PRI««I / Klavska enotnost de igiA %X»\ 2o- V. 1978 - ST. 19 - L XXXVII. - CENA 5 DIN fj|AVN| UREDNIK: 0jKO ČERNELČ ODGOVORNI UREDNIK: BOJAN SAMARIN pred Dnevom Mladosti Ho-ruk za tovariša Tita cova ;iče- 158, ‘“Tovariš predsednik, mladi iz vse Jugoslavije smo zbrani in pri-?ravljeni na začetek zvezne mladinske delovne akcije Kozjansko ^ S svojim delom želimo...« i. T° je bil začetek raporta komandanta po dolgih letih prve mla-nske zvezne delovne akcije Kozjansko 74 Zlata Vogriča tovarišu 1,u> ko je obiskal brigadirje. ^ Ta dogodek se je v spomin Zlata vtisnil tako globoko, da se še po 'hh letih spominja vsake besede, vsakega giba in pogleda tova-a Tita. Kot da bi se vse dogajalo včeraj. Zlato bo letos star trideset let. Doma je iz Kranjske gore in po poklicu gostinski delavec. Dve leti je delal kot natakar v hotelu Prisank v Kranjski gori. Sicer pa... »Že v osnovni šoli sem se aktivno vključil v delo mladinske organizacije in spoznal, da je treba vse probleme in akcije reševati orga»izirano in ustvarjalno.« To ga je spremljalo v srednji šoli pa na delovnem mestu, kot predsednika mladine, kot poklicnega sekretarja občinskega komiteja ZMS in sekretarja kulturne skupnosti občine Jesenice. Bilo je to, kot pravi Zlato, obdobje trdega dela, študija in zlasti boja za uveljavljanje mladinske organizacije. Dokazati so morali, da mladinska organizacija ni le zagnanost nekaj »mulcev«. V začetku leta 1974 je Zlato prišel v Ljubljano in pri republiški konferenci ZSMS že nekaj mesecev zatem prevzel funkcijo komandanta zvezne delovne akcije Kozjansko 74 in skoraj hkrati funkcijo vodje centra za mladinske delovne akcije pri RK ZSMS. Danes je Zlato slušatelj politične šole CK ZKJ »Josip Broz Tito« v Kumrovcu. »Prav gotovo je bila funkcija komandanta akcije na Kozjanskem najzahtevnejša doslej, še posebej, ker do takrat še nikoli nisem bil v brigadi. Organizacija dela in družbenopolitičnega življenja brigadirjev je bilo zame skoraj nekaj novega. Največ sem se naučil od starih brigadirjev. Ni šlo le za dobro organizacijo dela v brigadi, morali smo dokazati svojo aktivnost prevsem navzven. Nezaupanje do dela mladih je bilo treba razbiti, in to predvsem z delom in disciplino.« Že na samem začetku akcije Kozjansko 74 je čakala Zlata najtežja preizkušnja in, kot pravi sam, tudi najsvetlejši trenutki njegovega življenja. Oči se mu zaiskrijo in nekam zamaknjeno se zazre v dogodke pred štirimi leti: »Uradni začetek akcije smo načrtovali za 2. maja popoldne. Dan poprej pa smo zvedeli, da nas že dopoldne obišče tovariš Tito. Ob tej novici je završalo med brigadirji in prebivalci Kozjanskega. Vsi so bili na nogah, da ne govorim o sebi! Zadolžen sem bil, da tovarišu Titu predam raport. Kaj naj mu povem? Vso noč sem sestavljal in se učil tistih nekaj stavkov, ki sem jih potem povedal v slabih dveh minutah.« Zlato Vogrič se spominja: »V prvi izmeni sta bili brigadi celjske regije z brigadirji iz Ču-prije in mariborska brigada skupaj z mladinci iz Kraljeva. Že ob devetih so bili brigadirji razvrščeni pred osnovno šolo v Planini. Nenehoma smo pogledovali na uro. Ne vem zakaj, vendar se mi je vsiljeval občutek da najbrž tako visokega obiska nismo zaslužili. Obisk predsednika pomeni pozornost vse Jugoslavije in še posebej partije, ki jo vodi. Ni mi šlo v glavo, da smo prav mi na Kozjanskem zaslužili to veliko priznanje.« Ob 10.20 se je predsednikov avtomobil ustavil nedaleč od osnovne šole. »Šel sem mu naproti, z malce bolj trdim korakom. Dva metra pred njim sem se ustavil in začel raportirati... Želimo in čutimo, da smo dolžni pomagati k razvoju Kozjanskega, ki je dalo med NOB za našo svobodo številne žrtve... Takrat, ko sem govoril, nisem ničesar videl, ničesar slišal, le Titov pogled sem čutil na sebi. Skupaj sva pregledala razvrščene brigadirje in po pozdravu se je tovariš Tito obrnil k meni: »Cesta do tu je izredno slaba«, je dejal, »ne pojdite od tod«, dokler vsega ne končate. Pripeli smo mu emblem akcije in podarili brigadirsko uniformo. Pa saj jaz ne bom delal, se je pošalil predsednik Tito. Saj ni treba, za to smo tu mi, mladi, sem odvrnil. Tisti trenutek, je bil zame trenutek samozavesti, sreče, ponosa, energije... Med brigadirji se je razleglo skandiranje Tito,partija, omladina akcija. Geslo tolikokrat ponovljeno na mladinskih delovnih akcijah, je dobilo neposreden pomen.« Svojo obljubo, ki so jo brigadirji pred štirimi leti dali predsedniku Titu še vedno mladostno zagnano izpolnjujejo. Vedno novi kilometri cest in vodovodov, o tem zgovorno pričajo. ANDREJ AGNIČ : ____________________________________________________________J ^JRedsedstva republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije % \ v SS^eljek Ni - tVa Rs zss, znamenju kongresa bila seja p - -vo ki jo je cNprav Sec*n'k Vinko Hafner. C Po^1 s° člani namenili naj-rn°sti dosedanjim re-H *a l.avne razprave o izho-1(*sli jjj lzP°polnitev organizi-ttle,od delovanja zveze sindikatov (več o tem na 2. strani) ter ocenili, da je dokument, ki je v javni razpravi, dobra podlaga za »bilanco« sindikalnega dela v vseh organizacijah in organih. Ivan Godec, sekretar sekretariata predsedstva RS ZSS, je med drugim poudaril, da mo- _TEj Številki priloga 'Idikalni poročevalec 'h r!^a predsedstva CK ZKS o pogojih 312/ 610119,1 de,ovania sindikatov 6$! °b|jLRD KARDELJ: Nhc. 6 Sarnoupravnega organiziranja zdru-dela ramo vse »reorganizacijske inačice« presojati predvsem z aspekta, koliko sindikat v resnici postaja orožje delavcev pri uveljavljanju njihovih temeljnih interesov v naši samoupravni socialistični družbi. Podpredsednik predsedstva RS ZSS Miran Potrč pa je spregovoril o osnovah njegovega referata na konferenci Zveze sindikatov Slovenije, ki bo 26. maja v Ljubljani. »Po daljšem času,« je dejal Miran Potrč, »se bomo ponovno celoviteje lotili razprave o gospodarjenju in oblikovanju razvojnih načrtov v naši družbi. V sindikatu moramo biti vedno na tekočem z vsem, kar zadeva gospodarjenje in načrtovanje gospodarskega razvoja.« Izhodišča za referat Mirana Po- trča na konferenci ZSS so delegati v predsedstvu potrdili, nekateri razpravljalci pa so še posebej spregovorili o tistih akcijah, pri katerih se je sindikat v zadnjih nekaj letih najbolj angažiral. Predvsem velja omeniti stalno skrb za stabilizacijo v delovnih organizacijah, za stanovanjsko gradnjo in še posebej za uveljavljanje novih družbenoekonomskih odnosov v združenem delu. Na seji predsedstva RS ZSS so sprejeli tudi rokovnik za pripravo 9. kongresa ZSS, potrdili so predlog sklepa o izpopolnitvi organiziranosti in delovanja Zveze sindikatov Slovenije ter se dogovorili o organiziranju seminarja za sindikalne delavce na Bledu. M. H. Djuro Salaj. Te dni se spominjamo dvajsete obletnice smrti nekdanjega predsednika jugoslovanskih sindikatov. (Na sliki iz leta 1958 s soprogo.) Prenekatera gospodarska organizacija nosi njegovo ime. Svet Zveze sindikatov Jugoslavije se je odločil, da bo v spomin revolucionarja in delavskega voditelja imel svojo redno in nato še komemorativno sejo v Slavonskem Brodu, od koder je Djuro Salaj »šel med ljudi«. V spomin na Djura Salaja je na komemorativni seji govoril predsednik jugoslovanskih sindikatov Mika Špiljak. novice iz organizacij ISKfiA, KRANJ Za učinkovit sindikat V zadnji številki »Iskre«, glasilu delovnega kolektiva združenega podjetja Iskra, je Dušan Že-Ijeznov, odgovorni urednik tega glasila, zapisal tudi poročilo s seje konference OOS v SOZD Iskra. Konferenca je najprej obravnavala izhodišča za izpopolnitev organiziranosti in metod delovanja zveze sindikatov. O tem je obširneje spregovoril Jože Čebela, predsednik konference, ki je poudaril vlogo in pomembnost sindikata v celotni aktivnosti tako SOZD kot tudi v njenih delovnih organizacijah in v TOZD. Orisal je tudi dejavnost Iskrinega sindi- kata, potem pa obravnaval izhodišča o organiziranosti in delovanju sindikatov in podal nekaj osnovnih pripomb na pripravljeno gradivo. V razpravi o tej točki je sodeloval tudi Srečko Mlinarič, sekretar RO sindikata delavcev kovinske industrije Slovenije, ki je predvsem poudaril, da je treba sindikate organizirati tako, da bodo še bolj učinkoviti, vendar pri tem nastaja tudi kadrovski problem, saj bo potrebno za osnovne organizacije sindikata pridobiti strokovno in politično dobro podkovan kader. TAM, MARIBOR Brez sindikata ni odločanja V TVT Boris Kidrič so ustanovili konferenco OOS. Na konferenci so med drugim kritično ocenili dosedanje delo osnovnih sindikalnih organizacij. Posebno so poudarili vlogo sindikata pri uresničevanju zakona o združenem delu, kajti pri sprejemanju pomembnih odločitev je sodelovanje sindikata nujno. Ob tem so ugotovili, da se v preteklem obdobju osnovna organizacija ni mogla polno angažirati pri spre- jemanju samoupravnih odločitev zavoljo pomanjkanja časa in so bile njene odločitve zaradi tega pogosto formalistične! Konferenca je zategadelj sklenila, da je nujno analizirati samoupravne akte in dati pobudo za njihovo spremembo oziroma dopolnitev, predvsem v tistih delih, kjer niso našli najboljših rešitev v skladu z določila zakona o združenem delu. GRADIS, LJUBLJANA Konferenca o samskih domovih Zadnji Gradisov Vestnik prinaša med drugim tudi obširen sestavek o sklepih občnega zbora konference OOS v tej organizaciji združenega dela. Poudarjajo, da jim bo poročilo služilo kot programska osnova za nadaljnje delo konference in njenih organov. Poleg tega pa so se na konferenci med drugim lotili tudi žgočega problema gradnje samskih domov. Pišejo, da so bo konferenca sindikalnih organizacij v tem letu lotila izvajanja že sprejetih sklepov ter o tej problematiki organizirala pogovore z najodgovornejšimi v TOZD. V okviru tega naj bi se v Gradisu pogovorili tudi o poenotenih cenah nastanitve in prehrane. PRIPRAVIL: I. K. V PRIPRAVAH NA 9. KONGRES SLOVENSKIH SINDIKATOV Rokovnik sprejet — naloge določen V pripravah na 9. kongres ZSS imajo osnovne organizacije sindikata in sindikalna vodstva na vseh ravneh organiziranosti zelo pomembne naloge. Rečemo lahko, da so vsa prizadevanja v sindikatih usmerjena predvsem v vsebinsko plat kongresa, saj bodo delegati morali spregovoriti o uresničevanju sklepov celjskega kongresa in — kot kaže — še posebej o novih spoznanjih, o vlogi sindikata kot razredne organizacije delavskega razreda. Napak pa bi bilo, če bi od kongresa pričakovali, da bo revolucionarno »opravil« z dosedanjimi stališči, opredelitvami in ocenami, ki smo jih oblikovali v zvezi sindikatov. Ne, gre za kontinuiteto delovanja, vendar pa tudi za prilagajanje delovnih oblik politične organizacije novemu času, novim razmeram in seveda tudi zahtevnejšim problemom, s katerimi se srečujemo. Kljub vsemu pa brez temeljitih priprav ne gre. Predsedstvo RS ZSS je prav zato na ponedeljkovi seji sprejelo rokovnik priprav na 9. kongres Zveze sindikatov Slovenije, kjer je v ospredju prav vprašanje učinkovite organiziranosti sindikatov. Čeprav bo bližnja konferenca ZSS sklenila javno razpravo o metodah delovanja in izpolnitvi organiziranosti zveze sindikatov, velja omeniti, da bo učinkovitost delovanja vselej med osrednjimi vprašanji. V drugi polovici meseca junija se bo sestal odbor za pripravo 9. kongresa in spregovoril tudi o osnutkih dokumentov, ki bi jih naj sprejeli na kongresu slovenskih sindikatov. Pred tem pa bodo morali opraviti v občinah skupščine sindikatov, izvoliti nove organe in evidentirati delegate za kongres in izoblikovati predloge, kdo bo opravljal odgovorne družbenopolitične dolžnosti v sindikatih. Povedati moramo, da bodo v septembru tudi v vseh republiških odborih opravili skupščine ter ocenili rezultate dela v zadnjem mandatnem dobju. Mimo razprave o gradivih za ^ greš se bodo v republiških odborih v seču septembru morali tudi pogovd' koga bodo predlagali v vodstva slovenj in jugoslovanskih sindikatov in koga' publiške odbore sindikatov. Zatem se bo sestal RS ZSS, ki bo končno oblikoval predlog kongresnih kumentov in ocenil rezultate pripra' kongres. Uspeh 9. kongresa ZSS in 8. gresa ZSJ pa je seveda odvisen preti''5' od aktivnosti osnovnih organizacij si111 kata. Zato naj opozorimo, da bomo m°r v pripravah na kongres v osnovnih org1 zacijah sindikata pošteno, odkrito in 11 samokritično oceniti, na katerih podn nismo uspeli uresničiti sklepov prejšnj1 sindikalnega kongresa, čemu ne in kajH ramo storiti, da bo sindikat v resnici p0'1^ delavski. 'i M. HOR^l ? REŠEVANJE TEŽAV MEŽIŠKIH RUDARJEV Rudnik je potreben! Vsi družbeni dejavniki sodelujejo v akciji s konkretnimi zadolžitvami, ki naj zagatovijo rešitev trenutnih težav, predvsem pa nakažejo perspektivo rudnika Akcija za reševanje težav Rudnika svinca in cinka v Mežici, ki so jo sindikati spodbudili pred več kot pol leta, dobiva vse bolj določeno obliko. Povsem jasno je, da se rudniku slovenska družba ne more (in ne sme) odreči, posamezni družbenopolitični dejavniki, ki sodelujejo v akciji, in seveda kolektiv rudnika pa so že sprejeli delovne zadolžitve. V akciji so zdaj najbolj aktualna vprašanja: treba je zagotoviti sredstva za pokritje lani nastale izgube v dveh od skupno desetih temeljnih organizacij v TOZD rudarski obrati in TOZD separaciji — v skupni višini več kot 37 milijonov dinarjev, poleg tega pa omogočiti rudniku ustrezne raziskave rudnih ležišč ter njihovo izkoriščanje (potrebovali bi do leta 1981) blizu 180 milijonov dinarjev; ne nazadnje' PRED KONFERENCO ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE Odgovorno in odločno Dosedanja javna razprava o izpopolnitvi organiziranosti in metod delovanja sindikatov v Sloveniji je pritrdila izhodiščem in jih obogatila z mnogimi koristnimi predlogi Na zadnjem zasedanju predsedstva RS ZSS so spregovorili tudi o rezultatih javne razprave o izhodiščih za izpopolnitev organiziranosti in metod delovanja zveze sindikatov. V nekem smislu gre za uvodne akorde priprav na slovenski in jugoslovanski kongres zveze sindikatov in yr svoje tudi za več ali manj do-1 on io oblikovanje stališč predsedstva RS ZSS do dokumenta, ki je v javni razpravi. V ospredju razmišljanj o (ne) učinkovitosti dosedanje or zaniziranosti je kajpak osnovna ■ ■ginizacija sindikata v temeljni organizaciji združenga dela in v drugih samoupravnih skupnostih. K temu kaže dodati, da doslej ni bilo pripomb na to, da mora v prihodnje vodstvo osnovne organizacije — izvršni odbor — v večji meri postati idilično izvršilni organ osnovne organizacije sindikata, kar seveda pri-nas udi večje pristojnosti in odgovornosti članov izvršnega odbora. Ravno od njih bo tudi v prihodnje, podobno kot sedaj, v največji meri odvisna dejavnost sindikata, torej tudi njegova stališča do žgočih vprašanj, s katerimi se srečujejo delavci pri samoupravljanju in pri gospodarjenju. Po spodbujevalni vlogi izvršnega odbora pa tudi kaže »meriti«, koliko si sindikalna organizacija v posameznih delo/nih okoljih prizadeva za poglabljanje samoupravnih odnosov in oblikovaujc Samoupravnega reda. Pri tem pa se ne smemo izogniti naslednjemu aktualnemu vprašanju v sedanjih razpravah o »reorganiza-cijskih inačicah«: koliko »oblasti« kaže še v prihodnje ohraniti na konferenci osnovnih organizacij sindikata v delovni organizaciji? Če smo prav povzeli misli nekaterih raz-pravljalcev na seji predsedstva, moramo omeniti, da se večina zavzema za to, da na ravni delovne organizacije le ohranimo »trdnejši« organ, ki ne bi imel le nalog pri usklajevanju akcij osnovnih organizacij sindikata. Tudi zato ne, ker že zakonodaja, ustava in življenje narekujejo, da morajo v delovni organizaciji odločati o marsičem, kar je zelo pomembno za delavčev položaj v temeljni organizaciji združenega dela, za pogoje — mislimo na oblikovanje — gospodarjenja, razporejanja dohodka in ne nazadnje tudi zai osnove in merila za delitev sredstev za osebne dohodke.. Nekdo od raz-pravljalcev je dejal, da na ravni delovne organizacije moramo ohraniti sedanji sestav sindikalnega vodstva! Kajpak pa lahko ob tern razmišljamo tudi o tem, koliko so bile konference osnovnih organizacij sindikata v posameznih tovarnah le gasilci in sekundanti pri urejanju žgočih vprašanj (prekinitve dela) in kaj bi lahko delegati ali pa izvršni organi konferenc storili prej, da do »piese-nečenj« ne hi prišlo. Če v tej povezavi razmišljamo o izhodiščih za izpopolnitev organiziranosti in metod delovanja zveze sindikatov nismo daleč od vprašanja, kako v praksi sindikalnega dela uveljavljati tudi nekatere specifične interese delavcev v posameznih dejavnostih. Bolj ali manj se vsi strinjamo, tako bi lahko tudi povzeli razpravo na seji predsedstva RS ZSS, da sindikati v prihodnje ne morejo biti samostojne politične organizacije v okviru zveze sindikatov. Predvsem zato ne, ker so dosedanje izkušnje pokazale, da so delegati v posameznih republiških odborih sindikata vse pogosteje zahtevali, da se »njihovi« interesi soočijo v okviru zveze sindikatov z interesi vseh delavcev. Preprosto bi lahko rekli, da so delavci v posameznih panogah že sami spoznali, da so okviri sporazumevanja, dogovarjanja in tudi političnega uveljavljanja morebiti nekaterih specifičnih stališč le v okviru enotne sindikalne organizacije. In ker je temu tako, bi verjetno v prihodnje, vsaj do konference Zveze sindikatov Slovenije, kazalo predvsem več spregovoriti o delu občinskih svetov zveze sindikatov, o občinskih odborih in še posebej o tem, kako v občini uveljaviti svet in njegov politično izvršni organ kot odgovorno telo, ki zna vedno prisluhniti težnjam v osnovnih organizacijah in se hkrati odgovorno in odločno tudi opredeliti do nekaterih nesprejemljivih teženj. M. HORVAT pa mora družba ugotoviti, do kakšnih meja (stroškov proizvodnje) je smotrno izkoriščati rudo (pri čemer bi bilo smotrno že zdaj —za vsak primer samo — razmišljati tudi o možnosti preusmeritve). Zbrati sredstva, s katerimi naj bi pokrili lansko izgubo, naj bi ne bilo problematično vprašanje. Dolgoročna ekonomska perspektiva rudnika pa seveda zahteva ne samo poglobljene raziskave in znatna sredstva, pač pa usklajene napore vseh dejavnikov — tako kolektiva in družbenopolitičnih organizacij v njem kot tudi sodelovanje poslovnih partnerjev ter družbenopolitičnih skupnosti in organizacij na občinski in republiški ravni. Odkod sredstva za nadaljnje pospešene raziskave in izkoriščanje rude? Na zadnjem sestanku predstavnikov rudnika, občine Ravne gospodarske zbornice, sekretariata za industrijo. CK ZKS. IS SRS, RK SZDL ter ZSS, ki ga je organiziral RO Sindikata delavcev kovinske industrije Slovenije, so udeleženci podprli mnenje delovne skupine za rešitev rudnika Mežica, ki kot najpomembnejšo inačico omenja uveljavitev dohodkovnih odnosov med temeljnimi organizacijami rudnika in njihovimi poslovnimi partnerji. Kratkoročno pa bi bila smotrna tudi ustrezna sprememba prispevne stopnje za raziskave, smo slišali v razpravi. Vsekakor pa je treba težave rudnika reševati čimhitre-je, da se kasneje ne bi spopadali še z večjimi težavami. R. B. DRn v J RAZPIS nagrad in priznanj za dosežke prl razvijanju in krepitvi samoupravljanja za leto 1978 Mestni svet Zveze sindikatov Ljubljana podeljuje priz^j ^ za posebne uspehe pri razvijanju in krepitvi uresničevanj3 io, moupravljanja kot temeljnega družbenega odnosa. Priznanja se podeljuje vsako leto ob 27. juniju - moupravijavcev za: dnev'1 (lO; ^ k k 1. posebne zasluge na področju razvoja samoupravne^Ts. m wr< stema v duhu ustavnih določb v temeljnih in drugih °r^,% zacijah združenega dela in samoupravnih delovnih s' nostih; J posebne dosežke na področju neposrednega uresnič3 nja samoupravnih odnosov in razvijanju delegatskih zmerij v temeljni ali drugi organizaciji združenega d®3 samoupravni delovni skupnosti. K Nagrajeni so lahko posamezniki ali skupine. Si \ Predlog za podelitev priznanja mora vsebovati poleg P' kov o kandidatu tudi opis dela, zaradi katerega je predlaS3^ k', podrobne podatke, ki so potrebni za vsestransko in objel presojo uspešnosti dela kandidata. Kandidate za priznanja lahko predlagajo osnovne °r9arT ili°jj( cije sindikata, občinski sveti zveze sindikatov in mestni5 Zveze sindikatov Ljubljana, družbene organizacije, strok® 0 ‘h H /k društva, komisija za podelitev priznanj in občani. Predlog za nagrade pošljite do 10. junija 1977 leta h slov: ' " 2 ^ V ' Mestni svet Zveze sindikatov Ljubljana, Prešernov trS J jkj Komisiji za podelitev priznanj za izjemne dosežke pri raZ^ k k in krepitvi samoupravljanja. Vse potrebne informacije daje tajništvo mestnega Zveze sindikatov Ljubljana, telefon 23-570 ali 25-586- S SEJE SINDIKATA DELAVCEV V PROMETU IN ZVEZAH SLOVENIJE. Reševati, ne le ugotavlja Za življenjsko sindikalno organiziranost v SOZD — Je vsem jas1] vse želimo doseči z beneficiranjem delovnih mest, če se zanj 20 ločimo? Na seji republiškega odbora sindikata delavcev v prometu in zvezah so razpravljali o izhodiščih za izpopolnitev organiziranosti in metod delovanja Zveze sindikatov Slovenije. Izvolili pa so tudi delegate za bližnjo konferenco Zveze sindikatov Slovenije in obravnavali problematiko v zvezi z reševanjem zahtevkov za beneficirano zavarovalno dobo. Delegati so najprej kritično pretresli omenjena izhodišča, zatem pa podali nanje pripombe in dopolnitve. Predvsem so jih imeli v zvezi s predvideno sindikalno organiziranostjo v sestavljeni organizaciji združenega dela. Menili so, da mora nova organi- ziranost slediti naši družbenoekonomski stvarnosti, kajti sindikat je enotna razredna družbenopolitična organizacija, katere organizirano delovanje mora biti kar najbolj učinkovito. V zvezi s tem so poudarili, da sindikalnih konferenc v sestavljenih organizacijah ne bi smeli kar tako odpisati, saj se je njihovo delovanje v prenekaterih sredinah pokazalo kot zelo učinkovito. Glede beneficirane zavarovalne dobe pa so podčrtali, da ne bi smeli delovne dobe s povečanjem na podlagi izdelanih elaboratov kar odobriti, ampak si predvsem prizadevati, da bi izboljšali težke delovne pogoje, ki . vi narekujejo beneficiran)6- J so prav tako menili, da elab0 s smeli dejanskega težk6e samo ugotavljati, ampak n ^ kovno opredelili rešitve \l$*\ stanja. Ob tem je bila tu ' ocena, da sestavljale! naj bi prikazali stanje P ^ delovnih mest, v večin' ^iM uporabljajo podatke iz ^,^«1 ganizacij, ki so v tehno'1’'^j gledu zaostale, namesto zali tudi stanje v organiz-A t1 (S1 demo tehnologijo, da P' s V'd ju lil vorni dejansko lahko beneficiranje edina fT1 i kaj ici p' ,oS»N— orVAi Ob razpravi o organiziranosti in metodah delovanja J ^EZE SINDIKATOV SLOVENIJE s Razredna družbena s pri sila delavcev v vseh organizacijah in organih Zveze sindi-70 .“'ov Slovenije in v strokovnih sindikatih teče ' ° k®1)' javna razprava o izpopolnitvi organizira- 1 t s,> in metod delovanja naše organizacije. Ta prizfl3" Oprava temelji na zveznem gradivu »Osnove iVanjaf |( "'čno organizacijske graditve zveze sindika-U na »Izhodiščih za izpopolnitev organizira-v s|j in metod delovanja Zveze sindikatov Slo- njih razmerah družbenega razvoja naše skupnosti«. Ti dokumenti so podlaga za pripravo sklepa o dopolnitvi statutarnega dogovora o organiziranosti in delovanju sindikatov, ki je bil sprejet na 8. kongresu ZSS. ter »Stališčih predsedstva centralnega neVi1 , ®initeja Zveze komunistov Slovenije o pogojih Metodah delovanja zveze sindikatov v današ- O predlaganih spremembah bo odločala kon-, ferenca Zveze sindikatov Slovenije 26. maja v Ljubljani, dokončno pa jih bodo oblikovali v novem statutarnem dogovoru, ki ga bo sprejel 9. kongres ZSS 25. in 26. oktobra v Mariboru. Kakšne sindikate potrebujemo so obravnavali Tečajniki dosedanjih dvomesečnih političnih tečajev --------------- vlogo in naloge sindikatov v preobrazbi in pri graditvi političnega sistema socialističnega samoupravljanja vneg»k ,h org^fkT- Minuli torek in sredo je bil na Bledu redni dvodnevni seminar za dosedanje tečajnike dvomesečnih političnih tečajev, ki jih organizira center za družbeno izobraževanje pri republiškem svetu ZSS in republiški konferenci ZSMS. Na seminarju je kakih 320 nekdanjih tečajnikov najprej poslušalo uvodni referat Vinka Hafnerja, predsednika republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, ki je govoril o najpomembnejših nalogah sindikatov v predkongresnem ob- nih s' If^Aj IZKUŠENJ SINDIKALNIH DELAVCEV ;sniče ttskifr' a de13' Tako ali drugače — delati je treba! tj# °dmorom blejskega semi-iiHI Se,T> se pogovarjal z neka-p,. sindikalnimi delavci, ki so ,i%0Ved°va-li, kako so v njihovih acijah sprejeli in obravnavali fr,.,, 0 preobrazbi sindikatov. ?Cj.||i'i sindikati, potem pa še I stična zveza in tudi 01 komite. Ko bo zna,1<|jcijt!' treba čimprej v novo a ji da se v prihodnje ne bo01 otepali z dopolnitvam'^ je, da vsaka šola nekaj ^ prav zato pa ne smC1 biti ponavljalci. marjan n1 \ K ^DARSKO ENERGETSKEM KOMBINATU J-ENJE POSVEČAJO inventivni Javnosti veliko pozornost žijo ^ arjanf stven pravi11 stracif j več k1' iziroi"1 ,čine rili dr in pc esiri"1' Za napredek tudi lastna pamet 0v'aie tisto, kar je bilo še včeraj , 0,e§a> danes že zastarelo, se r° zavedajo tudi v rudar- a!S^E?)eve|tSkem osle1*1, “ vse nnmpmr kombinatu In ker postaja .^tveno-tehnični napredek '' ■' j.nl|Se pomembnejši dejavnik PrJ ijeJltjega gospodarskega in s 'zarJJj, družbenega razvoja, v rfptp, Posvečalo vse večjo po- i)ti) Posvečajo vse večjo polj J*5' tudi inventivni dejavno-js a bi ta potekala kar najbo-^soviozo RLV, ESO, T EŠ - Mik ion^ Ustanov'b komisije za ra-lZ‘ La''zacije, katerih poglavitni ^ je povečati pritok prehud izboljšav, pospešiti posto-d Sevanja od prijave, preiz-' 'zvedbe in izplačila na- m, Povečati ekonomski uči- Jtj, ^ionalizacij in ne nazadnje L^Vati tudi k objektivnej-Vrednotenju te dejavnosti. J?0 So v REK v lanskem letu jedili 46 predlogov, pri kate-ri‘Sodelovalo 66 delavcev. V ev,.arjavi z letom 1976 se je ov 0 registriranih predlogov lublbk a;>lo za dva. nagrajenih za a ’ število racionalizatorjev jravfiii Kljub temu pa v REK z nlJ'oliivenim še vedno niso zado- losti^i? °d VSeh z;!P°sl"nih d£'Nh'V v tem velenJskem •J/£i jP »tj b|n3tu število racionaliza- rjanV\Vt Predslav|ja vseg;l le ie n iz f i že ^ izvP"1 no 'it vs■ it ini1’ lO- rf en rpc’ ejntf e p°r r sist^ la ii;l • oce'11 evaflj1 ilist" \čf‘ edvs' ;ii^ Hi*' ttf' <1' vr^ pa a ivo > in )e jivo : akcl: 3"l0i snl- / tve I i n h111 k°' |j, i, / s0 ' J •ko^ • t«' d£n ni^' dJ3 ;,mn" :o Pa n’1’ e,lC i« 5«!; 11 nlL,„.> ll- išl31 pl' n0 Kdo naj komu POMAGA IN GA UČI? j^davna, tretja skupščina Kluba samoupravljavcev v Celju je ovrgla žadnja sumničenja o potrebi in smotrnosti tovrstne institucije. Gre tli 6 stariočitek, češ da imamo že vrsto različnih oblik, ustanov in insti-. h- ki so vznikle ali bile organizirane za »pomoč našemu nesrednemu ^ajalcu«. »r,. ,aae. da tudi danes marsikomu ni težko določiti, kdo bi naj bil ta p() s neposredni proizvajalec«, ki bi naj bil potreben tolikšne in takšne v^tioči ker je toliko nerazgledan in takšen analfabet, da še vedno ne 07a svoje pravice in ne pozna svojih dolžnosti. Čeprav je že dolgo Stri)110' t*a ta >>nu^ ncPosrcdm proizvajalec« ne potrebuje ih ne išče Oglasno donečih in vsevednih institucij, vsekakor pa ne vseznajo-vj ln širokosrčnih svetovalcev. Gre za preprosto dejstvo, da si z njiho-1^.1 lcPorečniškimi, najpogosteje frazersko oblikovanimi nasveti nima s'J Pomagati. Prav tako je že tudi dolgo očitno, da tem in tovrstnim °valeem ne zaupa več. Najprej zato ne, ker so že dolgo odmaknjeni (Ja rt;alrie stvarnosti v združenem delu. drugič pa tudi zato ne, ker sumi, ^ ,®re za iste ljudi, ki so vrsto let s svojimi tehnokratskobirokratskimi p .' v resnici zavirali razvoj samoupravljanja, vi,,r' t'clu Kluba samoupravljavcev v Celju ne gre za izredne in zgodo-v0 ? e dosežke, ki bi naj bili lastni samo celjskemu delavcu. Delegati in Ug(fo Kluba samoupravljavcev v Celju kljub temu z zadovoljstvom sre .avljaj°, da so upoštevajoč pripombe, predloge in kritike iz nepo-itij, nc Prakse uspeh obiti čeri in nevarnosti, da bi se njihov klub spre-Ust 1 v neko institucijo izven združenega dela. Njihov klub je takoj po bnna°v'*v’ polnokrvno zaživel edino zato, ker je postal resnična tri-p0r. ,Za Izmenjavo mnenj, spoznanj in dosežkov, ki se v praksi dnevno e^i Jaj0 v zapletenem procesu, za katerega ni enovitega recepta niti Q^Venega pravila. Za ugotovitev, da tudi v Celju ni uspelo uveljavljanje zakona o r^|() Cncm delu v tistih delovnih kolektivih, kjer so vodstva iz že znanih sam vnašala in vcepljala kupljene in od zunaj svetovane recepte o °Seb U^ravr|i organiziranosti, o delitvi in vrednotenju dela, dohodka in htz£-. fga dohodka. Prav zato je imel klub največ dela prav na področju tadj Cevanj. pojasnjevanj in tolmačenj dohodkovnih odnosov, ki so p ,^e'ju povzročala in še povzročajo največ razburjenja. ^je« rU®'stran' je tudi zanimiva ugotovitev, da »frontno izobraževani "Idiki nekajurnih ah epodnevnih seminarjev, ki so izredno dragi, k zabilo pričakovanih sadov. To je razumljivo, če vemo, kdo vse se Zak CP honorar znašel za predavateljsko katedro. Jasno je, da čitanje pov t a ° združenem delu, drdranje fraz, citatov in rekel ali golih skle-nepQ ah onega kongresa, konference in posveta ni tisto, kar ta »naš bi|0 7^ c'n' Proizvajalec« v tem trenutku potrebuje in išče. Prav zato je kerSoe ° kluba prav na tem področju najživahnejše in najuspešnejše, stiij jnV ^'ubu na enostaven način z izmenjavo mnenj in dosežkov razči-Ta P0iasnili prenekatero sporno ah nejasno zadevo. oSnQv 8°tovitev seveda po drugi strani, žal, potrjuje, da prenekatera Zdr^,a organizacija sindikata ali tudi zveze komunistov v organizaciji čila svtne8a rKlu s svojim delom članstva ni zadovoljila, niti ni opravi-ZveZe Je8a Poslanstva. Kajti prav osnovna organizacija sindikata in Ittenj 0rnunistov mora biti takšen »klub« ali tribuna za izmenjavo h‘h orv.raZČ'^evani ■ • ■’ skratka vsega tistega, kar je sicer v poročilih hikta aniZac'j Jako lepo zapisano. Zato pa je potem, ko pride do kon-Prav v vodstvih teh osnovnih organizacij tolikšno začudenje. J. SEVER NI VPRAŠANJA BREZ ODGOVORA Znano je, da približno komaj polovica zaposlenih Jugoslovanov izkoristi svoj redni letni dopust za prepotreben oddih. Mnogi namreč ostanejo v času dopusta doma in izkoristijo prosti čas za najrazličnejša opravila, za delo na zemlji, za honorarno zaposlitev. Vzrokov za to ni malo, bržčas pa je poglavitni v cenah našega turizma, ki so verjetno za večino naših delavcev le nekoliko preveč zasoljene. Zato si delovne organizacije pomagajo Z lastnimi počitniškimi domovi, kjer mnogi delavci le pridejo na svoj račun, saj počitniški domovi ne kupujejo dobička. Problem ' je le v tem, da imamo domov premalo. Zato me zanima, kaj je s predvideno gradnjo velikega rekreacijskega centra slovenskih gradbincev v Fiesi? Kje se je zataknilo? Kako to, da je doslej ostalo še vedno le pri zamisli, da nismo kos uresničiti tako dobro zastavljenih načrtov? Leta pa tečejo, medlem ko veliko naših delovnih ljudi še vedno nima prave možnosti dopustovanja! P. D., LJUBLJANA ODGOVOR: Trajno pomanjkanje počitniških kapacitet in slaba udeležba neposrednih proizvajalcev v organiziranem oddihu v počitniških domovih sta bila razlog, da je republiški odbor sindikata gradbenih delavcev Slovenije leta 1974 ponovno dal pobudo, da se s skupnimi močmi OZD v ^.LjuyjuyuyuuyuM)uWKS*l.,j:: Andrija Vlahovič vseh de javnostih zgradi sodoben objekt za oddih in rekreacijo na slovenski obali. Kot primeren kraj je izbral F1ESO, ki se perspektivno razvija v področje, namenjeno delavskemu turizmu. Takoj se je prijavilo 27 OZD z evidentirano potrebo ca 500 postelj. Potrebno pa je bilo pri- tegniti še sedanje lastnike počitniških domov za določena skupna vlaganja v infrastrukturne objekte celotnega zaliva. Ti pa se žal niso odzvali. Sam center je bil zamišljen kot posebna oblika samoupravne interesne skupnosti za oddih in rekreacijo. Za tako velik objekt pa bi bila potrebna tudi ogromna finančna sredstva. Trenutno je realizacija zastala predvsem zato, ker še sedaj ni izdelane urbanistične dokumentacije, ki bi natančneje določila lego in položaj teh objektov. Zainteresirane OZD bi v glavnem želele zgolj kupiti število postelj. pri tem projektu pa je potrebno veliko sodelovanje, ker gre tudi za posebno samoupravno obliko združevanja sredstev in načina koriščenja. Izdelava projektov bi stala 10 in več novih milijonov dinarjev. Zato nobena organizacija brez zanesljivih jamstev ni prevzela kompletnega inženiring projekta, kar bi šele omogočilo nastop v banki in pridobitev kreditov. Pobuda sindikata za samoupravno ureditev organiziranega oddiha, rekreacije in politike do teh vprašanj pa ostane naša trajna naloga, tako na področju graditve novih objektov kakor tudi povezave z obstoječimi hotelskimi in drugimi kapacitetami. Tako ta akcija še ni padla v vodo, ker pri Invest biroju v Kopru še vedno zbirajo interesente za gradnjo v Fiesi in tako postopno pripravljajo pogoje za gradnjo. ANDRIJA VLAHOVIČ, sekretar RO sindikata gradbenih delavcev Slovenije POSEBNO OBVESTILO OSNOVNIM ORGANIZACIJAM SINDIKATA, KONFERENCAM OOS V DELOVNIH ORGANIZACIJAH, PREDSEDNIKOM KOMISIJ ZA URESNIČEVANJE ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU POSLOVODNIM ORGANOM TOZD IN DO, STROKOVNIM DELAVCEM V DELOVNIH ORGANIZACIJAH! Avtorizirano predavanje Romana Albrehta sindikalnim delavcem DRUŽBENA PREOBRAZBA ODNOSOV MED DELAVCI V PROIZVODNIH IN TRGOVINSKIH ORGANIZACIJAH bo izšlo v brošuri 5. junija 1978 — v zbirki Knjižnica SINDIKATI št. 14. Cena brošure: 40din. Obseg 90 strani. Naročila sprejema TOZD Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4. Kupili pa jo boste lahko tudi v naši trgovini na Tavčarjevi ulici 5 v Ljubljani. NAROČILNICA Pri TOZD Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročamo....izvodov brošure knjižnica DINDIKATI št. 14: DRUŽ- BENA PREOBRAZBA ODNOSOV MED DELAVCI V PROIZVODNIH IN TRGOVSKIH ORGANIZACIJAH Brošure pošljite na naslov: .................... (ulica, poštna številka, kraj) Naročeno, dne: ....................... Račun bomo plačali v 15 dneh po prejemu blaga. žig (čitljiv podpis naročnika) Sporna sestava razpisne komisije za imenovanje direktorja Zakon o združenem delu določa v 3. odst. 504. člena, da razpisno komisijo za imenovanje individualnega poslovodnega organa sestavlja z zakonom določeno število predstavnikov temeljne organizacije, sindikata ter predstavnikov družbenih skupnosti. Zakon o združenem delu torej predvideva, da bo republiški zakon uredil podrobnosti v zvezi z imenovanjem razpisne komisije. To je uredil zakon o volitvah in odpoklicu organov upravljanja in o imenovanju poslovodnih organov v organizacijah združenega dela, ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS, št. 23-77. T a zakon je začel veljati šele z novim letom 1978, zato so nastali številni spori, ali je bilo veljavno imenovanje direktorjev temeljnih organizacij, ki so jih predlagale razpisne komisije, v katerih sestava ni bila takšna, kot jo predvideva zakon o združenem delu. Skoraj v nobeni razpisni komisiji niso sodelovali predstavniki sindikata in tudi predstavnike družbenih skupnosti so le redkokdaj pritegnili v komisijo. Temeljne organizacije so uporabljale veljavne statute, ki ne predvidevajo tripartitne razpisne komisije, ampak kvečjemu upoštevajo le udeležbo predstavnikov občinske skupščine, zlasti, kadar gre za organizacijo združenega dela posebnega družbenega pomena. V številnih primerih so se pojavila stališča, da je treba taka imenovanja razveljaviti, ker temeljne organizacije niso upoštevale določb zakona o združenem delu. Pred sodišči združenega dela so se pojavili spori, v katerih so udeleženci zahtevali razveljavitve sklepov delavskih svetov o imenovanju direktorjev. Ponavadi take predloge vlagajo tisti kandidati, ki v razpisu niso uspeli. Sodišča združenega dela se s takimi stališči ne strinjajo. Temeljne organizacije niso mogle razpisne komisije imenovati v smislu zakona o združenem delu, ker neposredna uporaba določil o sestavi razpisne komisije ni bila možna. Sele navedeni republiški zakon je točneje določil način imenovanja in sestavo razpisne komisije, v kateri sodelujejo predstavniki temeljne organizacije, sindikata in družbene skupnosti. Predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije pa je šele 9. 2. 1978 sprejelo navodilo o sodelovanju sindikata v delu razpisnih komisij za imenovanje poslovodnih organov v organizacijo združenega dela. Iz navedenih razlogov torej sodišča združenega dela ne razveljavljajo imenovanja individualnih poslovodnih organov, če je. bila razpisna komisija imenovana v skladu s statutom in če je seveda imenovani kandidat izpolnjeval vse potrebne pogoje. IZ PRAKSE SODIŠČ ZDRUŽENEGA DELA Tudi poučevanje smučanja je lahko nevarno delo Kadar delavec utrpi škodo na delu ali v zvezi z delom, je dolžna odškodnino plačati temeljna organizacija, razen če se dokaže, da je škodo povzročil delavec sam. To izhaja iz določila 160. člena zakona o delovnih razmerjih. Organizacija združenega dela odgovarja za nastalo škodo, če ]e škodni dogodek zakrivila ali pa če je delavcu nastala škoda v zvezi z nevarnim delom oziroma z obratovanjem nevarnega stroja. Kadar organizacija združenega dela ni kriva za nastalo škodo, pa mora kljub temu škodo povrniti. se govori o objektivni odgovornosti. Tako v teoriji, kakor tudi v praksi ni enotnih stališč o tem, katero delo se šteje za nevarno in kdaj mora organi-zacija združenega dela povrniti škodo, ki jo je delavec utrpel v zvezi s takim delom. Tako je učiteljica v osnovni šoli poučevala učence, ki so bili v šoli v naravi, smučarskih spretnosti. Šolo v naravi so organizirali šele v mesecu aprilu, zato je bil sneg »gnil«. Na takem snegu pa so poškodbe pogostejše, zato je smučanje v takih pogojih povezano z večjim rizikom. Učiteljica, ki je učence poučevala. je skušala učencem pokazati vožnjo s plugom, pri čemer se ji je sneg pod levo smučko udrl, tako da je padla in se pri tem hudo poškodovala. Dalj časa je bila na zdravljenju. razen tega pa so ji ostale tudi trajne posledice. Osnovna šola ni hotela o plačilu odškodnine za nastalo škodo ničesar slišati. Mnenja je bila, da mora delavka sama trpeti škodo, saj ni ravnala dovolj previdno, razen tega pa osnovna šola ne more odgovarjati za nastalo škodo niti po krivdnem načelu, niti zaradi objektivne odgovornosti. Poučevanje smučanja ni nevarno delo. razen tega pa mora vsak smučar prevzeti liziko morebitne poškodbe nase. To velja tudi za udeležence v tekmovanjih, raznih prireditvah itd. Sodišče združenega dela se s takim stališčem ni strinjalo, saj ni možno primerjati dela, ki ga je opravljala delavka, z udeležbo na smučarskih tekmovanjih ali drugih prireditvah. Šlo je za izvrševanje delovnih nalog v okviru programa vzgoje in izobraževanja, zato je potrebno obravnavati škodni dogodek kot vsako drugo poškodbo na delu ali v zvezi z delom. Pogoji za poučevanje smučanja so bili slabi, zlasti še zaradi »gnilega« snega, zato je bil ri-ziko veliko večji kot v normalnih snežnih razmerah. Res je, da osnovna šola ni odgovorna po načelu krivde, pač pa je objektivno odgovorna za nastalo škodo, pri čemer pa je potrebno ugotoviti, ali ni morebiti tudi sama delavka delno prispevala k nastanku škode že s tem, da je skupino učencev odpeljala na smučanje slabim razmerah navk ljub. IVAN ŽUŽEK L od sobote x do sobote MENJAVE V FEDERACIJI 14. V. 15. V. 16. v. Kljub deževnemu in ponekod pravemu zimskemu meležu se je blizu 96 tisoč udeležencev pohoda po partizanskih poteh zbralo v zasneženi Ljubljani. Slabo vreme je motilo tudi več drugih prireditev v Sloveniji, tudi najmlajše nosilce Kurirčkove pošte, ki pa so vendarle z vseh strani prišli na osrednjo prireditev v Ljubljano. 17. V. V Beogradu so se sestali novoizvoljeni delegati obeh zborov skupščine SFRJ. Na prvih sejah so izvolili nove organe in delovna telesa skupščine, predsednika, pet podpredsednikov in dva predsednika in podpredsednika zborov. Za predsednika skupščine je bil izvoljen Drago-slav Markovič, medtem ko bo član slovenske delegacije v zboru republik in pokrajin Zoran Polič tudi v novi mandatni dobi vodil ta zbor kot predsednik. Na zasedanjih obeh zborov so izvolili tudi novega podpredsednika Fadila FIoxho. Sestalo se je tudi predsedstvo SFRJ, ki je ocenilo svoje delo in naloge v prihodnjem štiriletnem mandatnem obdobju novega delegatskega sistema in delegatskih skupščin. 18. V Drugi del dela obeh zborov zvezne skupščine je minil v konstituiranju drugih organov in teles v federaciji, še zlasti novega izvršnega sveta, ki ga bo vodil kot predsednik Veselin Djuranovič. Podpredsednik ZIS je postal tudi Andrej Marinc, dosedanji predsednik izvršnega sveta skupščine SRS. V novem zveznem izvršnem svetu so bili iz naše republike izvoljeni za člane Metod Rotar, Boris Šnuderl in Milovan Zidar. Za generalnega sekretarja Skupščine 19. V. SFRJ pa Lukač. je bil izvoljen in imenovan Janez V Skupščini Slovenije se je prvič sestalo novoizvoljeno predsedstvo, ki je obravnavalo program dela zborov v prihodnjih treh mesecih. Sklicalo je zasedanje vseh zborov za 31. maj, ko bodo predloženi možni kandidati za komisije skupščine in odbore pri vseh treh skupščinskih, zborih. Kandidacijski postopek za predsednike in podpredsednike skupščinskih teles ter za članstvo v njih iz vrst delegatov je tekel v okviru volilnih komisij socialistične zveze tako, da bodo zastopani delegati po območjih, panogah, strokah in nagnjenjih. Na Bledu se je začel delovni del programa srečanja pisateljev, ki so vključeni v mednarodno organizacijo PEN. Srečanje je pripravil slovenski center PEN v sodelovanju z društvom slovenskih pisateljev in kulturno skupnostjo. Srečanja se poleg domačih ustvarjalcev udeležuje tudi 30 znanih piscev iz 18 držav, na dnevnem redu pa so razprave o angažiranosti pisatelja v sodobni družbi. V Ljubljani se je nadaljevalo dvodnevno posvetovanje pravobranilcev samoupravljanja in predsednikov sodišč združenega dela iz vseh republik in pokrajin. Razpravljali so o aktualnih vprašanjih Samoupravnega sodstva ter izmenjali svoje izkušnje in poglede. Predstavnike jugoslovanskega samoupravnega sodstva je sprejel tudi predsednik skupščine SRS Milan Kučan. -gOk PO XII. KONFERENCI ZVEZE KOMUNISTOV KOSOVA Napredovati še hitreje Komunisti Kosova so na dvodnevni 12. konferenci Zveze komunistov izčrpno ocenili delovanje v minulih 4 letih ter določili poglavitne naloge za delo v prihodnjem obdobju. Predsednik pokrajinske konference Zveze komunistov Kosova Mahmut Bakali je v uvodnem referatu med drugim poudaril dosledno uresničevanje enotne politike Zveze komunistov in sklepov 10. kongresa ZKJ. Pri tem je posebej opozoril, da so bili doseženi dobri rezultati, ki se predvsem kažejo v nadaljnjem razvoju socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v združenem delu in drugih oblikah družbenega življenja. Dobri rezultati so bili doseženi na področju materialnega, kulturnega, izobraževalnega, znanstvenega in celotnega razvoja pokrajine ter ustvarjanja boljših možnosti za življenje, delo in ustvarjalnost delovnih ljudi in občanov. Po njegovih besedah so najdlje prišli pri bogatitvi nacionalne enakopravnosti ter nadaljnji krepitvi enotnosti in zaupanja vseh narodov in narodnosti. Za prehojeno pot so značilni nadaljnji razvoj samoupravljanja, krepitev zavesti delovnih ljudi za zaščito in obrambo našega socialističnega samoupravnega sistema,, neodvisnosti in neuvrščene politike Jugoslavije. Mahmut Bakali je v uvodnem referatu tudi poudaril, da se mora Zveza komunistov Kosova nenehno bojevati za nadaljnji razvoj samoupravljanja, za samoupravno organiziranje združenega dela na podlagi zakona o združenem delu in za stabilizacijo gospodarstva. Da bi vse to dosegli, je treba še bolj mobilizirati delovne ljudi za doseganje čimbolj-ših proizvodnih rezultatov, za povečanje storilnosti in dohodka. Od uspešnega uresničevanja teh nalog, od tega, koliko je delavec poglavitni dejavnik v združenem delu in v družbi sploh, je odvisen hitrejši materialni, kulturni in celotni razvoj kosovske pokrajine. Od tega je odvisno tudi nadaljnje poglabljanje nacionalne enakopravnosti ter utrjevanje enotnosti vseh narodov in narodnosti v socialističnih samoupravnih in de-lavsko-razrednih temeljih. Tovariš Bakali je govoril tudi o dohodkovnih odnosih ter o samoupravnem združevanju, o nujnosti večje gospodarnosti, o zaposlovanju kot enem najbolj zapletenih socialno-ekonomskih in idejnopolitičnih vprašanj, kot tudi o bogatitvi ekonomske enakopravnosti kot podlage za vsestransko enakopravnost vseh narodov in narodnosti, ki živijo v tej pokrajini. Na konferenci so znova izvolili za predsednika pokrajinskega komiteja Zveze komunistov Kosova Mahmuta Bakalija, za sekretarja predsedstva pa Petra Kostiča, ki je bil doslej član izvršnega sveta Kosova. Dvodnevna razprava na konferenci je znova potrdila poglavitno usmeritev, da je treba ob povečanih lastnih prizadevanjih in z večjo zavzetostjo širše družbene skupnosti zagotoviti nadaljnjo rast proizvajalnih družbenih sil, zmanjšati relativno razliko v stopnji razvitosti pokrajine v primerjavi s poprečjem celotne Jugoslavije, utrditi gospodarski in družbeni položaj delavskega razreda in delovnih ljudi in občanov ter izboljšati njihovo življenjsko raven. podlagi skupnega dohodka in prihodka, skupnih načrtov in razvojnih programov. V boju za uresničevanje teh nalog se bo preverjala in potrjevala tudi vplivnost, akcijska sposobnost in vodilna idejnopolitična vloga zveze komunistov. T.KADIČ TA TEPEN V ŽARIŠČU , HAVANA — V kubanskem glavnem mestu se danes končuje ministrsko zasedanje koordinacijskega biroja neuvrščenih držav. V središču pozornosti so vse aktualne teme mednarodnega dogajanja, zlasti pa priprave na beograjsko konferenco neuvrščenih, priprave neuvrščenih držav na posebno zasedanje generalne skupščine OZN o razorožitvi, razmere na posameznih kriznih žariščih ter problematika boja za novo gospodarsko ureditev v svetu. Zasedanje izpričuje neomajno enotnost neuvrščenih v njihovem globalnem boju za pravičnejše politične in gospodarske odnose v svetu. O zasedanju koordinacijskega biroja bodo objavili skupno sporočilo. Jugoslovansko delegacijo vodi novi zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec, ki ga je pred odhodom v Havano in Nevv York na posebno zasedanje generalne skupščine o razorožitvi sprejel predsednik republike Josip Broz Tito. KINŠASA — V zairski pokrajini Šaba, ki je bila lansko pomlad prizorišče dvomesečne državljanske vojne, je znova zavrelo, zdi se, da še bolj kot lani. Uporniki, Fronta za nacionalno osvoboditev Konga (Zaira), so zasedli gospodarsko srce države — rudarsko središče Kolvvezi in bližnje mesto Mutchacha. Vlada v Kinšasi medtem vztrajno poudarja, da gre za vdor nekdanjih katanških žandarjev (Saba se je prej imenovala Katan-ga), ki jih podpirajo Kuba, Sovjetska zveza, Angola in celo Alžirija. Predsednik Mobutu je hkrati zahteval tudi takojšnjo pomoč ZDA, Francije, Belgije in še nekaterih drugih zahodnih držav. Očitno je, da je vlada predsednika Mobutuja veliko bolj ogrožena kot lani, ko jo je rešila skupna maroško-francoska intervencija. V ozračju je veliko nevarnosti, predvsem zaradi — kot se zdi — neogibnosti internacionalizacije spopada v Zairu in zunanjega vmešavanja. RIM — Na delnih upravnih volitvah v sosednji Italiji (volili so 816 občinskih in 2 pokrajinska sveta) so največ glasov dobili krščanski demokrati, dobrih 42 odstotkov, komunisti so dobili 26, socialisti pa dobrih 13%. Volitve so pokazale predvsem velik uspeh demokratičnih strank in močno slabljenje strank skrajne levice in desnice, kar gre pripisati predvsem odločnemu vedenju demokratičnih političnih sil v dramatičnih dneh ugrabitve in umora Alda Mora. Poslanska zbornica italijanskega parlamenta je ta teden izglasovala zaupnico vladi premiera Andreottija in tudi zakon o ukrepih proti terorizmu. Vse to kaže odločnost italijanskih demokratičnih sil v času, ko napadi na demokracijo tudi po umoru Alda Mora še niso ponehali. WASHINGTON — Ameriški senat je po dolgotrajni razpravi odobril predlog predsednika Carterja o prodaji vojaških letal Izraelu, Egiptu in Saudski Arabiji. Gre za skupaj 200 letal v vrednosti 4 milijarde 800 milijonov dolarjev. Najsodobnejša med njimi bo dobil Izrael. Ameriški predsednik Carter ob tem izraža prepričanje, da bo to spodbuda mirovnemu procesu na Bližnjem vzhodu, egiptovski predsednik Sadat pa, da je to Carterjeva »modra poteza«. Bo orožje res prineslo mir na Bližnji vzhod? K. B. !> Pri ČGP DELO T ,iSiHBass^ enotnost, Ljubljar Dalmatinova 4, la^ naročite: 1 - oblikovanje vst propagandnm l skanih mater- vrst tiskovin tiskanje kata' nalepk, vo nic, razglednic — stenske ko* darje Posebej opoz' jamo na usluge šega servisa za r, varniški tisk, kjer va po vsebinski in te nični strani ureo glasilo vaše org3' V naši knjigarni galeriji, v Tavčar)*-ul. 5, v Ljubljani t lahko poleg knjig-c< sopisov, domačin tujih revij kupite umetniška HK^vke dela, izdelke Iju^, tvornosti, okrasne ' uporabne predme zastave, lahko ms čite uokvirjanje slik >ina Tok /Pod l0vij H: Si. Ki K1 UIIC? uurvv «!]<-*' v. »vse vrste gledal'- in aranžerskih P^ močkov. Pričakujemo -sodelovanje! . ŠTIRIDESETLETNICA PRVE KONFERENCE KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE Ne samo pouk iz zgodovin^ S Mladini žalske občine bo tovariš Edvard Kardelj na današnji proslavi izročil v varstvo z9° vinsko Šmiglovo zidanico V V s Cši Resolucija, ki so jo sprejeli na konferenci kosovskih komunistov, posebej poudarja, da bo težišče idejnopolitične dejavnosti Zveze komunistov v razvoju socialističnih samoupravnih odnosov na podlagi ustave in zakona o združenem delu, v hitrejšem samoupravnem dohodkovnem povezovanju ter združevanju dela in sredstev, pri združevanju v temeljne, delovne in sestavljene delovne organizacije ter širše oblike reprodukcijskega povezovanja na Ko bodo danes ob 10. uri v Šmiglovi zidanici pri Grajski vasi v Savinjski dolini slovenski komunisti praznovali 40-letnico prve konference KPS, ki se je je v noči iz 17. na 18. april 1938 udeležil tudi tovariš Tito, bo to nadvse slovesen dan tudi za mladino žalske občine. Lično leseno hišico, v kateri so črna kuhinja, izba s kmečko pečjo in klopi, na katerih so delegati tedaj razmišljali o nadaljnji usodi našega naroda, pa stiskalnica, v kateri je Šmigl stiskal vino, bo tovariš Edvard Kardelj izročil v varstvo občinski konferenci zveze sociali-tične mladine Žalec. »To bo za nas izjemno veliko priznanje, saj bomo odslej bedeli nad enim največjih spomenikov naše novejše zgodovine«, venomer ponavlja Branko Povše, predsednik OK ZSMS Žalec. kateri bo govoril sekretar predsedstva CK ZKS Franc Šetinc, je bilo treba urediti. To bo za nas velik dogodek...« »Da, naša mladina je zlata«, je prepričan 84-letni Šmiglov sosed, ki je pred 40 leti stražil zidanico, da se ji ne bi približal kakšen nepridiprav, je pa še sedaj nejevoljen, ker tedaj ni videl Tita. V teh dneh je vedno prihajal k zidanici in mladim pripovedoval, kaj se je v njej doga- jalo pred 40 leti. To Sog’r( membnejše. Kajti mladin3 -o y ob tem delu in v pogovoi^ ^ živo pričo dodobra nauCliial-f’ membno poglavje iz nase nalne zgodovine... D. . BOGATA BERA Tretja skupščina Kluba samoupravljavcev v Celju je izzvenela v razmejevanje in poglabljanje tistega dela programa, ki se ga iz delovne organizacije v krajevno skupnost. Na skupščini, udeležilo se je je blizu 80 delegatov in gostov iz sorodnih klubov, so ugotovili, da je vodstvo kluba upoštevalo in v praksi uveljavilo kritične pripombe prejšnje skupščine. Prav zato je po mnenju delegatov klub med obema skupščinama tako uspešno deloval. Vodstvo kluba in delegati so s svojimi poročili, pripombami ter predlogi znova izoblikovali zahteven program dela, ki bo od vodstva zahteval maksimalne napore. Skupščina je pozdravila predlog izvršnega odbora kluba, da bi za izredno uspešno delo dodeljevali posameznikom posebna priznanja in plakete. Zlato plaketo za minulo delo in pomoč klubu so letos prejeli Občinski sindikalni svet Celje, PAUL JANEZ, SREČKO PRATNEMER in JURIJ VOVK, priznanja pa center za delavsko samoupravljanje v Beogradu, inštitut za delo pri pravni fakulteti v Ljubljani, ADOLF KUKOVEC, IVAN PASE-RO, JOŽE DRAGOŠ, ALBIN COCELJ in IGOR BELE. S skupščine so delegati poslali pozdravno pismo tovarišu Titu. ___ez Kako ponosni so mladinci žalske občine na ta dogodek, priča že njihova zagnanost pri obnavljanju zidanice in urejanju prireditvenega prostora, ki bi naj bil kar najbolj slavnostno obeležen. Na številnih enodnevnih delovnih akcijah je sodelovalo 458 mladincev iz vseh krajev Savinjske doline, ki so opravili za 2800 ur udarniškega dela. »Največ preglavic nam je povzročil strm hrib, na katerem stoji zidanica, saj smo morali spraviti gor kamenje, opeko in drug material, precej časa pa nam je vzelo tudi kopanje jarkov za električne kable«, pripoveduje Branko Povše in dodaja: »Tudi prireditveni prostor, na katerem se bo zbralo več kot 5000 udeležencev proslave, pa tribuno, na kdo je kdo MOHAMED NUR TARAKI novi afganistanski voditelj Po nedavnem krvavem državnem udaru v Afganistanu, v katerem je bil ubit dotedanji predsednik Mohamed Daud, oblasti niso vzeli v roke pučisti — mladi oficirji, ki jih je vodil letalski podpolkovnik, zdaj obrambni minister Abdul Kadir. Državno krmilo so zaupali generalnemu sekretarju Ljudske demokratske stranke Mohamedu Nuru Tarakiju, ki so ga svetu predstavili kot »ljudskega revolucionarja«. Zdaj 61-letni Taraki je predsednik revolucionarnega sveta in vlade. V svojem prvem javnem nastopu je med drugim dejal: »V Afganistanu smo izvedli ljudsko in demokratično revolucijo. To ni bil ne puč ne prevrat, temveč revolucionarno dejanje ljudskih množic pod vodstvom Ljudske demokratične stranke.« Novi afganistanski voditelj se je rodil v Kabulu leta 1917. Diplomiral je na domači univerzi in se po študiju posvetil novinarstvu, publicistiki in prevajanju. Konec štiridesetih let je bil podpredsednik in zatem tudi predsednik afganistanske tiskovne agencije Ba-htar. Zatem je vrsto let služboval v diplomaciji in bil od leta 1952 do 1953 tiskovni predstavnik afganistanskega veleposlaništva v Washingtonu. Leta 1955 se je znova za nekaj let posvetil pisateljevanju in novinarstvu in v tem obdobju napisal vrsto del s socialno problematiko. Nekako leta 1960 se je Taraki vrgel v politiko in že štiri leta pozneje ustanovil Ljudsko demokratsko stranko Afganistana H ALK (»Halk« je skrajšano ime za stranko in pomeni ljudstvo), z naprednim, marksi- stičnim programom. Stranka je imela in ima tu \č največji vpliv med intelektualci, do zdaj P^n£)Sti i11 znana predvsem po izredno dobri organizifan u discipliniranih kadrih, ki jih je vodstvo »učile sem političnega dela z množicami. ista1’51' Kakorkoli že, očitno je, da si je novi afgan^ voditelj zastavil težko in odgovorno nalog0 ^a(S^c mokratično izvesti globoke družbene in P spremembe v eni najrevnejših dežH v sv bremenijo tudi fevdalni in polfevdalni druž e ^ si.« BRANKO KA sTfT“ $ N Vsa S C1« C" $ \ u Ch C4 o okolja včasih in s iai il» if b' i» P ,k« f \Nim NeyiNE delovnih nama izgubljenih dni zaradi bolezni. Za primerjavo naj navedemo, da je odstotek v letu 1976 znašal na Hrvaškem 5,7 (na območju Zagreba 6,43), v Sloveniji 4,8, v BiH 4,4, v Srbiji 4,1, v Črni gori 2,9, Makedoniji 1,9%, poprečno v Jugoslaviji pa 4,3 %. Samo lani je bilo za boleznine nad 30 dni izplačanih 97 milijard 587 milijonov dinarjev, sčimer so bili izdatki preseženi za 26,5 % v primerjavi z letom poprej. Ta znesek pa ne vključuje nadomestil za boleznine do 30 dni, ki jih izplačujejo organizacije združenega dela in delovne skupnosti. Po nekaterih ocenah ti stroški presegajo tiste zneske, ki so bili izplačani pri SIS za zdravstveno varstvo. Vsa ta dejstva opozarjajo na resnost problema in na nujnost iskanja rešitev, ki bi omogočile, da bi odstotek bolezni zmanjšali. To opozorilo je bilo slišati tudi na 8. kongresu ZK Hrvaške. Doktor Miroslav Bolanča, delegat iz Zagreba, je nedvoumno povedal: »Vsem nam je jasno, da mi, pa tudi drugi nismo v stanju odpraviti izostajanja z dela zaradi bolezni. Vendar pa z organizirano družbeno akcijo delavcev v združenem delu v zdravstvu, delavcev in samoupravnih organov v* združenem delu materialne proizvodnje, ob popolni podpori vseh družbenopolitičnih organizacij, zveze komunistov, zveze sindikatov in drugih organizacij, lahko ta problem znatno omilimo in s tem prihranimo prejšnja sredstva združenemu delu za naložbe v druge namene.« Sporočilo je povsem jasno. Zmanjšanje odstotka bolezni potemtakem ne sme postati administrativna in kampanjska naloga, ampak nenehna skrb in delo ustreznih služb v združenem delu, predvsem pa zdravstvenih delavcev. Z zavestnim delom pri zaščiti zdravja, zdravljenju, negi in rehabilizaciji delavcev v združenem delu bomo dali največji prispevek k ustvarjanju večjega dohodka in odpravljanju škode, ki jo povzročajo neupravičene in izmišljene bolezni. B. CVETKOVIČ POKRAJINSKI SVET ZVEZE SINDIKATOV VOJVODINE Pred reorganizacijo »Po novem« bo 14 pokrajinskih odborov sindikatov Novo organiziranje vojvodinskih sindikatov in priprave na 12. volilno konferenco so najpomembnejše naloge do septembra, ko bodo delegati konference sprejeli ustrezne dokumente in izvolili novo vodstvo vojvodinske sindikalne organizacije. Izhodišče za to dejavnost je sprejel svet zveze sindikatov Vojvodine, sprejel pa je tudi več pomembnih sklepov. Poleg temeljev za politično-organizacijsko dograjevanje Zveze sindikatov ter sklepov o delu in organiziranju sveta Zveze sindikatov Vojvodine in njegovih organov so sprejeli še pet sklepov, med njimi sta vsekakor najpomembnejša sklep o izvolitvi sveta in sklep o sklicanju 12. volilne konference vojvodinskih sindikatov. Delovanje sindikata je povezano z vlogo delavskega razreda in delovnih l judi v tej etapi družbenoekonomskega in političnega razvoja. Pri tej vlogi pa ne gre samo za posebne koristi članstva, marveč za ves sistem družbene reprodukcije in vse odnose, ki iz tega izhajajo ter vplivajo na vsakodnevne in dolgoročne koristi delavskega razreda. Sindikat mora vse bolj prevzemati odgovornosti za reševanje prQblemov v združenem delu in izven njega. Pri uresničevanju o Cem razpravljajo v makedonskih sindikatih? V jedru samoupravnih tokov V svetu Zveze sindikatov Ma-donije, njegovih telesih in misijah te dni obširno razprav-o o predlogu temeljev za or-lizacijsko dograditev Zveze Jikatov Makedonije. Določili -udi roke in način reorganiza-e makedonskih sindikatov. Pri n izhajajo iz tega, da mora biti izhodišče pri izdelavi statuta makedonskih sindikatov. To OD SKOPSKEGA DOPISNIKA praktično pomeni, da so del priprav za sedmi kongres Zveze sindikatov Makedonije. Ena najpomembnejših značilnosti dokumenta je v tem, da bi se sindikati še bolj vključili v družbenopolitični sistem in v samoupravne tokove. Dokument predvideva, da bi največje spremembe izvedli v organiziranju sindikatov. Sindikati se namreč organizirajo tudi v okvirih Zveze sindikatov kot oblika delovanja za uspešnejše in učinkovitejše uresničevanje družbenopolitične vloge, ki jo imajo v združenem delu in v političnem sistemu kot tudi v usklajevanju posebnih interesov delavcev. Sindikat bo po tem predlogu zaokrožena celota, zajemal pa bo proizvodnjo, predelavo in ftnalizacijo surovin, dalje izvozno — uvozno trgovino, promet, znanstvene organizacije, organizacije usmerjenega visokošolskega izobraževanja, ki usposabljajo te kadre za to dejavnost kot tudi inženiring in obrtniške dejavnosti. Za posa- mezne dejavnosti infrastrukture, družbenih dejavnosti in podobno, ki ne morejo biti zajete s takšnim organiziranjem, bodo sindikati oblikovani na ravni republike, v mestu Skopju pa tudi v občinah, kjer bo to potrebno. Predlog organizacijske sheme sveta Zveze sindikatov makedo-nije in republiških odborov predvideva kot novost, da se v svetu ZSM oblikujeta dva družbena sveta: Svet za dohodkovne odnose, družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje ter svet za politični sistem. Kot telesa pa bi bile:komisija za dohodkovne odnose in samoupravno organiziranje združenega dela, komisija za družbenoekonomski razvoj, življenjsko raven in tekočo politiko, komisija za delovne razmere in varovanje samoupravnih pravic delavcev, komisija za politični sistem, organizacijsko politično in kadrovsko dograjevanje sindikata ter izobraževanje za samoupravljanje, komisija za mednarodno dejavnost in skrb za naše delavce, ki so začasno zaposleni v tujini, komisija za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, komisija za samoupravne interesne skupnosti, komisija za materialno finarnčno poslovanje ter dva odbora: odbor za telesno kulturo, oddih in rekreacijo ter odbor za kulturo. Po prvi inačici naj bil imeli 8 republiških odborov in sicer: sindikat delavcev črne in barvaste metalurgije, kovinskopredelovalne in elektroindustrije, nekovin, kemične industrije, goz- darstva ter lesne in papirne industrije; sindikat delavcev tekstilne, usnjarsko —obutvene in kemične industrije za proizvodnjo vlaken; sindikat delavcev v kmetijstvu, živilski in tobačni indsutriji; sindikat delavcev v izobraževanju, kulturi, umetnosti in informativno — založniški dejavnosti, kinematografiji in grafični industriji; sindikat delavcev v zdravstveni in socialni zaščiti, farmacevtski industriji, pravosodju, upravi, civilnih oseb v JLA, strokovnih služb v družbenopolitičnih organizacijah, SIS, združenjih in družbenih organizacijah; sindikat trgovinskih delavcev, delavcev v gostinstvu, turizmu, komunalnilh dejavnostih in v obrtništvu. Druga inačica pa predvideva 10 republiških odborov, in sicer bi 2 republiška odbora »razpolovili.« Tako bi se iz republiškega odbora sindikata delavcev črne in barvaste metalurgije kovinskopredelovalne in elektroindustrije, nekovin, kemične industrije, gozdarstva, lesne industrije, papirne industrije izločili v svoj republiški odbor delavci gozdarstva, lesne industrije in industrije papirja. Iz najbolj »mešanega« sindikata, če tako rečemo, naj bi tudi nastala dva, in sicer bi se v svojo organizacijo povezovali delavci zdravstva, socialnega vrstva in farmacevtske industrije. Predlagajo, da bi te spremembe izvedli med pripravami za 7. kongres Zveze sindikatov Makedonije. MILAN MILEV določil zakona o združenem delu se sindikat že srečuje s številnimi težavami. Za njihovo odpravljanje pa je treba najti demokratične, razredne, solidarne, strokovne in znanstvene rešitve. Sindikat se mora organizirano in akcijsko usposobiti, da bo družbenopolitična organizacija delavcev, ki v te procese tvorno vključujejo delavski razred in delovne ljudi v združenem delu. Sicer pa imajo v Vojvodini šest posebnih sindikatov, ki ob svetu zveze sindikatov delujejo kot samostojne družbenopolitične organizacije. Z reorganizacijo pa bodo ustanovili 14 posebnih sindikatov, ki pa ne bodo samostojni kot doslej, ampak bodo oblika dela in delovanja zveze sindikatov kot enotne družbenopolitične organizacije delavskega razreda. Bistvo reorganizacije je pravzaprav v usposabljanju posebnih sindikatov, da povezujejo sorodne dejavnosti na dohodkovnih odnosih, da bi lahko spremljali in spodM' samoupravno povezovanja če : združevanje dela in sredsK' j re(]n prispevali s skupnemu delov‘ aiilpef .nffl^di el, sindikatov v zdruz^ ^ c aif1 ^OVpn delu in političnem sistemu.-’' . si pripadnost posameznemu s1" ^ katu pa bodo organizacije ^jPritj^ "j > H doli,, ženega dela z več temeljnin1^, ob(|^E javnostmi opredeljevale na P Polj^ lagi pretežne dejavnosti, sjat£ SL. Nha »odi. se ukvarjajo. ______sj, *tonte Z RAZŠIRJENE SEJE PREDSEDSTVA SVETA ZVEZE SINDIKATOV KOSOVU' Temelj ji osnovna organizaciji Petnajsta konfernca ZS Kosova bo v oktobru — Plodna javna razp' va o politično-organizacijski graditvi Zveze sindikatov ^ Z razširjeno sejo predsedstva sveta Zveze sindikatov Kosova je praktično končana javna razprava »O temeljih za politično organizacijsko graditev Zveze sindikatov«. Ta dokument so mesec dni obravnavali v osnovnih organizacijah, občinskih svetih in pokrajinskih odborih. Iz gradiva za to sejo je razvidno, da je dala razprava precej novih predlogov. Stališča, pripombe, mnenja in predloge iz javne razprave je povzel predsednik pokrajinskega od,bora sindikata delavcev družbenih dejavnosti Ramo Alihajdari. Poudaril je. V središču pozornosti je nova organiziranost makedonskih sindikatov — Na kongresu, ki bo novembra, se bodo med drugim odločili za osem ali pa za deset republiških odborov sindikatov OD PRIŠTINSKEGA DOPISNIKA da so izhodišča o organiziranju Zveze sindikatov v skladu s spremembami. ki nastajajo v našem družbenoekonomskem in političnem sistemu. Med javno razpravo je bilo sprejeto stališče, da mora biti osnovna organizacija baza za dejavnost zveze sindikatov. Organizirana mora hiti tako. da bo omogočila normalno dejavnost vsega članstva. V vsaki temeljni organizaciji združenega dela zato morajo inieti osnovno sindikalno organizacijo. Bila so tudi mne- nja. da bi znotraj temeljne organizacije ustanovili več osnovnih sindikalnih organizacij. S tem v zvezi so podprli možnost oblikovanja podružnic in sindikalnih skupin. Kar zadeva konferenco zveze sindikatov v delovnih in sestavljenih organizacija združenega dela so menili, da to doslej ni bila ustrezna oblika delovanja in da mora odslej prispevati več k širjenju in koordiniranju akcij, učinkovitosti dela in usklajevanju medsebojnih odnosov, Nova oblika organiziranja in delovanja zveze sindikatov je neposredno angažiranje zveze sindikatov \ krajevnih skupnostih, v samoupravnih interesnih skupnostih. Jo obliko delovanja je treba dobro preučiti in jo prilagoditi potrebam delovanja delovnih ljudi v omenjenih inštitucijah. Kar zadeva delovanje in organizi-ranje občinskih sindikalnih svetov, ni bilo bistvenih pripomb, kar pomeni, da bo njihovo delo še naprej potekalo kot doslej, s tem, da jih je treba organizacijsko in kadrovsko okrepiti. Posebej so govorili tudi o organiziranju pokrajinskih odborov sindikata in njihovem delu. Menijo, da mora biti njihovo delo mnogo bolj učinkovito. Organizirati se morajo po načelu delegiranja članov iz občinskih svetov in usklajevati neposredne koristi članstva. V javni raz- pravi so govorili tudi o odborih sl[] kata v občinskih svetih. Menij0’' praksa pokazala, da na ravni ,, skih svetov ni potrebe po jJ _ nju odborov, razen v nekatef ^ || jih občinskih središčih. P011^!.^ 4 še, da ponekod že zdaj org sko dograjujejo zvezo sindikal0^ ^ 1^, tenzivno iščejo poti in rešitv6 ^ ^ daljnje usposabljanje osnovne^.1 nizacije sindikata in občinskih sl kalnih svetov. , i sPLI Na tej seji so sprejeli tudi stLl^| Na sklicanju 15. konference ZveZ%;: ^5.; dikatov Kosova, ki bo v prvi P® f »il^ oktobra letos. Sklenili so tudi. rajo biti v maju in juniju voli,ve^|f| ill V(, ganizacijah Zveze sindikatov.^|| jeli pa so tudi sklep o merilih. ’ j; in načinu volitev za svet Zveze i ^ > r 0° ..lil b »Hill k! katov Kosova in nadzorni uuj' ,^| p obravnav^ ^ Predsedstvo je informacijo o enoletnem u'"'^ biltena sveta zveze sindikata K ^ ht j Izrekli so mnenje, da je bilten d r ! 'I opravičil svoj namen in da je k kt)e upiavK.li ^vuj namen m ^ J , nv- 'C prispeval k usposabljanju k a ^ ji li^. delajo v zvezi sindikatov. J It^ treba zagotoviti, da bo hilte1' prej izhajal, obenem pa je tre® v|j»' jodj. .S gatiti njegovo vsebino z 0 njem gradiva o delu občinskih in osnovnih organizacij zvez6 katov. P11 Kolikšen dopust za delo v posebno težkih razmerah? VPRAŠANJE: Zaposlen sem r nekem rudniku in to k’ nekaj mesecev manj kor 28 let. Od te dobe sem delal 8 let r topilnici, skoraj 20 let pa v jami, pod zemljo. Za to delo imam 26 delovnih dni dopusta, s sobotami pa 30 delovnih dni. Trenutno pa delam na pogodbenih delih v drugem rudniku. V razgovoru s tamkajšnjimi rudarji sem ugotovil, da imajo ljudje z delovnim stažem kot je moj tudi do 40 delovnih dni letnega dopusta. Po mojem mišljenju nimam dovolj dopusta glede na delovno dobo v rudniku. Zanima me, zakaj je v mojem primeru tolikšna razlika v dopustu, saj velja sindikalna lista za vso Slovenijo? B. E. določijo število dni dop' usta tudi merila za odmero si ^ dni dopusta. Sindikalna pomeni priporočilo sindik .)! za enotno ureditev določ^ ODGOVOR Po zakonu o delovnih razmerjih traja letni dopust najmanj 18 in največ 30 delovnih dni. Za delavce, ki delajo v posebnih delovnih razmerah, pa zakon dopušča dopust, ki je daljši od 30 delovnih dni, toda ne več kot 60 dni, razen za člane posadk trgovske mornarice, za katere je možen dopust celo do 90 dni v posameznem koledarskem letu. Zakon o delovnih razmerjih tudi pojasnjuje, katero delo se šteje kot delo v posebnih delovnih pogojih. To je delo pri virih ionozirajočih sevanj, delo letalskih posadk in posadk trgovskih ladij, delo pod vodo in seveda tudi pod zemljo, torej delo rudarjev. Zakon dopušča delovnim organizacijam oziroma delavcem, da določijo, katere so naloge in dela v posebnih delovnih pogojih. Rudarjem, ki brez dvoma delajo v posebno težkih pogojih, zakon torej dopušča, da jim določijo letni dopust do 60 delovnih dni v koledarskem letu. V navedenem razponu delavci — rudarji torej sami, s svojim samoupravnim splošnim aktom vprašanj s področja delit''e hodka, ne vsebuje določil*^ dročja urejanja dopusto ■ ^ vašem primeru pri števil ^ dopusta skoraj ni zazna ’ 0-delate v posebnih, težkih P v jih, saj imajo toliko dop^^ nekaterih organizacijah v- ženega dela delavci, ki °.v je-Ijajo svoje delo v norrnalr" lovnih pogojih. V va; iši zaciji naj sindikalna oT^0je'1 cija po proučitvi vseh P°f. tudi materialnih — spi"0, trebne pobude. ži P kupon PRAVNIK SVI 15 r °> M/, shi % 'foi Vr S s % \ 03 izobraževanje, kuitura, znanost 20. maja 1978 stran 9 25-LETNICI PREŠERNOVE DRUŽBE o Skoraj osem milijonov dbuf - ste*|C ^ed, izvodov knjig Že ova1 vned vojno je bila med (j:, njttni nalogami Osvobo-J6 fronte slovenskega naroda ižef£V 1 skrb za kulturo, saj smo se Sv°f i|°Venci v veliki meri prav po za-i si»* ^ naših pisateljev, zavednih ljudstva, kljub različnim ‘lsk°m izkoriščevalskih tujcev ia ^ ^ k01 samostojen, svob-' <4 sv )U*3en nar°d-1'1 tako ie poleg ka niJ)lh drugih dejanj, namenje-.jjJ; sPodbuditvi plodnega ra-b ?a sl°venske kulture v svo-■ '• «vršni odbor Osvobodilne O^JSil ustanoviti 0nte 23, januarja 1953. leta ustanoviti Prešernovo v ki naj bi nadaljevala izo- Sbo,... 'Soče | Predvo Prek i tradicije naprednih jH^ojnih knjižnih društev in IVLelt svojih kulturno zavednih S1 Prrikov prinašala v domove I £ Censkih de'ovnil1- ljudi naj" \V 've)Sa l'terarna dela domačih in snika dr. Franceta Prešerna, genija, ki je izšel iz ljudstva in v katerem se je zato poosebi! genij vsega slovenskega naroda. Članstvo Prešernove družbe, ta kulturno osveščeni del slovenskega življa, v zameno za nezahtevno članarino že petindvajset let ob Prešernovem rojstnem dnevu, 3. decembra, prejema v dar pet ali šest knjig redne letne zbirke, v kateri so poleg koledarja vsako leto še po dve izbrani deli naših pripovednikov, poljudno pisano delo s tega ali onega področja znanja ter priročnik te ali one vrste. Skoraj vsi člani prejmejo tudi posebno nagradno knjigo: skrbno izbrani roman družbeno angažiranega, miselno prodornega, zanimivo pišočega tujega avtorja Jtrija Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki je z vsemi svojimi zbir- h ^ sPet odprta vsak dan v tednu, torej tudi ob nedeljah in praznikih pt ■ do 18. ure. Vodstvo po zbirkah je treba napovedati teden dni ca diskom, sicer zaradi številnih skupin ne morejo zagotoviti vodi- ez£ s'f It?-1 ^rešernov dan. 3. februarja polo''* ^ -leta, ob kulturnem praz-,da^ dt Vscga slovenstva, je bila lveV S' 3 Ustanovljena. Usmerjale v’ vil* d;ir l’d'le so jo danes že legen-■klJij rijij e osebnosti: njen predsed-tbot I kil Ft' to MSta! poluil1 23 let, je l0 .4 Fr;j °ris Ziherl; njen prvi tajnik kp, 1,Ce Bevk. Njeno članstvo je k(ii fU P° ustanovitvi štelo več n#5' Sej .t)dfisoč delovnih ljudi. Smi-Poslanstvo tako ustanov-dr(,v'ji Prešernove družbe sta bila ltpj^',skrbela naj bi za izdajanje v°!ucln ^oBrih knjig v duhu re-itijjL (’narnih, narodno povezu-i a£i‘" ipv načel Osvobodilne fronte loiv,S 'aclu z umetniškim izroči- naivečjega slovenskega pe Za svoje člane in naročnike izdaja P‘ ernova družba tudi mesečno revijo OBZORNIK, v kateri objavlja črtice in pesmi domačih in tujih avtorjev, zanimive zapise o najnovejših dognanjih na področju znanosti in živo pisane biografije klasikov naše kulturne preteklosti, ter s tem skozi vse leto ohranja stik med članstvom in izdajateljskim jedrom Prešernove družbe — in to že vseh petindvajset let! Poleg tega Prešernova družba že več kot dvajset let izdaja zbirko romanov LJUDSKA KNJIGA, da bi tako približala slovenskemu bralcu najizvirnejša, najzanimivejša, literarno bo- gata in vsebinsko pestra dela pisateljev vsega sveta — s tem izpolnjuje tisto poslanstvo, ki ji ga nalaga univerzalnost Prešernovega duha: Tako kot je Prešernovemu geniju prijateljsko pomagalo Čopovo poznavanje svetovne literature, da je lahko v vsej veličini ob človečnosti razpel svoja krila, tako želi Prešernova družba z zbirko LJUDSKA KNJIGA omogočiti delovnim množicam slovenskega naroda, da se seznanijo in obogatijo s stvaritvami najpomembnejših pisateljskih duhov preteklosti in živega, sodobnega sveta. Skoraj osem milijonov izvodom knjig, v katerih so največkrat izšla najboljša dela domačih in tujih pisateljev, skoraj dva milijona izvodov revije Obzornik, vse to dovolj zgovorno priča o plodnem delu Prešernove družbe v minulih petindvajsetih letih. S tem da so njene izdaje dandanes na knjižnih policah povsod tam, kjer živijo Slovenci, da po marsikateri knjigi, ki jih je v preteklosti Prešernova družba, še danes pogosto razposlala na slovenske domove, seže ljubeča roka delavca, kmeta, matere in otroka, ki so se naučili pravično ceniti dobrcrknjigo, ker so spoznali, da jim le-ta pomeni nujno dopolnilo njihovega življenja in obstoja — s tem je Prešernova družba dostojno izpolnila kulturno poslanstvo, ki ji ga je bila naložila ! Osvobodilna fronta, predhodnica današnje Socialistične zveze delovnega ljudstva, upravičila pa je tudi smisel svojega delovanja kot družba, ki ponosno nosi ime največjega slovenskega pesnika. In kakšne naj bi bile naloge sodelavcev in zaupnikov Prešernove- družbe za naprej? Kakšna naj bi bila vloga Prešernove družbe danes, v o, račju potrošniške mrzlice in vsaj na videz zmanjšanega zanimanja za knjigo in kulturno samovzgojo? Da v tem resnem času, ki ga skušajo nekateri prekriti s snobistič-mm hlastanjem za zlagano dragocenimi. a v svojem jedru puhlimi dobrinami, in v nasprotju z H U-JIT c>V rt M* kP občasnimi pojavi elitizma v slovenskem literarnem ustvarjanju, objavlja Prešernova družba v svojih zbirkah dela umetniško odgovornih, z duhom resnično ustvarjalnih delavcev prežetih pisateljev, pesnikov in prevajalcev. Da v nasprotju s poplavo tujega — in domačega šunda razširja med slovenskimi bralci prevode najboljših stvaritev svetovnih klasikov in naših sodobnikov. Samo tako bo Prešernova družba, ki je bila in mora še naprej ostati odsev kulturnih potreb slovenskega ljudstva, tudi v bodoče polno in plodno živela — samo tako bo lahko uresničevala zamisel, ki jo je izrekel in terjal Boris Ziherl, prvi predsednik Prešernove družbe: da skupaj z vsestranskimi napori in naprednimi prizadevanji najbolj prodornih mislecev in najbolj kulturnih ustvarjalcev slovenskega naroda pomaga graditi in utrjevati temelje socialistične družbe, od katerih je odvisna prihodnost vsega človeštva. FRANCE KINOVEC — ŽIGA AMATERSKI ODRI 6. srečanje oktetov lesne industrije Nocoj je lep večer, so zapeli pevci okteta TRO iz Prevalj in so tako tudi mislili. Tako so mislili tudi pevci drugih oktetov, ki so se srečali prejšnjo soboto v Logatcu. Tako so mislili poslušalci, ki jih niti močno sneženje sredi pomladi ni zadržalo doma in so do zadnjega kotička napolnili dvorano logaškega narodnega doma._____________________________________ Moški pevski zbor delavcev lesne industrije Slovenije smo v našem časopisu pred nedavnim že predstavili in že takrat povedali, da ga sestavlja šest oktetov: TRO iz Prevalj, Javor iz Pivke, Jelovica iz Škofje Loke, TRISO iz Slovenjega Gradca, Marles iz Maribora in KLI iz. Logatca. Z njim smo se spoznali v času, ko je vadil in snemal za tekmovanje Amaterski zbori pred mikrofonom na radiu Ljubljana. Zdaj pa že lahko povemo, da se je dobro odrezal; zasedel je drugo mesto. Zbor pa je rezultat večletnih srečanj oktetov pevcev lesne industrije. V Prevaljah so se slovenski lesarski okteti prvič sešli in zapeli, nakar so se srečanja vrstila vsako leto v drugem kraju in letos je prišel na vrsto oktet KLI iz Logatca. Srečanje je bilo v počastitev 25-letnice Kombinata lesne industrije Logatec. Organizator srečanja oktet KLI Logatec in pokrovitelj KLI sta svojim gostom priredila zanimiv dan. Pevci so si ogledali delovno organizacijo KLI Logatec, TOZD Drobno pohištvo in Tehnični muzej v Bistri. V Narodnem domu pa so si pevci lahko ogledali tudi razstavo skulptur notranjskega kiparja Edvina Puntarja. Zvečer pa se je na koncertnem nastopu oktetov in zbora razlegla slovenska pesem. In tako kot pevci prihajajo z vseh koncev Slovenije, tako so tudi pesmi, ki jih pojejo, z vseh koncev naše domovine. V tem lepem večeru so pevci in poslušalci s pesmijo obiskali prav vsak njen kotiček, segli celo čez mejo, v Rezijo, na Koroško. Poslušalci v dvorani smo začutili prav tisto, kar je napisal v koncertnem programu pevec okteta KLI Logatec Marcel Štefančič: — Prenašamo in raznašamo pesem po vsej slovenski zemlji, jo izpevamo iz svojih src, da napolnjujemo druga srca. V zasneženi Logatec pa so s svojim petjem prinesli nekaj toplega tudi pevci klape Šibenik, ki so bili gostje oktetov lesne industrije. Za vsak kraj. kjer je srečanje oktetov, je to kulturni praznik, ki ostane v lepem spominu tako pevcem kot poslušalcem. Logaški pevci pa so svojim gostom, vsakemu oktetu posebej, v spomin na lep večer izročili Utrujenega Krpana, skulpturo kiparja in rezbarja Edvina Puntarja ter grafiko Lojzeta Perka. STANKA RITONJA Igllll Moški pevski zbor delavcev lesne industrije Slovenije, ki ga vodi Tomaž lozon. Foto: M. TRŠAR ;aiP .vila da ,t3 V dri1' r3v' afl* ,iZ3' pn Ravne na Koroškem k%JUl*tavo izbranih del slikarskih k'tva slikarska kolonija je bila v shvj Ujl‘ 'e leta 1970, in sicer ob pro- Po(t, ^'letnice 1 Pa Železarne Ravne, 1,1 fn Gj . ''e jih je zvrstilo še sedem. V ^0Ve,isUt na Koroško več kot 50 f(( ‘ž1 slikarjev, sodelovali pa so se-^li<-nih ^omačini. Bili so pripadniki !lPteši0l £eneradj in stilov, realisti, ek-'\j0 'n modernisti, možje, ki že Pr°stor v slovenski likovni Ulirujr, Jf(’ ,n mladeniči, ki si vanjo šele iar°!: S,Qla kolonija je v tem kraju na- v, o^' da bi približali umetnost Iju-' bP v katerem jim ni dana kot l ženskih disciplinah. Igre se bodo začele še ta mesec in končale v sredini junija. Po prijava!) sodeč je sklepati, da bo letošnja IV. MEBLOJADA rekordna, saj je prijavljenih nad 600 športnikov, delavcev iz 16 1 OZD in DSSS. Razen standardnih športnih disciplin bodo letos prvič na programu tudr plavanje, tenis in kros, tako da bo na teh igrah resnično nastopal vsak delavec Mebla, ki vsaj v osnovah obvlada katero izmed disciplin. Namen iger ni doseganje rezultatov, temveč to, da se vse več delavcev tako ali drugače vključi v organizirani sistem športne rekreacije, to pa pomeni, da bodo letos stalno aktivni skoraj dva meseca. Če k tej načrtnosti dodamo še zimsko aktivnost, ki se je pravkar končala, in še štiri mesečno aktivnost v sodelovanju pri občinskih sindikalnih igrah .in v raznih občinskih ligah, potem lahko rečemo, da so skoraj neprestano aktivni vsi, ki si žele prave in načrtne športnorekreacijske aktivnosti. RAJMUND KOLENC Zategadelj je treba oblikovati strokovne službe, za katere pa ni pomembno, ali delajo v okviru teh ali drugih oddelkov, temveč je pomembnejša njihova sestava. Pri tem pa se morajo nujno povezovati strokovnjaki z različnih področij med posameznimi službami znotraj organizacije združenega dela. ! udi vodstvenemu kadru športna rekreacija naj ne torja mora biti pri tem odprt navzven, pripravljen mora biti na sodelovanje amaterskih rekrea-torjev, skrbeti pa mora tudi za izobraževanje in strokovno dopolnjevanje ob pomoči vseh družbenih dejavnikov. O sami rekreaciji v Savi pa je Edo Modic ob koncu dejal, da imajo pri njih v okviru kadrovske službe poseben referat za društvo. V zadnjem času ’ J Sttvi tudi prizadevajo, da W.J ganizirali takoimenovani ak1 počitek med delovnim Prizadevajo si. da bi organi , ' ki bi bila ob rekreacijo, m ui unu u pogojih res možna. Lani so 1 v oddelku, kjer je zaposlenoLj več »pisarniških« ljudi. napr‘.J poskus z majhnimi odmori p° J trti uri dela. Delavke so tol0'1 HOORUK — so rekli fantje iz delovnega kolektiva kranjske Save in zmagali. Vrv, ki je bila nova in, ■-dimo, tudi precej debela, so nategnili za cel meter. Tako je prišla do svoje veljave na športnem mesec11 lavcev Save tudi »težka kategorija«. bi bila španska vas, temveč naj bi jo jemali kot področje za osveščanje delavcev. Čeprav so se pokazala deljena mnenja o delu društev v delovnih organizacijah, bi morala prav društva delavcev biti nosilec rekreativne dejavnosti, še posebej, ker naj bi vključevala v svoj krog tudi družinske čalne delavcev. Poklic rekrea- športno rekreacijo, kjer on kot poklicni rekreator skrbi za redno športno dejavnost delavcev. Povedal je tudi, da imajo v Savi svoje društvo za rekreacijo in šport »Gumar«, v katerem deluje 14 sekcij. Delavci v okviru tega društva tekmujejo, v okviru referata pa organizirajo rekreacijo za vse, ki niso vključeni v oblika aktivnega počitka z-p lavčevo počutje zelo dobro ^ Zdaj bodo podoben P0iJ 1 ^ ■ ■■iliC1" opravili še med delavci, ki °c ŠPORT JIH JE ZDRUŽIL Delavci Gorenja in mornarji med seboj V Rovinju so prvomajske praznike preživeli delavci Gorenja in reške Jugolinije tudi v zanimivih športnih srečanjih. Čeprav je bil program izrazito rekreativne narave in namenjen slehernemu udeležencu, so se dogovorili za dvoboj v več športnih zvrsteh. Tako so iz vrst udeležencev sestavili ekipe za kegljanje, balinanje, namizni tenis, odbojko, mali nogomet, košarko in troboj. tom 79:59 (32:22). Za zaključek je sledilo še tekmovanje v troboju. Izbrali so skok v daljino z mesta, štafetni tek v vrečah in vleko vrvi. Za pravo presenečenje so poskrbeli člani ekipe Gorenja (8 moških in 2 ženski), ki so bili daljši v skoku v daljino v poprečju za 6cm, hitrejši v teku in končno še močnejši v vleki vrvi. Zares prave. prijateljske in športne borbe- ^ bodo udeležencem ostale lepem spominu. .y Ob koncu so se predstavit' vseh organizacij dogovorili ^ trajnejše sodelovanje tako športnem kot tudi drugih P .j dročjih. Izmenjali so si ■T spominska priznanja in zasta “• hjerCiC Kljub želji po prijateljskem merjenju moči in sodelovanju smo videli nekaj izredno kvalitetnih in borbenih iger. Prvi dan je bil uspešnejši za delavce Gorenja. V kegljanju je bil rezultat 3201:2954 (moški) in 1063:819 (ženske) za Gorenje.. Tudi srečanje v namiznem tenisu je pripadlo Gorenju z rezultatom 5:3. Po zmagi Gorenja v odbojki s 3:0 (5, 7, 2) pa so mornarji z Reke prikazali odlično balinanje in tako prvi dan dobili svojo disciplino. Naslednji dan smo videli lep nogomet ob prisotnosti številnih navijačev tako Reke kot Gorenja. Prvi polčas je kazal na katastrofo Gorenjčanov. saj so mornarji povedli kar s 6:2. V drugem delu so uredili svoje vrste in končni rezultat je bil 8:6 za Jugolinijo. V naslednji igri so prav tako slavili tekmovalci Jugolinije. V košarki so premagali Gorenje z rezulta- N kov "iji cial taci in , cial kov mes liila zve-(Hi del; stra f enc da dile tako rekoč na delovnih stih v času desetminutne?3^, mora. Poskus je trajal , et i^.(j cev in je pokazal, da je 1 ^ v težkih delovnih razmet ah’a) IVO kiTj siti ko Pa sta Za op 'a, Pc Pc zv K] H ve na šii Vs lu bi & k; gi la to gl sk ja b; 'a Z; ra k; •e H g; si OR. FRANCE KRESAL: DELAVSTVO IN SINDIKALNO GIBANJE V SLOVENIJI V LETIH 1925-1941 (VI.) Niso pa bili s tem združeni vsi stro- Ovno organizirani delavci niti v Slove- ".‘i’; kajti obstajale so še krščanskoso-C|alistične delavske strokovne organi-?ac>je (Jugoslovanska strokovna zveza) , narodnosocialistične (Narodno-so-zveza, od 1926 Narodna stro-0vna zveza) kot delavske organizacije tlačanskih strank. Na Hrvaškem pa je 'a pomembna Hrvatska delavska ki je bila ustanovljena leta 1923 iotvatski radnički savez Savsko HRS) kot — krilo Hrvatske kmečke stranke (HSS). delavstvo ni doseglo strokovne hotnosti, čeprav so bila prizadevanja, a bi jo dosegli. ji. To so pokazali zadnji trboveljski dogodki. Energično je treba izvajati taktiko enotne fronte in to od spodaj in od zgoraj. Enotna fronta od zgoraj z združevanjem sindikalnih vodstev mora biti sklenjena vedno in edino na partijskih izhodiščih. Naloga organizacije je, da pritegne v svoje vrste tekstilne delavce, da dobi nove stike s kovinarji, da prodre v Dravsko dolino in Mežico, da se krepko usidra v Mariboru in da se odpravijo nevzdržne razmere na Jesenicah. Najvažnejša naloga pa je, da se komunistična stranka zakorenini med delovnim kmečkim ljudstvom, ki je naravni zaveznik delavstva. Strah pred legalnim revolucionarnim delom v okviru predvsem dvoje. Nujno je potrebna enotna fronta vseh komunističnih, socialnodemokratskih in krščanskosocialnih delavcev; enotna fronta jamči borbo množice, borba množice jamči uspeh. Socialnodemokratski in krščanskosocialni delavci, ne dovolite, da vaši voditelji samo frazarijo o enotni fronti, da pa v resnici delujejo za »enotno fronto pasivnosti« in da enotno fronto aktivnosti preprečujejo in razbijajo že v njenih prvih začetkih — kjerkoli se pojavi! Zahtevajte, da svojo besedo o enotni fronti dokažejo v praksi! Ko tega ne bodo hoteli storiti, ustvarjajte enotno fronto proti njihovi volji! Borba slovenskih kmetov proti davkom, dol- sti razkrinkavati vlogo socialfašistov in reformističnih birokratov ter trdovratno delovati, da se osnuje borbena enotnost delavcev s pomočjo taktike enotne fronte vseh organiziranih delavcev, zaposlenih kakor tudi brezposelnih s ciljem, da se organizira borba delavskega razreda za neposredne vsakodnevne zahteve. Povežimo borbo delavcev in kmetov za njihove vsakodnevne interese s politično borbo proti vojni nevarnosti, proti belemu terorju vojnofašistične diktature velesrbske buržoazije in fašizma, ustvarjajmo enotno fronto delavcev, delovnih kmetov in tlačenega slovenskega naroda!« nijo; na njem je 48 delegatov zastopalo 12.000 članov. Na kongresu je bil Franc Leskošek izvoljen za predsednika izvršnega odbora Strokovne komisije; že prej pa je bil izvoljen za tajnika pokrajinskega odbora SMRJ za Slovenijo. IV. državna konferenca KPJ, ki jo je organiziral tovariš Tito, je bila decembra 1934 v Ljubljani_____________________ Sindikalno gibanje Resolucija razširjene seje CK KPJ oktobra 1933 o sindikalnem gibanju v Sloveniji Sindikalna resolucija razširjene seje CK KPJ, oktobra 1933, je ugotavljala: »Ustvarjanje ilegalnega aparata revolucionarnih sindikalnih opozicij (RSO) Decembra 1934 je Tito organiziral IV. državno konferenco KPJ v Ljubljani. Čuteč, da nastaja nov polet revolucionarnega gibanja ljudskih množic, se je morala partija usmeriti v potrebo, da postane njegov osnovni nosilec in organizator. Ze v letih 1932 do 1934 je partija vodila vec akcij delavskega razreda; to so bil stavke, mezdna gibanja in demonstracije. Partija je nastopala tudi kot čedalje močnejši politični faktor v sindikatih. po diktaturi do IV. državne konference KPJ Revolucionarna sindikalna opozicija naj bi bila v vsaki sindikalni organizaciji in bi ji korala biti široko gibanje revolucionarno razpoloženih delavcev, ki so bili za vode-'ie razredne borbe, ki so podpirali in izvajali partijsko politiko v sindikalnih organi-j^cijah in na delavskih zborovanjih; bila je opozicija proti sindikalnim birokratom. r° gibanje je bilo po svojih političnih ciljih in taktiki enotno, množično.in legalna Lulika delovanja partije. S, estojanuarska diktatura 1929 je j /^nčno prepovedala Neodvisne sin-aikat, ■ y y v lte in svojega delovanja niso smeli c obnoviti. »»5 “eVolucionarna sindikalna Pozicija bi morala biti široko Ivanje revolucionarno razloženih delavcev P .Povečana : :k-!j komatih se je opažala sedaj tudi med aktivnost dela v razrednih ad j?; 'S *1» UL /ftunisti. Vendar je bilo potrebno ^hjsko politiko za delo v sindikatih Zju110 Prilagajati novim potrebam in % ®v?rn- Revolucionarne sindikalne ra(l 2lcije so se razvile v čvrste organizi- Po c §rupe s svojim ilegalnim aparatom Podoru partijskih celic. Izkušnje pa so *Vj..a2ale, da na tak način ni uspelo ra-Kf>] med množicami. Zato je CK 1(h v svojem pismu z dne 29. oktobra ven.. Pokrajinskemu komiteju za Slo- venj. naročal, da je treba revolucio- širn,0 s'ndikalno opozicijo razvijati kot P I ik> za na Vsg^.ntnožično opozicijsko gibanje v lucj0 s'ndikalnih organizacijah. Revo-narna sindikalna opozicija ne sme tolnSamo skupina 5 do 8 ljudi, ki je ile-kain- 0r8anizirana v eni ali drugi sindi-gi^1 Podružnici. RSO mora biti široko lgvCe ieopozicionalno razpoloženih de- >ki ki so proti sindikalnim birokra- g|as’ . so za vodenje razredne borbe, ki $ke J6!0 za partijsko listo in za partij-jalj Pre^l°ge v sindikalnih organizaci-banj 'Jn delavskih zborovanjih. To gi- tpJ?’. k' je po svojih političnih ciljih in ‘N enntr.^ ______------------:_____ *atio , enotno, organizacijsko ni pove ra->. K°t stranka in ni centralizirano. »irvcr ni in 11 ii diiz,ii ciiivz v°dstva. Revolucionarna sindi Lgj^oppzicija mora biti množična in &£ R" 8aln(Je bistvenega pomena široko le-0 al> polle >tu in v cgain ni aparat. Vse naloge tega ^'kat' P0**6®3*110 gibanje v vsakem aeleg .lu 'n v vsaki podružnici, ne pa i'egain 01 RSO aparat. Vse naloge tega 'jat) k ^ vodstva morajo oprav- Precjvsmunistične frakcije v sindikatih. ,reb0 ertl Pa je partija poudarjala po-H revolucionarnih sindikal- »eo^ieij vključevati v sindikate t'jih SVon;z!rane delavce in s pomočjo siitdjr, .* borbo proti reformističnim nini funkcionarjem. 0kraii, l\*he ilnska partijska konfe-193 ? ^ Goričanah septembra VW opredelila mesto in vj° jjartjje med sindikati sindikalnih organizacij je velika ovira za prodor med delovne množice. Velika napaka je opuščanje akcij za vsakodnevne ekonomske zahteve, ki so priložnost za mobilizacijo delovnih množic za revolucionarne cilje partije in za ustvarjanje množičnijr organizacij (RSO, SNR). Zlasti po razširjeni seji CK oktobra 1933 so začeli komunisti drugače gledati na delo v sindikatih. V sindikalno delo so se vključevali bolj elastično kot prej v okviru revolucionarnih sindikalnih opozicij. ^ir?.teir|br ,0nfer 1Dra 1934 je bila pokrajinska v V G°r*čanah, ki je oprede- ' ati. M°l".vlo?°Part'je tudi medsin- tii: . bke 0 ec'konkretnimi nalogami par-f11^'nasir^n.zacrie v Sloveniji so bile r^rijske je:. Gr8an’zac'ja mora prek ®volUcin §a> sindikalnega in narodno-aarnega dela prodreti do KtQjne g^rganizirati je treba samo- Nujno je bila potrebna enotna fronta vseh komunističnih, socialističnih in krščansko socialističnih delavcev 1 0g°ji2 'Je’ ker obstajajo objektivni 3 stavkovni val po vsej Sloveni- Rdeči prapor, revolucionarno glasilo delovnega ljudstva Slovenije, ki ga je izdajal Pokrajinski komite za Slovenijo KPJ, je v prvomajskem proglasu za leto 1933 med drugim zapisal tudi tole: »Ob letošnjem prvem maju poudarjamo govom, rubežem, proti krvavi diktaturi velesrbskega finančnega kapitala sploh, za samoodločbo slovenskega naroda vodi do uspeha le v zvezi z revolucionarnim delavstvom. Zatirani narodi Jugoslavije si bodo priborili svobodo samo na revolucionaren način, samo z revolucijo. V borbi proti vojaškofaši-stični diktaturi velesrbskega finančnega kapitala so nujni zavezniki delavci, kmetje in zatirani narodi.« V septembrski številki za leto 1933 je Rdeči prapor ugotavljal, da je najvažnejši sektor delovanja partije v podjetjih, sindikalnih organizacijah in na vasi še zelo slab, da temu delu ne posvečajo toliko pozornost^kot bi morali. »Da bi uspešno izvršili to nalogo, morajo strankine celice in komunisti stati brezpogojno v prvih vrstah v vseh borbah, ki jih vodi delavstvo. Z aktivnim delom v sindikalnih organizacijah si morajo pridobiti zaupanje delavstva in čimprej organizirati grupe rdeče sindikalne opozicije. Vaši sodrugi se morajo udejstvovati v vseh akcijah in zborovanjih v podjetjih in strokovnih organizacijah in v nasprotju z izdajalsko in sabotažno politiko proti delavski enotno- zaznamuje skrajno slab napredek. Res je sicer, da obstaja nekaj RSO grup v podjetjih, res je, da eksistira poleg provizornega RSO vodstva tudi nekaj iniciativnih vodstev (deloma brez RSO grup), toda to še ni dovolj! O kaki masovni mreži ilegalnega RSO aparata v Sloveniji danes še ne moremo govoriti. In vendar so dani prav vsi objektivni pogoji za njen obstoj. V vsakodnevnih borbah delavcev in za vsakodnevno razvijanje in vodstvo teh borb je treba ustvariti nelegalni vodeči aparat od grup RSO po podjetjih do centralnega vodstva, najtesneje povezanega z delavskimi množicami.« Med nalogami so med drugim naročali, da je treba na vsak način navezati stike s tekstilnimi delavci, ki so postajali številčno vedno bolj pomembna skupina industrijskega delavstva, sindikalno in razredno pa ne še dovolj organizirani in razredno osveščeni, zato je bilo treba takoj organizirati njihove borbe. Glede odnosa do sindikalnih organizacij socialistične Strokovne komisije pa je bilo rečeno, da je treba napovedati boj »levo manevrirajočim socialfašistom iz sedanjega vodstva Strokovne komisije«. Ta referat oziroma resolucijo so poslali v razpravo okrožnim komitejem. Celice so ga obravnavale v avgustu in v začetku septembra 1934 pred pokrajinsko konferenco septembra 1934 v Goričanah. Že 18. marca 1934 je bil v Ljubljani kongres Strokovne komisije za Slove- Vzporedno s takšno akcijo se je razvijala tudi notranja konsolidacija partije. Že leta 1934 so se začele prve solidno pripravljene pokrajinske konference, ob koncu leta 1934 pa je bila tudi četrta državna konferenca v domovini, ne več v inozemstvu. V določanju partijske politike so že prihajali do veljave novi kadri, zrasli v domovini, v samem gibanju, prekaljeni v odporu proti šestojanuarskemu režimu in na robiji. Leta 1934 je Tito prišel iz kaznilnice in se takoj vključil v partijsko delo. Zadnji del robije je Tito preživel v mariborski kaznilnici in je bil najtesneje povezan s partijskim delom v Sloveniji. Ko se je vrnil z robije, je kmalu postal center vseh pozitivnih te- ženj v partiji. C< etrta državna konferenca KPJ je bila decembra 1934 v Ljubljani; izvedena je bila v strogi ilegali in je nemoteno potekala. Organiziral jo je Josip Broz-Tito, same konference pa se ni udeležil. Na konferenci so bili delegati iz Srbije, Hrvaške, Slovenije, Dalmacije in iz Črne gore; delegati so bili izvoljeni na pokrajinskih konferencah, ki so bile neposredno pred IV. državno konferenco. Revolucionarno delo med sindikati je bilo na dnevnem redu takoj za poročilom CK. Na tej konferenci je bil sprejet tudi sklep o ustanovitvi KPS in KPH. Četrta državna konferenca je bila zelo pomembna in je tudi v odnosu partije do sindikatov razčistila nejasne stvari in začrtala novo pot. (SE NADALJUJE) Delavec v tramvaju, 1923 (Božidar Jakac) GARANJE V MORJU KOMOLCEV — Kaj delaš? Ali lahko sploh kaj delaš? — Ne morem! Povrh vsega mi še sonce sije naravnost na pisalno mizo. Roleto sem potegnil do konca, pa nič ne pomaga. Čas ubijam, kot drugi. — Jaz tudi! Vse pisarne so prazne. Če pridem pred osmo, sem še vedno prvi. Potem je malica. Bife je zaprt, zato hodimo ven. Nato pa je, nažalost, treba spet nazaj. Kar naprej človek ne more letati po trgovinah, ne? K sreči je prišel Pepe na pametno idejo: njegova tajnica nam opoldne kuha kavo. Vsak da nekaj zraven, pa je. In tako se nekako pretolčemo skozi tistih sedem ur v naši SIS. Bili smo toliko pametni, da smo ukinili sredo! — Ti imaš vsaj mir, ko ti šefi ne sede na vratu. Prideš, kadar prideš, greš, kadar greš! Meni pa so zaupali oddelek in zdaj moram odgovarjati za ljudi. Na vratarje se človek ne more zanesti, zato sem šel že dvakrat sam dol, da bi videl, kakšna je disciplina. To ti je pri nas cirkus! Ljudje hodijo po hiši pa noter in ven, kot da bi bili v kolodvorski čakalnici. Ema pravi na primer, da bo skočila samo za hip ven, po limone za šefa, a nazaj pride z novo frizuro. Naša Marjetka, tista od Poldeta, vratarju še »mu« ne reče; šele drugi dan kje na hodniku ujameš, da je bila pri Nami razprodaja. Vendar bi tudi vse to mirno prenesel, če bi me ne trle še druge skrbi. — Kakšne skrbi? Družinske? — Materialne! — Ne prideš skozi do prvega? Odkar si šef, so ti pa menda ja dali kakšen dinar gor!? — No, Jože, brez šale: zadeva še malo ni smešna, ampak celo dokaj vabljiva. Edinstvena priložnost zame, zdaj, ko se mi še kaj da. Zelo lepa ponudba. Samo iz Ljubljane bi moral... — Boš pa šel, če se ti bo izplačalo. Ne boš prvi! — Pa stanovanje? — Če te vabijo, ti ga bodo dali, brez skrbi! — Ne mislim tistega tam. Mislim tega, ki ga imam v Ljubljani. Škoda se mi ga zdi kar tako vrniti... — Ali nimaš lastnega? — Kje pa! Veliko bolj se mi je splačalo zidati na Bledu. Najbolj me pa to jezi, ker mi stanovanja sploh ni treba več vrniti. Sklenil sem pogodbo za pet let in sem ga že odslužil. — Tvoje pa le ni, ne? — Ven me pa tudi ne morejo vreči, kar je isto, kot če bi bilo moje. Zadeva se lahko zaplete le, če grem v službo kam ven iz Ljubljane. Sicer pa sam dobro veš, kako je pri nas: če sam prostovoljno vrneš družbi stanovanje, ki ti ga je dala, ga kasneje nimaš več pravice zahtevati nazaj. Tako se za vselej obrišeš za tisto, kar si enkrat že imel v rokah. Hvala lepa za tak socializem, ki človeka poslovno utesnjuje in mu ne da dihati! Vidiš, tako gredo te stvari! In namesto, da bi zdaj kaj pametnega počel, na primer za našo OZD, ali, če že hočeš, tudi za širšo skupnost, si moram beliti glavo s takšnimi zoprnimi problemi. O, to me je luna trkala! — Kdaj te je trkala? — Pred leti, ko so mi ponujali kredit za hišo, pa se nisem bolel vezati na Ljubljano. Računal sem, da bom šel kam ven za zastopnika. Če bi bil zunaj vsaj nekaj let, bi denar ne bil več nikakršen problem. Provizije v devizah od ene in druge strani! Pa mi je tisto mesto odžrl Lojze. — Ampak, on je, kolikor vem, kljub temu gradil v Ljubljani. .. — Gradil, kako ne! Šele kasneje sem se dokopal do spoznanja, kako so nekateri ljudje prebrisani. Ali veš, kako jo je zidal? — Ne! Kako? — Vsako OZD je pogledal le za toliko časa, dokler jih celo vrsto ni navrtal za kredit, nato pa je pobral šila in kopita. Naša OZD je bila že njegova peta po vrsti. Vidiš, tako eni znajo! Jaz pa nisem toliko pameten, da bi si znal obdržati svoje stanovanje v Ljubljani, če se že odločim, da grem za nekaj let ljudem pomagat v kakšen drug kraj, kjer bi imel boljši položaj in plačo. Pa govorijo in pišejo: v nerazvitih krajih primanjkuje strokovnjakov. Nič čudnega, ko pa vodijo takšno politiko. — Kako se boš zdaj odločil? — Za zdaj vidim edino možnost v tem, da bi tiste, ki me prosijo, naj pridem k njim, navrtal za kakšen kredit in si tako lahko nekoliko bolj poceni odkupil to ljubljansko stanovanje. Otrok bo začel hoditi v gimnazijo, potem na univerzo. Ali naj mu na stara leta iz pokojnine, ki še ne vem, kakšna sploh bo, plačujem še stanovanje v Ljubljani? Druge možnosti res ne vidim. Jo ti? — Lahko bi ostal v sedanji OZD. Ne godi se ti slabo. To je že ena. — Hvala lepa! V Ljubljani gre človek zelo počasi naprej! Pravo morje komolcev in stricev! Človek kot tak je ničla, dragi moj. V manjšem kraju človek prej nekaj pomeni. Se posebno, če ima položaj. — Položaj ti ponujajo? — Ja, pa ne slabega! Enega pri vrhu v občini. In še skoraj na pragu Ljubljane. Zato me pa vse to tako zelo jezi! JANKO ŠP1ČEK Po stopinjah Delavske enotnosti (14. maj 1948) Delavci sodelujejo pri gradnji zadružnih domov Akcija Ljudske fronte za gradnjo zadružnih domov je živahno razgibala vse naše podeželje. Kmečke množice vedno bolj doumevajo odločilni pomen teh domov za razvoj našega zadružništva v socialistično smer. Delovni kmetje hitro spoznavajo, da pomeni gradnja zadružnih domov učinkovito nadaljevanje borbe proti vsem izkoriščevalcem na vasi, da predstavljajo ti domovi zarodek novega življenja, začetek procesa ustvarjanja materialnih temeljev za politični, kulturni in gospodarski dvig našega podeželja, za pot pravilnega razvoja naše vasi. Zato naše delovno-kmečke množice hitijo z gradnjo zadružnih domov, zato posamezne vasi tekmujejo v tem delu med seboj. Vse podeželje je zajel delovni polet kot viden odmev na poziv Ljudske fronte. Najprej sta zrasla zadružna domova v Predmeji in na Cvenu, njima sledijo vsak teden novodograjeni domovi v številnih vaseh. Pri teh gradnjah zadružnih domov, ki predstavljajo začetek preobrazbe našega podeželja, sodelujejo tudi sindikalne organizacije, tako z idejno kot tudi z materialno pomočjo. Lesni delavci na žagi Lipa v Ajdovščini imajo precejšnjo ztTslugo, da je bil zadružni dom v Predmeji dograjen že do 18. aprila, to je, med prvima dvema zadružnima domovoma v Sloveniji, saj so s prostovoljnim delom sežagali ves potrebni stavbeni les. Prav tako so pospešili dograditev zadružnega doma na Cvenu ljutomerski zidarji, ki so s tem v praksi potrdili zavezništvo delavcev in kmetov. Da bi pospešili gradnjo zadružnih domov v Kovorju in Križah in razpršili neodločnost ali nezanimanje posameznih kmetov za gradnjo zadružnih domov, so lesni delavci na tržiški žagi stopili v stik k kovorskimi in kriškimi vaščani ter jim ponudili svojo pomoč. Po dogovoru so kmetje pripeljali na žago les iz svojih gozdov, ki so ga namenili za gradnjo zadružnega doma. Delavci so les razžagali s prostovoljnim delom. Doslej so razžagali prvo količino, 98 kub. metrov okroglega lesa, do konca maja pa bosta prejeli gradilišči v Kovorju in Križah še ostali stavbni les. Pri tem delu so izvršili delavci 1947 prostovoljnih ur, kar bi zneslo v gotovini 28.629 dinarjev. Delavci tržiške tovarne srpov in kos so izdelali za graditelje zadružnih domov pri Sv. Ani in Sv. Katarini s prostovoljnim delom 50 lopat, 50 krampov, 200 spojk in še nekaj drugega orodja. Tudi vsi drugi tržiški delovni kolektivi podpirajo gradnjo zadružnih domov v okolici; sindikalne igralske družine, pevski zbori itd. odhajajo večkrat v vasi, kjer rastejo iz tal novi zadružni domovi ter prinašajo vaščanom borbeno delavsko pesem, živahno vedrost in delovno razpoloženje. »Adijo, pa zdrava ostani, podaj nam še enkrat roko, nikdar nas ne pozabi, če nafte nam zmanjkalo bo!« S to »žalostinko« so nedavno tega z novomeške železniške postaje v Bršljinu pospremili zadnjo parno lokomotivo na Dolenjskem in v Sloveniji. Tudi hlapon je, kot da bi vedel, da se poslavlja, še zadnjič pretresljivo zapiskal in s tem zbranim povedal, da odhaja v zaslužen pokoj. Poln vlak gostov z rdečimi nageljni je zajela pritajena tišina. Še trenutek ali dva in lokomotiva je potegnila v smer proti Se- miču. Stari železničarji, gostje in drugi so pr£(* l'^ novomeškim tunelom pogledali skozi okna, bi še zadnjič videli parne oblačke. Petinosemdeset let je bil hlapon sestavni del dolenjskega življenja, zdaj, v pomladnem majniku, pa se je umaknil in prepustil svoje mesto dizelski lokomotivi. Vsi po vrsti so zatrjevali, da je to napredek za dolenjsko in slovensko življenje, nihče pa se ni upal trditi, da bo tudi dizelska vleka doži- vela tako častitljivo 85-letno starost... 1VOKUUAJ | 9 'etc t NAGRADNA KRIŽANKA I Rešitve pošljite do 31. maja 1978 na naslov: Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, s Pj pisom na ovojnici NAGRADNA KRIŽANKA št.: Nagrade so: 200, 150 in 100 dinarjev. stusaviie SKJREtb (NEftIC.l SPECIALIST ZAŠOLBnI UŠES,NOSU IN &RLA 1U2.A.O AUZM IbSTDJNE rnMJA I>ft2AUA® TIS M m IN aTRATti NEEM' iMtOST; suiosr (4RA Z66STAM! •DS0>Nl ZAitfEK TRNI- KoLA DElAMSIU SVET CISTI ALIOOitO, V/95.IU 611)51 /JPREMt&f*. K.KWAMi KSADt^ EZPItlAM San Oto dal 'Ta žla] ho! ber "boPISoVL ItC.KDOR Sa( sPo To lov "je Pol Ure "ai "ei specialistka ZA IT&U7AN- sR.INO VRSTA aatnmr IVAN , KOVAČ le. TUŠČA« STARO toE NASAKAUNU iNDipio ■hrast KAHbOSKI , G5JEtSAtM TReovaz LESOM srtAR Lovec nA £Loi>olLA NEZAVEST TANTAL dil "T N. Andred NAHTIEA1 vrsta kXSM. TKANINE TEUSTiLNA surovina fAKRPO P.ANO- celnuž ŠtfcRTsIl M9IZ.IT MA SKOZI hunchen -hala TlVOU SR.TMVAK. (Vis. ŠOLE) MOČ. Taeost t*ŽAVA V TZbA AR Z. tri EN RA, cveK ftPVISKLON, IMENOVALNIK 1^4 §k. M Sestavil K.N. ROMAN L,N. TOLSTOJA kRlKUlA OLfr ViAHC.gWH ToUSo-REflA PA 61SA t>?LAeo m c ICRALBL NA OROLE HVALNICA, Himni poSor NA PESEM ZENICA unec PRIVOLITEV VLAbEZA NOVesA MPLOMMA Mirološlfc SrfTTE STAROZIJL k-CALJ Et&AR Po E. UAPITnIC/ MESTO V )Wbl7l TS& VRHOlMJ/ HUSLLM. VEKS-IU PožlAL/AR NETOPoiNI (ZLOM TELUR jN sArjinA Sora z vobi KOM IRIblTJ VRSTA A-Petmi/A ,'•11 terme pri BAboVI PREPIR, SVA/A MURSKA SobotA PREMAZ., TREVLEKA niilola TESLA 5/-UA4R SU6IC. h S MORSlU RAZ607' MICI M) JRltm b TO ŠTOR OfcNOVA e »o. •»s s >(n 'v$ REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE ŠT. 17 Rio de Janeiro, Anvar el Sadat, moare, Turek, Avlida, Ljig, ja, nemir, ato, Atik, brak, OV, Novara, kotve, ara, asteroid, nasad, mana, Prasad, dolar. Reka, omare, EMO, kravatar, sobar, Renata, trirema, Ag, oklepi, osama, leča, močerad, ral, Ita Rina. IZŽREBANI REŠEVALCI KRIŽANKE ŠT. 17 L nagrada 200 din: Darinka Plut, Bel°' kranjska 4, 68340 Črnomelj; 2. nagrada 150 din: Branko Murnik,'r'e' lesovo 47, 64207 Cerklje; 3. nagrada 100 din: Alenka Flajs, BreZJe 10, 68296 Krmelj. Nagrade bomo poslali po pošti. š g N J "s N S N Delavska enotnost, glasilo Zveze sindikatov Slovenije. Izdaja CGP Delo, TOZD Delavska enotnost. List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. leta. List urejajo: ANDREJ AGNlC, VOJKO ČERNELČ (glavni urednik in direktor), SONJA GAŠPERŠIČ, MILAN GOVEKAR, MARJAN HORVAT, DAMJAN KRIŽNIK, RAFAEL LINDIČ (tehnični ured- nik), BORIS RUGELJ, BOJAN SAMARIN (odgovorni urednik), JANEZ SEVER, IGO TRATNIK, ANDREJ ULAGA, POLDE VERBOVSEK (redaktor in lektor) in JANEZ VOLJČ. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ulica 4, poštni predal 313-VI; naročninski oddelek in prodaja tel.: 310-033, int. 278, 322-947. Uredništvo tel.: 316-672, 323-554 in 316-695; komerciala : Ljubljana, Tavčarjeva 5, tel- - ^ Račun pri SDK Ljubljana, št. 50100-601-11807, devizni račun q Ijanski banki, št. 501-620-7-121100. Posamezna številka stane ^ pl> letna naročnina je 250,00 din. Rokopisov ne vračamo. Poštn čana v gotovini. Tisk »Ljudska pravica« Ljubljana. —