bi priznal avtonomijo slovenskim krajem v Italiji, si bo zaprl pot za nadalnje italijanske preten-zije na škodo Jugoslavije. Najnovejši podvig iredentističnih tolp s postavitvijo eksploziva v slovenski srednji šoli v Gorici, (kakor vse kaže so ga postavili tudi v slovensko osnovno šolo in v neko slovensko trgovino), ni zategadelj nič drugega kot potrdilo preračunanih stremljenj italijanskih vladnih organov za dokončno odpravo slovenstva v Italiji. Ta podvig je treba prišteti fašističnim akcijam v letih 1921 in 1922, ko je bilo napadenih in ranjenih v goriški pokrajini nad 1.700, deportiranih pa nad 750 Slovencev in k pogromom 1947. leta, ko se tri dni ni smel noben Slovenec pokazati na ulico. Krvava dejavnost iredentizma v Gorici, goriški okolici in Beneški Sloveniji je ponovno opozorilo slo- MAkklZ i V Kopru so mu pravili D'Annun-zio, ker mu je bil podoben po postavi in miselnosti. Imel je tudi brado kakor D'Anunzio. Spoznal ga je 1919. leta, v času, ko je iredentistična Arlandijeva vlada v Rimu postavila D'Annunzia za vodjo organizacije Lega Nazionale, katere osnovni cilj je bil, da pospeši raznarodovanje Slovencev in Hrvatov v priključeni Julijski krajini. Markiza De Gravisija v Kopru pa so postavili za zaupnika Lege Nazionale v koprski občini. Pokazal se je vrednega tega zaupanja. Dal je takoj zgraditi v šestih slovenskih vaseh okrog Kopra italijanske šole in je začel pomagati Aldu Pizzagalliju pri sestavi knjige »O italijanski obliki slovenskih priimkov«. Bil je vnet iredentist. V Kopru in okolici so ga imeli pravzaprav za simbol italijanskega iredentizma. Svojo zvestobo iredentističnim idejam je pokazal tudi v času fašizma in posebno med drugo svetovno vojno, ko je v raznih govorih, ob fašističnih manifestacijah na koprskem trgu poudarjal, »da je treba balkanske horde civilizirati v znamenju rimskega orla«. V Kopru je bil v najboljših stikih s Pierom Al-merigogno, nosilcem šestih fašističnih odlikovanj zaradi krvavih podvigov proti slovenskemu prebivalstvu v Marezigah, sodelovanje v a-besinski vojni, kjer je bil član fašističnega sodišča na področju Alagi in kjer je dal kot tak obesiti nad 150 abesinskih upornikov. Markiz De Gravisi je proti koncu vojne vendarle ugotovil, da ni več mogoče pomagati italijanski ireden-ti z javnimi nastopi in dejavnostjo temveč da je treba to delati nezakonito. Da bi to čimbolj zakril, je odločil da gre med ljudstvo, kar je tudi napravil. Med ljudstvom je tu pa tam govoril o vrlinah nove demokratične oblasti in uspel marsikoga prepričati, da ni bil nikoli ne fašist ne iredentist. S to metodo je nekaj časa uspeval. Uspeval je namreč v tem, da je kril svoje aktivno sodelovanje s tržaškim CLN, o katerem vemo, da je vohunski center, ki dela po direktivah italijanske obveščevalne službe. V Kopru je bil vodja koprskega CLN odbora že od julija 1945. leta, vse do septembra 1947. leta, ko je odredil, da se člani koprskega CLN zaradi previdnosti povežejo neposredno s CLN-ovsko centralo v Trstu. Naš markiz se je v Trstu tesno povezal s Pierom Almerigogno, ki je vseskozi v vodstvu CLN in s propagandnim referentom CLN Cesare Giorgiom, S tema dvema je imel nad 30 sestankov. CLN v Trstu je lahko večno hvaležen markizu De Gravisiju — Barbabianchi za bogata vohunska poročila, ki jih je pošiljal iz Kopra v Trst in s tem koristil iredentističnim manevrom ter propagandi. Na sestankih CLN v Trstu se je vodstvo te organizacije/ pri pripravljanju morebitnih, akcij proti coni B, vedno posluževalo predvsem njegovih nasvetov. Pred dnevi je markiz De Gravisi odšel iz Kopra, kakor vse kaže, po nalogu CLN, ki je na nek način moral ugotoviti, da gre sovražno delovanje De Gravisija v Kopru h kraju. Markiz De Gravisi ni bil samo »simbol« italijanske iredente v Kopru in okolici, kakor ga je marsikdo od Koprčanov nazival, temveč nevaren agent CLN-ovske obveščevalne službe. Z njegovim odhodom je CLN utrpel veliko izgubo. Italijansko prebivalstvo v Kopru in v coni B se bo stalno spominjalo markiza De Gravisija kot osebe, ki je brez uspeha skušala po navodilih italijanske iredente vnašati razdor med slovensko in italijansko prebivalstvo in rušiti našo socialistično izgradnjo. Spominjalo se ga bo kot vohuna najhujše vrste. in to do take mere, da bo italijanska vlada spoznala, da je njeno početje nesramno. Slovenci v Italiji pa naj bodo z druge strani prepričani, da jim bo domovina vseskozi pomagala v doslednem razkrinkavanju početij italijanske vlade. Kakor smo pisali že v prejšnji številki, je obiskal Jugoslavijo pretekli teden grški zunanji minister Stefa-nopullos in se po petih dnevih plodnih sestankov z jugoslovanskimi državniki vrnil v nedeljo v Atene. Ko je. obiskal predsednika republike maršala Tita na Brionih, mu je maršal Tito priredil svečano večerjo, na kateri jc v pozdraivtnem govoru poudaril, da morajo Jugoslavi j a, Grčija , in Turčija združiti vse .svoje sile zaradi obrambe svoje neodvisnosti. »Sodelovanje z Grčijo, Turčijo in Jugoslavijo — je dejali maršal Tito — je v interesu ohranitve miiru na Balkanu in pomeni hkrati neprecenljiv prispevek v utrjevan|ju miiru v svetu sploh.« f- Posebno inozemski opazovalci so ugodno komentiral; tiste dele mar-'^šalo.vega govora, kjer je omenil, d» vražna belogardiistiična linija je zrni' gala. To pomeni, da slovenska stran' k a nima izgledov za izvolitev svojega poslanca. Zato se je napredna organizacija koroških Slovencev odi»' čila za skupno sodelovanje s socialistično stranko Avstrije. Več raalo-gov govori za tako odločitev. Poleti že omenjene razbijaške vloge Tn-schlerjcve skupine, je velikega pomena dejstvo, da socialistična stran -ka združuje veliko večino avstrijskega delovnega ljudstva, ki se bori a socialne pravice ,na Koroškem pa Hi' stopa tudi zmerno in pomirjujoča-(politiko do koroških Slovencev. Doslej je od vseh avstrijskih strank le socialistična sprejela v svoj program zaščito manjšinskih pravic za Slovence. Pcrav v zadnji velikovško-stei-nacherski gonji proti dvojezičnem*: šolstvu pa so koroški socialisti tudi ostro zavrnili šovinistične naklepe. Letošnje februarske voliitve pome' miljo z>a koroške Slovence nekak mej -mik, ki jih bo združil v skupni bor -bi z demokratičnimi množicami Avstrije za boljšo in pravičnejšo bodočnost. —šo— ■¡Mil ■SM -. . ^ i iPiii Gospa Sveta, nekdanje središče koroških Slovencev. Z K V Dnevno prinaša naše časopisje različna mnenja in stališča posameznikov, delovnih kolektivov, sindikalnih organizacij itd. o nadaljnjih oblikah delavskega upravljanja podjetij ter še posebno v zadnjem času o tem. kako naj se voli ali imenuje direktorja podjetja. Izkušnje dosedanjega dela delavskih svetov in upravnih odborov, so pokazale lepe rezultate, vendar tudi marisaketere pomanjkljivosti, med katerimi je brez dvoma glavna ta, dr. delovni kolektiv ni bil-zadostno seznanjen s problematiko podjetja ter z delom delavskega sveta, še manj pa z delom upravnega odbora, za katerega so večkrat krožile med delavci govorice, da je pač u-pravni odbor le organ, ki ga vodi postavljeni direktor podjetja. Vsekakor je res to, da niso bile dovolj razčlenjene dolžnosti in naloge posameznih organov pri upravljanju podjetja, t.o je delavskega sveta, u-pravnega odbora in direktorja podjetja. Izhajajoč iz gornjih predpostavk b) nadaljnje oblike delavskega u-pravljanja morale predvsem doseči to, da se delavsko upravljanje podjetja približa direktnim proizvajalcem, to je vsem članom kolektiva, ki naj bi odločali o vseh važnejših vprašanjih dela in razvoja svojega podjetja, in drugič, da se razčlenijo naloge ter kompetence posameznih organov delavskega upravljanja ter posebej še direktorja podjetja, Ker se postavlja vprašanje, da ne bo skupščina delavnega kolektiva nikdar sklepčna, je potrebno to stvar pač prilagoditi stvarnemu stanju posameznega podjetja, V podjetju, kjer je ves kolektiv skupaj v enem prostoru, to ne more biti vprašanje, ker se bo skupščina verjetno sestajala vedno po izverše-nem delu, drugo pa je vprašanje v kolektivih kakor so gradbena podjetja, električna podjetja itd., kjer bi se morali sestanki vršiti po delovnih mestih, vodil bi jih član u-pravnega odbora. Vse to je pač samo vprašanje oblike dela, medtem ko je vsa stvar v tem, da je nujno, da bi vsi člani kolektiva sodelovali pri upravljanju podjetja. V samem gradbenem podjetju »Edilit« se je pokazalo, da so člani kolektiva radi prisostvovali proizvodnim sestankom, kjer so razpravljali o različnih vprašanjih dela, nalogah in pomanjkljivostih podjetja in gradi-lišč ter bi brez dvoma tudi pri delavskem upravljanju še aktivneje sodelovali z predlogi za boljši razvoj podjetja. Ker se je pokazalo, da bi upravni odbor čutil večjo odgovornost ter tudi samostojnost pri delu, bi bilo prav, da bi v bodoče direktor podjetja ne bil član upravnega odbora, temveč bi prisostvoval lahko sejam upravnega odbora samo s posvetovalnim glasom. S tem bi dosegli to, da bi nihče ne mogel vplivati na mišljenje in sklepe u-pravnega odbora direktno ter bi s tem izbegnili dosedanjemu vplivu direktorja na izvršene sklepe. V kolikor bi se v bodoče direktor podjetja ne strinjal s sklepom upravnega odbora ali skupščine bi lahko dal svojo pritožbo na Zbor proizvajalcev. Potemtakem bi nadaljnja organizacijska shema delavskega upravljanju podjetja imela tole oblike: SKUPŠČINA DELOVNEGA KOLEKTIVA VODI JO PREDSEDNIK DELOVNEGA KOLEKTIVA IZVR NT. UPRAVNI ODBOR DELOVNEGA KOLEKTIVA (naj bi imel vsaj 11 članov) Tako bi delovni kolektiv velil neposredno predsednika delovnega kolektiva ter izvršno upravni odbor podjetja, medtem ko bi izvršni u-pravni odbor podjetja po predlogih članov kolektiva izvolil predsednika izvršnega upravnega odbora ter direktorja podjetja. Po izvolitvi direktorja podjetja bi predsednik dekiv. ja podjetja bi predsednik delovnega kolektiva ter predsednik izvršnega upravnega odbora izdala akt o imenovanju direktorja podjetja ter ga predložila v potrditev še okrajnemu zboru proizvajalcev. S tem bi direktor podjetja čutil direktno odgovornost za svoje delo do delovnega kolektiva, npdtem ko bi delovni kolektiv tudi gledal za tem, da izbere za direktorja človeka, kateremu lahko zaupa ter je sposoben izvrševati svoje delo, kar bi tudi vpli- valo na delovno zavest in dvig storilnosti v podjetju. Na koncu bi bilo potrebno samo še določiti kompetence posameznih organov delavskega upravljanja ter stremeti za tem, da bi se upravni odbor ne poglabljal v posamezne malenkostne upravno-administra-tivne posle, da pa bi bil na tekočem o vseh problemih podjetja, tako da lahko dnevno tolmači vso probla-tiko članom kolektiva. Seveda pa je vse.nadaljnje delo odvit.no od tega, da bi izvršno u-pravni odbori sestavljali res najbolj predani, požrtvovalni ter sposobni člani kolektiva, za kar naj bi že sedaj sindikalne organizacije naredile prvo anketo, iz katerih bi bilo razvidno, kateri ljudje uživajo med člani kolektiva največ zaupanja ter so sposobni izvrševati odgovorne naloge za celotni kolektiv. Rajner Marko »EDILIT« Izola ¡(ovenča -- glavni kraj popolnoma slovenske, občine v rezi jonski dolini. V ozadju so /mbočjo Visokega Kaninu (2580 m J in hkrati po grebenih i u gosi nvansko-ituli jonska državno m eja. Prebivalci Rezije so hodili nekdaj po Sloveniji ko! potujoči lonce vezi in brusači. Doma govore slovenščino. ki je ohranilo mnogo arhaičnih oblik. fiad Sna koprskega ©Bsf siJai nr m Dosedanji rezultati, ki -nio j.ib dosegli na področju ustanovljen j a strelskih družin, miso zadovoljivi. Še vedno je precej, mladincev, ki so izven te organizacije in še vedno je preveč nerodnosti in premalo zanimanja za silirciktvo med našim,i množičnimi organizacijami, zlasti pa še med miliidlinskimii odbori. Po podatkih, ki so n.a .razpolago, je v koprskem okraju registriranih šele (i O predlogu družbenega plana, ki ga je OLO Sežana dostavil v diskusijo vsem družbenim in gospodarskim organizacijam, kul itudi vsem občinskim ljudskim odborom v okraju. se je mnogo razpravljalo. Številne gospodarske .organizacije so že slavile OLO raalič.ne pripombe iter predloge. Pri obravnavanju družbenega plana pa najbolj zanima tako obč.in-ke ljudske odbore, kakor vse prebivalstvo, kaj se bo v bodočem leilu gradilo v okraju. V ■Sežani bodo v tem letu dokončan» dva razna industrijska objekta: nova .tovarna »Pletenin« in velika nova mlekarna. Tako mlekarna kot tovarna pletenin bosta začeli obrato-vaj'fi v mesecu juniju lega leta. V tem letu bodo za mlekarno investirali še več milijonov, isto za tovarno pejetenin za potrebno opremo. Dalje bodo v Sežani v tem letu. z raznimi adaptacijami, uredili več stanovanj -in zgradili novi stanovanjski blok, za kar bo OLO prejel po družbenem planu 10 milijonov din. Poleg tega bo -tudir carina v Sežani postavila 6 montažnih hišic za sta- Slavnostna otvoritev uovauja svojih u-ilur/beneev v bližini čelezmiške .postaje. Občina Komc.u pa tbo po tem planu prejela 1,500.000 din za ureditev proste,rov občinskega ljudskega odbora: sedanje bodo uporabili za stanovanja. Za elektrifikacijo vasii je v družbenem ¡planin •predvidenih 5 milijonov din; s sredstvi, ki jih ho poleg itcga ustvaril OLO, bodo v tem leilu eleklrifinirane vse vafli v okraju; teh je še nad 35, in to večinoma v Istri, nekaj pa tudi še v Brkinih in na Krasu. Za popravilo raznih cest je predvidenih 1.000.000 dinarjev. Poleg tega je. določenih 1.500.000 dinarjev za dograditev ceste Obrov-Predarje. Za zboljšanje zdravstvenih razmer v okraju bo letos dokončno urejena splošna zdravstvena ambulanta v Podfradu, kjer bodo llidi prostori za zobno ambulanto, materin-ko posvetovalnico, lekarno i,n stanovanje za zdravnika. Za ureditev pritličnih prostorov, za naipiiljavo vode iim za potrebno opremo, je za ta objekt predviden še en milijon dinarjev. Prav tako bo .urejena zdravstvena ambulanta, .v .Materiji, aa katero je predvidenih 200.000 din. V Gračišču bodo letos pričeli z gradnjo prvega zdravstvenega doma v Istri, seveda se bo gradnja nadaljevala in konFa-l.i šele v letu 1951; r letošnjem družbenem planu je predvidenih 1,500.000 dnnarjev za potrebne projekte in za p ri.če.trk gradnje temeljev. V tem lotu s» bo diokončadia že p■■■■■■•it.a gradnja nove večrazredne šole v ir.-aeiščn in šole dvorazire.diniee v Ko.vei.cah, za obe šoli bo iz republiškega plana investiranih 28 milijonov dinarjev. Za niabivo razne opreme za šole je v družbenem .planu OLO ¡predvidenih še 800.000 dinar, jev. OLO je poleg 'lega za popravilo raznih šol v okraju najel 10-mila-jonsko brezobrestno posojilo, s katerim bodo .obnovili požgano šolo v Velikem Dolu ter popravili šole v Av-be.rju in Skopem, tako da prejme občila 1) nt ovije skupno 3,506.000 dii-iurjev, V oljnimi Komen bodo popravili šolo v Brestovimi za 600.000 dinarje» : v obči/ni (Materija bodo s 610 tisoč dinarji popravili šole v Tatrah. Bnr.oniLoi in Materiji; občina Ilor-pelje bo z 1 milijonom 'popravila šoJt; v Heiipeiljcih in Oeizlii; za popu,pravilo šole v Movražu je določe-.rabili 81.000 dinarjev, za šolo v Ra-kiitoveu pa 110.000 dinarjev; 200.000 dinarjev je določenih za popravilo šole v Ružami; za šolo Štjak pa 600 tisoč dinarjev. Občina Sežana bo dobila za .popravilo šol 2.360.000 din: s tonit sredstvi bodo popravili šolo v Povirju, Stomažu in Vraibeah: za p-n pravilo šole v Movražu je dolooče-no ,pol milijona dinarjev; za šolo Pregarje ,pa 100.000 dinarjev. V nedeljo je bilo v Sv. Petru zelo živo. V dvorani novega kulturnega doma je bilo malo in veliko. Zbrali so se bili zares vsi še.mpetrski vašča-n.i in manjkalo ni niti gostov iz sosednjih vasi. Tega dne je vsak človek v Sv. Petru čutil, da se je v vasi -¿godilo nekaj važnega, da se začenja za vaško prosvetbo novo obdobje. Šempetrci imajo zdaj svo j kulturo i dom. Tu bodo lahko imeli predavanja, vaje dramskega krožka in pevskega zbora in še marsikaj drugega. Pri nas je še zmeraj precej vasi in 2)Iasl,| zaselkov, ki gledajo zdaj z zavidanjem na Sv. Peter. Tudi njimi bi prišel prav kulturni dom, tudi oni želijo primernih prostorov za sestanke, predavanja in podobno. Pri vsemi tem pa morda ne pridejo na to. kaj so šenrpet.rski vašeani napravili za kulturni dom. P.ri gradnji lesa doma je pomagala cela šempetr-ska vas. Ce bi ludi druge naše vasi pokazale toliko volje, bi prav gotovo imele več, kakor imajo. Otvoritev je bila nadvse, -ilavmo-il-na. Ob itej priložnosti so prinesli pozdrave iz Kopra zlasti predstavnik i ljudske prosvete. Upravnik osemletke v Šempetru, učitelj Gojkovič Avgust, j.e res nazorno prikazal, kaj pomeni novi kulturni dom. Na odru si videl simbolično sliko nekdanje za-o.-taliosti, kakor tudi izhod, ki si ga je naše ljudstvo našlo. Dvorana je zavali o vila .od navdušenja. Vsi listi, ki so se pri graditvi kulturnega doma se posebno izkazali, so dobili nagrade. Tako najdemo med prvimi nagrajenci Miho Špcha i o Viktorja Ma-ri.nea. V trudu za dograditev kulturnega doma n,i zaostajal niti 60-1 etni Miha DelbeJo, ki je prejel v znak priznanja diplomo. Ta otvoritev kulturnega doma vpad a v Prešernov leden, ko smo povsod na Koprskem proslavljali genija slovenskega pesništva i.n slovenske liarodme misli. Otvoritvi in razdelitvi nagrad je sledila burka. Vaščaini so iskreno uživali in se veselili. Za dvig šcni-petrske prosvete gre res kar največja zasluga požrtvovalnim .učiteljem in učitelji«!,m iz oseriiileOke, ki so kar vsi nastopali na odru in imel! ob strani domače fante in dekleta. Menimo, da pomeni vse to za naše Šc-ni-petiree res močan korak naprej v dviganju kritne prosvete in izobrazbe na splošno. Kulturni dom je zdaj tu in naj postane resnično središče celotne prosvetne dejavnosti v Sv. Petru in t ud , Novi vasi. Prepričani smo, da nas bodo Šempetrci kmalki iznemiadiili s kako novo kulturno prireditvijo. strel-kiiJi družin, čeprav je res, da že marsikje delujejo iniciativni odbori. Vlogo strelskih družim so marsikje po terenu napačno razumeli. Mnogi vidijo v tem le nekakšno športno izživljanje i.n ne upoštevajo pomena leioretiične izobrazbe članstva. Ponekod so se. lotili tudi administrativnega ¡reševanja lega vprašanja, kakor v Sečovljah, kjer se je vpisalo v družino okrog 20 mladincev, na predavanja pa jih je prišlo polovico manj. Mladini je treba vsekakor pojasniti pomeni strelskih družin, da bodo čimprej dobili teoretično znanje, kake iravnai'i z orožjem iin na ta način poslati aktivni člani. strelskih družin te,r se usposobit! za tekmovanje. Brezbrižnem' do .tega vprašanja je opaziti tudi pri nekaterih političnih delavcih n.a terenu, k! ne razumejo potrebe vključevanja mladine v strelske družine. Marsikje bodo prav z organizacijo strelskih družin odpadi: nekateri nezdravi pojavi med mladino koprskega okraja kakor pijančevanje, kva.rtan.je in podobno. Največje uspehe v organizaciji strelskih družim so do sedaj dosegli v dekainski občini, kjer so že pristopili k ustamovijenjii iniciativnih odborov in imeli že več teoretičnih predavanj. Sa.mo v Dekanih se je udeležilo- predavanj okrog 30 -mladincev. Povsem drugače pa je v Sv. Antonu, kje.r se je komaj 10 mladincev vključilo v delo strelske družine, v večini vasi v občini Šmarje, v Izoli, lzoili-okoliea, Piranu in Marezigah. Vsekakor je treba pohvaliti iniciativo nekega partizanskega borca r Moiiitinijoinu. kii je na lastno pobudo us1aaLO-v.il 1 iniciativni odbor strelske družine in bodo l.udii v kratkem imeli občili zbor. Največje uspehe v ustanavljanju strelskih družin so imeli tam, kjer so sodelovale vse množične organizacije. Glede notranjega dela strelskih družin je treba poudariti, da je razen predavanj zelo važno vzbujati '[:nii člamiili tekmovalni duh. Že v marcu bodo v koprskem okraju strelska tekmovanja v okviru občin, takoj nato pa tudi med občinami. Prikazati je treba mladini uspehe, ki so jih že dosegli naši strelci na posameznih 'tekmovanjih, saj so na državnem prevemstvu zasedli 10. mesto. Seveda je treba gledati, da bo delo z mladino v strel ••¡kili družinah pestro in zanimivo, da bodo -predavanja dobro pripravljen u ¡-n da v njih sodelujejo tudi stari partizanski borci, ki bodo mnogo koristili s svojimi nasveti in izkušnjami. Ob koncu bi omenil, da so v koprskem okraju sestavili tudi program za tečaje za prvo pomoč. Ti tečaji so namenjeni predvsem naši ženski mladimi pa tudi ženam. Čeprav je njihov osnovni namen seznaniti naše žene in mladinke z osnovnimi principi dajanja prve pomoči, bodo v njih .izvedele tudi vse, kar potrebuje naša žena v vsakdanjem življenju. Preti a -vali bodo ¡predvsem učitelji in zdravniki. Tovorno sladkorja v Zrenjaninu OPOZORILO NAROČNIKOM Prosimo vse naročnike, da čimprej poravnajo naročnino po položnicah, ki smo jih priložili zadnjimi številkam, Novi naročniki in vsi, ki še niso prejeli položnic, naj nakažejo naročnino na naš tekoči račun pri NO 657-T-162. V torek jr bJda i" Sežani okrajna uoitefljska konferenca. Poleg udilelj-»tvn, vzgojiteljic otroških vrtcev in upravnikov Dijaških domov so konferenci prisostvovali tudi državni sekretar za prrosveto in kulturo lov. Franc Kimovee — Žiga, republiški inšpektor za osnovne šole, predstavnik društva učiteljev Slovenije ter predsednik OLO tov. Pctminija. I2 poročila okrajnega šolskega inšpektorja je bilo razvidno, da je v okraju 68 osnovnih šol, od teh 53 enooddelčnih. 12 dvooddelčnih in le liri tniioddele.ne. Na enega učitelja odpade 30 učencev, medtem ko je v Sloveniji povprečno 50 učencev na cinega učitelja. Od omenjenega števila šol ic 25 odstotkov takih, k,i imajo manj kol 20 otrok. Te šole so tudi h olj slabo opreml jene in je pouk zelo skrčen. V Ivasleilcu jc šola, kjer je samo 9 šoloobveznih otrok. Otroci dosežejo zelo malo znanja, tako da večina ne more stopiti v nižje gimnazije ali šole. za učenec v go-ppodaTS'™, Te enorazredne šole so tudi zelo drage in stane šolanje enc-f?s otroka 7 tisoč dinarjev, medtem ko v ostali Sloveniji stane povprečno le 3 tisoč dinarjev. Šole. v okraju imajo nižje proračune kot v ostalih delili Slovenije ¡n so tudi učitelji začetniki z najnižjo plačo. Za izboljšanje šoilsbva in za dosego višjega nivoja izobrazbe šolskih otrok v skladu s potrebami današnjega časa, bodo morali kultur,110-p ros volni in oblastveni organi nujno pristopiti k višje organiziranim šolam in to le v večjih središčih. Za dosego tega bo treba zgraditi v okraju več novih šol, tako v Kovčicah. Gračišču. Obrovem. Sočcinri. Tni-škah, llrast ovij ali. Črnem kalu 1e.r drugod. Prvi dve. šoli že gradijo. Manjše šole pa bo potem treba ukinili. Prav gotovo bo za otroke manjših vasi le koristno, čV bodo napravili četrt u.re poti več in se v udobnih, zračnih in svetlih prostorih naučili še enkrat toliko kot sedaj v neurejenih. nehigienskih, mrzlih" in temnih učilnicah. V sedanjem stanju so tudi življenjski pogoji učiteljev «la teli šolali zelo neurejeni. V nekaterih vaseh nimajo uiti urejene prehrane, ker v vasi ni gostiln. Osnovne šole so v prvem polletju dosegle 77 % učni uspeh, od lega v prvih in drugih iraizredih povprečno po 72 %. Slabe učne uspehe so dosegli učenci osnovne šole v Loki, 40 ■odstotkov, v Senožečah 51, v Soeergi ■61 in v Hiraistovlj.ah 60 %. V gim-11.izi.jnh v Herpeljah, Sežani, Tomaju, Podgradu in Komnu je uspešno dovršilo razred 57 % dijakov. Treba pa je k temu pripomniti, da so bili za- vzeti ra.zsiie.ni kriteriji pni ocenjevanju. V Herpciljaih in Podigradiu so bili zelo širokogmd.ni, v Sežani pa strogo realni. Ob zaključku konference je kratko spregovoril tudi tov. Kimovee. ki je odgovoril na ve? sL.avlje.nili vprašanj in dal noštelljeni priznanje za njih pionirsko delo po vaseh. Janko Valontiineie Očvori£ev slovenske čjtalnice v Portorožu Na dan obletnice «m.rlj dr. Franceta Prešerna je Slovensko prosvetno društvo Brainiko Kozlovič v Portorožu odprlo v stavbi občine čitalnico in knjižnico. Uvod k otvoritvi je bila proslava obletnice smrti velikega pesnika. P'jaki slovenskega učiteljišča v Portorožu so izvedli lepo izbran program Prešernovih pesmi v besedli in petju, o Prešernu — pesniku je govoril prof. toiv. Drago I lam. Z otvoritvijo čitalnice, ki bo odprt.;] dnevno med 17. lin 20. uro ob delavnikih, ob nedeljah od 10. do 13. uire in izposojevan jem knjig četrtek med 16. in 18. 111-0. daije odbor pro-svcilmcga društva Slovencem v Portorožu pobudo za ljudsko prosvetno izživljanje lin istočasno možnost ustvaritve tiste družabnosti — posebno primerne sedaj v mrzli burji — ki jim je talko lastna, a prav v Portorožu med njimi tako pomanjkljiva. Tudi občinski mdbor jc .pokazal svoje zanimanje za Ijudskn-pirosveino delo in dobro voljo s tem, da jc odstopil clve lepi, primerni sobi. ju okusno opremil z lepim pohištvom in obljubil svojo pomoč tudi i- prihodnje. Z o,pombo, da bi se proslave iin otvoritve udeležilo lahko nekaj več ljudi — saj šteje društvo nad 180 članov — se pridružujemo mnenju predsednika društva tov. Stoilie. da imamo Slovenci v Portorožu kar najboljše pogoje za najširšo kulturno - prosvetno 'društveno dejavnost. samo 1 treba je pokazali dobro ™ljo. _ VIR HerpeSje - Eiozinca Mladinci prc.dvojaškcga centra so zelo aktivni in redno obiskujejo predvojaške vaje vsako leto. Za to vestnost jc bil v preteklem letu center odlikovan z diplomo in prehodno zastavico. V Kerprljah imamo f i zk iiburn i center v Dijaškem domu. Dijaki-go-jenei, ki obiskujejo nižjo gimnazijo, se po učenju zanimajo tudi za razne športne panoge. Pred dnevi so nastopili v prijateljskem srečanju v odbojki s tovariši graničarji. Ž. M. Občinska konferenca v ljudske mladine v Šmarjah Na občinski konferenci Ljudske mladine, ki je bila v nedeljo v Šmarjah, je sekretar izčrpno poročal o delu in uspehih mladinske organizacije. Mladina je ustanovila (prostovoljno gasilsko ilinuativo, ki je že imelo svoj prvi nastop skupno z drugimi društvi -v okraju, dalje prosvetno kulturna d.ništvia z dramskimi družinami, pevskimi zbori in folklornimi skupinami. Precej se jc razvil .tudii mladinski šport in v tem pircd-njaei mladima v Gažonu s svojo strelsko družino. Opazili pa je nekatere poniainjkilji-vo-ti koit podcenjevanje ¡vloge in pomena mladunstke organizacije. Marsikateri mladinski .alkldiv na vasi je mislil, da je glavna naloga ustanavljanje kulturno-.prosvetnih društev in pri tem pozabil, da je mladinska organizacija izrecno politična organizacija. Njena glavna naloga je, da vzgaja idejno politično svoje člane v zavestne graditelje socializma. V ¡res dobili razpravi so delegati prorešetaili vprašanje izpopolnitve min (krnske organizacije z raznimi od-seikii in strc.lakimii družinami. Veliko skrb so pokazali! p,ni vprašanju vce-pitve večje odgovornosti samo vzgoje mlladliine. Od tega jc veliko odvisno nadaljnje aktivnejše. delo mladine. Ko nfeirenea je. sklenila, da bodo mo-ralii vaški mladinski .aktivi skrlie-!i, tla bo vsak mlaidinec in mladinka inr.iročem na en čaisoipis, ki bo pomagali pri širjenju političnega in kulturnega obzorja. R. /V. ...in mladine v Postojni \ Postojni so II. redni konfcire.nui prisostvovali tudi p red.-itn vnik JLA, limrl-iko oblasti, društvenih in družbe-!i organizacij. Pomočilo, ki ga jc podala sekretar -l i komiteja, jc izčijmo prikazalo de-ilo mladine v okviru mestne občine. Zelo lepe uspehe je dosegla mladina v ¡tekmovanju za V. kongres LMJ. Te mu je dokaz pohvalna diploma komiteja mladine ¡11 prehodna zastavica. ki jo je priborila mladina na •gimnaziji kot najboljša organizacija šolske mladine v Sloveniji. * Mladinske aktive so ustanovili v polih vaseh, kjer že več lcl mi bilo mladinske organizacije. Bilo je sprejetih 200 novih članov. Zelo aktivna je bila mladina od zadnjih volitvah v ljudske odbore. Da bi izboljšali delo v društvih, je konferenca sprejela predlog komiteja, da bi bil v maju mladinski leden. kjer bi sodelovala vsa društva. Namen ¡tedna bi bil vključiti čimveč mladine v dnuštiva in jo zainte- wnm«tHimwtniiniui!iiuiiinimHiiiiunmiMiurm(Hi(ii!itmitHniii)titii!iiiitinii[iuui[iiii]tHtniiiininitiiiitiiiii!iittiiuinij iitrtniHiiiiinniiin resii.railli za delo. Dalje so obravnavali ¡vprašanje vajeneov, kateremu posvečajo premalo .pažnje. Svečan odraz je dal konferenci sprejem devetih novih članov v mladinsko organizacijo. V imenu CK LMS je zastopniku gimnazije izročila se.kretiaalka komiteja prehodno zastavico. Pohvalne 'diplome so prejele: Klub za konjski šport »Janko Pre-miril-Vojko«, taborniška organizacija »Kraški viharniki« in KUD Prestira-nck za njihove uspehe pni vzgoji mladine. Pohvalne diplome ?.a požrtvovalno delo so prejeli tudi nekateri mladinci in mladinke, tako Andrej Miklavčič, Jože Požar. Marija Fuirlain in dinuigi. T}. M. IZ SLAVIME Te tirni popravljajo cesto',, ki pelje iz vasi preko proge do glavne ceslc, irno, ki pelje do Šele, in cesto, ki pelje skozi vas tja do Koč. Vse te ceste posipajo z gramozom iz ruševin in iz kamnoloma. Vsega nadroh- Ijenega in razvoženega gramoza je okrog 700 kubičnih metrov. Vse to so optraivhlii s prostovoljnim delo*. Da je vse delo v redu, skrbi požrtvovalni tovariš Penko. Člani gasilske organizacije in kul-lurno-mmetniškega društva so sklenili. da bodo zgraidffli dvorano, v kateri bo lahko uspešno delal pevAi aboir, igralska skupina i.n še d.r-npi. ki morajo hodili v kulturni dom v Preslranek. V ta namen so že nabrali 300.000 din. Pred dnevi so začeli v Kopru s pripravami lercma za novo stanovanj.^«.» hišo, v kateri bo predvidoma 28 stanovanj «n razni lokali. Stavba bo štirinadstropna. Najprej bodo delavci gredbemegia podjeitja »Ediliitir porušili sitairo hišo nasproti .ribarnice, nato pa bodo takoj začeli na tem mestu z gradbenimi deli. Pravično plačilo n špekulaiitsko dejavnost V Postojni je bila pred kratkim zanimiva razprava. Pred okrajnim sodiščem, ki mu je predsedoval tov. Potočnik Branko, se je v družbi glavnocbtožene Tržačanke Ko-marjeve znašla tudi družbica Po-stojnčank: Pelan Antonija, Sak Ivana in Butkovič Ana. To je bil postojnski del precej velike tihotap-sko-špekulantske grupe (kakih 40 članov), večinoma iz Reke in Kopra. Bili so povezani z raznimi tipi v Trstu, ki so jim dobavljali različno blago, predvsem ure, ki jih je potem ta skupina pri nas prodajala, v Trst pa nato pošiljala zlasti tujo valuto, predvsem dolarje ali pa tudi kar dinarje. Komarjeva je bila stara znanka obtoženih Postojnčank. že pred vojno jim je dobavljala zelenjavo iz Trsta. Tudi po .vojni, še za časa zone B, je Pelanovi za njeno menzo dobavljala zelenjavo. Tihotapski kontakt pa je z njo vzpostavila sredi leta 1951, ko ji je poslala nekakšne verižice z obeskom, nato svilene ovratne rute, pa zapestne ure itd. Vse to so prinašali in nato odnašali denar zanesljivi kurirji. Za prenašanje si je banda izmislila rafi-niran postopek —r denar in blago je potovalo sem in tja čez mejo kar v vlaku brez vsakega spremstva. Naši marljivi varnostni orga- Komaj zopluje barka iz lesnega koprskega pristanišča, že leloviščar lahko radovedno opazuje ankaransko ■obalo, kjer bo zagledal znano kopališče Sv. Nikolaj. Najprej mu zbude pozornost mogočna poslopja zdravilišča za kostno tuberkulozo v Valdoltri. Blizu njih zagleda majhne pičicc, ki se kmalu izkažejo kol hišice kopališča. Toda to šc ni vse! Radovedno oko tujca odkrije šc na desni strani kopališča lep gozdiček, ki se širi od vznožja hriba, pa prav do obale, kol otoček sredi valovitega morja vinogradov in oljčnih nasadov. In v tem gozdičku se zdaj pa zdaj med borov-c,j in topoli pokažejo poslopja anka-ranskega sanatorija za pljučno tuberkulozo, kot bi se hoteli skriti med zelenjem jired žgočim poletnim soncem. Pred 50 leti šc ni bilo lega vedno Kclenega gozdička in ob obali jo bilo le nekaj lesenih kolib, ki so služile kot slačilnice za kopalce iz Trsta, ki so sem zelo radi zahajali. Današnje kopališče Sv. Nikolaj so začeli urejali šele po prvi svetovni vojni. Leta 1900 jc »Društvo za borbo proti tuberkulozi iz Trsta« s prostovoljno'zbranim denarjem kupilo to zemljišče, da bi začelo graditi sana-tori j za pljučno tuberkulozo. Uredili so najprej kmetijsko posc-slvo, ki naj bi donašailo dohodke, in s ¡leni denarjem bi začeli gradili prve paviljone zdravilišča. Čez ¡nekaj let so z gradnjo res začeli, toda denarja jc zmanjkalo in delo je. obstalo. Zato se je društvo odločilo., da bo rajši gradilo cenejše protituberkulozne dispanzerje in je kmetijsko posestvo z nedo- končanim paviljonom vred prodalo leta 1909 Socialnemu zavarovanju v Trstu. Socialno zavarovanje je potem leta 1911 dogradilo začeti paviljon in ga uredilo kot okrevališče za zavarovance s 61 posteljami. Leta 1913 so podrli ¡lesene kolibe kopališča ob morju in zgradili tam dva ločena načrti »Društva za borbo proti tuberkulozi iz Trsta«. Novi sanatorij se ¡posebno razvije v letih 1921—1933, kajti v tem času so dozidali v starem paviljonu nad cesto še dve moderno urejeni krili z bolniškimi sobami, uredili ležalne lope ter zgradili novo poslopje za ku- paviljona. ki sta služila kot okrevališče za slabotne lin bolne otroke zavarovancev. Prišla je prva svetovna vojna in vsa nadaljnja dela so se ustavila. Kmalu so se paviljoni napolnili z vojnimi invalidi. Leta 1924 so zopet zbirali prostovoljne prispevke in okrevališče preuredili v sanatorij za pljučno tuberkulozo. Tako so se končno ¡uresničili hinjo in jedilnico. V teh zgradbah nad cesto so sc zdravile, ženske, v spodnjih dveh paviljonih ob morju pa so bili moški. Ta dva paviljona so združili, tako da so med nj.ima zgradili jedilnico in kopalnico. Zelo velik problem je bil tedaj sanato-rijska preskrba s piilaio vodo, ker jc imel prostora že za 220 bolnikov. Šc danes vidim o vsepovsod po prostornem parku izkopane globoke, vodnja- ke iin kljub temu je včasih poleti zmanjkalo vode, ki so jo potem morali dovažati iz Trsta. Problem so rešili lela 1935, ko so sanatorij priključili rižanskemu vodovodu. Prišla je druga svetovna vojna in Nemci so pregnali bolnike iz sanatorija v tržaške bolnice. Vso obalo iii park sanatorija so minirali, ker so se bali, da lb,i se tu lahko zbirali zavezniki. Te mine so po vojni pri čiščenju terena eksplodirale in močno poškodovale sanatorijske zgradbe ob morju. Leta 19-18 so začeli s popravili i.n ponovno obnovili sanatorljsko zgradbo nad cesto s 100 posteljami iin uredili moderno pralnico. Sanatorij so odprli .leita 1951 in v njem se zdravijo skoraj lizkljudiio bolniki iz koprskega in bujskega okraja. Toda popravila čakajo še sanatorijske zgradbe ob obali, kjer bi bilo prostora za nadaljnjih 10.0 bolnikov. Posebno priporočljiv bi bil ta prostor za tuberkulozne otroke. Marsikomu se zdi. čudno, kako more biti zdravilišče za pljučno tuberkulozo ob manju, ko so zdravniki vedno propagirali iin govorili o zdravljenju v gorskih predelih ter tudi vsi znani sanatoriji so v visokogorskih predelih. Toda danes vemo, da sc lahfco 'tuberkuloza zdravi pri vsakii klimi, da le ni prevelikih kolelianj v temperaturi, preveč vlage in poletu neznosne vročine. AnkaTan-ski sanatorij leži v zavetju prod burjo sredi otočka (Itcvcs in, ko sc vlačijo po Kopru še jutranje megle, se Ankaran že koplje v sončnih žarkih. Poleti pihlja vedno maestral in blaži hudo vročino. Ta lepi košček Slovenske Istre ne nudi razvedrila samo Ictoviščarjem, ampak je tu žc stotine nesrečnikov, ki jih je napadla zavratna bolezen, zopet dobilo najdražje na svetu — zdravje! Dr. Ivan Kastehc ni pa so le kmalu prišli na sled vsemu ter so se glavni krivci hitro znašli za zapahi, Pelanova in Sakova sta znani Po-sl ojruVmki. Ni ju gnalo pomanjkanje in siromaštvo na tako delo,, marveč čisto dobičkarski in špeku-lantski nameni najslabše vrste. To je bilo videti tudi po tem, da sta razen dogovorjene provizije hoteli isvoje »pcsledajalce« še čisto enostavno »okoli prinesti«, kot pravimo v šali, za precejšnjo vsoto denarja in pa kar za celih .99 ur, ki sta jih gladko utajili. Taka nepoštenost pa seveda ni branila zlasti Pelanovi, da ne bi redno pose-eala cerkve in tam iskala odvezo za svoje grehe, vsekakor pa ni pričakovala, da se bo zanje morala pokoriti celili 10 mesecev v zaporu. Toliko ji je namreč ljudsko sodišče odmerilo, dočim je Komarjeva bila obsojena na eno leto, Sakova na 7 mesecev in Butkovičeva na dva. V zadnjem mesecu je kulturnojjro-sveUno življenje v naši vasi zelo zaživelo. Diramatska skupina se z vso resnostjo pripravlja na uprizoritev igre »Zelena vrvica«. S to igro bi lahko sie.er že. kmalu nastopili, vendar nimamo primernega prostora in bomo pač morali počakati in igrati na prostem. Podnevi in ponoči vidiš mlade fante, ki hodijo h godbenemu tečaju. Se pozno v noč Se slišijo zvoki nji-honih instrumentov. In kako smo proslavili 8. februar? Ta dan je bilo res precej dogodkov. Zjutraj so se zbrala dekleta na gospodinjskem tečaju, prinesla s seboj nekaj hrane in si saana skuhala kosilo pod vodstvom učiteljic. Prišli so- tudi godbeniki in pionirji, ki s», navdušeno rceitirali in peli Prešer--nojve pesmi. Letošnja Prešernova proslava je bila ena najbolj uspeliI> v zadnjih letih. M.JB. KBtsfostfifi Na dirugi občinski konferenci. Ljudske fronte, ki je bila v nedeljo ob številni udeležbi delegatov iz vseh vasi, smo obravnavali bližajoči republiški kongres Ljudske fronte. Tovariš Primožič je orisal zgodovino in delo Ljudske fronte in sc ustavil na vprašanja za preimenovanje i te v Socialistično zvezo delovnih ljudi. V poročilu se jc tovariš Primožič ustavil tudi na delovanju mladine, ki nikakor ne gre tako. kot je bil«, treba. Poudaril je, da bi sc mladina morala vse bolj udejstvovati v pro» svetnem in drugem življenju na vasi. Tovariš Obad je poročal o delu Firomte v občiinl. Nato smo izvolili dva delegata za republiški kongres. Ponoči od nedelje na j>oncdeijek je izbruhnil v liievu Ivana Peroše po. žar. Kcir so ogenj prepozno opanfili, je bilo vso gašenje zaman. Škoda še ni ocenjena, prav talko pa tudi še. niso znan,; vzroki požara- P®H®E*OŽ V okviru družbenega - plana so predvideli tudi vsoto 14 milijonov din za kaiualizaioijo Portorož-T, Z deli so že začeli in računajo da bodo končana do sredi ne april a. o a govor i ........................................................................................................................................................... Uspehi postonjskega Putnika Ko pregledujemo zdaj na začetku novega leta v starem opravljeno delo, ne moremo mimo postojnske poslovalnice turistične organizacije Putnika. Brez pretiravanja lahko rečemo, da je poslovalnica izvršila veliko delo. Brez števila domačinov Vmes bodo še nekateri domači izleti na znana smučišča, na obisk kake operne predstave v Ljubljano in podobno, prava sezona za izlete pa se bo pričela spomladi, ko bodo postojnski in drugi delovni kolektivi spet pohiteli na obisk v razne kraje U .... ' ¡ÉÉ ši i! # i|| & g 1 .-t. üfitl Idrija ijima bogate .telovadne tradicije iti prav je, da jih danes (nadaljujemo. Najbolj sta uspešna v tem pogledu športno društvo »Rudar« in telovadno društvo »Partizan«, ki ima sedaj 263 'telovadcev in telovadk. To številčno stanje bi se nedvomno ša povečalo, če bi bili za to dami vsi pogoji. Vsa 'telesna vzgoja v Idriji je namreč danes stisnjena v malo telovadnico osnovne šole. Površina 'telovadnice meri komaj 98 kvadratnih metrov, kar nc zadostuje niti za 'društvo »Partizan«. Telovadnico uporabljajo razen tega še učenci osnovne šole, gimnazije ter vajeniške, čipkarske, rudarske in gozdarske šole in je dnevno obremenjena od 8. do 22. mre. Kljub vsem tem težavam je imelo društva »Partizan« lani mnogo lepili uspehov v svojem delni. Med drugim so organizirali dvakrat društvene tekme v vajah na orodju, pomladanski cross- tekme v plavanju iu skokih, atletska tekmovanja in več telovadnih nastopov. Udeležili so se tudi vseli večjih prireditev v občinskem in okrajnem merilu. Med letom .so uredili letno igrišče, popravili in prepleskali vse orodje in 'telovadnico ter si nabavili precej telovadnega orodja in športne opreme. Vse to nedvomno dokazuje, da je v Idriji ogromno volje za delo in razvoj na telesno vzgojnem področju. Društvo »Partizan« je skupaj z odgovornimi činiteljii žc storilo potrebne korake za obnovitev telovadnice. Ker pa liana mestni občinski odlior mnogo perečih problemov in nc bo .mogel finančno pomagati, bi bilo nujno potrebno, da bi priskočil na pomoč republiški center »Partizana« ter okrajni ljudski -odbor. Gradbeni na A-1 je žc pripravljen, proračun pa znaša^ nekaj nad 7 milijonov dinarjev. Člani »Partizana« so pripravljeni veliko pomagati s prostovoljnim delom, vendar brez finančne pomoči omenjenih faktorjev stvar brez dvoma ne bo stekla. V. F. vettiC iiliPipiilii Z lanskoletnega izleta postojnskega »Putnika« in tujcev si je skozi leto in dan podajalo kljuko njenih vrat iz rok v roke. Da so bili tujci zadovoljni ne samo z lepotami postojnske jame, marveč tudi s sprejemom in svojim bivanjem v Postojni, je bila v veliki meri prav zasluga Putnika. Razen tega je poslovalnica vršila za tujce tudi bančne posle in sploh vse u-sluge, kot jih Putnik sicer vrši. Najbolj znani pa so bih Putnikovi izleti z avtobusom po vsej naši domovini in tudi v inozemstvo. Na stotine ljudi iz vsega okraja in tudi izven njegovih meja se je v preteklem letu udeležilo Puntnikovih izletov po naših krajih, največ pa jih je verjetno obiskalo Trst. Sprva so posamezna podjetja sama organizirala za svoje delovne kolektive take izlete. Stalo pa jih ni skoraj nič več, ko so se pričeli posluževati za prirejanje izletov Putnikove organizacije. Pri tem jim je ogromno koristilo njegovo veliko izkustvo in njegove zveze, kar je vselej omogočilo udobno potovanje in izkoriščanje časa točno po naprej predvidenem načrtu. Razen tega pa je imel Putnik tudi organizirano ioto-službo, ki je vsem udeležencem zagotovila prekrasne posnetke v spomin na nepozabna potovanja. Prav te dni bo spet šla večja skupina ljudi na izlet v Trst. Taki izleti so skoraj na dnevnem redu. naše lepe domovine. Tedaj pa bodo v velikem številu prihiteli že tudi tujci v Postojno in Putnikova poslovalnica bo imela polne roke dela. V dobro in napredek vse Postojne ter za široko slavo turistične Jugoslavije po vsem svetu ji želimo mnogo uspehov! Priprava za letošnjo turistično sezono so se že začele. V kratkem bodo začeli obnavljati »Vilo Doro«, v kateri bodo uredili in opremili 2'1 sob. Pomembna turistična novost za Portorož bo tudi ureditev bara, plesišča in parka, v Sv.Lovrencu. Z delom bodo začeli v začetku februarja. Med najvažnejšimi letošnjimi komunalnimi deli bo izvedba kanalizacije v meslu. Zadeva je zelo pereča, saj je bila prav nezadostna higienska raven eden glavnih vzrokov lanskoletne epidemije tifusa. Z deli bodo začeli takoj. Da bi se kulturno-prosvetno delovanje čimbolj razmahnilo, so začeli pred kratkim obnavljati dvorano v Ljudskem domu. Računajo, da bodo' dela končana konec prihodnjega meseca. Razen kulturno-jirosvetnim prireditvam bo dvorana služila tudi za ki n o-p re dst a ve. LukinS [od°b Komaj čakamo, da bo tudi v naši vasi zasvetila električna iluč. Ko jo ta veliki dogodek doživela vas Gradišče ljudje niso mogli ostati doma. Dolgo časa so se potem pogo-' varjali samo o luči. Vsako leto nas obišče poleg ostalih nadlog šc suša in tedaj nam zmanjka vode. Po dva in včasih tudi tri mcsece moramo vodo voziti od daleč. Slišali smo, da so na okraju že razpravljali tudi o našem vprašanju. Da bi le prišlo do uresničitve sklepov, želimo vsi v Lukinih. Velika skrb bi nam odpadla, če bi enkrat res dobili v vas vodo in Se luč. Kaj pa v Senožečah? Kar nič ni slišati o tej vasici, odikan- je bila priključena sežanskemu okraju, da-si leži še vedno ob glavni cesti — še asfaltirani povrhu. Človek 'bi mislil, da so vsi ljudje Ikar pomrli ali kaj — nobenega .glaisu več. Pa imajo tam še vedno bolnico za tuberkulozne, sem videl oni dan. In občinski uradi so še, in zadruga in ■tudi pošta je še. Pa bo menda le to res, idia- so se flijudje eaJkrknili sami •vase. No, če ravno molčiS-o, pa ¡jim ¡pustimo to, ker zaito pa ¡toliko več berefjo. Posebno naš Slovenski Jadran i-maijo radi. Komaj ¡čakajo, kdaj ise bo v soboto oglasil neumorni ¡poštair, tovariš Vidmar Maites in jim prinesel pozdrave iz vseh 'krajev od Triglava do Jadrana'. Da, radi ljudje beretjo — in molčijo. Pa bi se dalo toliko povedati o Senožečah in dkolišu! Vse kullturno-prosvetno delo -leži še vedno kar na gasilskem društvu. Se pevci komaj životarijo, proiblem pevov-odije ¡morajo nekako rašiti, pravijo. Nekdo je prihajal oz. so ga do,vazali od drugije, izdaj pa -se je avto polomil, itako da bo menda v Senožečah še petje utihnilo navsezadnje. iNlo, ril ml nazadnje nič čudnega, če je (taka tišina v Senožečah, ¡ko pa je mladina tako pasivna, kot da toi ,je sploh ne ibilo. In končno tiudi ni nič čudnega, če pa ima med svojimi nečlani tudi take tovarišice, kot je na primer Meden Ivanka, ki je knjigovodkinja v KZ. Menda ima. komaj d'evetnaijst let, zaito pa ima veliko ljubezen in (spoštovanje do starih ¡partizanskih ¡borcev in ¡sploh do našega .novega živlljenja- To tudi na glas izpriča, če je treba, kotna primer takrat za volitve. Tre.ba je bilo volišča cik-ra-siti in ko ji je prav ¡tovariš ¡Maks, ki je star človek in tudi stair pamtizaniski -borec, mimogrede omenil, kako mladina drugod navdušeno krasi volišča in da bi kazado tako tudi v Senožečah, [je za -odgovor dobil: »Te bo že ¡minilo!« Težko je kaj (takega sploh verjeti od mladinca Titove Jugoslavije, zlasti pa še primorskega- Ko je za zade.vo zvedel (tajnik OLO Sežana, tovariš Ja-nko Valenti-nčič in je to obsodil in dejal, da bi tako mladinko tudi KZ nc smela držati v službi, je moral •slišaiti, da bo poprej on letel ikot pa ona s ¡svojega mesta, ikjeir je na moč čvrsto zasidrana, — (kljub vsemu svojemu izpričanemu »(prijateljstvu« do programa dela Titove mladine. S tem «svoda ni irečeno, da je vsa mladina takšna v Senožečah. Bz ® I a Delovanje kulturno prosvetnih društev v okviru mestne sindikalne organizacije je v zadnjem času doživelo zadovoljiv napredek. Slovenska dramska skupina je začela pred mesecem dni pripravljati planinsko burko »Izgnbljcnček« pod vodstvom režiserja Viljema Tomšiča. Premiera bo že v februarju, za kar gre zasluga marljivosti in požrtvovalnosti vseli članov skupine. .Tudi novoustanovljeni mešani pevski zbor se pridno pripravlja za prvi nastop. No-vost za Izolo je nedvomno ustanovitev folklorne skupine, v kateri sodelujejo Italijani iu Slovenci. le Odkair je začel z delom novi občinski začasni- ljudski odbor, je od dneva združitve bivših KLO 29. IV. 1952 do volitev novega občinskega ljudskega odbora napravili precej dela-. Iz proračunskih sredstev so bile popravljene krajevne ceste, nekaj mostov na ¡območju Podbrdo—Huda južina in Grahovo, zgradba sedeža občinskega LO in poslopja osnovnih šol v Podbrdu, Ru-tu in na. Grahovem, Poskrbljeno je bilo za sredstva za zgraditev mostu v Podbrdu, ki ga sedaj gradijo, obravnavano je bilo vprašanje občoljudskega premoženja in izkoriščanje občinskih gozdov. Veliko pažnjo- je odbor po- Dejstvo pa .je, da je -morda prav zaradi ailjene neaktivnosti taiko kulturno imrtvilo v Senožečah. Kdaj se bo zbudila Alenčioa iz spanja, da potrese ¡za brado kralja Matjaža in se .zbudi vsa nljegava .mlada vojska? Od ¡kje bo moral priti junak, da zatrobi v Senožečah biulnico kulturno-prosvetnemu dedu? Mailio več upornosti in ¡požrtvovalnosti, pa (tudi močne zavesti, da mora vsdno ¡zmagati ¡pravica in pošteno hotenje do-bromislečih ljudi, ¡pa bo 'tudi v Senožečah nastato drugo življenje. Spet bodo pevski nastopi, bodo igre in diruge kulturne prireditve, Na vsak način pa seveda sasno od sebe ne ¡bo nič, za to bo treba upornega in požrtvovalnega dela vseh pošle-n.ih in zavednih občanov, zlaslti pa še mladine v Senožečah. Pri teim je treba vse -pojave rnlačnosti zdraviti na licu imesda, vsalk poizkus kslkšnega spletkarjenja ali celo norčevanja iz naporov (drugih pa najostreje obsoditi. ¡Le na ta način bodo Senožeče spet oživele, kar jim tudi mi od ¡srca želimo! svetil utrjevanju zadružništva, kmetijski 'zadrugi v Podbrdu je odstopil v upravo .pašnike in planine. Najvažnejše -vprašanje bo utrjevanje zadružništva in l-zboljše.vanje pašnikov iin planin. S tem je -tesno povezana aiminoTeja an mlekarstvo. Kmetijskim zadrugam bomo nudili vso pomoč, da bodo laže razvijale razne odseke, sadjarstvo, selckcijo živine, pašništvo itd. V -vasi Huda južina Stržišče, Kal, Znojile in Kuk bomo napeljali elektriko iu izvršili potrebna popravila, da se odstrani nevarnost požarov. V Hudi južini in Stržišeih bomo zgradili nove osnovne šole, na Grahovem pa prosvetno dvorano. Več skrbi se bo 'letos polagalo asa-naciji vasi s tem, da 'bomo odstranili razne nehigienske naprave, olepšali zunanje lice vasi in odstranili še zadnje sledove italijanske okupacije. Za izboljšanje -zdravstvenih razmer bomo ustanovili na Grahovem ali pa v Podbrdu ambulanto, kjer bo zdravnik stalno ordiniral an poskrbeli za stalnega zdravstvenega delavca. AFŽ bo v Podbrdu ustanovila otroški vrtec. Istiotam bo 'treba poskrbela za rešitev stanovanjskega vprašanja, ki jc v tem kraju najnujnejše vprašanje. Občinski odbor bo moral misliti na ustanovitev raznih uslužnostnih podjetij za izkoriščanje -gramoza, kar mu bo prineslo novih dohodkov. Prav tako bo naloga občinskega odbora, da bo preosnovail svete in komisije, poskrbel za utrditev vaških odborov in za redno sestajanje zborov volivcev. TONE KUSOV. Nekaj smo, kakor vidite, objavili. Vaš »Tovariš Janez« bo pa verjetno moral še nekoliko počakati Pošljite nam še kaj iz Vaših spominov na partizaiistivo v Vaših krajiih. Kratke stvari pa iodo vedno prišle v poštev. RAT, OTALEŽ. Hvala lepa za dopise. Nekaj bomo objavili. Dopiñ naj bodo čim krajši in stvarni. V vasi in »kolibi imate več zanimivih stvari in dogodkov. Opišite jih in plejite, da bodo dopisi sveži in aktualni. I. K., TOLMIN. Težko je uredništvu postavljati zahteve na primer: »objavite dobesedno in takoj«. Vsakemu skušamo ustreči, le da nc moremo lista po ribniško razširiti. Veseli bomo vsakokrat, ko sc boste oglasili. S. S., POSTOJNA. Hvala za Vaše pošiljke. Poglejte kdaj tudi k drugim. Bralce zanimajo tudi ostale literature. M. M., CERKNO. Na žalost smo prepozno prejeli. Vsaj teden dni prej bil morali poslati. Pošljite še, pa prej. ROJA, TOLMIN Kratke stvari bodo prišle, v uošte-v, vendar tudi to le take, k; bodo originalne. Če želite, da Vam honorair štejemo za naročnino. hotno javili to naši upravi. Ž. M., IIERPELJE. Slike za časopis niso na žalost uporabne, so premalo kontrastne, kakor temu pravimo. Časopisna tehnika zahteva izrazito člmobelo tehniko. V. I., CAJNARJI. Vaš dopis je moTda preveč oddaljen od našega lista. Vedno bomo rajši sprejeli bližnje stvari. Sliko Vam bomo vrnili. VSEM OSTALIM. Imamo malo prostora in zato ne moremo objavljati predolgih stvari. Prepričani pa smo, da tudi naši bralci imajo rajši krajše stvari. Zato upamo, da se tudi nobeden naših dopisnikov ne bo užalil, da vidi svojo stvar nekoliko skrajšano. Pišite nam pa iz več različnih področij in le važnejše stvari obširneje. Uredništvo Nova usis sus] Blokah Za -Novo vas laliko rečemo, da je središče vse Bloške planote, vendar nima ¡primernega prostora za svoje kulturno izživljanje. Zdaj pa bo lq menda nekaj »ratalo« iin bo s pomočjo okraja in todi Ljubljane omogočena graditev poslopja in prostorov, ki bodo primerni v kcitume namene. Za irazllične sestanke se morajo sedaj Bločani posluževati kar [Šolskih .prostorov v Novi vasi. Tii lahko sprejmejo do isto ljudi, kar pa jc za sestanek dobro, za kulturno prireditev pa ne, še posebej zato, ker ni nobenega odra. Tudi vsa predavanja in sestanki v zvezi s prede-ilavamjtem gradiva o VI. kongresu KPJ so v soli in jih obiskuje do sto ljudi. Predavatelji prihajajo iz Postojne, poslušalci pa iz celotnega okoliša. _o. Bz Po dolgem čakanju smo končno dobili zagotovilo, da bo do konca maja elcktriJEioirana tudi naša vas. Zaradi te obljube se nam zdi že zdaj nekam bolj svetilo. Druga dobra novica pa je, da bosta kupili zadrugi v Obrovu in v Slivju skupno mlatilnico. To sc nam zdi tudi bolij pravilno kot pogostitev članov, kajti čas je že, da nehamo mlatiti s cepcem in s palico, kot je mlatil še Robinzon. Preteklo jesen smo že. dobili moderno čistilnico iin zdaj, ko pride še mlatilmea, bo storjen velik korak naprej. T. L vppip M miš WËËg^' wmrn mm/cS mMm mi f A-"'"* ÜÜÜL vv~»«.«Jf iMïpir1' ..... V -v-feà- ií-r./at •• * • • c ■mmmms9m Pogled na Tolmi !■ ■■ ."■■—~ —MM—— I ■ ■ I I Id □ Zgodba je to — zgodba ene primorske vasi — ki jo je doživelo na tisoče vasi v «... iz krvi in dima vstajajoče domovine, nove Jugoslavije...« med narodnoosvobodilno borbo. Vsi ki smo pr' tem rojstvu pomagali in doživljali grozote, ne bomo nikei; pozabili tis ".'h dni. Ko se leto za le'orn ouualiuiejom o1 "akili d > (M fv, se nam ot. takih datumih-mejniklh ustavljajo .S tem spomenikom so se Braničani oddolžili padlim vaščanom naše delavno-tvorne misli. Te praznujemo kot spomin na prestano trpljenje in žrtve, na neprestano odrekanje vseh človeških ugodnosti, ko smo se borili s srčnostjo in pogumom, ki je lahko last samo redkim narodom v zgodovini. Naj ostanejo spomini taki, kot so v vsej svoji grozoti, da bodo znanci, ki jim bo življenje že lepše in bol1, urejeno, znali ceniti žrtve in če bo potrebno, jih tudi posnemati. STJENKA S SVOJIMI PARTIZANI UNIČI NACIFAŠI STIČNO AVTOIvOLONO — Drugi februar 1944. Iz Komna se po cesti, ki pelje v nekdanji Ri-hemberk — danes Branik — pomika avtokolona: spredaj avtoblinda, nato osebni avto in za tem pet tovornih avtomobilov. V koloni je 50 Italijanov in S5 Nemcev. Namenjeni so v Rihemberk in peljejo hrano, municijo in še denar, več stoti-soč lir za plače fašistom, ki držijo postojanko v dolini. Lahko si samo predstavljamo, kako je borcem tretjega bataljona Ju/noprimorskega odreda, katerega komandant je bil danes narodni he- Ui&m*• V':'.: > a '¿.-t v ^ V ,.r t' .j. ,•{.„:•• ■ < roj Tone Šibelj-Stjenka, ki so bili že tri dni v zasedi, ko so ugledali tako pričakovani »plen.« »Ne boste hudiči, zeleno-črni prišli do cilja,« so natihoma sikali borci. Ko je bila kolona oddaljena kakih 50 metrov, je padlo povelje: »Ogenj! Po njih!« Zapokale so puške, zaregljale brzostrelke in mitraljezi, zažvižgale so mine.... Kamion z municiji je zadet zletel v zrak. Avtoblinda z Nemci je hotela zbežati. Zaman. Sam komandant Stjenka ji je to preprečil, ko je pograbil za lahki minomet in poslal prvo mino skozi okence v šoferja, drugo pa v sredo avto-blinde in jo onesposobil. Tako odločno-junaško so nastopili partizani, da je fašistom upadel in splahnel pogum. Drug za drugim so začeli dvigati roke. Ko so to videli rajhovci, so jih sami začeli streljati in tako prihranili partizanom maščevanje. Padli so vsi razen enega ranjenca, katerega pa so Nemci sami ustrelili, ko so zvedeli, da je bilo partizanov le nekaj nad sto. To je bila največja gverilska akcija partizanov v Sloveniji. NACIFAŠISTIČNE REPRESALIJE... Celih štirinajst dni so okupatorji pripravljali načrt, kako bi bolj v živo zadeli in vsaj deloma zabrisali globok vtis pri svojih vojakih, še v mraku dne 15. februarja 1944 zjutraj, so nenadoma vrgli iz postelj ljudi v Komnu. Tomaževici, Malem dolu, Rihemberku, Cvetrožu, Lojevi, Birsi, Britofu, Korpu, Miklavi, Vasi in Vidnarščih, udarci puškinih kopit, Komaj so se prestrašeni prebivalci zavedeli od strahu, je že padlo povelje: »V 20 minutah zapustite hiše. Lahko vzamete s seboj do 20 kg blaga. Kdor ne bo ubogal, bo na mestu ustreljen.« Vse ljudi so zbrali na posebnem prostoru in jih zastražili, Medtem so fašisti odnašali iz hiš vse, kar je bilo kaj vredno. Prebivalce Branika in okoliških vasi so naložili na kamione in jih odpeljali po cesti proti Komnu. Z ovinka so že videli, kako se sesipajo v razvaline njihovi domovi. Fašisti so v vsako hišo položili mino, da je porušila, kar ni mogel uničiti ogenj. V Komnu so jih zaprli v prostore sodišča. Proti večeru pa so vse spravili na travnik v sneg in burjo. Tu so se odigravali prizori, ki ne bodo nikoli zbledeli v spominu naših ljudi. Na snegu je od mraza trepetala žena, ki je komaj vstala s porodniške postelje, poleg nje je bil starček, ki ga noge niso več ubogale, dalje o- i S'.:-v..: tflf i.! 5 S' : • -V »m •Sj $ Ifclif . _ i si li li:: M • -. ;.» i, ,«1%. I teli razvalinah, hi še danes obtožuiojo zločince, je zgorelo več bolnikov. ki so jih nacifašisti vrgli v ogenj troci in žene. Vsenaokoli pa so gorele vasi. Pred poslopjem so stali z medaljami in čini okrašeni fašistični hierarhi in, ko so peljali ljudi mimo, govorili: . »Ancora troppo bene vi trattano, porchi.« — še predobro delajo z vami, svinje, Ko človek danes ponovno sliši take besede, se hitro povrne v spomin ukaz generala Robottija: »Si am-mazza troppo poco.« Sivo zimsko nebo se je spajalo s pepelom, ki je legal na polja, vinograde, gozdove in kolono nad 600 ljudi iz Branika, ki jih jc okupator nasilno iztrgal iz njihovih domov in odpeljal v izgnanstvo v Nemčijo. V Braniku so se odigravali ob odhodu tudi taki prizori: s kamiona so vzeli Julko Kodrič in hčer Vido. O-be so odpeljali v klet lastne hiše in ju tam ubili. V drugem prostoru so zaprli pet bolnikov in nato hišo zažgali. Odnekod so pripeljali aktivista Franca Zgonika, ki je hotel zbežati. Zaprli so ga v hišo in jo nato posuli nanj. Požgali in razstrelili so 323 hiš in gospodarskih poslopij. V Komnu so požgali 150 hiš in gospodarskih poslopij, ostala je samo šola in cerkev. V škrbi-ni so pobili šestčlanski narodnoosvobodilni odbor. Ko so tako »dobro izvršili povelje : »Si ammazza troppo poco,« so še postavili okoli vasi napisne deske: »Kdor prestopi mejo vasi, zapade smrti.« V lepi dolini, ki jo je pesnik Gregorčič tako lepo opisal v pesmi »Pod trto bivam zdaj«, je zavladala grobna tišina, Le tam na starodavnem gradu so ostali okupatorji za stražo in skozi line debelega zi-dovja prežali v dolino. Toda tudi njim so bili že zapisani dnevi. Prišli so Gradnikovci in v nezadržnem jurišu zavzeli postojanko. * ŽIVLJENJE V SVOBODI ... Po osvoboditvi so se ljudje počasi vračali domov in začeli obnavljati. Niso so se vrnili vsi. Samo iz Branika je dalo svoja življenja za izgon okupatorja 89 borcev, talcev in internirancev. V partizanih je bilo 100 ljudi. Danes je obnovljenih skupno le 135 poslopij. Treba bo še zgraditi 45 hiš in še več drugih gospodarskih poslopij, Največje in najtežje je to vprašanje. Ljudje pravijo, da bi vse drugo že šlo kako naprej, če bi enkrat mogli vsaj za silo kako rešiti stanovanjsko vprašanje. Nujno bi potrebovali dolgoročne kredite. Pri obnavljanju domov so veliko pomagale delovne brigade, posebno tistim, ki sami niso imeli delovne sile. Treba ie vrtati in vrtati, pa še ne gre, tako kot bi moralo iti, so se mi pritožili. Deveto obletnico bodo praznovali kot spominski dan. Spominjali se bodo presta nega trpljenja m žrtev, ki so jih oopr nesli. Obnaviial: bocio spomine tisti, ki so bili začetniki u-pora proti fašizmu, še živijo tovariši, ki so bili povezani z organizacijo TIGR, Prve hiše so tu zgorele že leta 1942. Vse to ni omajalo zaupanja v končno zmago, ki so jo tudi dosegli. □ ta I S □ □ I S □ □ i v " > t v-.---:- „ Vn - I ¡im I ¡HUÍ WM s , % -V- AJ 4 V .............m .,.....; tts&di Sretli rasi so Braničani zgradili velik zadružni tlom, ki je dokaz odločne volje ljudi i-ti. Toda molili so se, ko so mislili, da je vsa Zapatova moč osredotočena le v njegovi osebi. Pozabili so, da je bil Zapata le nosilec težnje potlačenega naroda. S smrtjo Zapate ni umrla ta težnja. Njegov vzgled je bil kmetom svetel vodnik v nadaljnji borbi proti fevdalcem in zaito njegov lik živi še danes v srcih vseh siromašnih kmetov. Vlogo Zapate je Marlon Brando mojstrsko odigral pod skrbnim vodstvom režiserja Elia Kazana,, ki je znan že iz drugih filmov po svojem realizmu. Ker vemo, da bo film vzbudil veliko zanimanje tudi pri nas, objavljamo spored kinopredstav v našem okraju: v Šmarjah bo na programu 21. II., na Škofijah 22. II., v Kopni 4. III., v Izoli 5. III. in v Sečovljah 12. III. -vsi - iSBSK?^ K» ■»?.'."■■ Sf ■^ r.j-.&i- ^ ■ ■ ' " i ;.:■' > ! - .• ;. ••>.•• v* . ."" ' - ..... It te^« mM^m ' " ■ tg&m ^gpil f ' \ Herman Pečarič: Akvarel Ob premieri Pucove Operacije v koprskem gledališču Člani Slovenskega gledališča v Kopru so se letos prvič lotili tematike iz narodnoosvobodilno borbe. Izbrali so Pucovo .»Operacijo«, ki sicer nima nekih močnejših dramaturških odlik, je pa s svojo fabulo živ prikaz razmer, ki so vladale pod okupacijo v marsikateri slovenski bolnici. Dva svetova se srečata v tej drami: napredni in v novo življenje verujoči ter mračni, nazadnjaški, ki išče le svojih osebnih koristi in se za dosego tega oilja poslužuje tudi najbolj ogabnih sredstev. Toda med tema dvema svetovoma kroži še kup značajev, ki jim je vojna alternativno izprašala vest, jih zbudila iz apatičnosti in zahtevala od njih opredelitve. Kompromisa ni: za ali proti 1 Morda je prav ta konglomerat značajev, ki iščejo svoje mesto v novem družbenem dogajanju in ga ob zaključku tudi najdejo-, najmočnejša koncepcija pisateljiSinega dela. Prav je, da povemo tudi nekaj besed o glavnem junaku dr. Doiiatu. Pisateljica je v njem person-ifieirala osebni problem marsikaterega slovenskega intelektualca v tedanji dobi:.sprt je s staro izkoriščevalno družbo, ¡ia vendar premalo odločen, da hi se pridružil tistim, ki jo liočcjo razbiti. Pred dr. Donatom je samo delo, v prostem času pa alkohol, v katerega utaplja svojo osebno tragedijo iz preteklosti — neizpolnjeno mezalianso med njim in bogato mc-dleinko, sedaj ženo polkovnika Romiha. Poln je cinizma do vsega in zaman išče mesto, kjer bi se utaboril njegov nemirni duh in kjer bi lahko vzkliknil: »heureka«. Šele preproste besede tiskarskega delavca ilegalca »Kostjc« mu povedo, da sedaj ni časa za filozofiranje. Dr. Don a t operira v največji konspi raciji ranjenega ilegalca, vendar ga dr. Ro-miihova izda. Na begu ga. ubijejo, vse dnige, ki simpaitizirajo z osvobodilnim gibanjem, pa aretirajo. Mračne sile, na čelu z župnikom Klavoro slavijo začasen triurni. Toda »na sredi« ni nikogar več. Operacija jih je še bolj jasno kot prej razdvojila v dva tabora, ki sta si svestna. da jc med njima samo poraz ali zmaga, življenje ali smrt. »Ope.raoijamje Dušanu Kralju režijski debut, hkrati pa je prevzel tudi glavno vlogo — dr. Donata. Vsekakor sta billi to dve zahtevni nalogi, ki ju ni samo uspešno rešil, temveč jc vnesel v igro mladega koprskega ansambla tudi nove kvalitetnejše elemente. Osebe Kraljeve režije so žive in prepričovahie hi manj statično figuralne, kot so bile v nekaterih prejšnjih predstavah koprskega gledališča. Marsikje je odpravil nepotreben palos, pretivaranjc in karikiranje, ki v Kopru tako pogosto preprečujejo spontan kontakt med odrom in publiko. Vsekakor je natrebno njemu kakor tudi scenaristu Stanetu Pukšiču čestitati k uspeli predstavi, zlasti še, če bosta v naslednjih predstavah odpravila manjše pomanjkljivosti (markiranje. scenski nedostal-ki). In igralci? Kraljev dr. Donat nas je bolj prepričal v drugem in tretjem dejanju kakor v prvem. Verjetno ga je. v začetku še težila skrb glede režije, pozneje pa se je otrese! nezaupanja v samega sebe in ob koncu žel odobravanje publike. Čeprav mu gre. priznanje za kolikor toliko dobro obvladanje mimike in gesliku-lacije, je vendar treba pripomniti, da jc bil njegov govor večkrat pre-hiitcr in na nekaterih mestih celo nerazumljiv. Mislimo, da bi se ta pomanjkljivost dala odstraniti in da ostane sicer njegova kreacija takšna, kot s; jo je zamislil kot režiser. Ernest Zega kot župnik Klavora in Stana Mlakarjeva kot dr. Romi. bova sta po mojem mnenju igralsko najbolj zadovoljila. Prvi je znal s svojo hlinjeno pobožnostjo in .9 sovraštvom do vsega, kar jc napredno, dobro manevrirati: uporabljal je pa-tos tam, kjer je bilo to potrebno za uspeh njegovih spletk in bil pristen, tam, kjer je vedel, da mu to ne more škodovati in da je zmaga že zagotovljena. Stani Mlakarjevi je verjetno to najboljša vloga v koprskem gledališču. Njeni izpadi ljubosumuo-sli so prepričljivi in je kos številnim spremembam obnašanja in govorjenja, ki jih zahtevajo od nje posamezni prizori. Seveda bi moral tu omeniti, da je v srečanjih z dr. Donatom nekoliko preveč impulzivna: stvar se namreč' dogaja v bolniških prostorih, kjer lahko vsak trenutek kdo stopi noter in dr. Romiiliovi ni vseeno, če jo pri. tem zasačijo. Glede, drugih vlog: stnžislka dr. Pemietova (Tončka Ventinova) jc nekoliko premalo odločna v nasto-. pu. Čeprav je to še mlado dekle, je vendar že zdravnica s svojim poklicem, hkrati pa žc dolga ileta ilegalna delavka in j.i nekateri prizvoki naivnosti prav nič ne pristajajo. Osk a r Ven tunini kot dr. Ratek, Viljem Tomšič kot ilegalec »Kostja«, Ladislava Lukša kot sestra Serafina in Sonja Vrečko kot sestra Kanizija so v svojih vlogah zadovoljili. Ob koncu bi omenil tudi to, da jo bilo gledališče le na pol zasedeno, kar pa ne gre na račun slabe uprizoritve, temveč h1 nezakurjenih prostorov. Čeprav to ne spada v gledališko kritiko, je vendar treba nekoliko vzpodbostii gledališko upravo, ki bi prav lahko namestila nekaj ur pred predstavo električne peči. Morda se uprava bolje počuitji v na pol prazni hiši, za isralce veni, da se nc. L. O. še. nednivno l emu v sestavu strokovnih nameščencev okrajnega ljudskega odbora v Kopru mi bilo gozdarja. Ce bežno pogledaš okolico Kopra .iz mesta. boš videl večinoma lepo obdelana pollja in vinograde, tako v ravnini kakor tudi na pobočjih gričev, kjer je zemlja lepo urejena v terasah. Puščav in krasa nj opazili, kakor jo to navadno ob naši obali. Kaj naj bi torej delal gozdar v tem okra-ju? Tu vendar, ee pmiimcrjiamio ta del istrske obale s hrvatskim in dallma-tiusklm piniimorjem, se bomo začudili nad izredno enolično sliko, ko jo nudi okolica Kopra zaradi (popolne od-soitnmsti gozdnega drevja. V redko katerem kraju na našem Pri morju se je doslej tako malo pogozdovalo in tako malo napravilo za estetsko oblikovanje obale z gozdnimi zelenjem kakor ravno v tem okraju. Šele pred samimi vrati Trsta se nahajajo nasadi borovcev, v kolikor jim je za časa druge svetovne vojne prizanesla sekira ob pomanjkanju kuriva v velikem mestiu. Koprski okraj mori danes 22,000 Iva. od tega je po katastru 3.500 ha gozda. Toda zaman iščeš po vsem področju okraja nekaj, kar bi bilo gozdu podobno. To so le gnuišča. kjer -redko kje hras'ič doseže debelino 10 ran. Se preden dosežejo debelino zapestja, jih sekira poseka. Vsako jesen nabirajo kmetovalci v njem listje, po njih se pase živina. Tako se počasi, a nezadržno spreminjajo ti ostanki gozdov v 'puščavo. Pomanjkanje drv krije kraško zaledje, kjer so rananprc vsaj nekaj boljše. Drva so seveda temu primerno draga, saj jih prodajajo stol za 500 din ali prostorni meter 3.500 dinarjev. Veliko potrebo po kol j u za lirte in v-r-'tovc so rešili kmetovalci z gojenjem trske (airundo donax), ki jo gojijo na bogatih, rodovitnih tleli in poleg tega še gnojijo. Trska zraste v enem letu do -1 m visoko in za prst — dva debcilo, V nekaterih področjih je uničenje gozda se uničujejo še nadalje, gola Pod Tiinjomom, na severnem pobočju hriba, proti vasi Osp, je posebno nevaren hudournik, ki vaili velike količine kamenja na lepa polja O.-pa in jih počasi zasipa. Razen majhne pregrade iz prejšnjih časov ne vidimo tam nobenega prizadevanja, da bi se preteča nevarnost zajezila. Ostanki gozd« se uničujejo še nadalje, gola pobočja hudournika niso zavarovana. En sam izredno hud naliv prinese vsej doiliini lahko nepopravljivo škodo. Se več je takih, d asi zaenkrat manj nevarnih hudournikov na pobočjih tiLnjamskega hriba in drugod. Skriti so, slabo vidni, vse dokler jih ne oceniš iz bližine. Pa ne samo to. Tudi na pobočjih, kjer jc bila zemlja prej obdelana v terasah in pozneje obdelava opuščena ter terase zanemarjene, se opažajo usadi zemlje, spočetka Se majhni, vendar resen opomin, da je treba take terene zavarovad, preden sc usadi razvijejo v težka razdejanja. Vse. t'o nakazuje, da jc v okraju ogromno hvaležnega dela za gozdarsko dejavnost- ki jc bula doslej popolnoma zaneinairjeua, o kaiteni bi na prvi bežen pogled človek pričakoval, da je celo nepotrebna. Ena najvažnejših nalog je. postaviti potrebno število p o m o ž n e g a g o z d a t s k c g ia osebja, ki naj bi vodilo nadzorstvo, da sc zavarujejo ogrožana področja, kjer jc potrebno prepovedati nadaljnjo sečnjo in pašo. Sečnja v ostankih gozdov pa sc mora vršili! na najbolj obzi- gozditi s s m r d 1 j i v c c. m (ajlam-tom), listavcem iz Grčije, ki tudi pri nas 'izredno naglo rasite. Po Dalmaciji ga imenujejo »divji oreh«, ker jc njegovo listje nekaj podobno orehovemu. Pri nas ga imenujejo smr.l. 1'ji.vec, ker mu li-ilj-e tako smrdi, če ga zmečkamo, da sc ga živina ne dotakne. Povsod ga neusmiljeno zatirajo, ke.r ga imajo za plevel. Uspeva na najslabših tleh in prenaša vsako sušo. Kmetovalci v Srbiji, predvsem v Šurnadiji, pa so -ani! spoznali to drevesno vrsto kol izredno koristno 1 \ j, M S®. !:Š#.;X. ''iS W:fï U-x-y-M^M---:^' ./-i? IIèxSISpP mâtëk. Pogozdovanje na Krasu ren in previden način, da se njihovo stanje s časom popravi. Za dela na pogozdovanju popolnoma opustoSe.nih terenov jc potrebno osnovati večje število gozdnih drevesni c , ki se m oraj o mah a -jati čim bliže terenu za pogozdovanje. Lc tako jc zagotovljen, ob najboljših metodah, res dober uspeli. Pričeti je treba z veliki deli p r e -graijevamja h u d o r o i k a juri Dspu. pogozdovanjem plaziišč in golih hudourniških pobočij. Tu fin (tam vidimo ob morju, kako lepo uspevajo posebno lepa drevesa, podobna gorskim macesnom. To so cedre : himalajska, afriška in libanonska. Čeprav daleč iz svojih domovin. uspevajo dobro ob naših obalah in obalah Sredozemskega morja. Lepi, slikoviti, hitro rastoči iglavci, trikrat hitrejše rasli od črnega bora. Les imajo odličen, zelo uporaben za stavbarstvo in mizarstvo. Tudi v kraškem zaledju jih imamo na mnogih krajih, vendar se kljub vsemu niso mogli uveljaviti. Stoletna tradicija pogozdovanja s črnim borom na krapu je prevladovala še do danes. Pokazalo se jc, da je uspeh saditve ceder vselej boljši od saditve črnega bo-ra. Lanska sneg je polomil okrog 30.000 kubičnih metrov lesa v gozdnih nasadih črnega bora, medlem ko so c.lu.-ntiične. cedre prenesle težko ledeno breme brez škode. V koprskem okraju je dovolj cedro vi h dreves, da se lahko z njih nabere dosti semena in o d gojijo srnllke. ki bodo izboljšale opustošenja grmiSča. poživila sliko pokrajine in s časom dajale prebivalstvu potreben in dragocen les. To naj postanejo s časom jelke primorskega pasu. Nekatere goljave bo mogoče po- im jo že 20 loi pridno sejejo in sadijo. Les uporabljajo za izdelavo polil-'va. mednem ko jc tudi zelo dobro kurivo. Šele v zadnjem času so tudi v badiji dognali, da je prav uporaben v mizarstvu. (Kunec prihodnjič) PENICILIN ZA PRAŠIČE — Svet za raziskovanje kmetijstva v Angliji že več časa proučuje vprašanje, kako bi se dalli prašiči čimprej zredili! za zakol. Prišli so do zaključka. da bi prihranili 10 odstotkov časa. če bi prašičem v primerni obliki ipokladali penicilin. Lahko bi ga pokladali v rastlinski krmi al! tudi pomešanega z ribjo moko. XXX V Angliji delajo poskuse z novo vrsto krompirja, ki ima poleg drugih dobrih lastnosti tudi sposobnost razvoja pri nižjih temperaituirah in zmrzne, šele pri — 1 stopinjah Celzija. Dozori Iri tedne pred običajnimi sortami in itudi pridelek, je zadovoljiv. XXX V Indiji redijo drevo, ki mu je domovina. Južna Amerika: daje sok, ki je skoraj enak kravjemu mleku, poleg svoje hranilne vrednosti je tudi dobro zdravilo proti naduhi. XXX V Avstriji uporabljajo svojevrstno gnojilo za vrline posevke. Koprive po-žanjejo jeseni in jih stlačijo v stare posode 'ter zalijejo z vodo. S to vodo zalivajo povrtnine, ki lako hitreje rastejo in dajejo debelejše plodove. Kopriva oliičajno rase na dobri humusni zemlji in zalo vsebuje mnogo (rudninskih snovi. V začetku lanskega leta jc bilo na svetu 808 milijonov ovac. Njihovo število je od leta 1941 poraslo za 1 odstotke. Kakor so predvidevali, bi PRAVNI SVETOVALEC Tovariš A. R. vprašuje, kakšne ugodnosti uživajo vojaški invalidi glede zaposlitve. Tudi v naši coni velja jugoslovanski zakon o vojaških vojnih invalidih. ki ureja vprašanje zaposlitve teh invalidov. Ugodnosti, ki jih vojaški vojni invalidi uživajo pri zaposlitvah, so samo ena izmed raznih vrst pomoči, k! jo država nudi lom vojnimi žrtvam. Predvsem določa naveden! zakon, da imajo vojaški vojni invalidi in druge osebe, ki uživajo varstvo po leni zakonu (člani njihove družine), prednost pri namestitvah v javnih ustanovah in ustanovah javnega pomena, seveda če izpolnjujejo predpisane pogoje. Čc torej invalid. ki sicer izpolnjuje vse pogoje za določeno službo (Izobrazba, starost. neoporečnost itd.) tekmuje z drugimi, zdravimi osebami, ima po zakonu ob enakih pogojih prednost in mora biitii sprejet pred njimi. Nadalje določa zakon, da so državna, zadružna in zasebna podjetja dolžna zaposliti vojaške vojne invalide. Določeno je, da jih morajo zaposlili! toliko, kolikor znaša 10 od- stotkov celotnega osebja teh podjetij. Vendar lega predpisa ni razlagati togo, temveč? je treba upoštevati značaj podjetja in vrsto dela in sposobnosti posameznih invalidov. Katera podjetja so oproščena dolžnosti, sprejemati v službo vojaške vojne invalide, odloči v FLRJ republiški organ za delo, v našem okraju pa bo odločil naš okrajni referent za delo. \ odiilelija podjetja ali drugo odgovorno osebo, ki invalida brez opravičenega razloga noče sprejeti na delo, lahko celo kaznujejo z denarno kaznijo. Poleg ugodnn-ti pri zaposlitvi nudi država invalidom podporo in varstvo seveda z invalidnim a mi in doditki: uada.lje imajo vojaški vojni invalidi pravico do brezplačnega zdravljenja v- h ran. poškodb in bolezni, država jim omogoča brezplačno strokovno izobrazbo za izučitev novih poklicev. uživajo davčne, taksne in prevozne ugodnosti; končno obstoje za najtežje invalide tudi državni invalidski domovi. Umrlemu invalidu pripada pogrebni i/na v višini dvojne mesečne invalidnine. prideMa Avstralija 500 milijonov k j volne, Argentina 200. Nova Zelandi-ja 190, SZ 180, ZDA 120 in 660 druge dežele; skupno bi pridelali okrog 1850 kg vrtine. XXX Goveje meso so prejšnji leden v Murski Soboti prodajali po 145 di* za kg, sveže svinjsko meso v Kočevju po 180 din, suho svinjsko meso v Mariboru po 260 din, v Novi Gorici suho slanino po 250 din za kg. Mleko so v Novi Gorici prodajali po 20 din za liter, surovo maslo po 350 din za kg, jajca v Mursko Soboti po 12 din in krompir v Kranju po 17 dinarjev. To so podatki Zavoda za statistiko in evidenco LRS. XXX Italijanska- proizvodnja raztopljenega surovega žvepla jc znašala lani zaključno z. oktobrom 171.000 ton. r istem času v letu 1951 pa le 163.000 ton. Izvoz prvih enajstih mesecev leta 1952 jc znašal 51.521 ion, v istem etesu lota 1951 pa 72.251 ton. XXX Italija je v letu 1952 pridelala približno 20 % tobaka manj kot ,iela 1951. Pridelek tobaka je znašal laia 63.000 ton n asprot i 79.000 l on ami t letu 1951, Preprost n^c/r) prr s ve t/jeva njA Jay'ec . P/šcčinec z osUnkom A o m e !~>J<3. h ci . ČAS VALJENJA JE TU: Sliki nam prikazujeta pripravo za pregledovanje neoplojenih jajc in že razvito pišče. Konopljo proizvajajo le v nekaterih državah, kjer jc za lo ugodno podnebje. Leta 1951 je po proizvodnji bila na prvem mestu SZ z dvema milijonoma stolov, druga je bila Italija s 651.000, tretja pa Jugoslavija s 300.000, sledijo Romunija. Poljska. Turčija, Francija, Japonska. Nemčija; ZDA in Avstrija sla šele na 11. oziroma 12. .mestu s 5.000 stoti. vrsta, Sc enkrat bom zgrabil za maheto in še enkrat in vaju oba pobil. Za to vaju me bom prosil za dovoljenje.« Obrnil se je in jc nameraval stopiti k lovorom. »Kam pa so odšli osli, prekleto?« je začudeno zaklical. Seile sedaj so sc zavedali, da so osli odšli. Možje so zdlrjali za karavano. Morali so prav pošteno teči, kajli osli, ki so našli, tod komaj suho hiilko, ki bi jih zadržala, so dobro capljali naprej. Minila je dobra ura, preden so sc vrnili možje z živalmi k drevesom. »Polje jc. če ga zakoipiljemo,« je dejal Miguel, »sicer prijele jastrebi, pa bi mogel priti kdo, ki bi ne vedel nič boljšega počeli, kakor pogledati, kaj so jastrebi tod neki našli.« »Kaj hočeš morda zapusti ti [pri njem listek s svojim imenom«?« je. vprašal Ignacio zaničljiivo. «Nam je pac vseeno, ali najdejo mrhovino ali ne. Saj ne ho mogel povedati, koga je ¡nazadnje srečal,« »Tii >-i mi pa zvit, t! piščanec,« je rrikel Miguel. »Če bodo •lašli psa, pri nas ,pa njegove osle, ne boš mogel prav nič za-ilap'tú. O. pa najdejo ipri nas osle, mrliča pa nikjer, pole,m ti (Pa naj lc kdo dokaže, da si pomagal gritigu v pekel. Osle smo kupili od gringa, Čc pa najdejo, kar je še od njega ostalo, ti nihče jic bo verjel, da si osle kupili. Torej, na delo!« In z isto lopato, ki jc z njo Dobbs nameraval pokopati Curliiua. je bil sedaj sam pokopan. Delo je bilo hitro opravljeno. Možje, se niso preveč potrudili. Opravili so najpotreb-nej-c, ostalo delo 71a so prepustili mravljam in žrvom. ¡Nato so odpotovali in pognali karavuo zopet nazaj v gore, ker «p niso upali v mesto: prvič zaradi osebne varnosti ne in drugič, ker so menili, da bi mi-ogli koga sreeai'i. ki je karavano poznal .in nanjo čakal. Mogoče pa je tudi bila resnica, kar je rekel Dobbs, da 11111 namreč sledita dva moža na konjih. Kajti zdelo se jim je 'res prav neverjetno, da bi Dobbs sam vodili vso kairavivn. I11 da bi ne sreiiali tistih mož. so zavili s pola. ki je po njem ,po njihovem mnenju Dnhbs prišel, in odšli po drugi podli v gore. Ko SO bili z.oipC'1 v grmič \ ju. ni>o mogli radovednosti več krotiti. Hiteli --o videti, koliko so uplenili ¡11 kakšne dobre reči so i' zavojih. Stemnilo --c jc in kraj, kjer so sc ustavili, da bi prenočili, je. bal zaradi grmovja še temnejši. Da bi sc ne izdali, si niso zakurili ognja. Sedaj so oživeli. Razložili -n z živali tovore in jih pričeli odvezovati. Našli so še ene hlače in dva para lahkih čevljev. Razen tega so našli posod» za kuhanje, toda samo prgišče fižola in pest riža. * »Zdi se, da res ni bil bogat,« je rekel Ignacio. »Prav mudili se 11111 je moralo v mesto.« »Tudi denarja ni imel,« je za renčal Miguel, ko je preiskovali zavoje, k,i jih je razvez,al. »Samo serle tndesel centavo v je imel v žepu, Tudi tele koze niso najboljše. Komaj nekih borili pez bomo dobili zanje.« Nato jc našel vrečice. »Kaj pa jc to? Pesek, pravcati pesek. Rad bi lc vedel, čemu je vlnuil pesek s sabo in še v talkih malih vrečicah?« »To jc popolnoma jasno,« jc rekel Ignacio, ki je. tudi v svojem zavoju našel vrečice. »Popolnoma jasno, fant je bil in-ženiir kake zla'tokopnc družbe. Preiskoval je goire in vzel s sabo pesek, da hi ga v uradu v mestu drugi inženirji in kemiki pre-iskali. Potem vedo ameriške družbe takoj, kje morajo obko-ličiti zemljo.« Vse vrcčice je izpraznil. Tudi Miguel je «tresel vso vsebino (vrečic, ki so bile v njegovih zavodih, po tleli; ko je videl, da so bile vfrečicc iz samiiilh ničvrednih, raztrganih cunj. je preklel vse bogove, hudiče in Ameritan«?. Medtem sc je lako stemnilo, da hi peska ne spoznali, četudi bi kaj več o njem vedeli. Tudi tretji. Angel, je našel vrečice v zavojih. Razlagal pa si jih je drugače. Rekel je: »Fant je bil pravi ameriški slepar in goljuf, to vam že rečem. Vrečice je imel prav lepo skrit» med kožami, kože pa je lesno povezal. Vesta zakaj? Kože jc nameraval piod-ati v Durangu ipo teži; da bi več tehtale, je vtaknil mednje pesek, in da bi ee pesek ne. raztrešči, ga je nasul v majhne vrečice. Zvečer bi prodal kože, drugo jutro, preden bi kupec opazil goljufijo, pa bi iptiiček že odlclel z železnico. Prav lepo smo mu pokvarili sleparijo, temu psu.« In Migiueiu in Ingaciu se je zdela lo najboljša razlaga za pesek in zalo sla ga kair bit.ro stresla na tla. 23. Se pomoči so oitovmrili o-le in odšli. Popoldne so prispeli v neko vas in vprašali Indijanca, ki je stal pred vrati, ali t» za koga, ki bi kupil osle; nameravajo namreč prodati nekaj oslov, ki jih ne .potrebujejo, Indijanec si je ogledal osle. jili obšel, pogledal vžgana znamenja, nailo si jc ogledal zavoje, nato pa jc mrmogrede ošlnil s pogledom Miguelove škornje in An-gebive hlače, kakor bi nameravali vse skupaj kupiti. Končno jc rekel: »Oslov ne moreni kupiti, ker nimam denarja. Toda moj stric bo morda kupil osle. Ima tudi denar zanje, jaz gj nimam. Popeljal vas bom k stricu, pa sc pogodite z njim.« Nu. saj gre kar dobro, so si mislili trije lopovi, kajti navadno mora človek prehoditi pol ducata vasi, preden najde kuipc.a .za osle. Navadno ljudje nimajo denarja itn poza pomeni zanje že visoko vsoto. Napravili so nekaj stotin korakov in prišli k stričevi baši. Kakor veČina drugih hiš, jc bila Imdi lia sezidana iz posušenih opek iz (¡ilovice, .pokrita pa jc bila s travo. Stala je na velikem vaškem itrgu, kjer so vaščani prirejali semnje, slavnosti neza-vi.--rio.-ti. spominske svečanosti revolucij in politične shode, Sredi trnga je bil .postavljen skromen paviljon, kj-e.r jc ob slavnostnih dneh ligraila godba I11 kjc|r so nastopali tudi govorniki. S tega paviljona so govoriti tudi voditelji zdravstvenih komisij, kadar >0 slednje prihajale na deželo, da ¡bi ¡poučevale dfndijim-sk» prebivalstvo o gojitvi zdravja in negi -otrok. Delavska vlada jc v tem ozinn napravila več kakor vse vlade skupaj od prihoda ZMAJ It LI (•resnirna zgodbica) Tri učcncn Radii Turk so imeli psička in mucko. Psiček je bil bel. košat in na nizkih nogah. Mucka pa jc bila marogasta. Ko sta se prvikrat srečala sta se. pošteno skregala. (>z nekaj dni pa sta si že bila clo-Wra kot brat in sestra. Imela sU se «r!o rada. Podnevi sla se sprehodila •krog hi~e, zvečer pa sta jo ubrala v kuhinjo. 'Spravila sta se v staro pleteno košaro in se igrala. Radova nama je vsak večer pripravljala po-»odo za molžo. Psiček in mucka sta slišala ropot posode in namah sta bila v hlevu. Psiček je skakal okrog krave. Z repom je ovijal kravi zdaj eno. zdaj drugo nogo. Mucka pa se je s tačkami uprla gospodinji v kolena, Gospodinja ju je 'imela zelo rada, zato jima je dajala vsak večer kar v hlevu skodelico mleka. Ko sta 110) Na eni nogi stoji, a v glavi ima siree. Kaj je to? 111) Šest nog ima, pa po glavi hodi. 112) Zjutraj hodi po štirih, opoldne po dveh, zvečer po treh. Kaj pa jc to? 113) Sodi, sodi, omahuje. Prav razsodi — ostrini! lit) Hodi goaii, hodi doli. hodi naokoli, črna sled za njim. Kaj je to? 115) S »k« pojem kaj prijetno, z »g« malo neokretno. 116) Brez mene p tica ne more leteti, pisar me tudi mora imeti. REŠITVE LEŠNIKOV IZ PREDZADNJE ŠTEVILKE SLOVENSKEGA JADRANA 104. žebelj, 105. škarje, 106. led, 107. rosa - kosa, 108. živo srebro, 10'), osa. I Ko Gruden: Juri s pušo Zvedel nem pri mili Jeri, tla ta Juri. Juri s pušo rekel iii ne tri ne štiri in ustrelil mački dušo. Brž zaprimo okna, duri in še vrata na dvorišče, skozi vas koraka Juri, po vseh kolih mačke išče. popila mleko, sta šla spat. Lepo sla se. objela in zaspala v košari1. Nekega dne je šel psiček na iz-prehod. Šel je v vas Koirtimo, kjer šo izkopavali staTa grobišča. Mucka je ostala doma. Psička pa je doletela huda nesreča. Naenkrat se je zaslišal strel. Domači so takoj vedeli, kaj mora biti. Zaščita jc ranila psička v nogo. Streljali so, ker ni bil privezan doma. Krvaveč jc prišel psiček domov. Komaj je prilezel do muce. Psiček je slokal, jokala pa je tudi muca. Od samega strahu se ni .-pomnila. da bi mu pomagala. Privlekel se je do košare. Vanjo pa ni mogel. Tudi gospodinja je jokala od žalosti, ko ga je zagledala. Tudi ona mu ni mogla pomagati. Zaščitnik, ki je streljal, pa jc hotel vedeti, čigav- je psiček. Po kavrvi sledi jc prišel v hišo. Tudi njemu jc bilo žal, ker je bil psiček hudo ranjen. Toda pomagati se ni več dalo. Ko je gospodinja spoznala, da ni več pomoči za lisička. je prosita tovariša, naj ga še enkrat, ustreli. Ko se je to zgodilo, jc psiček obležal. Pritekli smo otroci in ga zagrebli. Še. danes znam povedati. kje je zakopan. Tako je ubogi psiček z življenjem plačal svoje potepanje. * 3 X X \ Í3ÍSÍ P is 9 m mJe 10 I II 12 13 Vodoravno: 2. del dneva, 1. nasprotno od sat, 6. predlog, 7. del voza, 8. medmet, 10. vzklik, 11. domača žival, 13. žensko ime, II. član družine. Na vpiču.o: L plazilec, 2. oblika glagola dati, 3. nikahiicn, 4. industrijska rastlina, 5. afriški ptič, 9. žilo, 10. tovarna športnih potrebščin. 12. nevaren del ceste. Tudi danes jc prišlo vse polno rešitev iz predzadnje številke Slovenskega Jadrana. Vsa imena bom danes si.ce.r objavil, toda v bodoče, dragi mali ugankarji, pošljite prej vaše rešitve! Torej, pravilno so rešili Lešnike naslednji pionirji in pionirke: Mairjanca Turk iz Hrušc.vija. Milhar-oič Evgcn iz Velikega Otoka pri Postojni. Kebe Branko iz Cerknice, Nada Ogrin iz Sv, Antona, Klanšck Bruna iz Šmiihela pod Nanosom, Hrešoak Ivica iz Hruševja pri Postojni ter Kovač.ič Slavko, Tckavee Milka, Zalar Francka in Štrukelj Anica, vsi iz Cajnarjev. Vsi ostali pa so se zmotili pni 106. Lešniku. Sicer so vse rešitve, zelo duhovite, toda popolnoma pravilne niso. Kot pravilne moram upoštevali samo tiste rešitve, ki jih je izbral tisti človek, ki je Lešnike sestavljal. Se razumemo? No. pTav. Torej oglejmo si te rešitve! V-adnjal Miro iz Pivke in Stres Magda iz Bovca sla dejala, da dela mostove brez kamna in brez lesa mavrica. Roje Avirelija, Željan Marta in Mahorčič Anica iz Divače pa so dejali, da se rešitev tistega Lešnika glasi akrobat. Podobno sta rešila ta Lešnik tudi Valov Belčič iz Planine. pri Rakeku in Prime Vladimir iz Postojne. Dejala sta, da so reši-lev glasi: telovadec. Vesle, kako pa je rešila ta nesrečni Lešnik Ce.rkve-nikova Magda iz Kozine? Magda pa pravi, da se rešitev glasi: krt. Trije mali ugankarji pa so dali temu Lešniku ime: pajek. To so brli: Mali-uar Danilo iz Dolenje vasi pri Cerknici, Štefančič Tončka iz Trnovega pri Ilirski Bistrici in Anica Pee-a iz Divače. Penko Doroteja iz Čejma pri Kosami pa je. napisala, da delajo mostove brez kamna in brez lesa — otroci! Hervaitiu Suzana pa ni popolnoma pravilno .rešila tudi 108. Lešnik. Dejala jc, da se. pravilna rešitev glasi: toplomer. Sicer je živo srebro tudi v toplomeru, toda pravilna rešitev se mora le glasili: živo srebro. —• No, zdaj pa si oglejmo, kdo je bil topol izvoljence botre Sreče. Izžrebani so bili naslednji pionirji in pionirke: Kovačič Slavko iz Cajnarjev, Klanšck Bruna .iz Šmihe-la pod Nanosom in Marjanca Turk iz Hruševja pii Postojni ter Ivavšek Vladimir iz Cezarjev. .Dragi mali ugankarji! Sporočam vam. da bom odslej objavljal rešitve ugank vsakih štirinajst dni, prav tako pa tudi imena reševalcev! Tako bo prišlo v pošlev za žrebanje tudi kakšno zaostalo pisemce! Toda kljub temu se le potrudite in čimprej poš-Ijivc vaše rešili ve! Lepo pozdravljeni, dragi moji uiali ugankarji! Vaš stric Miha. Pozor Sv. Anton! — To pa velja za mojo malo znanko in dopisničar-ko Nado Ogrin! Ljuba Nada, prav prisrčna hvala za poslane zvončke! Skrbno sem j in postavil v kozarček! Zelo si me razveselila z njimi! No, upam, da boš danes tudi Ti vesela, ko boš videla natisnjeno svojo zgodbico! Lepo pozdravljena! Drugi striček Miha! Prav gotovo si mislil, stric Miha. tla ne pokukam več v Tvoj kotiček. Ker ga pa tako rada prebiram in je v njem redno kaj lepega in zanimivega. se 'Pi spet oglašam. Zelo me veseli, da si mojo pesmico objavil v časopisu. Veš. dragi stric Miha, blizu je bilo Novo leto, po glavi mi je mrgolelo vse polno pesmic. Nato mi je šinilo v glavo, da bi Ti eno napisala. Tako sen i lutli storila. Ker si mi. zadnjič obljubil, da nas pritleš pogledat in pobarat, kako se kaj imamo, Te zares pričakujem, Bom videla, če držiš besedo. Za danes bo kar dovolj. Ura je enajst, jaz pa sama tu ob mizi premišljujem, kako bi šlo bolje in kuko bi lepše izgledalo moje pismo, — Lepo Te pozdravljam, jaz in vsi moji součeitci in sottčenke! Bjanka Babič. uc. TI. razr. osemletne šole v Kortah. Dragi stric Miha! Danes sem sedla za mizo, vzela papir v roke in začela pisali tole pismo. kot sem ti obljubila. Sklenila sem. da ne izgubim poguma in da Ti bom pisala vsak petek. Boš videl, kak o Nada ti rži besedo! J o j, kako bi bila tese/a. kit bi v »Jadranu« zagledala svoj spis s Tvojim odgovorom. Vsak petek komaj čakam, da pride Slovenski Jadran. Ko pa vendar pride, ga čitam in čitam. največ rasa pa se mudim v našem kotičku. ki se mi je zelo priljubil. Naj Ti povem, tla zelo rada čitam. saj je-knjiga moje največje veselje. Tako. sedaj pa končam z obljubo, da te ne bom nikoli pozabila. Te prisrčno pozdravlja Nada Savli, Zatolmin — Tolmin. Dragi stric Mi\'ia! Preden greni na operacijo v Ljubljano, se ti moram zahvaliti za lepa. knjigo, katero mi je določil žreb. Dobil sem jo v ljubljanski kliniki, kamor mi jo je prinesla moja mama. P recitali smo jo skupno z osta~ Umi pacienti. Vsem so ugajale lepe■ pravljice. Jaz sem že tretji mesec-bolan in ne morem hoditi v šolo. Moji sošolci in sošolke me pridno obiskujejo, napišejo mi tudi kakšno pismo, katerega sem vedno vesel. Največkrat pridejo k meni na obisk tovarišice učiteljice. Komaj čakam. da bom ozdravel in zopet hodil i šolo! Najlepše Te pozdravlja Vlad ko Zorzul. Valdoltra. Ljuba Bjanka! Boš videla, Bjanka. da zna Tvoj stric držati besedo! Le toliko počakaj, da bo spel prisijalo toplo son-čece, kajti, saj veš, strit: je star in v takem mrazu ne more hodili po širnem svetu. Saj razumeš, kajne? No, in ko bom prišel k vam v Kor-te, mi boš povedala kaj lepega? Mi boš prebrala katero tistih Tvojih pesmic, ki Ti mrgolijo po glavici? Pa tudi v pismu mi lahko pošlješ še kakno pesmico, veš! No, za danes bodi prav lepo pozdravljena, ljuba Bjanka, pa svojih sošolcev in sošolk ne pozabi pozdraviti v imenu strica Mihe! Ljuba Nada! Zelo me veseli, ljuba Nada, da Ti je tako všeč naš »Jadran« in še posebej naš muli kotiček! No, vidiš, danes se je izpolnila Tvoja želja! V današnji številki lahko bereš natisnjeno svoje pisemce! Pa še zavoljo nečesa je danes vesel stric Miha! Veš zakaj? -— Zato, ker praviš, Nada. da imaš rada knjige in branje! Tako ie prav! Že neštetokrat sem dejal: Knjiga je najboljša učiteljica in prijateljica otrok! In ker je to čista resnica, sem jo danes ponovil še enkrat! Za nekaj pa sem zelo radoveden. draga Nada. Radoveden sem namreč zato, če boš res držala svojo-besedo. No, to bo strica Miho zelo veselilo! Bodi prav lepo pozdravi je--na, pa le še kaj mi piši! Ljubi Vladko! No. da si bil le zadovoljen z darilcem! V svojem imenu in v imenu mojih malih dopisnikov in ugankarjev Ti želim, da bi čimprej okreval' in spet čil in zdrav hodil v šolo!' To se bo prav gotovo kmalu zgodilo! Le poguma ne. smeš izgubiti, veš.. Vladko! Če bom pa kaj hodil po beli Ljubljani, pa Te pridem zagotovo obiskat! Pa se bova kaj pogo--vorila. Boš videl, kako hitro bo minil čas! No, prisrčno poztlravljen,. ljubi Vladko in na skorajšnje okrevanje. prvih Špancev. Indijanec je stopil v stričevo hišo, da bi se pogovoril z njiimi o nakupu oslov. Ni trajalo dolgo, ko se je prikazala stric in stopil k roparjem, ki so sedli v senco dreves,. rastočih blizu hiše,. Stric je, 'bil že starejši mož, že osivel, vkljub temu pa trden in močiui. Njegova bakreni obraz je bil napet, črne oči pa so se mu svetile kakor dečku. Nosil je precej dolge vlaknaste lase, ki si jih je oh straneh česal nazaj. Pok on ni in počasi je stopil k možem. Pozdravil jih jc, nato pa takoj stopil k oslom, da hj jih pregledal. »Prav dobri osli, isenjor,« jc rekn-tYr)(mh» iiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimimuiiiiiiiiiiii Kot fin možak sem šel v Kopru najprej obiskat mojega starega znanca gospoda De Gravislja — Barba-hianeo. ki je tudi mainkeze in mu je ime Girolaimo. Rad bi se bil z njim malo pomenil o »starih zlatih časih«, ko še ni bil agrarno .reformiran in ko sem mu pomagal delati na polju in v vinogradih. Saj veste, da revež ni mogel sam obdelati svojega velikanskega posestva v koprski okolici, pa smo delal; zanj mi koloni. Pa tudi pojesti ni mogel vsega, zalo je pridelke prodajali v Trst, da se mu ne bi v skladiščili pokvarili. Marke-ze je kot fin in inteligenten gospod raje hodil na parade, kjer so kričali eja. cja, al a la hi držal črnim srajcam velike govoranee. Slišal sem, da je po vojn; postal velik »demokrat«, zato me je pot peljala k njemu. Ko sem potokal na vrata, so mi rekli, da gospoda ni, da je nenadoma zbolel in odšel v Trst na kliniko CLN, »Pa kakšno bolezen ima,» sem vprašal. »Ja,« so rekli, »zdi se nam, da je dobid velike kurje oei na prstih. Boji se, da mu ne bi oblast stopila na prste in jo je popihal.« »Vidi, vidi.« sem razmišljal, ko sem odšel, »ta je pa furbast. CLN ga bo gotovo ozdravil.« Potem sein jo mahnil peš proti Izoli, ker je bilo na avtobusih »Ad-rije« tako prerivanje, kakor da ljudje bežijo pred bolandsko poplavo. Moj prijatelj Ante, ki je. invalid iz NOV. je hotel iti v Kr.kavče, pa nru sprevodnik ti,i hotel dati sedeža, čeprav ima na to pravico. Rekel mu je. naj kar lepo stoji, da se bo lahko usedel, ko bo prostor. Kajpada, sedež je bil prazen šele, ko so prišli v Krkavče. Prijatelj Ante, ki je bolan tudi na želodcu, mi je pravil, da je prišel iz Izole, kamor je šel na rentgenski .pregled. Poslal ga je »do-hlar« Mairtelanc. Rekel je, da je socialno zavarovan na bolan,; blagajni. V Izolo jc šel seveda s praznini že-lodcem. ker doktorji pri sitih ljudeh ne morejo ugotoviti bolezni. V čakalnici je bili med prvimi, pa so puščali na pregled le tiste, ki sproti plačajo — privatnike. Ante m,; jc dejal, da se mu jc od lakote kar vrtelo v glavi, posebno ko so mu rekli, naj pride drugo soboto. Tako se mu je pripetilo tudi prejšnjo soboto in se mu bo še. V Izoli se nisem nič ustavili, ker se mi ie mudilo v Portorož in Piran. Nad Strun jamom sem srečal lepo mlado »ptrpo«, ki je imela najlon nogavice. Lepo sem jo pozdravil in jii namigni!, pa me jc osorno zavrnila: »Ti, Vame, ne meči oči na nas mlade, rajši se obrij, če češ, da te bo vsaj kakšna priletna vdova povohala posebno sedaj za pust!« Sel sem naiprej in sklenil, da se v Portorožu res obrijem. Na trgu pred, knjigarno sem šel naravnost k brivcu. Mislil sem si, da se bom tudi malo ogrel, ker je bilo ■/lunaj prekleto mrzlo. Ko sem se usedel, me je začel mazali s takšno »žajfnico«, da me jc »preletavalo. Potem me je postrgal, kakor pri nas prašiče, kadar jih zakoljeino. Šele v baru sem zvedel, da ima obrtno dovolilnico. »Nikar se ne čudi,« mi je rekel neki gosi, »saj imajo na nekaterih mestnih odborih celo nameščence z olja1 tn o dovolilnico za kulturo in prosvelio, pa gre vse lepo n aiptrej kol n am azan o !« V Piran sem napravil samo kratek skok s tramvajem, na katerem je pisalo, da ima nzad.no dirko« ob 20. uri. Prijatelja Ivana Renka sem našel. ko se je mučil s pisanjem »Vojkovega voda« za Slovenski Jadran. Ponudil sem se mu, da bi mu pomagaj pisali konec povesti, pa me je. pogledal krivo in nill cigarete mi ni ponudil. Drugi dan sem šel z avtobusom naravnost v Postojno. V Dekanih se mi je pridružil Nande Komarjev. \ so pot smo »čnkoilaii«. Povedal mi. je, da imajo strelsko družino, ki je imela že 20 sestankov in še nobenih vaj. Rekel sem, da bom na 21. sestanek prišel j-aiz in jim pokazal, kako se strelja. »V Ospu pa pridejo na sestanek,« je rekel Nande. »samo če jih skiičejo z zvonenjem. Pri pogrebih pa silijo v cerkev tudi nekateri pevci komunisti« Ustavili smo se za hip v Kozini, ko so imeli »klo-basneo«. V »oslariji« polno ljudi in te nobeden ne vpraša, kaj želiš, čeprav se ti mudi. V trgovini je pa vse draže kol v matairski 'ali obrovski zadrugi, tudi globin iz Kopra. Ko sem prišel v Postojno, so mi priredili navdušen sprejem. Hoteli so mi razkazajll tudi jamo, pa sem rekel, da nimam časa in da se bojim človeških ribic. Mudilo se mi je v Prestranek. kjer ženske, delajo revolucijo in oblegajo trgovine. Pokupiti hočbjo vso moko, ker da je ne bo. Žene v Prestrankn. Selcah in Slavini so to zvedele od Rcčumk, ki prihajajo v te kraje po živež, in jim seveda nasedle. Možje se temu smejejo in pravijo: »Prav je, bodo babe sedaj vsaj priznale, da so skrivale denar v nogavicah, ker prej jih nisi mogel premotiti niti za »pakeljc« cigaret in so jokale, če si jih vprašal v nedeljo za »kvartin«, češ da so dale vse za davke.« Jaz sem se pa jezil, ko sem videl tak dren, posebno ko so pravile, da bodo silos spremenili v »pTŽon«. V »pržon« bi jaz poslal tiste odgovorne v celicah in pri AFŽ, ki spijo in nc znajo dopovedati gospodinjam, naj vendar mislijo trezno in naj ne nasedajo neumnim govornicam. Jezen sem šel nazaj v Koper, Ves čas sem kadil cigarete »Spori«, ker jc tudi meni «dohtar« svetoval, naj se boilj pečam s športom. V uredništvu so dejali, da je za ta teden dovolj. Drugi teden me bodo jki poslali drugam na »rajžo«, morda v Maire-žige, kjer zginja perutnina in penilo ali pa v Pnče, kjer imajo kar štiri mežnarje. Na svidenje Vaš Vane. UPOKOJENCI IN INVALIDI — Vsam upokojencem, prosilcem za pokojnino in ostalim strankam sporoča mo, da se bo od 9. II, 1953. dalje pokojninski oddelek Zavoda za socialno zavarovanje v Kopru dosledno držal že »bj.aivlijenega urnika za stranke. Kot že objavljeno, se bodo stranke sprejemale, samo ob torkih in petkih od 8 do 12 ure. Zaito naij se vse stranke, ki imajo opravka na tem oddelku, to je upokojenci, prosilci za pokojnino, prosilki za invalidski dodatek in otroški dodatek, ki temelji na pokojnini aili invalidnimi, držijo gornjega nnnaka, ker ob ostalih dne,vili v nobenem primeru ne bodo sprejete. Potrebno je, da se tega ukrepa strogo držimo, ker bi sicer škodovali ekspeditlivnosti dela samega ter zavirali liiifcro reševanje pokojninskih in drugih spisov. Zavod za socialno zavarovanje v Kopru Udovič Gervazij — kovaška mehanična delavnica v Kopru sprejema raznovrstna popravila in izdeluje nove štedilnike po ugodnih cenah. POSLUŽITE se ZADRUŽNE mehanične delavnice v Kopru, ki opravlja raznovrstna popravila vseh motornih vozil in poljedelskih strojev. ©K (Nadaljevanje s 7. strani) »Delal sem dokaj dobro, a glej, za vse se moram zahvaliti nekemu srečnemu slučaju« je rekel. »Kako to misliš?« »Se spominjaš Abrama? Bil je človek, ki je imel bodočnost. Med študijem je bil vedno boljši od mene. Dobival je nagrade in priznanja, o katerih sem sanjal. Proti njemu sem bil vedno v položaju druge violine. To je bil rojen kirurg. Ko je bil izvoljen v St. Thomasu, nisem imel prav nobenega izgleda, da pridem na površje. Ko pa je Abram izpadel, sem našel priložnost. »Drznem si reči, da je to resnica«. »To je samo sreča. Abram je bil čudak. Izgubil se je na pasjih poteh. Dobil je »dvo-tropennyčni« zaslužek v Aleksandriji kot sanitetni oficir ali nekaj podobnega-. Slišal sem, da se je poročil z neko Grki-njo in da ima pol ducata šibkih otrok .Toda stvar je v tem, mislim, da ni dovolj imeti bister razum. Značaj, to je stvar, ki odloča. Abram ni bil čvrstega značaja.« Značaj? Zdi se mi, da je treba precej značaja, da človek lahko odvrže kariero po komaj polurnem razmišljanju, In še več značaja je treba, da se tega nikdar ne pokesa. A rekel nisem ničesar in Alec je nadaljeval: »Licemersko bi bilo, če bi mi bilo žal, da je Abram to napravil. No, končno sem uspel.« Tu je slavo-hlepno puhnil dim dolge »Corone«, ki jo je kadil. — »Ko tale stvar ne bi zadevala mene, bi mi bilo žal, da je Abram takole odvrgel življenje.« Rad bi vedel, če je Abram res zavrgel življenje, Napraviti to, kar želiš, živeti v pogojih, ki so ti všeč, v miru s samim seboj, ali se to res pravi beg od življenja? Ali je uspeh biti zdravnik z desettisoči funtov in imeti lepo ženo? Zdi se mi, da to zavisi od tega, kaj razumemo pod »smisel življenja«, in od tega. kako gledamo na dolg do družbe in samega sebe Toda spet sem molčat, ker, kdo le sem, da bi se prepiral s plemičem. RAZPORED FLU O RO G RA Fd RAN J A I, EKIPE 14. II, od 8 12 v Dekanih pni pod. Rudi. 16. II. od 8--15 v zadružnem domu v Šmarjah. 17. H. od 8—12 v šoli v Gažonu, od 13.3 14.45 v b. gostilni v Serga-ših. 18. II, od 8- 15 v šoli v Pomjanu. 19. II. od 8—11.30 v šoli v Koštabo-iii; od 13—15.30 v šoli v Pučah. 20. II. od 8—12 v šol,; v Krkavčah; od 13.3—16 v KZ v Novi vasi.