List za slovenski narod v Ameriki in	glasilo K. S. K, Jednote	
29 številka	Joli et. Illinois« 26,	junija 1908	Letnilf XVII
BIVŠI PREDSEDNIK GLEVELAND UMRL.
Srčna hiba povzročila smrt vrlega moža, ki za njim žaluje ves narod ameriški.
BIL JE DVAKRAT PREDSEDNIK.
Ko je vdrugič zasedel predsedniški stolec, je nastala znana kriza.
Princeton, N. Y., 24. jun. — Bivši predsednik Združenih držav Grover Cleveland je umrl davi ob 8. uri 40 min. tukaj v svojem domu Westland. Smrt je povzročila srčna hiba, kateri so se pridružile še druge bolezni.
Daši je bil gospod Cleveland že dlje časa bolan, je njegova smrt vendar iz-nenadila vse, posebno njegovo soprogo. Ta je bila poleg zdravnikov edina v bolnikovi sobi ob zadnji uri. Otroci bivajo pri ntateri gospe Cleveland. Družina se je bila šele dne 1. junija vrnila v Princeton iz Lakewooda, kjer je bivši predsednik iskal zdravja.
Zdravniki so uverjeni, da je strašna vročina zadnjih dni pospešila smrt Clevelandovo.
Ko se je obvdovela gospa Cleveland zavedla svojega položaja, je poklicala dva profesorja s vseučilišča prince-tonskega, ki sta bila osebna prijatelja pokojnikova. In ta dva sta sestavila brzojavke na mater, otroke in druge. Kmalu je doznala o smrti vsa soseščina ,in vkratkem se je zbralo celo mesto pred hišo žalosti.
G. Cleveland zapušča poleg svoje soproge dva sina in dve hčeri. Pogreb se bo vršil v petek 26 junija.
Oyster Bay, N. Y., 24. jun. — Predsednik je po prejemu vesti o smrti bivšega predsednika Clevelanda izdal proglas na ljudstvo Združenih držav, v katerem proslavlja pokojnika, ki je bil dvakrat predsednik Z. d., od 1885 do 1889 in od 1893 do 1897, ter odreja 30 dnevno narodno žalovanje.
Lincoln, Nebr., 24. jun. — Gospod W. J. Bryan, ki je bil že dvakrat demokratski kandidat za predsednika, je povodom smrti Grover Clevelanda napisal žalnico:
“Smrt bivšega predsednika Grover Clevelanda zaključuje sijajno karijero enega najjačih značajev v političnem svetu sedanjega zaroda. Kakor vsaka vodilna osebnost je imel svojih vnetih pristašev in odločnih nasprotnikov; afnpak tisti, ki niso bili njegovih misli, so bili tako pripravni kakor njegovi najbolji prijatelji, priznati mu ma svojstva izvenrednega voditelja. V svojem nastopu je bil odločen, trden » prepričanju in vedno pripravljen, prevzeti odgovornost za svoje dejanje in nehanje. Malo mož je imelo večji vpliv na one ,ki so stali ž njim v zvezi. Mi še nismo dovolj daleč od dobe, v katero pada njegovo delo, da bi jnogli njegovo mesto v zgodovini natanko določiti, ampak svojstva, ki so ga narejala velicega, so del narodne delščine, in njegova smrt vzbuja obče žalovanje.”
* * *■
Cleveland, Stephen Grover, je bil rojen dne 18. marca 1837 v Caldwellu, Essex County, N. Y., kot sin necega pastorja, oženil se je dne 2. junija 1886 kot predsednik Združ. držav z gdčno. Frances Folsom. Leta 1855. je prišel v Buffalo, kjer je postal klerk v neki odvetniški pisarni in bil leta 1858. pripuščen v odvetniško prakso, a opravljal je nato druge službe do 1870. leta, ko je začel prakticirati kot odvetnik. Leta 1881. je bil izvoljen županom buffalskim. Kot tak je varčeval z mestnim denarjem. Leta 1882. je bil z večino 190,000 glasov izvoljen guvernerjem v republikanski državi New York; leta 1884. je bil izvoljen predsednikom Združ. držav (njegov nasprotnik je bil James G. Blaine); štiri leta pozneje ga je v predsedniški volitvi premagal Benjamin Harrison. Ampak leta 1892. je pa spet on premagal Harrisona. Po odložitvi drugega predsedništva je živel kot zasebnik v Princetonu. Nazadnje je bil član upravnega sveta zavarovalne družbe Equitable Life Assurance Co. v New Yorku.
Pred zlato poroko.
Cleveland, O,. 21. jun. — 75 let stari John Kelley, bivši stavbenik in veletržec z zemljišči, je danes usmrtil svojo 72 let staro soprogo Marjeto in potem z isto sekirico poskušal umoriti samega sebe. V nekaj dneh sta imela obhajati zlato poroko. Ko sta se davi napravljala v cerkev, sta se sprla, ker je Kelley obdolževal svojo ženo, da je vzela iz hranilnice njegovega denarja, ne da bi on vedel o tem. Prepiru je sledilo goriopisano dejanje.
Priseljevanje zelo zmanjšano.
New York, 24. jun. — Strašno število priseljencev za mesec maj 1907 je bilo 184,886 in za maj 1908 samo 36,317, ali ne popolnoma eno petino tako veliko. Zmanjšanje je posebno znatno v priseljevanju iz tistih dežel, ki so najbolj prispevale k izseljevanju v sedanjem stoletju.
Iz Avstrije je bilo priseljencev samo eno devetinko letos, nego jih je bilo istega meseca zadnje leto. Iz Ogrskega jih je bilo samo ena dvanajstnika od onih iz prejšnjega leta, iz Rusije ena devetinka in iz Italije samo ena sedminka. Nemčija in Velika Britanija sta lani popolnoma zaostali, ampak dasi se je njuna izselitev v Združene države zmanjšala za več nego polovico, se sedaj lepo kažeta v primeri, kar dokazuje sledeča razpredelnica za mesec maj 1908:
Avstrija ................... 2,599
Ogrsko ..................... 2,242
Italija .................... 5,382
Rusija .?.................   3,880
Nemčija .................... 2,439
Anglija .................... 3,022
Irsko ...................... 3,736
Škocija .................... 1,008
Nemožno je presoditi, vkoliko je bila presoditi priselitev iz Japonskega, ampak zmanjšanje med dvema letoma za vse luke je slično zmanjšanju za Skočijo, kajti izprememba za Skočijo je bila od 2,990 do 1,008 in za Ja-ponijo od 2,263 na 888.
Zmanjšanje v številu vseh narodnosti je bilo znatno večje maja meseca nego aprila in to je ložje umeti, nego ogromno ižseljenvanje iz te dežele, ki bi utegnilo že samoposebi ovirati priseljevanje. Glas o slabih časih seveda krepe vračajoče se množice, tako da so tisti, ki niso nikdar zapustili svoje domovine, sedaj opreznejši in se še manj upajo čez ocean.
Priseljenci pod nadzorstvom.
Washington, D. C., 23. jun. — Priseljenci in njihovi sorodniki bodo odslej pod neprestanim nadzorstvom. Priselitvena komsiija, ki namerava izdelati novo postavo o priseljevanju in jo predložiti kongresu, se obrača v to svrho na razna podjetja, posebno tovarne, s prošnjo, naj proučavajo in nadzorujejo priseljence pri delu, doma in drugod, ter vpošljejo svoje poizvedbe tajniku komisije. To nadzorovanje se ima raztezati na otroke priseljencev do njihovega 20. leta.
Boljši časi?
Pittsburg, Pa., 23. jun. — Gotovi krogi tukaj razglašajo, da se delavske razmere vkratkem zboljšajo. Na stotine in stotine delavcev je bilo že ta teden spet poklicanih na delo, a prihodnji teden jih bo baje še več.
Zaštrajkali.
Denver, Colo., 19. jun. — Okoli 560 premogarjev po severnih rudnikih co-loradskih je danes ostavilo delo, da izsilijo od rudniških posestnikov zvišanje plače ali drugih zadovoljivih privolitev.
Pet delavcev razkosanih.
Scranton, Pa., 19. jun. — Pet neznanih Italijanov, ki so tu blizu delali za železniško tvrdko Burke Bros., je bilo danes raztrganih v kose vsled prerane eksplozije dinamitnega naboja. Ker se naboj ni hotel užgati, je hotel delovodja stvar preiskati, pri tem pa je rabil železen drog, namesto lesenega, in sledila je eksplozija. Usmrčenci so bili delodajalcem znani le pod zaznambo s številkami.
Ogromen trust za jeklo.
London, 20. jun. — “Iron and Steel Journal” poroča v svoji današnji izdaji, da se bode v nekaj tednih zagotovo ustanovil mednaroden trust za jeklo, kateremu bodo pripadali angleški, nemški, ruski in ameriški sindikati. Glavni urad tega ogromnega trusta, čegar glavnica bo znašala 150,000,000 funtov sterlingov ali $750,000,000, se bo nahajal v Londonu.
Eksplozija v rudniku.
Monongahela, Pa., 20. jun.—Ob eksploziji v Ellsworth-rudniku št. 1, ki se je pripetila sinoči, je bilo 5 premogarjev usmrčenih in 6 težko ranjenih. Eksplozija je baje nastala vsled tega, ker je neki premogar stopil z gorečo baklo v rov.
V Evropo.
New York, 20. jun. — Danes zapusti nič manj nego 10 parnikov tukajšnjo luko; vse kajute so dobro zasedene, še bolj pa medkrovja. Osem izmed deseterih parnikov odpluje do britanskih, holandskih in nemških, a dva do sredozemnih luk.
REPUBLIKANCI
PRIPRAVLJENI,
Enoglasna nominacija kandidatov za predsednika in podpredsednika zadovoljila vse.
WM. H. TAFT IN J. SHERMAN.
Nekoliko črtic iz životopisa Tafto-vega. Izvrsten kandidat.
Enoglasna nominacija vojnega ministra Williama H. Tafta za predsedniško dostojanstvo je našla splošno in pošteno pohvalo. Dežela potrebuje državnega glavarja, ki bo pogumno stopal po poti, po kateri je krenil pred sednik Roosevelt; potrebuje moža, ki računa z zahtevami novega časa, ne da bi preziral dobre starine, moža, ki ne podira, ne da bi gradil.
In kako naj bi bila republikanska stranka postavila sposobnejšega in popularnejšega kandidata na svoj ščit, nego izkušenega prijatelja in zaupnega sodelavca Rooseveltovega? Gospod Taft ima mnogostranskih izkušenj in je žel obilo uspehov v javnem življe-ljenju. Kot sodnik, generalni pravd-nik, guverner na Filipinih in vojni minister je imel priliko globoko pogledati v vsa področja vladne uprave. Gospod Taft je opremljen z vsemi svoj-
stvi, kojih potrebuje mož, poklican, da vodi usodo velike in mogočne dežele.
In istotako srečna je nominacija g. James S. Shermana za podpredsedniški urad. G. Sherman je že z dejanji pokazal, da je velik ljubitelj svobode in hud nasprotnik vsem takim mračnjakom, kot ?o n. pr. prohibicionisti.
Nominacijo Taftovo je zadnji petek sporočila sledeča brzojavka:
Vojni tajnik Rooseveltovega kabineta, William H. Taft iz Ohio, je bil včeraj pri republikanskej nacijonalnej konvenciji imenovan predsedniškim kandidatom republikanske stranke. Ttdi platforma, ali program, katera je bila izdelana večinoma po predsedniku Rooseveltu je bila pri konvenciji sprejeta in so jo le nekoliko spremenili. Program so delegatje sprejeli brez posebnega nasprotovanja in zamude časa in one spremembe, katere so izdelali, so predsedniku tudi po volji.
Sedanji predsedniški kandidat William H. Taft, je bil rojen v Mt. Auburnu, oziroma predmestju mesta Cincinnati, dne 15. decembra 1857.
Kandidatovi predniki so prišli v Ameriko iz Anglije in on je tretji Taft, ki je v Ameriki sodnik.
Taftova mati je bila potomka rodbine, ki je prišla v Ameriko že v ko-lonijalnej dobi. Umrla je v decembru minolega leta v Millbury, Mass. Ko je William Howard Taft absolvi-ral šole v Cincinnatiju, je obiskoval vseučilišče Yale, kjer je tudi gradui-ral, nakar je vstopil v odvetniško tvrdko svojega očeta v Cincinnatiju. Poleg tega je delal kot sodni poročevalec za nek tamošnji list in je dobival $6.0C plače na teden. Vsled vpljiva njegovega očeta, je pa bil kmalo imenovan pomožnim tajnikom za county in kasneje za davčnega kolektorja domačega davka.
Leta 1890 je predsednik Harrison pozval Tafta v Washington, kjer je dobil mesto davčnega solicitatorja in od tedaj nadalje je bil Taft vedno v službi zvezne vlade. Tedaj se je Taft seznanil s predsednikom Rooseveltom, ki je bil tedaj predsednik komisije za civilno službo in oba sta postala intimna prijatelja. Kasneje je postal Taft zvezni okrožni sodnik v Cincinnatiju, v katerej službi je ostal devet let, nakar mu je predsednik William McKinley poveril nalogo na Filipinskem otočju ustanoviti civilno vlado. Ko je bilo t.o delo končano, imenoval ga je predsednik Roosevelt vojnim tajnikom in tako je prišel zo-
pet v Washington, kjer je dobil vedno razne misije, tako, da je skoraj neprestano potoval in večkrat obiskal Pa-i namo in Filipine. Lani je potoval s svojo rodbino okrog sveta in tem povodom je pregledal filipinsko otočje, obiskal je tudi Japonsko, Kitajsko in Rusijo, kjer so ga povsodi pozdravili kot bodočega predsednika Zjedinjenih držav.
Mr. Taft se je oženil, ko j,e bil star 24 let z Miss Helen Herron iz Cincinnatija in je oče treh otrok, katerih najstarejši, Robert Alfonzo študira na vseučilišču Yale. Njegov najmlajši sin Charles, je star 11 let.
Gozdni in drugi požari.
Detroit, Mich, 20. jun. — Gozdni požari v severnem Michiganu so v zadnjih dveh dneh uničili najmanj tri selišča, pripravili na stotine ljudi ob streho in razdejali več tisoč akrov gozdovja. Škoda znaša najmanj $200, 000. Yes severni del Michigana je zadimljen in v nekaterih krajih je zrak tako potemnel, da podnevi gore svetilnice.
Erie, Pa., 20. jun. — Požar je uničil tukaj poslopja tvrdke Keystone in Booth Fish-kompanije ter napravil škode za $200,000.
Mnogo človeških žrtev.
Guthrie, Okla., 20. jun. — Po doslej dospelih poročilih so zadnje povodnji v državi Oklahoma zahtevale 50 človeških žrtev, a viharji in tornadi 70. Samo v Hoffmannu je utonilo 16 oseb.
Denver, Colo., 23. jun. — Tukaj se že delajo velike priprave za narodno demokratsko konvencijo, ki bo otvor-jena dne 7. julija. Dotlej bo Denver kakor prerojen, tako obširne poprave in priprave se delajo.
Sherman zbolel.
Utica, N. Y., 23. jun. — Družina kongresnika in republikanskega kandidata za predsednika James L. Shermana je davi prejela brzojavko, po kateri je g. Sherman v bolnišnici v Clevelandu, O., hudo bolan. Žena in naj starejši sin sta koj odpotovala k njemu.	'
Cleveland, O., 23. jun. —• Kongresnik Sherman bo menda moral biti operiran, ker ga stiskajo žolčna ka-menca.
Berolinski škandali.
Berolin, 23. jun.—Bivši dvorni maršal nemške cesarice Friderik, komornik pl. Wedel je izjavil, da so prirejali svojčas homoseksualne čajne večere v prineezinjski palači, ki se jih je udeleževal celo neki član kraljeve rodbine. Cesar Viljem je bil grozno razburjen,, ko je to čul. Wedel je izginil iz Berolina. Na prošnjo berolinskega dež. sodišča se pečajo zdaj tudi dunajska sodišča z osebami, s katerimi je občeval knez Eulenburg na Dunaju.
Imenitna ura.
Pariz, 21. jun. — Neki švicarski urar je napravil uro, ki s pomočjo majhnega fonografa naznanja čas s človeškim glasom. Na majhni pločici kavčuka so vtisnjene vibracije človeškega glasu, a ta pločica se z mehanizmom tako suče, da vsako uro naznanja pretekli čas s človeškim glasom in to tako razločno, da se besede lahko čujejo šest metrov daleč. To naznanjanje je koristno, pa tudi prijetno. Vibracijski vtisi se lahko proizvedo od vsakega jasnega glasu in za moža mora biti največje veselje, če mu ura naznanja čas z glasom žene ali kakega otroka. Ura z ženinim glasom bi bila posebno potrebna za one može, ki imajo navado, da se dolgo zabavajo po gostilnah ter pri tem pozabijo, koliko je ura in da jih čaka doma žena z otroki.
PERZIJSKI SAH VLADA PO TURSKO.
V Teheranu, glavnem mestu Perzije, prišlo do krvavih bojev med vojaki in drž. poslanci.
MORIJA PRED PARLAMENTOM.
Ruski kozaki podpirali vladne čete. Šah začasno zmagalec.
Teheran, 23. jun. — Med kozaki in člani političnih klubov je prišlo danes do hudega spopada. Zarana je od-,delek kozakov in pešcev obkolil državno zbornico (parlament) ter zahteval izročitev nekaterih oseb ,ki jih je šah ukazal zapreti. Državni poslanci so to zahtevo kar odklonili in člani svobodomiselnih političnih klubov so stre ljali na kozake in enega usmrtili. Vojaki so dobili kmalu pomoč in vnela se je pravcata bitka. Pred parlamentom leži na stotine trupel.
Berolin, 24. jun. — Brzojavka iz Teherana poroča, da se je streljanje iz topov in pušk danes nadaljevalo. Državna zbornica je bila včeraj popolnoma razdejana. Javni trgi v Teheranu so pokriti s trupli ljudi in konj. Nemogoče je, natanko navesti število usmrčencev, ampak kozakov samih je mrtvih 70. Palačo šahovega strica in sosedna poslopja so vojaki oplenili. Po vesteh iz pokrajine je Zill-es-Sul-tan prevzel vodstvo gibanja na jugu.
Teheran, 24. jun. — Teheran je danes videti, kakor po dolgi oblegi osvojeno mesto. Šahove čete so strašno morile. Streljale so kakor besne na vse, kar je bilo vidno. Osemnajst voditeljev reformne stranke so vojaki v parlamentu ujeli, zvezali in vlekli pred š,aha. Ta jih je ukazal usmrtiti. A še predno- so bili ustreljeni, so prihiteli kozaki in jih s sabljami razse-! kali. To jé na prebivalstvo učinkova-! lo uprav grozno. Vse je bežalo iz I mesta, kar je moglo, a besni vojaki so jim sledili za petami. Pijano vojaštvo je bombardiralo celo neko mošejo (hram božji) blizu parlamenta.
Šah je sedaj kos položaju. Tukaj pravijo, da je od začetka njegove vlade v januarju 1907 do danes padlo
30,000	— 40,000 Perzov kot žrtve njegove omahljive politike, dasi je dal ljudstvu takozvano ustavo (constitution).
Izobčitev v velikem.
Pariz, 21. jun. — Iz Rima semkaj dospela brzojavka poroča, da so vsi francoski senatorji in poslanci, ki so glasovali za ločitveno postavo, izobčeni “latae sententiae” (po samem dejanju, t. j. glasovanju v tem slučaju), in da jim mora vsak francoski škof zabraniti krščanski pogreb, ako se prej ne spokore.
Zažgala moža.
Budimpešta, 22. jun. — Davi so videli sosedi vhajati dim iz'stanovanja Josipa Nagyja, trgovca z drvmi in ogljem v Budimpešti. Poklicali so ognjegasce, ki so kmalu pogasili požar ter našli Nagyja nezavestnega in strašno opečenega v postelji. Isti je bil prošlo noč z ženo popival po krčmah ter se vrnil ž njo yred ob četrti uri zjutraj. Ker so opazili, da je bila postelja polita s petrolejem, mislili so, da se je Nagy hotel v pijanosti sam usmrtiti. Ko pa se je proti poldne v bolnišnici zavedel, je to odločno zanikal. Vsled tega so zaprli Nagyjevo ženo, ki je končno priznala zločin; rekla je, da se je hotela moža znebiti, ker je živela ž njim v neprestanem prepiru.
Velikanska dedščina.
Pariz, 20. jun. — Na Madagaskarju je umrl med letoma 1836 in 1864 Jožef Benet iz S. Marija la Longa na Furlanskem ter zapustil 75 milijonov frankov. Tamošnje oblasti so obvestile avstr, vlado—takrat je bila severna Italija še pod avstr, cesarjem — in zunanje ministrstvo na Dunaju je pozvalo dediče, naj se prijavijo. Ti so to storili 1865. Prišla je vojska vmes in razne druge homatije so povzročile, da se je cela stvar odložila na nedoločen čas. Sedaj so se Benetovi nasledniki zopet začeli brigati za stvar in pooblastili Antona Udina, trgovca z jestvinami v Trstu, da izposluje ded-ščino ,ki znaša čez 75 milijonov. G. Udina ima najlepše upe, da se njegovo prizadevanje posreči.
—Rojaki, kadar prečitate list, pokažite ga sosedu, da si ga ogleda, ker potem se bode tudi on naročil. Samo $1.00 na leto; za Evropo $2.00.
TAFT IN SHERMAN.
Demokratska konvencija.
Slovenska cerkev v Calumetu.
Glasnik je predzadnjič poročal: —-Dne 28. junija bo zopet slovesen dan za calumetske Slovence. Na ta dan se bode namreč vršila velika slovesnost biagoslovljenja krasne nove slovenske cerkve sv. Jožefa, kar se bode vršilo v navzočnosti mnogobrojne duhovščine, podpornih društev in posameznega občinstva. Razposlana so vabila na razne strani širom Amerike na društva in odlične osebe. Cerkveni odbor deljuje na vse moči da,uredi to slovesnost kolikor mogoče bolj veličastno, in vabi vsesploh vsakogar ki ga stvar zanima in ima namen obiskati Calumet, da se posluži te redke priložnosti. Učinek te velike slavnosti bo gotovo ostal v neizbrisljivem spominu vsakomur, ki se je vdeleži.
Piknik v So. Chicagi.
So. Chicago, 23. jun. — Naznanjamo rojakom in prijateljem v So. Chicagi in okolici, da priredijo prihodnjo nedeljo 28. junija skupna slovenska in hrvaška društva veliki izlet (piknik) za korist naše cerkve sv. Jurija, v Lakeside Grove nasproti cerkve 96. ulice in Ewing Ave. Parada čez mesto se začne točno ob 1. uri popoldne iz 93. ulice in Commercial Ave., z godbo na čelu in policijsko stražo pod vodstvom lajtnanta Moore, maršala Jos. Kompare, pomočnega maršala J. Ansik. Rojakom za njih obisk k tej imenitnej veselici se priporoča Odbor.
Krvava žaloigra.
Dunaj, 22. jun. — O strašni krvavi žaloigri s peterim umorom in uspešnim samomorom se poroča iz male vasi Sar-Egres v ogrskem komitattl Stolni Beligrad. Ludovik Biro se je po več letih vrnil iz Amerike, kjer je nazadnje izgubil delo. Prišel je domov nepričakovan. Mesto enega o-troka, ki ga je bil pustil doma, jih je našel celo kopico, ki jih je imela nje-goVa žena z drugim moškim. Nesrečni Amerikanec je zdivjal in ustrelil ženo, četvero otrok in se potem obesil.
Velika vas zgorela.
Dunaj, 24. jun. — Strašen požar je vpepelil slikovito ob reki Ini in Martinovi steni ležečo tirolsko planinsko vas Zierl, v okrajnem glavarstvu Ino-most. Več ljudi je storilo smrt v plamenih. Zgorelo je 164 hiš z vsemi postranskimi poslopji; tudi pošta in občinska hiša in cerkev so zgorele. Brez strehe je 1400 ljudi. Beda je neskončna.
Mesto izseljencev.
Madrid, 21. jun. — Prebivalci mesta Bejar v španskej provinci Sala-rnanka so se obrnili z izredno prošnjo na južnoameriške republike. Od raznih držav prosijo sredstev, da se morejo izseliti vsi prebivalci mesta v Južno Ameriko. Bejar, ki je pred kratkim še jako cvetel, je v zadnjem času popolnoma propadel. Pred petdesetimi leti je štel 22,000 stanovalcev, sedaj pa samo 9,000.
Samomor deklicb,
St. Louis, Mo., 22. jun .— Desetletna deklica se je umorila tukaj s kar-
bolno kislino. Zaradi neke šolske zamude je bila kaznovana in to je povzročilo v njej neko vrsto melanholije. Sklenila je iti s svojo tovaršico v smrt. Lekarniškega pomočnika, ki je mlado-letnej deklici prodal strup so zaprli, a ta se sklicuje na pismeno naročilo dekličine matere za 5 centov karbolne kisline.
Največ.ji vojak.
Petrograd, 21. jun. — Največji vojak vseh armad je takozvani “dolgi Ivan“ v ruski armadi. Visok je skoro osem čevljev, dasi je star šele 21 let. Največji vojak v nemški armadi je mesarski pomočnik Josip Schippers iz Gladbacha, meri namreč 2:07 m. Nastopil je že kot glavni junak opere “Der lange Kerl”.
Poseben hotel.
New York, 23. jun. — Posebne vrste hotel so zgrad'li v Atlantic City. Zunanjost hotela je popolnoma podobna — slonu. To je prava kopija velikanskega slona! Na vrhu tega "slo na” so velika indijska baldahinska sedla, s katerih je krasen razgled. Vhod v ta hotel je skozi vrata, ki so vzidana v zadnje “slonove” noge. To je res pravi hotel “pri slonu”.
Potovanje metuljev.
Washington, 21. jun. — Poročajo, da so opazili zadnje dni v Costarici velikanske roje metuljev “Urania ful-gens”, ki so leteli v smeri od jugozahoda proti severovzhodu. Njim se je pridružila še neka druga vrsta metuljev, ki jih je bilo približno ena desetina celega števila.
\
Joliet, 111., 24. jun. — Zadnjo nede-
ljo, na dan sv. Alojzija, patrona nedolžne mladine, je 17 dečkov in 32 deklic naše šolske mladeži prvikrat pristopilo k mizi Gospodovi. Ob mi-loglasnem pritrkavanju zvonov in najlepšem vremenu se; je proti osmi uri dopoludne pomikal veseli sprevod pr-voobhajancev iz naše šole v cerkev, pod vodstvom čč. šolskih sester. Vse-polno gledalcev je občudovalo ta prekrasni sprevod čvrstih dečkov, lepo pražnje opravljenih, ter cvetočih deklic v belih oblekah in z venci na glavi. Prostorna cerkev je bila kmalu napolnjena do zadnjega kotička. Slovesno sv. mašo je daroval domači g. župnik, Rev. F. S. Žusteršič, ki je imel tudi primerno in ganljivo pridigo, da ostanejo njene zlate besede gotovo v trajnem spominu prvoobhajancem; dal Bog, da bi se po njih tudi ravnali, potem ostanejo srečni svoje žive dni. Seveda so skrbeli tudi starši in sorodniki, da so imeli prvoobhajanci lep dan tudi glede telesnega užitka.
—- Umrla je ga. Katarina Krašovec zadnjo soboto v starosti 39. let, jn bila pokopana v ponedeljek dopoludne na slovenskem pokopališču. Črno sv. ma-mašo ob osmih zjutraj je oprayil domači g. župnik. Pogrebnega sprevoda se je udeležilo mnogo članic K. ,S. K. Jednote in tukajšnjega slovenskega dvora Borštnaric, kajti k obema podpornima zvezama je pripadala pokojnica. Nad preranim .grobom žalujejo potrti soprog, g. Mat. Krašovec, in otroci, katerim izrekamo naše 'sočutje. Blaga rajnica pa počivaj v miru in svetila ji večna luč!
—	Nenadno je umrla v Rockdalu mlada Ana Verbič, učenka tamošnje šole. Zadnji petek so imeli otroci ob zaključku šolskega leta svoj piknik, ki se ga je udeležila tudi„pokojna Anica. Pa na pikniku se je baje preobjedla sladoleda (ice cream) in v nedeljo zvečer je na posledicah že izdihnila svojo nedolžno dušico. Njene zem-ske ostanke so izročili včeraj (v torek) popoludne v naročje majki zemlji na našem pokopališču, kjer je grob blagoslovil naš g. župnik. Naj uživa rajnica večno veselje med angelci!
Z druge strani se nam poroča, da je deklica umrla za Škrlatico, kar je baje potrdil tudi zdravnik.
—	Slovensko katoliško mladeniško podporno društvo sv. Alojzija je bilo ustanovljeno v našem mestu zadnjo nedeljo popoludne. Novo društvo iskreno pozdravljamo,, kajti bilo je res potrebno in bode gotovo od naj večje koristi za naše vrle mladeniče. Več o tem v dopisu med društvenimi vestmi.
—	Danes obhajamo rojstvo sv. Janeza Krstnika, seveda malo manj slo-, vesno, nego smo ga obhajali v stari domovini, kjer so sinoči goreli kresovi po vseh gričih in hribih ter bile hiše vsepovsod okrašene z venci iz bele praproti in ivanjskih rož. Ej, kako so krasni že sami spomini na one prekrasne in jasne in glasne kresne večere | Ampak — druga dežela, drugi običaji, in človeku i§ dano, da se na vse privadi, hvalo Bogu. Današnjega ilne v naši naselbini pač nihče’ ne obhaja S tako milotožnimi občutki, kakor g. Janez Stukel starejši, ki ie danes čvrst in zdrav učakal ,svoj 80. rojstni dati .Osemdeset Rt! Koliko je Slo-1
, vencev v Ameriki, ki so dosegli tako' visoko starost? Ne verjamemo, da jih je za vse prste na eni roki. In g. Stukel st. je obenem Radeckijev veteran -— ali veste, kaj se to pravi? Šestdeset let je tega, kar se je vojskoval, na Laškem in Ogrskem, in vendar je še danes tak korenjak, da mu ga ni izle-pa para med nami. Bog ga ohrani v sredi njegovih vrlih sinov in vnukov in vseh sorodnikov še mnogo mnogo let do starosti Metuzalemove!
—	Dopis iz New Yorka v zadnji št. našega lista je vzbudil med jolietskimi Slovenci veliko zanimanje, kajti tu je prav dobro znan dr. Jos. Schwegel, avstrijski podkonzul, katerega predlaga cenj. dopisnik za naslednika g. Fran Šukljetu, ki odloži svoj državnozborski mandat za volivnr okraj Črno-melj-Metlika-Novomesto. In kakor čujemo, nameravajo naši Jolietčanje iz vinorodne Dolenjske prirediti shod, na Jcaterem se bo ukrepalo in sklepalo vse potrebno, da po svojih močeh pripomorejo k izvolitvi g. Schwegla. Želeti bi bilo, da se v tem oziru rojaki zganejo tudi po drugih naših naselbinah; saj se gre za to, da dobimo v g. Sclnveglu, ki je navdušen Slovan in najboljši pozuavatelj slovanskega izseljevanja, takorekoč tudi poslanca a-meriških Slovencev za državni zbor na Dunaju. Na noge torej!
—	Vsi psi v pašem .mestu morajo nositi nagobčnike v pasjih dneh, to jc,
čez poletje. Tako ie sklenil mestni
odbor. ' tn po pravici. Kajti vsled saharske vročine zadnjih dni je že mnogo psov! steklo, in kogar stekel pes ugrizne, gorje mu!
—	Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Gnlik Jos., Juričič June, Kunstek Alojz, Krištof John, Lekan Joint. Nesič George in P,rečic ¡‘'lori ja n.
—	Tovarna ‘‘American McKenna-
Process”-kompanije na East Jackson-cesti, ki je bila zaprta nad 5 mesecev, je spet zaposlovala zadnjo sredo. Pravijo, da je naročil za več mesecev.
—	“Četrti Žulaj” se bliža. Po mestu že poka vse večere.
—	Tri človeške žrtve je zahtevala vročina zadnjih dni v našem mestu.
—	Ako se ponesrečite; ako kupite hišo ali posestvo in rabite pojasnila; ako rabite pojasnila glede evropskih ali ameriških postav—: obrnite se na me, ki sem edini avstrijski advokat v Jolietu in sem namestnik konzula. S. E. Freund, 320 Barber Bldg.
—	Ali ste bolni? Pridite ali pišite slovenskemu zdravniku: Dr. Ivec, 711 N. Chicago St., Joliet, 111.
Joliet, 111., 22. jun. — Pretečeno nedeljo, dne 21. junija, sem se po preteku enega leta zopet mudil z mojo soprogo v Chicagi. Pri tej priložnosti sem si ogledal slovensko cerkev sjv. Stefana ,katera je prav dobro zgrajena in v lepem slogu dovršena. Dasiravno je še precej pomanjkljivosti v njej in še ni z vsem potrebnim opremljena, mi se je vseeno zelo dopadlo. Moji znanci in prijatelji so me vodili tudi v pritličje in mi pokazali dvorano, v kateri so urejeni dve sobi za zborovanje društev. Tam sem pa opazil vse tako na tanko urejeno, da mnogo društev v tej zadevi veliko tega pogrešamo. V vsaki tej šobi so urejeni posebni pro stori za vsakega društvenega uradnika posebej, s stolom in s primerno potrebno mizico; po moji razsodbi je v prvi vrsti prostor tajnika, s sedežem in lepo urejeno pisalno mizo. Te vse prednosti in zpsluge je pripisovati ta-mošnjemu župniku č. g, Antonu Sojar, kateri je s svojim neumornim in neustrašenim delovanjem s pomočjo svojih faranov toliko storil v tej kratki dobi njegovega tamošnjega bivanja. Ker je bil ravno tisti dan patron sv. Alojzija ,zato je društvo sv. Alojzija št, 47. K. S. K. J. obhajalo pri sv. maši ob 8. uri slavnost desetletnice društvenega obstanka. Te slavnosti se je društvo brez majhnih izjem polnoštevilno udeležilo, z društvenimi znaki na prsih. Č. g. Anton Sojar je v jedernatem govoru in laskavih besedah poudarjal o društvenem stanju, procvetu in vspehu, in je vsa slovenska katoliška društva v Chicagi imenoval močne stebre slovenske fare sv. Štefana, ker brez društev bi ne bilo mogoče ne začeti ne vzdrževati slovenske fare sv. Štefana. Društvo sv. Alojzija se pa tudi lahko srečno šteje, ker v desetletnem društvenem obstanku še ni potrebovalo žalnih znakov, niti njih zastava še ni bila s črnim pajčolanom ovita, to je znamenje, da še niti enega člana ne članice jim ni nemila smrt pobrala. Kakor sem slišal iz ust enega izmed glavnih uradnikov omenjenega društva, da še celo tisti so še vsi pri življenju, kateri so bili poprej člani tega društva, pa so potem biti prestali bodisi z odstopom, suspendovanjem ali izločitvijo, tisti vsi so'še ‘pri življenju. Zato jim je tudi č. g. A. Sojar v svojem govoru častita! in jim želel, da bi dal Bog obhajati 201etnico brez smrtne izgube svojih članov in članic; td tudi jaz želim, da bi se njegove besede uresničile.
Pozdrav čitateljem A. S., posebno pa vsem članom in članicam naše slav-| ne K. S. K. J. ene izmed največjih slovenskih organizacij v Združenih Državah.	Joseph Panian.
Carroll, lovra, 16. jun. — Trije Schiffrerji, doma menda tam iz Kranj-skega,.so stali v torek 16. junija pred altarjem, kakor nam poroča tukajšnji časopis “The Carroll Times”. Rev.' John Schiffrer je daroval v cerkvi sv. Petra in Pavla svojo prvo sveto daritev. Njegov brat Mr. Anton Schiffrer je prisostvoval kot ceremonijar; bratranec Rev. Val. Schiffrer pa kot dijakon. Izmed petindvajsetero duhovnikov, ki so se udeležili slovesnosti, je bil navzoč tudi Slovenec Rev. J. Judnič, ki je prihitel semkaj iz So. Dakote, da spremi novomašnika pred altar. Ljudstvo se je potrudil na vse moči, da je napravilo slavljencu kar najlepši vsprejem. Po končani sveti daritvi je napravila šolska mladina krasen program, kjer je častitala v imenu faranov g. novomašniku. Mala petletna hčerka' Mr. Hess-ova je imela navdušen nagovor in izročila g. slavljencu krasen venec, kot svoj lasten dar, in zlat dragocen kelih, kot dar njenih starišev. Slavnosten banket je priredilo nemško dekliško društvo na čast novomašniku Slovencu.
Chisholm, Minn., 22	j n n.-	-l.epo iz-
gleda in znamenje dob	rc ir?.'	napredka
jc. da tudi Slovenci, v	naši	naselbini
začenjajo svoje hiše J	.»ali.	Življenje
v 'svoji lastili hiši i:		bolj (pri-
jetno in mirno, kr k' ■		muli. Še
v denarnem oziru je		e koristi.
■ Recimo delavec, sv,, -j		zino vred
stanuje v kakem ru-		; let. Če
mina svoji- hiše,; p! a	d iiiï	vanj vsak
mesce $5. To bi i		t letu $6(J
in v sedmih letih	00. T	'Oliko, če
ni vec, mora pl;,-'.- . .	bajtar	>li prosto
stanovanje. Ta . c’		i: zdi, ji-
skoro. zavržen, č m'	v š {¿hi	it že ta-
I
koj od začetka svojo hišo delati. Zakaj, če bi bil imel svojo lastno hišo, bi bil s tem denarjem skoro poplačal svojo hišo; vrhutega bo mogel navadno, ako niso posebno slabi čast, hišo in loto prodati za večjo ceno, kakor ga je stala. Če pa pridejo kateri-krat tudi slabi časi, ni treba obupati za posestnike, kajti morajo priti zopet dobri časi in rude je zadosti tukaj o-koli, da je ne bo zmanjkalo, dokler mi živimo. Skušnja pa uči, da hiše in lote se podražijo v teku kratkih let. Kdor ima svojo hišo, je sam svoj gospodar, je bolj stanoviten in začne ljubiti kraj, v katerem živi; je vedno neodvisen glede stanovanja in mu ni treba vedno se preseljevati.
Imeti svojo hišo je tudi v moralnem oziru velike koristi. Hišni posestnik ie navadno bolj varčen in zmeren človek, ki se varuje pijančevanja in gleda, kako bi napredoval in zboljšal svoj stan.
Kakor so tukaj razmere, bi si mogel marsikateri fant prihraniti kakih $20 na mesec. V petih mesecih bi si mogel kupiti loto ali zemljišče za! hišo. V dveh letih bi si varčen fant toliko zaslužil, da bi mogel majhno hišico delati. Če se hoče potem oženiti, ima svojo hišq, kar je za mirno, svobodno in neodvisno življenje neprecenljive važnosti. Ako bi naši fantje gledali na to, bi gotovo- bolj pametno in trezno živeli, bi se varovali neumnega pijančevanja, ne bi tako lahkomiselno zapravljali težko zasluženega denarja — in narod bi se vzdignil v moralnem oziru.	Rev. John Tscholl.
Ely, Minn., 16. jun. — Cenjeno u-redništvo Am. Slov. Semkaj nam je došel brzojav iz Calumeta, Mich., v katerem se sporoča žalostna vest, da je smrtno ponesrečil rojak George Bukovec ob 6. uri zjutraj imenovanega dne v Tammarack rudniku št. 2: Tu na. Ely zapušča očeta in brata. Pokojni George se je bil še le pred par tedni preselil iz Ely v Calumet, kjer je takoj delo dobil, a našel tudi prezgodnjo smrt. Mladenič je bil še le v najlepšem cvetju svojega življenja, še le kacih 18 let star. Tu v Ameriki še ni bil dolgo, zato še ni bil pri nobenem podp. društvu. Očeta Pavla in brata Pavla je žalostna vest o smrti njihovega dragega hudo presenetila. Podala sta se v Calumet, da se udeležita pogreba. Bog mu daj večni mir in pokoj! Starišem in ostalim sorodnikom izrekamo naše globoko sožalje.
J. J. Peshell.
Ely, Minn., 15. jun. — Slavno uredništvo! Mi člani Slovenskega Političnega Kluba v Ely, Minn., Vas prosimo, da blagovolite priobčiti sledeči članek, ki smo ga razposlali na vse slovenske liste v Ameriki.
Cenjenim rojakom v slov. naselbinah v Ameriki priporočamo, . da si, kjer je le mogoče, snujejo družabne politične zveze ali klube, da bi sklicevali večkrat shode, pri katerih se naj Slovenci afc člani zveze posvetujejo za korist delavstva in političnega sistema.
Mi Slovenci, v tukajšnji naselbini Ely smo osnovali pred par meseci slovenski politični klub, ktateri zelo hitro napreduje. Namen kluba je, da se Slovenci ali člani pri večkratnih shodih med seboj naturalizirajo za družabno življenje. Pomagati, kar je mogoče, brezdelnemu delavcu v vseh nujnih zadevah. Namen kluba je, da mi kot slovenski narod v Ameriki zahtevamo svoje pravice na političnem polju, katere nam pripadajo -kot državljanom kakor drugim narodom v Ameriki.
j Koliko naš slovenski klub že zdaj vpliva, se je videlo pri tukajšnjih volitvah ■ šolski!) direktorjev ali nad-zorovalcev dne 8. junija t. 1. Kakor mogočen steber postavil se je naš slovenski narod na noge napram nasprotni stranki, katera nas je hotela preslepiti s svojim tajnim delovanjem pred volitvami, ali navzlic vsem za-' prekani nasprotnikov si je.brez borbe ' naš narod izvolil našega rojaka g. Matijo Spreitzerja, predsednika slov. pol. kluba, za šolskega nadzornika za eno leto. Upamo, da bodemo v prihodnjih volitvah, ko bodemo še trdneje stali, večje zmage dosegli.
Torej, Slovenci, delujmo za blagor in korist celega naroda z združenimi močmi v pravi smeri. Naj narodno strankarstvo, katero le škoduje v vseh zadevah, popolnoma preneha me« nami Slovenci. Upamo, da bodo to cer njeni rojaki upoštevali.
Pozdravljamo Slovence po širnej ljudovladi in bilježimo spodaj podpisani v imenu slov. pol. kluba v Ely
Jos. J. Peshell.
Jakob Butala.
Anton Zdralovich.
Eveleth, Minn., 22. jun. — Ker se nobeden dopis ne bere; v nam priljubljenem listu A. S., st moram jaz malo oglasiti. Dne 17. junija smo imeli tukaj mi Slovenci res veselje, ker je naš rojak g. Josip Vrhunc pel - prvo sv. mašo. Res veselje za naše rojake tukaj na Evelethu. Pri res lepem vremenu so se udeležila društva sv. Cirila in Metoda št. 59. K. S. K. J. in društvo Ime Jezus. J*. S .K. J. in sv. Družine Hrv. Zajednice. In so res pokazali naši rojaki, da so res verni sini katoliške matere, res lepa stvar za nas Slovence tukaj na Evelethu.
■ Tit tudi naši pevci so pozdravili novomašnika s pesmijo “Novomašnik bod’ pozdravljen,- od Boga si k nam poslan”. Res lepe besede za nas Slovence tukaj na Evelethu in pomena vredne. 'In za to lepo petje, ki se pri
nas goji, se moramo v prvi vrsti zahvaliti g. P. J. Srnovršniku, našemu organistu in cerkovniku.
Dne 23. junija smo pokopali našega rojaka Ign. Geslekarja in lep sprevod mu je napravilo društvo Ime Jezus, J. S. K. J. Res, mladenči, pristopajte bolj društvom, dokler je še čas.
Lepo pozdravljam vse rojake po širni Ameriki.	Naročnik.
Kraintown, Minn., 14. jun. — Iz kranjskega mesta Vam pišem. Krain-town se pravi našemu kraju. Po pravici so nadali to ime prvi slovenski naselbini v Minnesoti. Slovenci iz Kranjske, stare gorenjske korenine, prave slovenske grče imamo še sedaj v svoji sredi. Gorenjske grče pravim so bili naši očetje. Da grče so še — in ponosni smo mi na to. Drevo že razbiješ, z grčo imaš pa dosti opravka, predno jo uničiš. Prišli so naši očetje iz stare domovine, trdni kot grče in zato se še sedaj trdno drže: svojih šeg in svojih navad po pregovoru: “Za staro vero, star denar, za to ti bodi vselej mar.” Mi, kar nas je mladih, spoštujemo to početje naših starišev in zato se tudi še vedno trdno držimo: materine vere in materinega jezika. Naj ‘ se vam, cenjeni bralci tega časopisa, ne zdi čudno, če vam povem, da v naše mesto še vsakdo rad pride, kdor se drži še vedno istih nazorov kot se jih mi. Mi jih sprejmemo z veseljem po‘stari slovenski navadi. Zato imamo tudi vedno kake goste in vedno kaj posebnega. Že pred dvema letoma ste culi ob tem času, da smo imeli v naši cerkvi novo mašo. Glejte! Letos smo jo imeli zdpet.
Pretečeni teden je prišel v naše mesto v spremstvu svojih prijateljev g. Jakob Černe, ki je pristopil v nedeljo 14. junija pred altar in daroval v naši cerkvi svojo prvo sveto mašo. Cerkev je bila lepo okrašena z zelenjem in cvetjem za to slovesnost. Poleg tega je še g. Plemelj vestno, preskrbel za krasne slavoloke in mlaje pred cerkvijo in na potu, ki vodi proti našemu božjemu hramu. Krasno vreme je omogočilo, da se je napravil g. novomašniku kar najlepši sprevod v cerkev. Kot še dolgo ne popreje pokali so ta dan topiči, ko se je premikal sprevod proti cerkvi. Tri lepo belo opravljene družice so zastavile pot gospodu-slavljencu. Černetova Rozika ga je pozdravila v navdušenem govoru in mu častitala v imenu nas rojakov in njegovih prijateljev. Ne bodem posebej omenjala, kaj je ona vse povedala, pač pa lahko rečem, da je ona dobro pokazala, da me amerikanske Slovenke ne zaostajamo čisto nič za našimi sovrstnicami v starem kraju. Po končanem pozdravu je pristopil g. novomašnik k altarju, spremljan od več gospodov duhovnikov. Med bo-
žjim opravilom sta imela lepe in vzvišene govore Rev. Dr. Seliškar in Rev. Val. Schiffrer. Vsakdo je bil ganjen do srca od njunih besed. Poleg navedenih dveh gospodov smo še opazili pri altarju čvetero drugih, letos na novo posvečenih mašnikov in sicer: Rev. Missija, Rev. Blažiča, Rev. Zaplotnika in Rev. Sodja. Tudi bogoslovca Mr. Anton Schiffrer-ja ni manjkalo.
Po končani slovesni sveti maši sprejel je Mr. John Plemelj gospoda novomašnika in druge mnogoštevilne goste pod svoj gostoljuben krov. Upam, da mi ne bode nihče zameril, če se pobaham, da sem bila tudi jaz med njimi. Veliko se nas je zbralo skupaj. Kedo bi vendar vso to množico preštet? Poleg nas sovaščanov zbrali so se rojaki iz Albany in Broackwav in prišli k nam v goste, slavit z nami za-jedno dan, katerega je pripravil Gospod. Povedati mi ni treba, da izmed nas Kraintowncanov nikogar ni manjkalo. Nikakor pa ne vem niti jaz niti kdo drugi dosti hvale tistim družinam iz Broackwaya, ki se niso ustrašile slabega vremena in slabih potov ter prihitele v našo sredo. Dosti je bilo tamošnjih rojakov, ki so pokazali, da med našima dvema naselbinama obstoja še vedno stara vez prijateljstva. Opazili smo med njimi: Mrs. Cook in Mrs. Kiefer. Primahal jo je k nam tudi Mr. Žumer Anton. Peternelova družina je poslala kar dva zastopnika: g: Franka in g. Mary in ravno tako družina Mr. Simon Omhna dva: g. Joe-a in Mike-a. Umevno je ob sebi, da družine Hudovernikove ni manjkalo. Mesto Albany je zastopal, kakor po navadi g. trgovec Martin Jež. Tudi daleč na okoli znanega samouka umetnika “Urha” Železnikarja ni manjkalo. Prijetno nas je iznenadilo, ko smo o-pazili, da tudi družina Mr. Musskejeva ni pozabila priti k nam.
Vreme je bilo krasno, kot že dolgo ne tako tukaj pri nas v mrzli Minnesoti. Vse je šlo izvrstno izpod rok. Zabava je bila naravnost izvrstna. Že dolgo ni bilo pri nas kaj tacega. Pevci domači in tuji so se združili in krasno prepevali cel ljub božji dan. Pesem se je vrstila za pesmijo do poznega mraka. Le prehitro se je približala noč in bilo je treba dati slovo tovarišem in prijateljem. Predvsem gre seveda hvala g. Plemelj-nu za prijazen vsprejem in za prijetno zabavo, katero je preskrbel svojemu prijatelju g. novomašniku in zajedno nam drugim.
Večina naših gostov je že odšla do danes, ko pišem teh par vrstic. Gospod novomašnik se žali Bog tudi že poslavlja od nas. Oditi mora namreč za svojim vzvišenim poklicem v So. Dakoto. Želim mu jaz, kakor tudi zajedno vsi tukajšnji rojaki-prija-
telji veliko sreče v njegovem težavnem stanu in obilo božjega blagoslova Malleyeva Micika.
Moon Run, Pa., 21. jun. — Slovenci in Poljaki in'drugi Slovani smo dne-
20.	t. m. zborovali in sklenili, da ustanovimo političen klub. Jaz mislim da bi bilo to zelo koristno za nas Slo! vence in sploh Slovane, da se zjedini-mo. Omenjam, da smo na tem zborovanju volili zastopnike iz vsake narodnosti, da ukrenejo vse potrebno 2a prihodnje zborovanje, ki se bo vršilo dne 18. julija ob 7. uri zvečer. Rojaki udeležite se tega shoda! Tu se bq sli! šalo veliko koristnega za nas Slovence. Pride poseben govornik, ki nam bo razložil pomen, kaj je političen klub. Ne zamudite tega časa! Sprejet bo vsak, naj bo državljan ali ne.
Rojak Matija Dolmovič je šel dne 20. t. m. v Mercy-bolnišnico v Pittsburg, Pa. Reveža muči revmatizem po nogah in rokah. Sobratje mu želimo, da kmalu okreva.
Dne 8. t. m, je imelo naše društvo sv. Barbare št. 3. skupno velikonočno spoved in sv. obhajilo. Obiskal nas je č. g. Josip Zalokar iz Bridgeville, Pa., za kar se mu prav lepo zahvalju-jemo.
Pozdrav!	Frank Maček,
P. O. Box 123.
Newburg, O., 22. jun. —- Danes ni-mam nič veselega sporočati bralcem A. S. Umrl je tukaj naš rojak Franc Škrabec dne 20. junija po doigi mučni bolezni. Bolehal je skoraj leto dni. Doma je bil iz fare Št. Vid pri Zatični na Dolenjskem. Bil je tukaj okoli 10 let. Tukaj zapušča žalujočo ženo in enega sinka, v Jolietu, 111., 2 brata, Johna in Ignaca Škrabec; v stari domovini pa očeta. Ima še enega brata Antona, za njega se pa ne ve, kje se nahaja, je že precej dolgo, kar se nič ne ve o njem. Žalujoči ženi in osta-. lim sorodnikom izrekam srčno sožalje, a rajnki Franc Škrabec naj počiva v miru in naj mu bode lahka tuja zemljica!	*
Rajnki je bil član društva sv. Barbare štev. 33, spadajoče v Forest City, Pa., katero mu je izplačalo bolniško podporo in mu priredilo sijajen pogreb, ter mu tako izkazalo zadnjo čast. Torej zopet lep zgled za one, kteri še niso pri nobenem podpornem društvu. Kako lepo in dobro je biti član kakega slovenskega podpornega društva, da je preskrbljen sam s podporo v bolezni, in po smrti njegova družina ali sorodniki.
G. urednik, prosim malo potrpljenja, moram malo premisliti, ali bi bil ta dopis za natisk v A. S. ali ne. Kajti slišal sem par rojakov, da je bil moj dopis v zadnji štčv. 28 neumen in sme-(Nadaljevanje na 9. strani.)
V.V.V.VAV.V.VAVAVAVAV.V.V.VAV.VAV.^V.V.V.V/.V.V.V.'.'.V.V.V.V.V.V.V.V.'A
“Zahvaljujem se Vam za zdravila, ki so tako veliko meni koristila.”
Frank Krefel, Aliz, Ark.
^V.V.VAV.V.VAhVAV^AV.V.VAV.V.VV.V.V.VAV.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.VAV.'AVVi
?
ZABASANOST
slab okus, nered v želodcu, riganje, težko prebavlj'enje, neprebsivnost glavobol in utrujenost so znaki neredov prebavnih organov, ki naznanjajo, da se mora nekaj storiti, da se preprečijo nadalnje nadloge, katere so nasledki prejeomenjenili bolezni. Ne trebate trpeti. Saino poskusite steklenico, v katerej je

Severov zivljenski balzam.

Ta preparat je absolutno čist in je priporočan po tisoče onih, ki so ga rabili. Ako se hočete veseliti življenja vzemite eno steklenico tega zdravila ter ga rabite po nasvetu. Spravilo bede v red prebavne organe, dalo vam bode dober okus in okrepčalo ves sestav. Cena 75c.
Dva ozdravljena.
“Zio sem začela rabiti Severov iivljenski balzam sem bila hudo bolana in v postelji. Po rabljen ju samo ene steklenice tega. zdravila sem se tako pozdravila, dami je mogoče opravljati
sedaj vsaj nujna dela. Dala sem nekaj tega zdravila tudi svoji bolni sosedi, ki ga ne more prehvaliti z menoj vred."	ANA Š TUD LEM ^ JI eo din g, Pa.
Bolezni v želodcu.
Bolezni na obistih.
ZDRAVILNI NASVET ZASTONJ.
Neprebavnost, težko prebavljenje, kruljenje v črevesih in vse druge ieledčre bolezni se hitro ozdravijo, ako se rabi SEVEROV ŽELODČNI GRENČEC- To izvrstno zdravilo lastuje take snovi, ki naredijo popolno prebavljenje. .Lred pretevre organe, odstrani bolečine želodca in prinese zdravje-	Cena 50c in $1.00.
Ako obisti in jetra niso zavarovane proti boleznin potem se je bati, da se ne vstavi kisla tekočina SEVEROVO ZDRAVILO ZA OBIST! IN JETRA očisti te organe, ki so takorekoč odtekočni sestav telesa V tem zdravilu boste našli popolno ozdravljenje in dobro okrepčilo Poskusite je!	Cena 75c in $1.25-


m
IZ STARE DOMOVINE.

KRANJSKO.
VNAaI
—	Iz Amerike na ljubljanski Južni kolodvor se je pripeljalo v dveh posebnih vlakih 1200 Ogrov. Izkrcali so se v Trstu dne 1. junija.
—	Osebni vlaki na dolenjski železnici počno to jesen menda vendar hitreje voziti, namreč za 10 do 15 km na uro, torej za eno tretjino bržje, ko doslej.
—V proslavo jubileja. Kranjska hranilnica v Ljubljani zgradi povodom 60-letnega vladanja Nj. Veličanstva na Stari poti nasproti Leonišča zavod za neozdravljive. Zgradba bo stala o-kroglo 500,000 kron in se začne graditi še to poletje, tako da bo že s 1. novembrom leta 1909. oddana svojemu namenu.
—Zveza slovenskih znanstvenih društev z osrednjim odborom se bo ustanovila. Vsako znanstveno društvo naj odpošlje v odbor svojega zastopnika. Pravila sestavlja g. dr. Majaron.
—	Na Kodeljevem pri Ljubljani se gradi zdaj novo vojaško preskrbovali-šče. Postavili bodo pet poslopij. Pri vseh je temeljni zid zgrajen že 2 metra nad cestnim površjem. Stavbni svet, ki ga je mestna občina dobila ob Dunajski cesti od voj. erara v zamenjavo, bodo razdelili na 4 ali 6 blokov, ker zgrade ondi, oziroma podaljšajo ceste in ulice.
—	Mlekarska razstava je bila dne 31. maja in 1. junija na Vrhniki. Obiskalo jo je več trgovcev primorskih mest in z Dunaja. Vse kranjske mlekarne so poslale na razstavo svoje izdelke.
—	Suša in kače. Z Vrha pri Vinici se javlja: Grozno huda suša vlada tukaj. V tej silni vročini so tudi kače hude. Tekom osem dni sta bili dve osebi v tukajšnji občini od kač pičeni in sicer neki šolski deček iz Damlja, ko je jagode nabiral in bližnji sosed župnega dvorca, ko je v vinogradu trte vezal dne 27. maja:
—	Kranj, 3. jun. V kranjski okolici že cel mesec ni bilo dežja. Trava vene. Fižol je ostal v zemlji. Po razrušeni zemlji zijajo široke razpoke. Sadja bodo imeli, kjer zalijajo drevju. Gozdni nasadi so skoraj končani. Ubogi kmet! Pa čutil bo tudi meščan posledice suše.
—	Vodovodne cevi so pričeli polagati že na ljubljanskem polju.
—	Ženska v moški obleki. V Trstu so pripeljali na policijo 30 letno Albino M. iz Litije, ker so jo zasačili v moški obleki. Na policiji je Albina izpovedala sledeče: Oče njenih dveh nezakonskih otrok jo je pustil na cedilu. Pred štirimi meseci je prišla iz Litije, kjer ni dobila nobenega dela, v Trst. Tam je sprva nosila malto. Ker pa z dnevno plačo 1 K ni mogla preživljati sebe in obeh otrok, si je odrezala lase in delala kot delavec pri stavbi neke hiše za 2 K 40 vin. na dan. — Uboga ženska je na to odpotovala v Ljubljano.
—	Izpred porotnega sodišča. Poštni aspirant Ciril Požar, ki je poneveril 3584 kron in pobegnil v Švico, je bil dne 1. jun. oproščen. Pri razpravi je bilo navzočih zelo veliko število poštnih uradnikov in poštnih uslužbencev. Zagovorništvo je naglašalo, da je Požar duševno zaostal. Obtoženec Se je zagovarjal tiho in je odkrito vse povedal, kar je bil vprašan.
—	Oproščen je bil Podboj, ki je bil obtožen uboja. Svoje dejanje je sam priznal.
—	Vlomilec v knezoškofijsko palačo prijet. Zopet uspeh ljubljanske policije. Znano je še, kako se je izvršil dne 23. aprila vlom v knezoškofijsko palačo. Tat se je vtihotapil zvečer v palačo in se v njej dal zapreti, ponoči se je s hodnika skozi peč, v kateri je dve pečnici strl, splazil v pisarno ordinarijata in tam, vlomivši v pisalni mizi, ukradel okrog 1000 K. Palačo je zapustil na ta način, da se je po vrvi skozi okno spustil v Me-darske ulice. Policija je takoj sklepala, in menda opravičeno, da storilec ni izvršil samo te tatvine, ampak da njegovo delovanje sega daleč nazaj. Znano je koliko predrznih tatvin se je izvršilo potom vtihotapljeni a po župniščih. Pri prelustriranju raznih oseb so prišli tudi na sled, da bi te tatvine tamogel izvršiti ali bivši pisar Pogačar, rojen leta 1883 v Poženku pri Cerkljah, stričnik pokojnega knezo-škofijskega kanclerja Pogačarja; isti je svoj čas že izvršil enako tatvino v stolnem župnišču pri profesorju Župan tiču in bil zaradi tega kaznovan v petletno ječo, ali pa bivši teolog Fran Ger niovnik, rojen leta 1875 v Vodicah pri Kamniku, ki je tudi pod goljufivimi Pretvezami po deželi izvabljal denar *a oltar na Brezju. Zaradi aretacije teh dveh osumljencev so se po ljubljanski policiji obvestile vse avstrijske 'n inozemske oblasti, osobito celo pre-jekture gornjih italijanskih mest, ker ie Germovnikova sled vodila tjakaj. Prvotni sum ljubljanske policije je bil P°polnoma pravi, in policijska akcija
imela tudi zaželjeni uspeh v tem,
da je celovška policija vsled dopisa lju-ljanske policije prijela dne 28. maja ondi Pogačarja in ga seveda izročila sodišču. Da je bila sled prava, izpričuje dejstvo, da se je Pogačar tudi v Celovcu vtihotapil v škofijsko palačo in se tam skril z namenom, da bi kradel. Tu ga je pa dohitela usoda; bil je zasačen in aretovan. Pogačar je hud zapravljivec in mu je gotovo v Ljubljani pokradeni denar že pošel, pa si je hotel v Celovcu priskrbeti dru-zega. Celovec je zanj nesrečno mesto. Tudi ko je prvikrat kradel v Ljubljani, se je peljal tja in z lahkoživimi ženskami zapravljal tam denar. Zato se je tudi, in ne zaman, na to mesto obračala posebna pozornost.
—	Kolesarski tat, ki je v Ljubljani pokradel sedem bicikljev in bil po rek-kviziciji ljubljanske policije prijet v Trstu, je 19 letni trgovski potnik Ivan Gerlitsch rodom iz Maribora. — Tako je ljubljanska policija sedaj rešila vse v zadnjem času storjene večje vlome in tatvine. Na njeno rekvezijo Je bil v Bazlju prijet defravdant poštni ofi-cijant Ciril Požar, nadalje je prijela nevarnega tatu Jožefa Preka, ki je v Iški vasi ukradel hranilnično knjižico za 1000 K. Ravno tako je častno izvršila svojo dolžnost pri Jebačino-vem vlomu in tudi vlomilec v knežo-škofijsko palačo je bil v Celovcu zasačen na njeno prizadevanje. Zdaj je prišel na vrsto še “gospod kolesar”.
—	Smrtna obsodba. Marija Križanec, 22 let stara kavarniška blagajničarka iz Ceste pri Rogatcu doma, je bila pred ljubljanskim porotnim sodiščem zaradi umora svojega 2^j meseca starega otroka obsojena v smrt na vešalih. Jokaje je revica poslušala svojo obsodbo. Takoj po obsodbi jo je sodišče priporočilo Najvišji milosti. — Tako se je končala tragedija dekleta, ki jo je morda pohotni brezvestnež v najmlajših letih pahnil v tisto brezdno, v katerem bo zdaj končala.
—	Grozna suša gospodari letos zlasti po Zgornji Pivki in nje okolici. O tem se piše od tam: Dežja nismo imeli že 5 tednov, izvzemši 24. maja, ki je trajal pa le dobrih 5 minut in je bil brezuspešen; 10 vasi je danes tako-rekoč brez vode, vodnjaki, ki niso po 10 let bili prazni, so danes suhi, studenci, lokve, vse je suho, celo vodovodi; n. pr. oni v Knežaku je vodo odpovedal; ljudje tarnajo in plakajo, kaj bo, vode ni in ako se hočeš oprati, moraš iti po 15 do 18 kilometrov daleč na vodo Reko; živina, ki jo pripeljejo na njena navajena napajališča, kar ostrmi, ko zagleda prazno lokev ter prične tuliti; drevje, ki je letos močno cvetelo in obilo sada nastavilo, jelo je veneti in sad že odpada, setev in saditev nahaja se v stanju, kakor pred 3 tedni, ali še huje in ža-lostneje s travo, ki je tukaj eden glavnih pridelkov; te takorekoč nič ne bo, lani je bila le polovična, letos je ne bo nič, in še to, kar bo, je že zdaj suho- in rjavo. Lahko se reče, da na prostoru, ki daje po 100 centov sena, ga ne bo 10 centov. Paše tudi nič več ni, ker je vse suho, trdo in rjavo. Zemlja vpije po 10 cm. širokih raz-poklinah: Pomagajte mi! To ljudje sicer vidijo, a pomagati pa ne morejo. Ako v kratkem ne bo dežja, bodo Gornjepivčani popolnoma uničeni. Na pol smo že zdaj. Kaj je torej storiti? Vse toži, vse plaka po vodi, eni pravijo: prodati bo treba blago, toda ko se blago proda ga ni več, in ako blaga ni in ako gnoja ni, kaj je potem kmetija? Tako pač ne ostaja drugega kot skrbeti za vodo, kajti koliko je ta vredna, ve le tisti, ki je to poskusil.
—	Prijor v bolnišnici čč. usmiljenih
bratov v Kandiji pri Novem mestu je postal č. o. P. Vavpotič, ki je bil že več let kot brat v tej bolnišnici. Njegov prednik č. o. Leopold Danev gre kot prijor v Kainbach pri Gradcu; tamošnji prijor č. o. Kajetan Popotnik pa kot prijor v Št. Vid ob Glini na Koroško. Bil je 10 let prijor v Kandiji.	i
—	Umrl je v Novem mestu visoko-šolec g. Vladimir Schweiger, stud. jur., v starosti 20 let v noči dne 26. maja na tuberkulozi. Bil je zelo nadarjen ter marljiv.
—	Mrtvoud zadel je 3. jun. zjutraj ob 5. uri po Ljubljani obče znanega Žaneta Podkrajška, po domače Buta, v svojem stanovanju v Novem Vod-matu. Bil je takoj mrtev.
—	Umrla je v Mokronogu Marijana Brulc roj. Svete v starosti 36 let.
—	Na Premskovem pri Kranju je dne 2. junija umrl Jakob Dolinar, posestnik in gostilničar. Bil je priden in pošten mož.
—	Umrl je v Spodnji Šiški znani oskrbnik Janez Kovič.
—	Iz Škocjana pri Mokronogu se poroča: Umrl je tu 31. thaja popolu-dne občespoštovani hišni posestnik Franc Rabzelj po zelo dolgem, hudem bolehanju. Nemila smrt je v teku osmih mesecev dvema bratoma v najboljših moških letih utrgala nit življenja. Lansko leto v jeseni smo položili k zadnjemu počitku Janeza Rab-zelja, v sredo pa brata Franca Rabze-lja.
—	Samoumor. Obesila se je v Koz-ljah na Krasu žena posestnika Josipa Majcen, Antonija. Ko so se vsi domači odstranili iz hiše, je šla v sobo in se tamkaj obesila za strop sredi sobe. Ko so domači prišli ob 8. uri domov, so jo našli mrtvo. Zapustila je sedem nedoraslih otrok. Antonija Majcen je bila že več časa umobolna.
—	Umrla je v Trstu gospa Ana Dolinar, stara 83 let, rojena v Višnji gori.
—	Miliarija v Mirni peči. Umrla je
2.	junija na Dol. Vrhovem ženska, ki je najzadnje zbolela. Zapustila je štiri otročiče, najmlajše je staro komaj dva meseca. Tako so umrle v tej vasi tri sosede po vrsti. “Dol. Novice” z dne
1.	t. m. prinašajo zanesljivo poročilo o miliariji v Mirni peči na podlagi zdravnikove izjave, kjer stoji, da jih je umrlo dosedaj pet žensk. To poročilo je pa le v toliko zanesljivo, kolikor sega nazaj v čas, ko se je začel zdravnik baviti s to boleznijo. A umrle so tri ženske in en moški, še predno je bil zdravnik prvič klican. Umrlo jih je torej dosedaj vseh skupaj deset.
—	Žila se je utrgala dne 26. maja na nogi natakarici Fani Hercik v gostilni “Sever” v Kostanjevici. Rešila jo je pred odtekom krvi le še hitra zdravniška pomoč.
—	Dr. Slane je popolnoma ozdravljen se vrnil iz domačih Dolenjskih Toplic. Da je tako naglo okreval in da so izginile vse posledice dolgotrajne nevarne bolezni, pripisuje moči vro čih vrelcev Dol. Toplic. Svojemu poklicu se je zopet posvetil, kar bode marsikoga veselilo, kdor ga je preje poznal. Revnejša šolska mladina, kateri je bil vsikdar blag dobrotnik, se veseli njegovega zdravja.
—	V črnomaljskem okraju se je to četrtletje oženilo, oz. omožilo 68 oseb, 204 se je porodilo, 163 umrlo, med njimi 47 otrok, starih manj kot 5 let. Starost od 50 do 70 let je doseglo 45, črez 70 let pa 52. Ponesrečil ni nihče, nihče se sam usmrtil, nobeden ni bil ubit ali umorjen. Okraj šteje 26,300 prebivalcev.
—	Blagoslovljenje zastave ‘S. k. izobraževalnega društva” in “Mladeniške družbe” v Mekinjah se je vršilo na Vnebohod v največjem obsegu. K slavlju sl. mekinjske organizacije je pohitelo 22 društev z zastavami in še mnogo drugih društev. Zastavo je blagoslovil kanonik Sušnik ob asistenci bratov župnikov Riharjev, ob navzočnosti okrajnega glavarja Kresse in nje gove soproge. Cerkveni govor je imel državni poslanec dr. Krek. Popoldanski spored se je vršil v najlepšem redu. Na banketu je govoril o mladini dr. Krek. Predstava “Revček Andrej-ček” se je izvršila v najlepšem redu. Splošno pozornost so vzbujali tudi vrli uniformirani telovadci, kakor tudi zastopnice S. K. S. Z. in članice mekinjskega društva s svojimi krasnimi narodnimi nošami in kamniški veteranci. Za zabavo so skrbeli pevci “Ljubljane” pod vodstvom pevovodje Svetka, in mekinjski tamburaški zbor “Planinka”. —
—	Sveti misijon se je vršil od 17. do 24. maja pri Sv. Trojici poleg Mokronoga. Udeležba je bila zelo obilna.
—	Preložitev ceste iz Broda do usmiljenih bratov v Kandiji je gotova stvar. Cestni odbor je sicer le klance z 40 odstotki strmine ponižati hotel. To bi bil pa pravi nezmisel. Le pri cestnih popravah nobene “flika-rije”. Tekom časa bi bil klanec za 25 odstotkov vendar odveč, posebno, ko se izpelje železnica. Zato pa je dež. glavar pl. Detela bil za složno, četudi daljšo črto črez brodske in šmihelske njive. Pri Krivcu pride na okrajno cesto, kjer bo tudi kolodvor.
—	V spomin velikega mecena družbe sv. Cirila in Metoda g. V. Polaka, ki je volil družbi 180,000 K, je ista založila karte z njegovo sliko.
—	Častno medaljo za 40-letno službovanje je cesar podelil delavcem, o-ziroma delavkam Antonu Obruta, Albin Tolmeiner, Franc Mihelič, Ana Hladnik, Katarina Mehle, ki delajo v vevški papirnici.
—	Upokojen je trajno po 45 letnem službovanju učitelj mariborske kaznilnic g. Feliks Stegnar, ki je poučeval tudi na ljubljanskem Gradu od leta 1893. do 1899. G. Stegnar je bil izvoljen leta 1885. in leta 1889. tudi za poslanca kranjskega deželnega zbora.
zvezi s tamburaškim in pevskim društvom ter delavskim in pazniškim društvom sklenila prirediti po letu o počitnicah velikansko veselico v prid družbi sv. Cirila in Metoda, katera bi vtegnila dati družbi pod ugodnimi razmerami par tisoč kron.
. — Umrla je 30. majnika 1908 v Grižah pri Celju Marija Benetek, mati č. g. Antona Benetek, duhovnika na sv. Višarjah.
■ ‘ Samomor. Prerezal si je posestnik Gruleč iz Vojnika z britvijo žile na obeh rokah in na vratu. Našli so ga ob Hudinji mrtvega. Strah pred neko tožbo zaradi motenja posesti je moža gnal v smrt.
Umor v Čreti. 611etni kočar Martin Veternik v Čreti je živel s svojo ženo Heleno že 28 let v zakonu, ki ni bil posebno srečen. Veternik je mnogo pijančeval in se rad pretepal; bil je že 8krat v zaporu, 7 krat zavoljo telesnih poškodb, enkrat pa zavoljo tatvine. Ker nista imela lastnih otrok, sta vzela hčerko ženine sestre k sebi, Pavlo Mlinarič. Ta se je pred 3 meseci omožila z nekim Zupancem. Dne 4. jun. so mislili iti delat k notarju pisma, ker je Veternica, ki je bila sama lastnica posestva in hiše, hotela vse izročiti rejenki in njenemu možu. To je Veternika zelo peklo; šel je, se napil ir. v pijanosti je potem svojo ženo zabodel v trebuh, da je umrla. Morilec je v zaporu.
>	PRIMORSKO.	j
—	Ustanovni občni zbor “Zveze narodnih društev za Štajersko in Koroško” se vrši ob Petrovem v Celju.
—	Shod mladeniške zveze za Štajersko, ki se je vršil binkoštni ponedeljek v Ljutomeru, je bil krasna manifestacija slovenske krščansko-socialne misli. Slavnostni govornik dr. Krek. Prišel je tudi F .Terseglav iz Ljubija ne kot zastopnik slovenske mladeni ško-telovadske organizacije.
—	Biserno poroko sta slavila v Starem trgu pri Slovenj gradcu zakonska Pavel in Urša Poplaz. Gotovo izred na slavnost!
—	Iz Trbovelj. Narodno življenje v Trbovljah se je jelo očividno razvijati. Tvoriteljici tega veselega pojava sta v prvi vrsti obe podružnici sv. Cirila in Metoda in slovensko gasilno društvo. Sedaj so omenjena društva v j
—“Gregorčičev dom” v Gorici. “Gorica” priobčuje oklic, naj vsi zavedni Slovenci zbirajo ob 60-letnem vladanju cesarja Franca Jožefa I. darove, da se zgradi v Gorici “Gregorčičev Dom”, v katerem bi imelo zavetišče slovensko šolstvo v Gorici. Z zidavo so že pričeli.
—	Avgusta Semoliča, napadalca na mlinarja Furlana pri Devinu, spravljajo tudi v zvezo z umori kočijažev Praznika, Mogoroviča in Vidava.
—Suša v Istri. Iz vseh krajev Istre tožijo o hudi suši. Pšenica, krompir, grah, sočivje sploh trpi vsled suše. Zlasti slabo je v Labincih, na Črnem vrhu, v Vodnjanu, Grožnjanu, Mošče-nicah, Umagu, Boljunu in v Krku, kjer je povrh še huda burja znatno poškodovala trte.
—	Strašno hudodelstvo v Taru pri Poreču. Ivan Kocijančič je imel nezakonskega otroka z Marijo Brajko-vič. Da bi se rešil plačevanja alimentov, vzel je v odsotnosti matere otroka
(Nadaljevanje na 8. strani.)
Prva in edina slovenska tvrdka v Amer.
VSIH CERKVENIH IN DRUŠTVENIH POTREBŠČIN.
John N. Gosat Co.
318 E. 89th St., New York, N. Y.
Se priporoča Preč. duhovščini in cerkvenim predstojništvom za izdelovanje vsakovrstnih cerkvenih Para-mentov, Zastav (Banderjev) Križev, Podob, Slik, slikanje in dekoriranje cerkva i.fcd.
Slavnim Slovenskim Društvom
v napravo Zastav, društvenih znakov, Regalij gumbov (buttons) vsako vrstne društvene UNIFORME, i. t. d.
Z bratskim pozdravom.
JOHN N. GOSAR CO.
Član K. S. K. J. in J. S. K. J. Ne naročaj pri ptujcu, bodeš opeharjen Nikjer boljše in cenejše.
Brat podpiraj brata! Podružnica: 5312 Butler Street, Pittsburg, Pa.
JOUET CITIZENS BREWING CO.
Collins Street, Joliet, 111.
Pijte samo “Elk Brand” pivo.
Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah
Rojaki, o priliki obiičit«
Stovenskidog
kjer se toči vedno sveže in najboljše pivo, žganje, vino in druge pijače ter prodajajo najboljše smodke. V obilen poset se vam priporoča.
133 Pine Street,
Prodajom tudi parobrodne listke ter pošiljam denar v staro domovino.
John Povsha, lastnik
HIBBING, MINN.
i WWAVWWmW.WA5\WTO\YAWWMW.W.m\V,,AYi%WAVVAW,WAVA\
»IZBE CM?
Vse parobrodne družbe so znižale cene za prek-morsko vožnjo.
Kdor rojakov želi potovati v staro domovino, naj se v tej zadevi obrne na
Frank Sakser Co.
109 Greenwich St., New York 6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio

Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in najcenejši slovensko-katoliški list v Ameriki in glasilo K- S. K. Jednote.
duhovnikov gorečih za čast božjo in zveličanje človeških duš. “Žetev je velika, toda delavcev je malo’’ — te besede veljajo še zmirom za Ameriko in vse misijonske dežele. Zato “prosimo Gospoda žetve, da pošlje delavcev v svojo žetev.”

Izdaja ga vsaki petek
sLomK04i.jmom družba,
Naročnina za Združene države le proti predplači $i.oo na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto.
popisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo ha
AMERIKANSKI SLOVENEC JOLIET, ILL.
Tiskarna telefon Chicago in N. W. 5°9 Uredništva telefona Chi. 1541.
Pri spremembi- bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo poleg novega tudi stari naslov.
Rokopisi se ne vračajo.
Dopisi brez podpisa se ne priobčijo.
CERKEV OB SEVERNEM TEČAJU.
AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891.
The first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Friday.» by the SLOVENIG-AMERICAN PTG. CO. Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
CERKVENI KOLEDAR.
28.
29.
30. 1. 2.
3.
4.
jun.
Nedelja Ceon II. papež. Pondeljek Peter in Pavel.
jul.
Torek
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
Spomin Pavla, a. Teobald, pušč. Obiskovanje. M. Helijodor, škof. Urh,, škof; Berta.
NAJLEPŠI POKLIC.
Katoliški časniki prinašajo te dni spodbudna poročila o slavnosti novih maš in iz vseh teh poročil se razvidi veliko spoštovanje, ki ga ima katoliško ljudstvo do svojih duhovnikov. To priča, da katoliško ljudstvo spozna visoko čast mašništva, katerej ni enaka nobena druga na zemlji. Kako vzvišen je mašniški poklic, nam povedo sveti mašniki:
“Mašništvo” piše sv. Efretn, “je kakor krdelo orlov, ki zapustijo zemljo in poletijo k Bogu. V svojih mogočnih krempljih nosijo dobra dela člo-Veška gori v nebesa in je polagajo pred prestol božji. Od ondot pa pri-našajo/hazaj blagoslov in milost božjo, da posvete duše, ki se bližajo skriv nostim, katerih delivci so mašniki.”
Sv. Janez Krizostom piše v istem smislu: “Msšnika moramo častiti bolj, kot kralje in vladarje sveta. Oni so postavljeni na čelo posvetnih držav, toda njih moč neha ob nedotakljivih durih svetišča, kamor se duša zateče, želeč govoriti z Bogom. Posvetni vladarji zamorejo zvezati človeku telo, vesti človekove pa ne morejo ne zavezati ne razvezati.”
Da, so potrebščine in siroščine v Življenju človeškem, ki jih ne more pplajšati nihče drugi, kakor katoliški njašnik. Zastonj se obračaš takrat na bogatina, na učenjaka, na zdravnika; vsi ti ne morejo dati pomoči, če bi še tako radi, pač pa ti bo olajšal gorje in potolažil žalost katoliški duhovnik. Ne sam od sebe, iz svoje lastne moči, ampak kot poslanec božji, kot namestnik Kristusov in delivec svetih skriv-nostij.
In to dobro ume katoliško ljudstvo. Zato ne časti v mašniku človeka, slabotnega, grešnega, pomanjkljivega člo veka, ampak namestnika Kristusovega, ki je od Njega samega prejel oblast nad srci človeškimi, da jih oblažuje, posvečuje in vodi k njihovemu Stvarniku.
Življenje katoliškega duhovnika je življenje naj večjega zatajevanja, on se odpove vsemu in žrtvuje samega sebe edino le zveličanju človeških duš. Jezik ne more dopovedati, pero ne more popisati, koliko dobrega stori dober duhovnik za duše človeške. Kako lep, kako vzvišen je njegov poklic!
Pač je treba za izvolitev tega lepega in objednem tudi težavnega poklica krepke volje, junaške volje, premagati vse težkoče, odreči se vsem prijetnostim sveta in se popolnoma posvetiti službi Gospodovi. In hvala Bogu, On jih kliče iz vseh stanov, visokih in niz kih in jih pošilja v svoj vinograd.
Marsikak pobožen, nedolžen mladenič se ozira te dni k' oltarju božjemu, k Bogu v tabrnaklnu, ki razveseljuje njegovo mladost. Tudi on bi po stal rad mašnik, služabnik božji. In z željami tega pobožnega mladenča-se združujejo želje njegovega krščanskega očeta, njegove ljubeče matere, želje njegovih vzgojiteljev in vseh, ki ga ljubijo.
Mi pa prosimo, naj jih sv. Duh razsvetljuje in vodi, da se odločijo za vzvišeni poklic in jim da moč, da ga dosežejo. Prosimo Boga, naj nam pošlje dobrih duhovnikov, vnetih za svoj poklic; duhovnikov po volji božji,
Iz najdlje na severu ležečega mesta v Ameriki se poročajo nekemu katoliškemu listu sledeče zanimive podrobnosti.
“Nome,” tako piše P. Jos. Bernard, S. J., “leži blizu polarnega kroga ob Beringovem \ prelivu. Naš misijon (obsegajoč cerkev, šolo in hišo) se nahaja na morski brežini. Za nami štrle šiljasti roglji velicega gorovja; nikjer drevesa ali grma — prav pusta krajinska slika. Pravijo, da je naš misijon najzanimivejši v Nomu. Vsekakor je naša zveza s središčem krščanstva silno težavna.
“Tropičnega nima Nome nič na sebi. Celo poleti je treba samo tri čevlje globoko kopati, da zadeneš ob led. Nad njim leži zlatonosna zemlja, kar pa ne ovira, da živimo prav borno.
“Zima traja tukaj osem mesecev. To je doba dolgih polarnih noči; šele proti 10. uri pravkar dviga ' Phoebus (solnce) konec svojega nosa čez le-dovje Beringovega morja, a videti mu ni nič kaj povšeči, kajti že proti 2. uri. se spet vlega k počitku. Zato pa se gospa Luna (mesec) trudi namoč, da spet popravi, kar je zagrešil njen soprog, ki se mu tako kmalu nos za viha. Obrača nam svoje smejoče polno obličje, bliščeče se liki žareče dno ponve. Ampak vkljub vsemu temu pada mraz na 60 stopinj pod ničlo.
“Morje se odeva koncem oktobra meseca v svoje ledeni oklep, ki se šele sredi junija spet raztopi.
“Od oktobra do februarja ni nobene pošte, in od omikanega sveta smo popolnoma ločeni, zakopani pod debelo odejo leda in snega. Od februarja do marca hodi pasja pošta, ki pomenja že velik napredek. — Psov je tukaj v tej deželi neskončno mnogo; ti nadomeščajo pozimi konje.
“Ta pasja pošta je takole vrejena Pisma donašajo parniki do mesta Ju-neau v južni Alaski (na pacifiški bre zini). Od tam gredo potem severno po saneh. Vrli kuzli morajo preteči nič manj nego 1090 kilometrov daleč čez nepregledno snežno pustinjo, preden dospo v Nome. Vožnja traja dva meseca. Seveda na teh poštnih vožnjah ni brez nesreče, in marsikatera pisma se poizgubljajo. Bog vedi, dostikrat tako. Od apr. do srede jun. smo spet brez pošte. Ko se potem nazadnje morje spet staja, se pojavljajo par niki ter nam donašajo zaloge, zavoje in pisma. Tedaj je tudi čas, dati svojcem v Evropi ali v Ameriki kako znamenje, da smo še živi.
“To je materijalna stran našega življenja tu gori. Nazadnje se ga človek navadi.
“Sedaj še dve- tri besede o naših Eskimih, zaradi katerih smo pravzaprav prišli semkaj.
“Misijon v Nomu je šele 4 do 5 let star in ustanovljen v prvi vrsti za Eskime v tej krajini. Nahajajo se po vsej brežini in tudi v Sibiriji, ki nam leži nasproti samo 1000 kilometrov oddaljena. Tukajšnji Eskimi pripadajo najboljšemu plemenu Alaske zdoma nepopačeni, miroljubni, prebujeni in vesele čudi, nam nudijo vse dokaze resnično dobre volje.
“Med njimi štejemo sedaj ISO katoličanov. — Prosim, nikarte se mrdati kajti kakor je to videti malo, je po merilu tukajšnjih razmer prav lep u-speh. Pomislite vendar, da se je moral naš sedanji predstojnik pater La Fortune iz kanadske pokrajine celi dve leti hudo ubijati, da se je priučil tako težavnega jezika, kot je eskim-
‘VSAK STAN IMA SVOJ .KRIŽI’
Kdor gleda na svoje bližnjike z zavistnim očesom, navadno odkriva tam samo rože, a trnja ne vidi. “Ni vse zlato, kar se leskeče.” Ta rek velja tudi za najodličnejše kroge, kjer je po človeških mislih rog obilnosti in sreče popolnoma izpraznjen. Ako bi mogel pogledati v notranje tajnosti marsikatere palače, bi ostrmel, koli ko solza nesreče se tamkaj prelije Bogastvo in ugled nikakor nista ogra da, ki ne pripušča trpljenja čez hišni prag.
Kot delavec imaš morda predvsem dejanje in nehanje svojega tovarniške ga gospodarja pred očmi; ti si misliš pri tem, o, njemu se pač dobro godi njemu se ni treba ubijati. Ampak meniš li, da tisti, ki morajo delati manj z rokami, nego z glavo, poči vajo na zgolj rožicah?
Ako bi moral samo za en teden vzeti na svoje rame skrbi tvojega to varniškega gospodarja, bi se ti godilo prav tako, kakor Davidu, kojega so oblekli v težko bojno opravo Savlovo katere njegove šibke rame niso mogle nositi. Vesel bi bil, da bi mogel spet v svoji vsakdanji obleki nositi samo privajeno breme življenja.
Pa ne glejmo vedno navzgori, po glejmo tudi časih navzdoli: in recimo da si zdrav na telesu, na duši. Če si pa vkljub temu nezadovoljen, potem nas malce spremi na izprehodu po mestu. Prihajamo do Jepe hiše, tako zvane bolnišnice. Morda si moral že sam kdaj tamkaj prebiti nekaj žalost nih tednov. Kaj si videl? Hrome, po kvečene, bolne reve, sploh malo zavi stivrednega. No, ali bi pač s kom
tamkaj zamenjal svojo usodo? Sedaj pojdimo v drugo hišo: Tam zagledaš žalostne postave, ki se jim je duh omračil. Strah in groza te že spreleti, če v duhu stopiš v ta kraj nesreče. No, potem zahvali Boga, da je tebe in tvoje bližnjike občuval pred tako bedo.
Oglej si nadalje znance svoje-vrste; tudi tu najdeš nekaternike, ki.bi tebe lahko zavidali. Znana prikazen je, da tisti, katerega obišče resnična ali namišljena neprilika, vedno misli, da trpi najhuje, in ko, bi se mogel iznebiti svoje stiske, bi jo že rad hotel zamenjati z drugo nezgodo. To nas spominja znane legende: Ko je Izveličar, tako pravi ista, hodil še po zemlji, tedaj je prišel k njemu hromeč, ki se e zastran svoje nesreče ihte pritoževal. No, tebi se lahko pomaga, je rekel Kristus, ako hočeš zamenjati 'z drugo nadlogo. Čez nekaj časa se je iznova pritožil in izrazil, da bi bilo bolje, biti gluhonem. Izveličar mu je izpolnil tudi to željo. Kmalu nato se je pa naš mutec dokaj osramočen vrnil k Izveličarju in je prosil z izrazi na obličju za povrnitev svoje hrome noge. Ta dogodek nas uči: Bodi zadovoljen s tem, kar ti je Bog odmeril!
V Rusiji so prepovedali zrakoplov-stvo, ker se boje napada na carsko rodbino iz zrakoplova.
V Vatikanu je sveti oče otvoril razstavo cerkvene obleke, ki mu jo je podaril odbor avstrijskih dam.
Za več milijonov dragocenosti so odnesli vlomilci v cerkvi sv. Štefana v Limogesu.
Vseslovanski dijaški kongres. Praga, 29. maja. Tu se vrši od 24. do 30. julija vseslovenski dijaški shod.
NEVARNA MUHA.
Kakor poroča neki časopis v Louis-vitlu, se pripravljajo tamošnje zdravstvene oblasti na resen boj proti žuželki, ki vsako leto napravlja baje ve liko zla; kajti vedi se je posrečilo dokazati, da ta žuželka razširja mnoge smrtonosne bolezni, kakor smo nedavno pisali v nekem članku. Ta žuželka, o kateri se je poprej trdilo, da je človeku neprijetna samo zaradi svoje vsiljivosti, sicer pa precej ne škodljiva, je v resnici skrajno nevarna stvar. Najrajši biva po mestih, kamor se mečejo rastlinske in žival ske tvarine, predvsem kuhinjski odpadki, ki začenjajo poleti že gniti, še preden se morejo odstraniti. Vsak dan lahko vidiš, kako muhe trumoma vrše po smetišču ali gnojišču. V teh gnijočih tvarinah se zalegajo mikrobi, ki povzročajo, preneseni na človeka, smrtonosne bolezni; strokovnjaki celo trde, da ima večina napadov mrzlice ali vročice svoj izvor v svojstvu muhe, razširjati te kali ali zarodke iz njihovega zaležišča. Če si ogledamo to žuželko, zapazimo v svoje največje začudenje, kako se drže njenih močno-dlakastih in krempljatih nog mnogoštevilni praški, katere je vzela seboj iz nečistih zaplodkov, da jih ali podeli človeškim jestvinam ali odloži neposredno na človeka na kakem izpo stavljenem telesnem delu, n. pr. obrazu, roki itd. Ti mikrobi so pravi po vzročitelji bolezni. Koliko bolezni nastane takisto na leto, seveda ni možno preračuniti, vsekakor pa je njihovo število precejšno, in vzroka je dovolj, da se ta “križarska vojska” začne in krepko vodi. Nevarnost blagoglasnih moskitov je davno dokazana, zato se sedaj tudi po gotovem načrtu poskuša, tem živim nadlogam napraviti po možnosti konec. Na jugu bijejo ta boj še čvršče nego na severu, ker ve da pripisuje gotovi vrsti te žuželke početništvo rmene mrzlice. Šele pred dvema letoma se je posrečilo slavne mu raziskovalcu dr. Kochu dokazati, da strahovito spalno bolezen prenašajo muhe gotove vrste na srednje-afriške domačine. Iz vsega tega je razviden izvenredni napredek, ki ga je dosegla zdravilska preiskava. Boj proti tem žuželkam dokazuje to. Komu bi se bilo pred petdesetimi leti sanjalo, da nosi hišna muha, ki je videti tako nedolžna, na svojih nogah celo zalogo strašnih bolezni. Smatrali so jo za predrznejšo, nego kateroli drugo stvar, ki prihaja človek ž njo 'v dotiko, posebno če je zagrizena na to, da se hoče spustiti ravno na nos, ampak za smrtonosno je niso smatrali. Upati je, da bodo naši prebivalci primerno podpirali zdravstvene oblasti, ko se začne vojna proti malemu, a zelo gibljivemu sovražniku.
‘Amerika’ z dne 19. t m. piše: “V
Clevelandu človek sploh pozabi na tujino. Pa kako bi tudi ne, slovenska pesem ti doni na ušesa. Zlasti ponoči prav lepo odmeva, prav kakor doma. Tudi kri zavre včasih slovenskim fantom. Sedaj tu katerega nakrešejo, sedaj tam; seveda nič hudega, če, pa malo kri teče, nič ne de.” Potemtakem A. priporoča poboje in surovost. Na svojem čelu pa nosi geslo: “Delovanje za mir in napredek Slovencev.” To smo ptiči!
Škof Muldoon iz Chicage je z molitvijo otvoril veliko republikansko konvencijo zadnji teden. Značilno je, da obe veliki stranki očividno verujeta v molitev. Tam na Francoskem ne kličejo božjega blagoslova na nobeno politično zborovanje, pa vendar tudi Francija pravi, da je ljudovlada. Ali morda to dejstvo pojasnuje, zakaj je francoska politika tako neizrečeno gnila?
Zadnji teden je Mulai Hafid, nepo-
stavni prisvojitelj maroškega sultanata, izvršil dve reči, ki sta mu žago., tovili mesto v brzojavkah med čini evropskih odličnjakov. Oženil se je in je izdal razglas, ki prepoveduje avto mobile v njegovem gospodstvu. Očividno ne želi, da bi se prebivalstvo njegove domače dežele manjšalo vsled divjega dirkanja zbesnelih šoferjev. Nekaj tucatov ljudi bi še živelo, da je sultan Mulai župan chicaški.
Dvorni svetnik dr. Jagič, profesor slovanskih jezikov na dunajskem vseučilišču, je imenovan ob priliki 70 let niče častnim članom vseučilišč v Odesi in Petrogradu.
Dunajski advokat Quittner, katerega so v Carigradu zaradi defravdacije
800,000	K zaprli, je iz parnika skočil v morje. Moštvo ga je rešilo.
Iz Budimpešte poročajo, da se je v Marosvasarhelyju 171etna Mariska Fe-kete, hčerka premožnega kmeta, ustrelila v srce tik pred svojo poroko.
Italijanski kralj in avstrijski presto; lonaslednik se udeležita nemških ce Sarskih vaj začetkom septembra med Strassburgom in Metzom, ki’ se jih udeležita IS. in 16. nemški armadni zbor.
2000 oseb obtoženih! Dne L t. m. so se stepli pri neki veselici v Ross-brunnu pri Wuerzburgu na Bavarskem. Tepež je trajal več ur. Nevarno ranjenih je nad sto oseb, proti 2000 osebam je pa vložena tožba.
V Wuerzburgu je neki Johann Hoef ling živel v nenravnem razmerju s svo jima pasterkama, od katerih je imel 6 otrok, 4 od teh otrok je ta čedna družba umorila, kakor je zdaj policija izvedela.
Koncem zadnjega meseca se je po klonila cesarju Franc Jožefu avstro ogrska armada. Poklonitev armade je zaključil sijajni rout pri prestolonasledniku Franc Ferdinandu. Navzočih je bilo nad 400 generalov in admiralov Nadvojvoda je govoril z vsemi povab ljenci.
NASLOVNIK
slovenskih trgovcev, obrtnikov in gostilničarjev, ki se priporočajo rojakom.
V Bjelani, Galicija, sta na grozen način umorila delavčeva žena Bruzda in njen ljubimec Ovcac Bruzdininega moža. Skupno sta ga napadla. Ko je klical za pomoč, mu je odrezala z nožem žena jezik, nato sta ga ubila s sekiro. Morilca sta že zaprta.
JOLIET, ILLINOIS.
BAMBICH IN VERBICH, 920 N. Chicago St. Gostilničarja.
CHULIK BLAŽ J., 711 N. Chicago st., blizo slov. cerkve. Prodajalna moških in ženskih oblek.
EAGLE THE, 406-410 N. Chicago St. Prodajalna pohištva in moških oblek.
FINK MATH, 500 Francis St. Stavbenik (contractor).
GOLOBITSH ANTON, 805 N. Chicago St. Gostilnam dvorana
GOLOB JOHN, 608 N. Broadway. Izdelovalec kranjskih harmonik.
GRAHEK IN FERKO, 207 Indiana
St. Mesnica.
HORWAT ANTON, 600 N. Chicago St. Izdelovalec cigar in trgovec z
likerji na debelo.
JURIČIČ FRANK, 1001 N. Chicago St. Prodajalec moških oblek in obuval. Agent vseh prekomorskih črt
KONESTABLO ANTON, 201 Jackson St. Krojač. Izdeluje, popravlja in gladi moške oble.
LOPARTZ GEORGE, 402 Ohio St Grocerijska prodajalna.
PETRIČ IN LEGAN, 209 Indiana St. Gostilna.
PRAŠNIKAR IN VOLK, 1116 N. Broadway. Krajača finih oblek.
SIMONICH IN STRUTZEL, 920 N. Chicago St. Trgovca z moškimi' oblekami (up-to-date clothing).
STONICH GEORGE, 813 N. Chicago St. Trgovca z grocerijo, premogom in pošiljanje denarja.
TORKAR LOUIS, 30 Fairview Ave. Prodajalec zemljišč, lot, peska in kamenja.
VOGRIN ANTON, 307 Ruby St. Izdelovalec in popravljalec čevljev.
VOGRIN ANA, 618 N. Broadway, cor. Stone St. N. W. telefon 1727. Izkušena babica (midwife).
ROCKDALE, ILLINOIS.
JERMAN JOS., 120 Moen Ave. Gostilna.
MARENTICH ANA, 109 Moen Ave. Prva slovenska gostilna.
SOUTH CHICAGO, ILL.
KOMPARE JOS., 8908 Greenbay Ave. Salun in prodaja šifkart
Na prodaj farme
v Wisconsin.
Zemljišča in farme v Marinette County, Wisconsin prodajem prav po ceni. Blizu cerkve, šole in dobrih potov. Za nadalnje pogovore pišite na lastnika: THEO. KERSTEN, ali pa pokličite po telefonu g. August Schoenstedt, Loughran Bldg., Joliet, 111.
Theo. Kersten,
CRIVITZ, WIS.
Pozor, rojaki!
Ako si hočete izboljšati sedanje stanje; ako hočete postati neodvisni cel® življenje ter biti svoj gospodar potem si morate kupiti farmo od nas. Naprodaj imamo najboljše farme v najboljši deželi. Cene so prav nizke in obroki lahki po lastni volji kupca.
Za podrobnosti pišite v slovenskem jeziku na
International Colonization Co.
Poplar Bluff, Mo,
Potrebujemo agentov.
Meseca majnika so se spopadli Japonci 53krat s Korejci. Japonci so izgubili 30, Korejci pa 594 mož. Korejska vstaja je razširjena najbolj v provincah Ham Gjon-Do in Kvan-Ven Do. Vstaja je brezpomembna, ker se je udal v Soeulu voditelj vsta-šev.
Stradalni umetnik Sučci je nastavljen za strežnika v neki pariški bolnišnici, ko je prej obolel na stradalnem tifusu. Pravo Succijevo ime je Amond Petit. Ko je prvič stradal, je dobil 7000 frankov, njegov impresario pa
80,000	frankov Kot stradalni umetnik je v 40 letih stradal pet let
Protivojaške demonstracije v pariškem gledališču. V gledališču Am-bigu je bila te dni glavna preskušnja neke vojaške drame, ki konča z usinr-čenjem nedolžnega vojaka. Med predstavo so začeli gledalci ropotati in kričati: “Dol z vojstvom!” Pri mestih, naperjenih proti častnikom so burno ploskali, drugi pa so začeli žvižgati. Med odmorom je nastal hud prepir, in na galeriji so se celo stepli.
Velik dar češkemu dijaštvu na Moravskem. Vaclav grof dr. Kaunic je o priliki svoje poroke z gospodično Ho-rovo daroval moravskemu dijaštvu češke narodnosti svojo palačo v Brnu, vredno nad 700.000 K. Ta dar se ima pripojiti Hlavkovim ustanovam ter je že izvoljen odbor, kateri bode ustanovo upravljal in delil štipendije. V narodnem obziru je tudi ta okolnost velikega pomena, da stoji palača sredi mesta Brna in baš nemški hiši nasproti.
K 60'"letnici Franc Jožefovega vla-darstva. Slučaji, da bi vladarji vladali 60 let, so v zgodovini zelo redki. Najbolj znani so ti-le: Kralj Ramzes (1248 do 1181 pred Kr., torej 67 let); Sabor II. Veliki (Perzijski kralj iz rodu Sassanidov, 309 do 380 po Kr., torej 71 let). Potem je preteklo sko ro tisoč let, dokler je zopet vladal kralj, ki je mogel slaviti 601etni jubilej vladarstva. To je bil Alfonz I. Henri-quez, kralj portugalski (1109 do 1185). Potem so še: Jakob I. Arragonski (1213 do 1276, torej 63 let); Ludovik XIV. francoski (1643 do 1715), torej 72 let. Ludovik XV. (1715 do 1774, 59 let); Jurij III. angleški (1760 do 1820); Viktorija angleška (1837 do 1901, 64 let); Kralj Friderik Avgust III. saški (176« do 1827, 64 let).
NAPRODAJ ZEMLJA. THE ILLI-nois Manitoba Land Co. ima 30,-000 oralov zemlje, naprodaj v North in South Dakoti in Minnesoti. Slovenci ne nazadujte za drugimi narodi v Ameriki ampak si kupite zemljo, da vam ne bo treba delati v tovarnah in rudnikih celo življenje. Sedaj je lepa prilika, da si ogledate zemljo in na svoje oči vidite kako žito raste na nji. 5 let je čas zemljo plačati, 6 odstot. obresti na ostalem dolgu. Cena je po 5 do 35 dol. oral. Za nadaljno pišite na John Novak, Box 360, Minonk, 111.
KJE JE LOJZ LIPAR, DOMA IZ fare Šmarjeta pri Rudolfovem? Pred 4 meseci je ta nepridiprav prišel iz Clevelanda ter je ostal pri meni. Dobil sem mu delo, a za plačilo mi je ostavil $17,00 dolga na hrani in pobegnil je neznano kam. Rojake prosim, da mi naznanijo njegov naslov. John Gričar, Box 115, Bridgeport, O.	2$-4t
AKO HOČETE CITAT* DOBER, zanimiv in zanesljiv list, naročite se na Amer. Slovenca, ki prinaša vse zanimivosti iz vseh krajev. Samo $1 na leto; za Evropo $2.00 na leto.
NA PRODAJ LOTE OKOLI POLJ-
ske cerkve na hribčku, v obrokih po $1.00 na teden. Vprašaj: Anton Ka-šiček, im N. Broadway, Joliet, 111
VPRAŠAJTE SVOJEGA MESARJA za Adlerjeve domače klobase katere je dobiti pri vseh mesarjih. J. C. Adler & Co., 112 Exchange St., Joliet.
DENAR NA POSOJILO. POSO-jujemo denar na zemljišča pod u-godnimi pogoji. Munroe Bros.
S. HONET, KROJAČ, 918 NORTH Chicago St., Joliet, 111. Šivam, popravljam in čistim obleke. Po najnižji ceni.
BRAY-EVA LEKARNA SE PRI-poroča slovenskemu občinstvu v Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. 104 Jefferson St., blizu mosta.
J.	P. KING, LESNI TRGOVEC. Des Plaines in Clinton Sts. Oba telefona 8. Joliet, 111.
— Kadar potrebujete zdravnika, oglasite se pri možu, ki ž njim lahko govorite v slovenskem jeziku. In to je? Dc. Struzinsky. N. Chicago St
JOHN GRAHEK
GOSTILNIČAR.
Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premog. TELEFON 7612.
roía N. Broadway.___JOLIET, ILL.
Bambich & Verbich
priporočata rojakom fino “Elk Brand” pivo, dobro importirano žganje in kalifornijsko vino ter dišeče smodke. Rojakom se priporočava v poset. N. W. Phone 406.
Cor. Chicago & Ohio Sts., Joliet
John Stefanie
na voglu Scott in Ohio cest Joliet UL
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno sveže pivo, izvrstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče smodke.
Northwestern Phone 348. JOLIET.
TROST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SM0DK.
Posebnost so naše
"Tbe U. S.” 10c. in “Meersclianin” 5c.
Na dthbno se prodajajo povsod,
Da debelo pa na
138 Jefferson cesti v Joliet llls
STENSKI PAPIR
za prihodnjik 10 dnij po zelo znižani ceni.
Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in Arnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah
^Chioago telef. 2794
telef.N 62 7.,
Pozor Rojaki!
Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih.
Pridite k nam, da se pomenim®.
M. B, S ehuster
Young Building
JOLIET, - - ILLINOIS.
Amer. Slovenec stane $1.00 na leto za Ameriko; za Evropo $2.00.
AMC3R1KAMSKI ggu
AA¿2iLÍ
c. n.
«s			1 •' m			od			1			mm	■- ff		~r"H			
Finančno poročilo K. S. K. J. za mesec marec 1908.		Število članov 1. marca 19C	Število članic 1. marca 19(	Moški asesment.	Ženski asesment.	Pristop.	Znaki.	Rezervni sklad.	-Certifikati.	À i N u > «S N	« V a	Imeli 'dolga.	p6 $ 1 XÖ e > >o cd £	Ostali dolžni.	Preveč plačali.
Ime, številka in kraj drpštva.															
I.	Sv. Štefana, Chicago, 111		145	20	$ 105.65	$ 11.00	$		$		$ 2.00	$		$		$		$		$ 118.65	$ 		$ 	
	Sv. Jožefa, Joliet, 111		254	107	202.35	57.20			3.00					262.55		
		100	43	75.75	22.90				.50				gg i q		
4-	Sv. Cirila in Metoda, Tower, Minn		88	30	70.65	13.35								84.00		
5-	Sv. Družine, La Salle, 111		■ 125	36	104.05	16.75			1.00					121.80			
7-	Sv. Jožefa, Pueblo, Colo		340	168	, 265.65	65.65			3.00					334.30		
8.	Sv. Cirila in Metoda, Joliet, 111		102	31	83.90	18.15	1.50		4.00	1.50	.45			109.50		
IO.	Sv. Roka, Clinton, Iowa		7	7	7.10	3.40								10.50		
II.	Sv. Janeza Krstnika, Aurora, 111		31	14	27.50	5.80	.50		1.00		.15			34.95		
12.	Sv. Jožefa, Forest City, Pa		249	111	204.50	58.20	3.00	19.50	14.00	2.50	.90			302.60		
		61	23	49 40	10 95								60 ^5		
14.	Sv. Janeza Krstnika, Butte, Mont....		122	52	106.60	26.75	.50		2.00		.15			136.00		
15.	Sv. Roka, Allegheny, Pa		118	39	89.50	19.20	.50			5.00		.15			114.35		
l6.	Sv. Jožefa, Virginia, Minn		203	77	160.85	34.25								195.10		
17-	Marije Pomočnice, Jenny Lind., Ark		34	D	31.30	5.45								36.75		
20.	Sv. Janeza Krstnika, Ironwood, Mich		39	•19	30.45	7.70			2.00					40.15		
21.	Sv. Jožefa, Federal, Pa		106	51	84.55	23.95	.50		1.00		.15			110.15		
23-	Sv. Barbare, Bridgeport, Ohio		46	24	. 37.20	10.55			1.00	. . n* • •				48.75		
24-	Sv. Barbare, Blocton, Ala		21	8	19.25	3.95	T . .		■ 1.00					24.20		
25-	Sv. Vida, Cleveland, Ohio		341	108	225.90	44.35	1.00		2.00		.60			273.85		
29.	Sv. Frančiška Sal., Joliet, 111			212	73	162.80	40.80		T		2.00					205.60		
30.	Sv. Petra, Calumet, Mich		367	107	279.35	52.15			5.00	.50				337.00		
32.	Jezus Dobtr Pastir, Enumclaw, Wash		49	19	44.70	9.80								54.50		
33-	Matere Božje, Pittsburg, Pa	1		140	14	90.65	5.70			3.00		......			99.35			
38.	Sv. Petra in Pavla, Kansas City, Kans		78	7	59.35	4.50								63.85		
39-	Sv. Jožefi, Riggs, Iowa		20	7	16.20	2.80								19.00		
40.	Sv. Barbare, Hibbing, Minn		119	25	93.45	15.50			2.00					110.95		
41.	Sv. Jožefa, Pittsburg, Pa		93	16	71.90	6.55			1.00					78.95	.50	
42.	Sv. Alojzija, Steelton, Pa		73	27	59.50	10.55									70.05		
43-	Sv. Jožefa, Anaconda, Mont		57	14	49.00	8.60							.90	56.05	2.45	
44-	Vitezi sv. Florijana, So. Chicago, 111		180	41	142.60	19.90	2.50		5.00		.75				170.75		
45-	Sv. Cirila in Metoda, East Helena, Mont		23	12	20.20	5.45							5.00	25.75	4.90	
46.	Sv. Frančiška Seraf., New York, N. Y		39	6	26.80	2.35								29.15		
47-	Sv. Alojzija, Chicago, 111		61	3	43.20	1.05				.50					44.75		
49.	Jezus Dober Pastir, Pittsburg, Pa		47	11	32.05	4.35			1.00					37.40		
50.	Marije Sedem Žalosti, Allegheny, Pa		141	30	102.25	14.85				.50					117.60		
51-	Sv. Petra in Pavla, Iron Mountain, Mich....	35	9	25.30	6.20			1.00						32.50		
52.	Sv. Alojzija, Indianapolis, Ind.....		81	27	47.00	10.95			5.00					62.95		
53-	Sv. Jožefa, Waukegan, 111		258	64	197.50	27.15	2.50		12.00			.75	2.00		239.90		2.00
54-	Srce Jezusa, Chisholm, Minn		113	13	82.45	5.40	.50	15.60	3.00		.15				107.10		
55-	Sv. Jožefa, Crested Butte, Colo		50	10	41.00	5.25				.50					46.75		
56.	Sv. Jožefa, Leadville, Colo		163	20	123.60	11.05			3.00					137.65		
57-	Sv. Jožefa, Brooklyn, N. Y		101	13	57.15	5.90	1.50		4.00		.45			69.00		
58.	Sv. Jožefa, Haser, Pa		98	26	72.05	14.00	.50		2.00			.15			88.70		
59-	Sv. Cirila in Metoda, Eveleth, Minn		251	39	182.45	16.80	.50		2.00	1.50	.15			203.40		
6O.	Sv. Janeza Krstnika, Wenona, 111		55	11	42.30	4.85			1.00					48.15		
61.	Vitezi sv. Mihaela, Youngstown, O		63	16	52.30	8.40			5.00				• • •	65.70		
62.	Sv. Petra in Pavla, Bradley, 111		18	1	12.05	.35			1.00					13.40		
63-	Sv. Lovrenca, Cleveland, Ohio			123	20	75.65	8.35	.50		11.00	.50	.15			96.15		
64.	Sv. Jurija, Etna, Pa		54	10	32.45	3.65									36.10		
65.	Sv. Janeza Evang., Milwaukee, Wis		139	17	90.00	10.40	.50	15.60	3.00		.15			119.65		
66.	Sv. Frančiška, Cleveland, Ohio		37	11	24.95	4.85			3.00					32.80		
67.	Sv. Nikolaja, Steelton, Pa		36	10	31.80	4.50				.50				36.80		
68.	Sv. Barbare, Irwin, Pa		118	10	94.65	4.30	.50		3.00			.15			102.60		
69.	Sv. Jožefa, Great Falls, Mont		20	5	17.00	3.25									20.25		
70.	Srce Jezusa, St. Louis, Mo		59	14	42.20	7.60				2.00				51.80		
71.	Sv. Antona Pad., Goff, Pa		38	9	3Q.60	3.65		3.90	1.00					39.15		
72,-	Sv. Antona Pad., Ely, Minn		114	14	81.00	5.50	.50		3.00		.15			90.15		
73-	Sv. Jurija, Toluca, 111		31	7	22.15	2.75			1.00					25.90		
74-	Sv. Barbare, Springfield, 111		44	13	31.30	8.15	1.00		3.00		.30			43.75		
75-	Vitezi sv. Martina, La Salle, 111		49	11	40.15	5.65	1.50		3.00		.45			50.75		
76.	Sv. Jožefa, La Salle, 111		22	4	15.40	2.45			2.00				20.55	19.85	20.55	
77-	Marije Vnebbvzete, Forest City, Pa		114	24	93.20	12.70	4.50		13.00	.50	1.35			125.25		
78.	Marije Pomagaj, Chicago, 111			im		58 05			1 00					59 05		
79-	Marije Pomagaj, Waukegan, 111			103	20	78.55	8.35	.50		2.00	1.00	.15			90.55		
•8O.	Matere Božje, So. Chicago, 111			57		43 75	50		1 00		.15			45 40		
81.	Marije Sedem Žalosti, Pittsburg, Pa			74		59.20	.50		4.00		.15			63.85		
S3-	Sv. Alojzija, Fleming, Kans		80	13	63.20	8.85								72.05		
84.	Marije Sedem Žalosti, Trimountain, Mich		102	, 2	69.35	.75			2.00	.50				72.60		
85.	Marije Čistega Spočetja, So. Lorain, Ohio....		24		18.30			1.00					19.30		
86			12		10 30	1 no		2.00		30	1.30		12 30		
87.	Sv. (Antona Pad., Joliet, 111		'~5	14	41.30	8.45	.50	*.		1.00		.15			51.40		
88.	Sv. Alojzija, Mohawk, Mich		43	1	32.30	.70	2.50		9.00		.75			45.25		
89.	Sv. Petra in Pavla, Etna, Pa		49	6	32.50	2.25			5.00					39.75		
90.	Sv. Cirila in Metoda, So. Omaha, Nebr		’ 5		4.45									4.45		
91-	Sv. Petra in Pavla, Rankin, Pa		63	12	46.15	5.60	.50		2.00		.15			54.40		
			28		21 60	50		1.00		.15			23.25		
93-	Friderik Baraga, Chisholm, Minn		63	i	50.10	.70	.50		6.00		.15			57.45		
94-	Marija, Zdravje Bolnikov, Cumberland, Wyo...	33	5	26.75	3.80			1.00					31.55		
95-	Sv. Alojzija, Broughton, Pa		61	17	49.50	9.80	.50		2.00		.15			61.95		
96.	Sv. Barbare, Kaylor, Pa		29	5	27.70	2.55				.50				30.75		
97-	Sv. Barbare, Mount Olive, 111				44	5	32.60	2.60	.50		8.00			.15			43.85		
98.	Sv. Treh Kraljev, Rockdale, 111		27	5	21.45	2.10			1.00			1.00		24.55		1.00
IOO.	Sv. Jurija, Sunnyside, Utah		32		17.60								\		17.60		
IOI.	Sv. Cirila in Metoda, So. Lorain, Ohio		24		19 65										19.65		
102.	Novi Dom, Newark, N. J		5	13	3.85	8.75	.50		1.00		.15		1.65	14.25	1.65	
103.	Sv. Jožefa, Milwaukee, Wis		45	9	32.60	5.95			3.00					41.55		
IO4.	Marije Čistega Spočetja, Pueblo, Colo			37		29.20								29.25			.05
IOÇ.			27 26		12 60	.50		1.00		.15			15 25 			
106.	Sv Ane, Chicago, 111					13.75			1.00					14.75		
107.	Sv. Barbare, Moon Run, Pa		12		10.90								5.30	ä 16.20		
108.	Sv. Genovefe, Joliet, 111	'.			, 21				10.05			1.00					11.05		
109.	Sv. Družine, Aliquippa, Pa		20	, . . .	14.80									14.80				
IIO.	Sv. Jožefa, Barberton, Ohio		12		8.25				1.00					9.25		
III.	Sv. Srca Marijinega, Barberton, Ohio					15		7.90			1.00					8.90		
112.	Sv. Jožefa, Ely, Minn		87	33	70.00	16.30	.50		3.00		.15			89.95		
		* 42	1	34 3C	.35	1.50		5.00		.45			41.60		
II3- 114.			16		14.50			1.00					15.50			
			46		32.85	.50		2.00		.15			35.50		
II5-II7.	Sv. Srca Jezusovega, Murray, Utah			8		7.00			9.75						16.75		
us.	Sv. Pavla, Little Falls, N. Y		15		13.30		1.00		2.00		.30			16.60		
IIO.	Marije Pomagaj, Rockdale, 111			13		11.30								11.30		
Skupaj	1		7574j	2478|	|$ 5,741.90|$ 1,299.65		$ 37.00!	$ 64.35	$217.00	$ 13.50|$ 11.40 	 	—- r—		$ 4.30	|$ 33.40|$ 7,386.901		$ 30.05	$ 3.05
PODROBEN PREGLED DOHODKOV MESECA MARCA 1908.
Naloženega društvom za:-
rezervni
Plačanega od društev v
$5741.90	marcu 1908 			$7386.90
1299.65	Kredit društev 			 4.30
37.00 64.35 217.00 13.50 11.40 33.40	Dolg društev 			 30.05
3.05		
$7421.25		$7421.25
SKUPEN PREGLED DOHODKOV IN STROŠKOV MESECA MARCA 1908.
Preostanek 1. marca 1908.. .$85,379.58 Plačanega od društev v marcu.. .$7386.90 Obresti od posojila Mat. Kambiča do 1. julija 1908 ............ 58.33
Obresti od uloge $10,000 na Will Co. Nat’l Bank
do 1. marca ’08 .	51.67	7496.90
$92,876.48
Plačana posmrtnina ........$ 3500.00
Drugi stroški v marcu ..... 298.31
Preostanek 1. aprila 1908.... 89,078.17
$92,876.48
PODROBEN PREGLED STROŠKOV MESECA MARCA
Izplačana posmrtnina za —
Martina Matekovič (del) ......................$ 500.00
Franceta Hribar (52) ......................... 500.00
Matijo Papa ................................. 1000.00
Jožefa Kocjan ...........................     1000.00
Ivano Čemovič ................................   500.00
1908.
$3500.00
Vrhovnem zdravniku M. J. Ivec-u povračilo pristojbin
nabranih od 1. julija do 31. decembra 1907........$ 157.70
Amerikanskemu Slovencu za tiskovine od 2. januarja
do 25. februarja 1908............................. 58.25
Plača glavnega tajnika za marc ....................... 75.00
Izdatki glavnega tajnika v marcu za poštnino in ekspres.	7.36
Skupni stroški v marcu 1908.................
298.31
$3798.31
Sedaj je čas priti sem in si ogledati naše farme v Wiscon-sinu, kjer bujno raste žito. Mi imamo dobro zemljo naprodaj v poljski in slovanski koloniji; 500 slovanskih kmetov je tu naseljenih na naši zemlji. Naša posestva so blizu krasnih mest, kjer se dobi delo vsak čas; blizu cerkva in šol. Zemlja je mestna in se lahko očedi in obdeluje. Cena $7.00 do $15.00 aker, lahki obroki. Za neplačane vsote se plačuje po 6 odstotkov interesa.
Tudi imamo na prodaj več farm s poslopji, živino, stroji in žitom.
PRODA MO:
40 oralov farma, 30 oralov čiste zemlje ob prijaznem malem jezeru za $800.00.
80 akrov kmetija s finimi poslopji, 20 oralov je obdelanih, blizu mesta. Farmo deli mal potok. Cena $1600.00.
40 oralov farma, 10 akrov je obdelanih, blizu mesta. Samo za $500.00.
136 akrov kmetija, 90 oralov obdelanih, zemlja je ravna, dobra poslopja, 3 milje od mesta. Lahki obroki, samo za $2100.00 PIŠITE ZA PODROBNOSTI.
Tiket iz Chicage do Marinette stane samo $4.95. Tiket iz Pitts-burga do Marinette stane pa $14.50.
Mi plačamo tiket ako kupite zemljo od nas se povrne denar.
100,000 AKROV ZEMLJE imamo na prodaj. Lahko si izberete kar želite. PRIDITE POGLEDAT!
GRIMMER LAND CO,,
MARINETTE, MARINETTE CO., WISCONSIN.
VAV^AVAVVAV.V.W.V.V.WAV.V.V.V.V.W.W.'MV//
le najbolj varno naložen denar ?
j Kje
Hranilnih ulog je: 22 milijonov kron.
Rezervne»« zaklada je: 8G0,000 kron.
£ Mestna hranilnica ljubljanska
je največji in najmočnejii denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje hranilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem ■vojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznavs država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo-letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne pos jilnica, pupilamo varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje rrrtr varnost za vaš denar.
Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovih ulicah
Naš zaupnik v Združenih državah	ERANIlf CII/
je že več let naš rojak	rilfllMV OfllV CIT
109 GREENWICH STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE.. N. E. CLEVELAND, O
W«WWiVAS%VAV,V.S%'.*.1 - AWJV1V.V1V1W.V.WWM
ZEMANOVO “GRENKO VINO”,
je najboljše zdravilo svoje vrste, izvrstno sredstvo proti boleznim želodca, črev in ledvic, čisti kri in jetra. NEPRESEG-LJIV LEK ZA MALOKRVNE ŽENE IN DEVOJKE. Izdelano iz najboljšega vina in zdravilnih zelišč.
ZEMANOVA “TATRA”,
želodečni grenčec. Tatra je izdelana iz zdravilnih zelišč tatran-skega gorovja, zdravi živčne slabosti, podpira lahko prebavo ielodčevo in se je dobro obnesla proti bolestim revmatizma.
Dobiti v vseh slovanskih salunih kakor tudi pri izdelovalcu teh najboljših zdravil.
B. ZEMAN,
TW Alport St.
CHICAGO, ILL.

JOSIP DUNDA, glavni tajnik K. S. K. J.
J. J. KUKAR,
ZASTOPNIK
ivseh parobrodnih družb.
Pošiljam denar v staro domovino po najnlžjem dnevnem kurzu.
Priporočam se rojakom.
J. J- KUKAR
w 536 Belvedere St., Phone 1441.	WAUKEGAN, ILL.
POZOR, SLOVENCU
Ko semuditev našem mestu se nadejam naše vašegaposeta
mojej moderni gostilni.
Točim dobro Schoenhoffen-ovo pivo in druge pijače, tudi prodajem «f»če ‘Union-Made’ smodke.
Rojanom se priporočam.
RUDOLF MARAŽ,
Washington St., blizo lOth Ave-,	GART, IND.
Prodaiem parobrodne listke; pošiljam denar v staro domovino in posrekujem pri kupovanju zemljišč in lot.
Imenik podrejenih društev Kranjsko - Slovenske Katoliške Jednote.
Glasom sklepa 8. glavnega zbora v Jo-lietu, 111. priobčiti se ima v Jednotinem glasilu -enkrat na mesec imenik vseh društev in njih uradnikov t. j. naslov predsednika, tajnika in delegata. (Glej zapisnik tega zbora, stran 4, seja 3., predlog delegata Martina Kremesec.)
1.	Društvo sv. Stefana, Chicago, 111. Predsednik: John Žefran, 56 W. 25th Rt.; tajnik: Fr. Banič, 661 22nd St.; delegat: Ant. Poglajen, 144 W. 23 St. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
>. Društvo sv. Jožefa, Joliet, 111. Predsednik: Ant. Oberstar, 105 Cora St.; tajnik: Mih. Uršič, 115 Indiana St. delegat: Ant. Glavan, 1119 Broadway. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
S. Društvo Vitezov sv. Jurija, Joliet,
111.	Predsednik: J. N. Pesdertz, 1506 Centre St.; tajnik: Jos. Panian, 1001 N. Chicago st.; delegat: Geo. Flajnik, lio Indiana st. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu.
4. Društvo sv. Cirila in Metoda, Tower, Minn. Predsednik: Geo. Nema-nich, Box 1230; tajnikjohn Lovšin, bx 1230; delegat: Fr. Tancig, bx 674. Vsi v Soudan, Minn. Mesečna seja se vrti 4. nedeljo.
8.	Društvo sv. Družine, La Salle, 111, Preds.: Frank Mišjak, 342 Crosset st.; tajnik: Jos. Berglez, 1130—3d St.; delegat: Jos. Bregač, 1108—4th St. Seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu.
7. Društvo sv. Jožefa, Pueblo, Colo. Predsednik: J. Oražen, 1045 Obriando ave.; tajnik: Math Novak, 432 So. Santa Fe ave.; delegat: Nick. Badovi-nec, 1909 E. Obriando ave. Mesečna seja vsakega 14 dne v mesecu.
_ 8. Društvo sv. Cirila, in Metoda, Joliet, 111. Predsednik: John Gregorčič, 1222 Broadway; tajnik: Matevž Bučar, 706 N. Broadway; delegat: Mart Kambič, 1204 Cora st. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v mesecu.
10. Društvo sv. Koka, Clinton, Iowa. Predsed.: John Štefanič 608 Pearl st.; tajnik: John Tancik, 609 Pearl st., Lyons, Iowa. Redne seje se vrše vsako tretjo nedeljo.
H.	Društvo sv. Janeza Krst., Aurora, 111. Preds.: Mart. Zelenšek, Bx 262; tajnik: Fr. Mrva, Box 262; delegat: Alf^iis Kessler, 231 Middle ave. Mesečna seja vsako prvo soboto ob 8. uri zvečer.
12.	Društvo sv. Jožefa, Forest City, Pa. Predsednik: Vinc. Šume, N. Main St.; tajnik: Jos. Zallar, Jr., Box 547; delegat: Rev. Jos. Tomšič, Box 11. Mesečna seja vsako drugo nedeljo
13.	Društvo sv. Janeza Krst.; Biwa-bik, Minn. Predsednik: Fr. Jaklovič; tajnik: John Stopnik, Box 64; delegat: Frank Nose, Box 77. Mesečna seja vsako psvo nedeljo
14.	Društvo sv. Janeza Krst., Butte, Mont. Preds.: John Konda, 1260 Talbot St.; tajnik: J.Malerich,1260 Talbot St.; delegat: Paul Tomažin, Box 579. Seje se vrše prvi in tretji četrtek.
15.	Društvo sv. Roka, Allegheny, Pa. Predsednik: Geo. Flajnik, 4605 Hatfield *t, Pittsburg, Pa.; tajnik: Nick Klepec, 858 Ohio st.; delegat: Wm. Tomec, 54 Villa St. Seja vsako tretjo nedeljo.
16.	Društvo sv. Jožefa, Virginia,
Minn. Predsednik in delegat:	Fr.
Trampuš, Box 306; tajnik: Math. Ko-stainšek, Box 306, Virginia, Minn. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
17.	Društvo Marije Pomočnice, Jenny Lind, Ark. Predsednik: Fr. Planov-šek, Box 76; tajnik: John Eržen, Box 47; delegat: And. Novosat, Box 8. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu po 20.
20.	Društvo sv. Janeza Krst, Iron-wood, Mich. Predsednik: Mat. Šute; tajnik: Mih. Mavrin, 213 Brundy ave.; delegat: M. Rupe, 144 Larmore St Mesečna seja vsako tretjo nedeljo.
21.	Društvo sv. Jožefa. Federal, Pa.
Predsednik:	John Krek; tajnik:
John Demšar, Box 237; delegat: John Tavčar, Box 82. Vsi v Bur-dine, Pa. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu
23.	Društvo sv. ¡Barbare, ¡Bridgeport, Ohio. Predsednik: Mih. Hočevar, Box 315; tajnik: Jos. Hočevar, Box O; delegat: Al. Šušteršič, Box 185. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
24.	Društvo sv. Barbare, Blocton, Ala. Predsednik: Pet. Klobučar, Piper Ala.; tajnik in delegat: Fr. Keržič, Box 33. Seja vsako 2 nedeljo.
25.	Društvo sv. Vida, Cleveland, O. Predsednik: Anton Grdina 6108 St. Clair ave.; tajnik: Jos. Jarc, 1126 E. 61st St., N. E.; delegat: John Grdina, 6011 St. Clair ave. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
22.	Društvo sv. Frančiška, Sal., Joliet, 111. Predsednik: Jos. Jurjevič, North Broadway; tajnih Mihael Wardjan, 903 N. Scott st.; delegat: Mart. Težak, 1201 N. Hickory st. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
30. Društvo sv. Petra, Calumet, Mich. Predsednik: John R. Sterbenc, 2008 Calumet ave.; tajnik in delegat: Paul Špehar, 210 5th st. Mesečna seja vsako četrto nedeljo.
32.	Društvo Jezus Dober Pastir, En-umclaw, Wash. Predsednik: Pet. Ver-rovnik; tajnik in delegat: Jos. Mal-narič. R. F. D. No. .1. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
83.	Društvo Matere Božje, Pittsburg, Pa. Predsednik: Jos. Ivanošič, 5225 Butler st.; tajnik: Anton Mišica, 528 Butler street; delegat:	Jos. Pav-
lakovič, 4821 Blackberry Alley. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
88.	Društvo sv. Petra in Pavla, Kansas City, Kans. Predsednik: Paul Sterk 413—N. 5th St.; tajnik M. Majerle, 413 sth St.; delegat: Peter Majerle, 319 Barnet Ave. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
38.	Društvo sv. Jožefa, Riggs, Iowa. Predsednik: Jakob Skala, Charlotte, Iowa.; tajnik: Štefan Stukel; delegat:
CESARICA ELIZABETA,
rojena dne 24. dec. 1837, poročena na Dunaju 24. apr, 1854 umorjena v Gentu dne 10. sept. 1898.
John Skala. Seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu
40.	Društvo sv. Barbare, Hibbing,
Minn. Predsednik: Pet. Sterk, 120 North St.; tajnik: Mike Bizal, 216 — 3 ave.; delegat: Tom. Viver, 305 — 3 ave. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10. uri.
41.	Društvo sv. Jožefa, Pittsburg, Pa. Predsednik: Jos. Lukman, 4826 Blackburn Alley; tajnik: John Jevnikar, 132 Almond Alley; delegat: Ig. Podvas-nik, 159J4 Butler St. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
42 Društvo sv. Alojzija, Steelton, Pa. Predsednik: Mark. Kofalt, 848 S. 2nd
st.; tajnik: Lov. Verbos, 802 S. 2nd
st.; delegat: Fr. Plut, 154 Main st. Mesečna seja vsaki tretji četrtek
43.	Društvo sv. Jožefa, Anaconda, Mont. Pred.: John Deržaj, 718 E. Park ave.; tajnik in del.: Mihael J.*Kraker, 503 E. 3rd st. Mesečna seja vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu.
44.	Društvo Vitezov sv. Florijana,
So.	Chicago, 111. Predsednik: Jakob Kovač, 9550 Ave. M.; tajnik: Math. Černetič, 3948 Kreader Ave.; delegat: Josip Kompare, 8908 Greenbay ave. Mesečna seja prvo nedeljo v mesecu.
45.	Društvo sv. Cirila in Metoda,East Helena, Mont. Predsednik: John Lozar, Box 32; tajnik: Martin Ovniček, Box 185; delegat: Nick Veržuh. Seja vsakega 14 in 18 dne.
46.	Društvo sv. Frančiška Seraf., New York, N. Y. Predsednik: Joseph Rems, 319 —90th st.; tajnik: Mihael Zobec, 416 E. 9th st.; delegat: Jos Stern, 424 E. 9 th St. Mesečna seja vsako psvo nedeljo v mesecu
47.	Društvo sv. Alojzija, Chicago,
111.	Predsednik: Mart. Kremesec, 500 N. 18 Pl.; tajnik: John Vukšinič, 1317 Trumbull Ave.; delegat: Anton Kremesec, 512 W. 18 Pl. Mesečna seja vsako četrto nedeljo v mesecu.
49.	Društvo Jezus Dober Pastir, Sharpsburg, Pa. Predsednik in delegat: Rud. Požek, 236—57th St., Pittsburg; tajnik: Geo. Veselič, 4834 Blackberry st., Pittsburg, Pa. Mesečna seja vsako četrto nedeljo.
50.	Društvo Marije Sedem Žalosti,
Allegheny, Pa. Predsednik: Mih. Hu-šič, 12 Elbow St.; tajnik:	John
Mravintz, 4810 Harrison St. Pittsburg, Pa.; delegat: Marko Ostronič, 92 Villa st. Mesečna seja vsako drugo nedeljo
51.	Društvo sv. Petra in Pavla, Iron-Mountain, Mich. Predsednik: Anton Podgornik, 515 Smith St.; tajnik: M. Badovinac, 6 Evine; delegat: Math. Kozan, 516 Smith St. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
52.	Društvo sv. Alojzija, Indianapolis, Ind. Predsednik: Math. Jug, 738 War man ave.; tajnik in delegat: Al. Fon, 723 Warman ave. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
53.	Društvo sv. Jožefa, Waukegan,
111.	Predsednik: John Umek, 1414 Mc Alister ave.; tajnik: John Dobro-volc, 1426 McAlister Ave.; delegat: Frank Opeka, Box 257. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo.
54.	Društvo sv. Srca Jezusovega, Chisholm, Minn. Predsednik: Mart. Zalar, Box 541; tajnik: Fr. Firšt, Box 147; delegat: Fr. Krebs, Box 54. Mesečna seja vsako prvo nedeljo
55.	Društvo sv. Jožefa, Crested Butte, Colo. Predsednik: Marko Sodja, Box 39; tajnik in delegat: M. Krašovec, Box 63. Mesečna seja vsako četrto nedeljo.
56.	Društvo sv. Jožefa, Leadville, CoL Predsednik: Filip Starc, 514 Front St.; tajnik: Korošec, 506 W. Chestnut st.; delegat: John Keržan, 701 Elm St. Mesečna seja vsakega 14. dne.
57.	Društvo sv. Jožefa, Brooklyn, N. Y. Predsednik: Vinko Riedl, 13 Scholes St.; tajnik: J. Zupan, 135 Montrose Ave.; delegat: Pet. Vogrič, 799 Flushing Ave. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
58.	Društvo sv. Jožefa, Haser, Pa. Predsednik: John Tušar; tajnik: Fr. Demšar, Box 66; delegat: Ant. Rozina, ‘Vsi v Irwin, Pa. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
59.	Društvo sv. Cirila in Metoda, Eveleth, Minn. Predsednik: Valentin Čampa; tajnik: John Muvern, Box 373; delegat: Anton Erčul, Box 25, Sparta, Minn. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
60.	Društvo sv. Janeza Krst., Weno-na, 111. Predsednik: Jac. Pirman; tajnik: Jos. Rudolf, Box 76; delegat: Martin Pirman, Box 62. Mesečna seja je v šolski dvorani prvo nedeljo.
61.	Društvo Vitezov sv. Mihaela, Youngstown, Ohio. Predsednik: Nikola Gračan, 2 Bridge St.;' tajnik in delegat: John Jerman, 619 W. Federal st. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo.
62.	Društvo sv. Petra in Pavla, Brad-
ley, 111. Preds.: John Pesdirc, Box 353; tajnik:	John Jerina, delegat:
Fr. Drašler, Box 90. Mesečna seja vsako prvo nedeljo 7 mesecu.
63.	Društvo sv. Lovrenca, Cleveland, O. Predsednik: A. Marinčič, 8100 Aetna Road, S. E.; tajnik: John Šušteršič, 7713 As^ell Place; delegat: And. Slak, 7733 Axteil Pl„ S. E. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
64.	Društvo sv. Jurija, Etna, Pa. Predsednik: George Novak, 42 R.R. st.; tajnik: Geo. Novak, Jr.; delegat: John Škof, 571 Butler St. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu.
65.	Društvo sv. Janeza Evang., Milwaukee, Wis. Predsednik: J. Malenšek, 237 Hannover St.; tajnik: Ignac Kušljan, 322 Florida St.; delegat: M. Štiglic, 415 Florida St. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu v nemški dvorani.
66.	Društvo sv. Frančiška, Cleveland, Ohio. Predsednik: Jos. Popich, 1367—E. 47 St.; tajnik: Jos. Perko, 7114 Filber Court, S. E.; delegat: Ant. Šuštaršič, 1816 Ater Ave. Mesečna seja vsako zadnjo nedeljo.
67.	Društvo sv. Nikolaja, Steelton, Pa. Predsednik: John Žlogar, 234
Frederick st.; tajnik: J. Hočevar, 234 556 S. 3 st Mesečna seja -.sak tretji ponedeljek.
68.	Društvo sv. Barbare, Irwin, Pa.
Predsednik: Jos. Klažter, Box 88, Adamsburg, Pa.; tajnik: John Ferbots, Box 276, Monroe, Pa.; delegat: Fr. Pervinšek, Box 90, Adamsburg, Pa. Mesečna seja vsako prvo nedeljo
69.	Društvo sv. Jožefa, Great Falls, Mont. Predsednik: Mat. Urih, bx 441; tajnik John Ramuta, bx. 605; delegat Jac. Stariha, 1711 6th ave. N. Mesečna seja vsako 3. soboto.
70.	Društvo sv. Srca Jezusovega, St. Louis, Mo. Predsednik: Jos. Petrič, 1837 S. 7th St.; tajnik: Rob. Kun-stel, 2118 N. llth St.; delegat: Ant. Bukovec, 1100 Wyoming St. Mesečna seja vsako 3. nedeljo.
71.	Društvo sv. Anton Pad., Goff, Pa. Predsednik in delegat: Ant. Tome, bx 94; tajnik: John Tome, box 94. Mesečna seja vsako 1. nedeljo v mesecu.
72.	Društvo sv. Antona Pad., Ely, Minn. Predsednik: Fr. Verant; tajnik: Jac Muhvič, Box 1003; delegat: Jac. Petrič. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
73.	Društvo sv. Jurija, Toluca, 111. Predsednik: Lukas Rački, Box 319; tajnik: Jacob Cesar, Box 328; delegat: Stefan Polič, Box 280. Mesečna seja prvo nedeljo po 15. dnem vsakega meseca v Poličevih phostorih.
74.	Društvo sv. Barbare, Springfield,
111.	Predsed.: Jos Zupančič,-1913 E. Stuart St.; tajnik: A. Kužnik, 1201 S. 19 St.; delegat: J. F. Kren, 912 S. 16th St. Mesečna seja vsako 2. nedeljo.
76.	Društvo Vitezov sv. Martina, La Salle, 111. Predsednik: John Novak. Box 173; tajnik: Jos. Barbarič, 28 La Harpe St.; delegat: Gregorič, 1212 Main St. Seja vsako tretjo nedeljo.
76.	Društvo sv. Jožefa, La Salle, 111. Predsednik: John Banič, Box 230, De Pue, 111.; tajnik: Alois Banič, Box 411, De Pue, 111.; delegat: John Obri, Box 55, De Pue, 111.* Seja prvo nedeljo.
77.	Društvo Marije Vnebovzete, Forest City, Pa. Predsednik Kancijan Majhen; tajnik: John Osolin, Box 492; delegat: Anton Bokal, Box 548. Meseč, seja vsako drugo nedeljo v mesecu
78.	Društvo Marije Pomagaj, Chicago, 111. Predsednica: Ther. Banič, 661 W. 22 St.; tajnica: Frances Mihevc, 661 W. 22 St.; delegatinja: Ana Ulašič, 580 W. 21st St. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
79.	Društvo Marije 'Pomagaj, Wau-
kegan, 111. Predsednik: Fr. Grom, 834 —10 st.; tajnik: Matija Jereb, 834—10 St.; delegat:	Fr. Petrič, Box 14.
Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
80.	Društvo Matere Božje, South Chicago, 111. Predsednica: Uršula Ku čič, 9429 Ewing Ave.;,tajnica: Tereza Žiherle, 189 — 95th St.; zastopnica: Katarina Jakovčič, 9621 Avenue M. Mesečna seja vsako drugo nedeljo
81.	Društvo Marije Sedem Žalosti, Pittsburg, Pa. Predsednica: Marija Flajnik, 4636 Hatfield St.; tajnica: Jošefa Fortun, 4822 Plum Alley; delegatinja: Roza Bojane, 225 — 57th st. Mesečna seja vsako četrto nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani.
83.	Društvo isv. Alojzija, Fleming, Kans. Predsednik: Frank Zupančič, tajnik: Anton Skubic, Box 175; delegat: Fr. Špehar. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
84.	Društvo ¡Marije Sedem Žalosti, Trimountain, Mich. Predsednik: Pet. Šikonja, Box 215; tajnik: Geo. Pintar, Box 96, Painesdale, Mich.; delegat: Alb. Mataja, Box 188. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v mesecu.
85.	Društvo Marije Čistega Spočetja, South Lorain, Ohio. Predsednica: Gertrude Virant, 500 Globe St.; tajnica: Amalia Bombach, 565—nth Ave. delegatinja: Anna Vrbanek, 2525 So. Broadway. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
86.	Društvo sv. Sera Marije, Rock Springs, Wyo. Predsednica: Johana Ramovš, box 466, tajnica: Johana Star man, box 253; delegatinja: Ivana Ferlič, box 399. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
87.	Društvo sv. 'Antona Pad., Joliet, 111. Predsednik: Math. Judnič, 1101 Bluff St.; tajnik: Math. Golobich, 518 Summit St.; delegat: Math Lav-rich, 1312 Broadway. Mesečna seja vsa ko drugo nedeljo v mesecu
88.	Društvo sv. Alojzija, Mohawk,
Mich. Predsednik: Jos. Butala; tajnik:	St. Lamut, Box 121; dele-
gat: John Butala, Box 44. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
89.	Društvo Petra in Pavia, Etna, Pa. Predsednik: John Erdeljac, 46 Railroad St.; tajnik: Frank Kuzmi-jak, 32 Ganster St.; delegat: Nik ,i.j Erdeljac, 25 Ganster St. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
90.	Društvo sv. Cirila in Metoda, South Omaha, Neb. Predsednik: Mart. Derganc, 547 W. 18th St.; tajnik Ant. Oštronič, 1408 S. 12 St.; delegat: Jos. Švajgar. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
91.	Društvo sv. Petra in Palva,
Rankin, Pa. Predsednik: Mart. Starešinič, 13 Orchard Alley, tajnik in delegat: Math. Kozan, 332 — 3d St., Rankin, Pa. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
92.	Društvo sv. Barbare, Pittsburg, Pa. Predsednica Mil. Car, 46th st., tajnica in zastopnica: Marija Zivčič, 4925 Plum Alley, vsi v Pittsburg, Pa. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v Bennett, Pa.
93.	Društvo Friderik Baraga, Chisholm, Minn. Predsednik: Franc Seti ničar, Box 328; tajnik: Štefan Zgonc, Box 43, delegat: Jožef Lam, Box 123. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
94.	Društvo Marija, Zdravje Bolnikov, Cumberland, Wyo. Predsednik:
John Kočevar, Box 266; tajnik: Fr. Kramer, Box 187; delegat: Jac. Rose, Box 163. Mesečna seja je vsako drugo nedeljo.
gS. Društvo sv. Alojzija, Broughton, Pa. Preds.: Fr. Možina, Box 157; tajnik: Ant. Demšar, Box 135; delegat: Flor. Debeljak, Box 72. Mesečne seje se vrše vsako drugo nedeljo.
96.	Društvo sv. Barbare, Kaylor. Pa. Predsednik: Mat. Starešinič; tajnik in delegat: John Jelovčan, Box 60. Redne seje se vrše vsako drugo nedeljo.
97.	Društvo sv. Barbare, Mount Olive, 111. Predsednik: Vic. Merar; tajnik Math Gaishek, Box 518; delegat: John M. Knez. Mesečne seje se vrše prvo nedeljo.
98.	Društvo sv. Treh Kraljev, Rock dale, P. O. Joliet, 111. Predsednik: John Okoren; tajnik: Jer. Marentič; delegat: Josip Klepec. Mesečna seja se vrši prvo nedeljo v mesecu.
100.	Društvo sv. Jurija, Sunnyside, Utah. Predsednik: John Verhovec, Box 214; tajnik: Anton Težak, Box 35; delegat: John Mežik. Mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu.
101.	Društvo sv. Cirila in Metoda So. Lorain, O. Predsednik: Fr. Ambrožič, 562—11 ave.; tajnik: John Juha, 562 — llth ave.; delegat: Jos. Svete, 960 -—- 10th ave. Mesečne seje se vrše vsako zadnjo nedeljo.
102.	Društvo Novi Dom, Newark,
N.	J. Predsednik in tajnik: Chas. Mi-skatovič, 335 — 15 Ave.; zastopnik: John Gosar, 719 High St., West Hoboken, N. J. Redne seje vsako drugo soboto v mesecu.
103.	Društvo sv. Jožefa, Milwaukee, Wis. Predsednik: Jurij Sagadin; tajnik: Bernard Pavlič, 1138—30th st.; delegat: Franc Muren, Florida st. Mesečna seja prvo nedeljo.
104.	Društvo Marije Čist. Spoč., Pueblo, Colo. Predsednica: Josephine Mrhar, 1210 Bohman ave.; tajnica: Jennie Hočevar, 207 E. Northern ave.; delegatinja: Jennie Zupančič, Messa ave. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu.
105.	Društvo sv. Ane, New York City, N. J. Predsednica: Ivana Stern, 424 — E. 9th St,; tajnica: Uršula Mrhar, 414 E. 9th st.; delegatinja: Fany Pirnat, 344 E. 9th st. Mesečne seje vsakega 15.
107.	Društvo sv. Barbare, Moon Run, Pa. Predsednik: Pavel Korenčan, Box 92;'tajnik: Urban Olivani, Box 186; delegat: Jac. Joger, Box 286. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
108.	Društvo sv. Genovefe, Joliet, 111. Predsednica: Iv. Ogulin, 604 Hickory St.; tajnica in delegatinja: Marija Dunda, 1002 N. Chicago St. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
109.	Društvo sv. Družine, Aliquip-pa, Pa. Predsednik: John Žitnik, Box 131; tajnik: Janez VVečar, Box 213; de legat: Jac. Derglin, Box 131. Mesečna seja vsako četrto nedeljo v mesecu.
110.	Društvo sy. Jožefa, Barberton,
O.	Predsednik: Mav. Slatnar, 743 Cornell St.; tajnik: John Rataj, 696 Wunderlich Ave.; delegat: A. Kranjc, 167 Cornell St. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo.
m. Društvo sv. Srca Marijinega Barberton, O. Predsednica: Ivana Žgajnar, 643 Newell Street; tajnica:: Antonija Rataj, 696 Wunderlich Ave.; delegatinja: Neža Kranjc, Box 362. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
112.	Društvo sv. Jožefa, Ely, Minn. Predsednik: St. Banovec, Box 1022; tajnik: Leopold Kukar, Box 1047; delegat: Jos. Agnič, Box 266. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v mesecu.
113.	Društvo sv. Roka, Denver, Colo. Predsednik: Al. Andoljšek, 615 Elgin St.; tajnik: John Klun, 4881 Washington St.; delegat: Fr. Andoljšek, 4543 Pearl St. Mesečna seja vsak 12. dan v mesecu.
1x4. Društvo sv. Marije Milosti Pol ne, Steelton, Pa. Predsednica: Mary Matjašič, 607 So. 2d St.; tajnica; Mary Starašinič, 617 S. 2d St.; delegatinja: Ana Kočevar, Hotel Oberlin, Oberlin, Pa. Mesečna seja vsako tretjo soboto v mesecu.
115. Društvo sv. Veronike, Kansas City, Kans. Preds.: Neža Žagar, 404 Ferry St.; tajnica: Mary Majerle, 413 N. 5th St.; delegatinja: Apol. Žagar, 332 Barnet Ave. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
n 7. Društvo sv. Srca Jezus., Murray, Utah. Predsednik: Jože Železnikar, Box 428; tajnik: Fr. Truden, Box 315; delegat: Vincenc Padar, Box 428. Redne seje vsakega 10. dne v mesecu.
118.	Društvo sv. Pavla, Little Falls N. Y. Predsednik: Fr. Gregorke, 2 Casler St.; tajnik: Ig. Malovašič, 624
E.	Mili St:; delegat: John Bregorka, 2 Casler St. Seja vsako drugo nedeljo.
119.	Društvo Mar. Pomagaj, Rockdale, 111. Preds.: Mary Kostelec; tajnica: Veronika Žagar; del.: Ana Marentič. Mesečne seje 4. nedeljo.
Oklic, s katerim se kliče dedič, čigar bivališče je neznano.
C. kr. okrajno sodišče v Ljubljani, odd. I. naznanja, da je umrla dne 13. aprila 1908 v Ljubljani, Hretiove ulice št. 3 posestnica Marija Klun, vdov-ljena Trost, roj. Dežman, zapustivši naredbo poslednje volje, v kateri je postavila za dediča tudi svojega sina Franceta Trost, sedaj nekje v Ameriki.
Ker je sodišču bivališče Franceta Trost neznano, poživlja se taisti, da se v enem letu od spodaj imenovanega dne pri tem sodišču javi in zglasi za dediča, ker bi se sicer zapuščina obravnavala le s zglasivšimi se dediči in z njegovim postavljenim skrbnikom.
C. kr. okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek I., dne 25. maja 1908.
Einspieller.
Naši zastopniki.
Rojakom, ki žele naročiti naš list, priporočamo naše zastopnike, ki so sledeči:
ARKANSAS.
Za Jenny Lind, Ark.: John Lovša. CALIFORNIA.
Za San Francisco, Cal. in okolico: John Stariha.
COLORADO.
Za Denver, Colo: Geo. Paulakovich. Za Pueblo, Colo.: Joseph Hočevar in Math Novak.
Za Leadville, Colo.: Ant. Korošec. IDAHO.
Za državo Idaho: John Težak. ILLINOIS.
Za Chicago, 111.: Fr. Banich,
Za South Chicago 111.: Lov. Sa-motarčan.
Za Peoria, 111. in okolico: Math R. Papich.
Za Waukegan, 111.: Math. Stalcer . Za La Salle, 111.: Simon Jesenšek. Za Springfield, 111.: John Peterneli. Za Mt. Olive, 111.:	M. Gaishek.
Za Oglesby, 111.: Anton Ass. INDIANA.
Za Indianapolis, Ind.: John Hribernik.
KANSAS.
Za Fleming, Kans.: A. Skubitz.
Za Kansas City, Kans.: Geo. Veselič.
Za Frontenac, Kans.: Leo. Krusitch. MICHIGAN.
Za Calumet, Mich, in okolico: Nick Grabrijan.
MINNESOTA.
Za Ely, Minn.: Jos. J. Peshel.
Za Hibbing, Minn.: Fr. Golob.
Za Soudan, Minn.: John Lovšin. Za St. Joseph, Minn. in okolico: John Poglajen.
Za Eveleth, Minn.: Pet. Srnovršnik Za Chisholm, Minn.: Fr. Tancig. MISSOURI.
Za St. Louis, Mo.: Jos. Simonič. MONTANA.
Za Great Falls, Mont.: Math. Urich NEW YORK.
Za Little Falls, N. Y.: Fr. Gregorka.
Za Brooklyn, N. Y. /n okolico: Fr. G. Tassotti.
OHIO.
Za Bridgeport in Lansing, O.: Mih. Hočevar.
Za So. Lorain, O : Ant. Kerhin.
Za Newburg, O.: John Lokar.
Za Cleveland, O.: John Russ.
Za Barberton, O.: Jos. Podpečnik.
PENNSYLVANIA.
Za Conemaugh, Pa.: Mart. Černetič. Za Pittsburg in Allegheny, Pa.: John Verbiščar.
Za Johnstown, Pa.: Jos. Likar,.
Za Burdine, Pa.: John Demšar.
Za Irwin, Pa.: George Bohinc.
Za Imperial, Pa.: Fr. Lokar.
Za Canonsburg, Pa.:	Geo. Shaltz.
Za Rankin, Pa.: Math Kozan.
Za Reading, Pa.: John Jakljevich. Za Pittsburg, Pa: in okolico: Ignac Podvasnik.
Za Moon Run, Pa.:	Fr. Machek.
Za Forest City, Pa.: Alois Miklau-cich.
Za Etna, Pa.: John Skoff.
Za Steelton, Pa.: Jos. A. Pibernik. Za Broughton, Pa.: Anton Demšar. WYOMING.
Za Cumberland, Wyo.: John Pagon. Za Rocksprings, Wyo.: Max Keržiš-nik.
UTAH.
Za državo Utah: Anton Palčič. WISCONSIN.
Za Milwaukee, Wis. in okolico: Jos. Kastigar.
Ker je list jako poceni; poleg tega pa prinaša največ važnih novic iz vseh slovenskih naselbin, za to je upati, da se ga vsak rojak naroči. Čim več naročnikov bode list imel tem bolj bode zanimiv. Uprav. “A. S.”
DENARJE V STARO DOMOVINO
pošiljamo:
za $	10.35	............... 50	kron,
za $	20.40	............. 100	kron,
za $	40.80	... ~......... 200	kron,
za $	102.00	.. .'........ 500	kron,
za $	203.90	............ 1000	kron,
za $1018.00	............ 5000	kron.
Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilič-neje do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registrovanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Oder ali pa New York Bank Draft.
FRANK SAKSER CO.,
109 Greenwich St., New York, 6104 St. Clair Ave., N. E.
Cleveland, Ohio.
Tobak. Tobak. Tobak.
Prodajam domači, avstrijski in ogrski tobak za kajenje in čikanje: 1 funt ali 16 zavitkov 80c. Fini turški, bosanski, hercegovinski, dalmatinski in macedonski tobak za cigarete: 1 funt ali 16 škatelj 80c. 50 smodek, porto-rike, kube, trabuke, britanike in vir-žinke po $1 in više. 100 cigaret iz najboljega turškega tobaka 40c.
Ysaka vrsta tobaka se lahko posebej naroči. Pri večjih naročilih dajem popust. Vzorci tobaka veljajo 10c s poštnino vred.
V zalogi imam tudi vse potrebščine za kadilce.
A. LOGAN,
Box 250 Mad. Square Sta., New York.
Hripavost,
lahek prehlad, šegetanje v grlu, tež-koče dihanje, slab glas in drugi taki neredi grla zahtevajo, da se preč začne rabiti Severov Antisepsol. To lečilo se iskreno priporoča v vseh neredih nosa, ust in grla. Lahko se tudi rabi kot izpiralnik ust in umivalnik nosa posebno v slučaju zoperne sape. Tudi je dobro zdravilo za otekle čeljusti in gnjile zobe. Cena 25c. Dobi se v vseh lekarnah. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
— Vsak teden, narašča imenik naših naročnikov tudi v stari domovini. List je najlepša spbmenica, ker ga dobe vsak teden. Samo $2.00 na leto.
Brat zaklal brata.
Dunaj, 13. jun. — Tukaj so našli v neki veži 261etnega delavca Karola Sil-ler mrtvega. Krvavel je iz globoke rane na prsih. Sillerjev brat, njegova žena in nek navzoči delavec so trdili, da se je Siller sam usmrtil. Brat umorjenega se je pri zaslišanju na policiji zapletel v protislovja ter končno priznal, da je Karola Sillerja umoril iz ljubpsumnosti.
— Dolar, ki ga izdate za “A. S.” ni potrošen, ampak shranjen za leto dni.
0. W. Brown, preda Robt. P Heuer, podpre W. G. Wiloox, kaalr.
Kapital JÜ00,000.00.
BARBER UILDING, OLIET.ILL.
Obresti se plačujejo od vlog po 3 ODSTOT. NA LETO ter se obrestna svota, če ne dvignjena pripiše glavnici na prvi dan meseca januarja in julija. Za vsako vsoto, ki je hranjena en mesec plačamo obresti in tudi na prvi poslovni dan vsacega meseca pripišemo obresti k svotam, ki so bile vložene pred petim dnem vsakega meseca. Certifikati kažejo po 3 odst. obresti od vsake vsote, ki je bila uložena šest mesecev.
Ta banka je odprta od 9. ure zjutraj, pa do 4. ure pep.
=B5=
1.
K. S. K.
JEDNOTA
Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1694. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898.
Predsednik:..........John R. Sterbenc, 2008 Calumet ave., Calumet, Mich.
Pnd podpredsednik........Anton Nemanich, 1000 N. Chicago St., Joliet, 111.
IL podpredsednik:.........Frank Bojc, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo.
Glavni tajnik:................Josip Dunda, 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
IL Tajnik:................Josip Jarc, 1677 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
Blagajnik:................John Grahek, 1012 North Broadway, Joliet, 111.
Duhovni vodja:......Rev. John Kranjec, 9536 Ewing ave., So. Chicago, 111.
Pooblaščenec:...........Frank Medosh, 9478 Ewing ave., So. Chicago, 111.
Vrhovni zdravnik:..........Dr. Martin Ivec. 711 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
Paul Schneller, 509 Pine St., Calumet, Mich.
Anton Golobitsh, 807 N. Chicago st, Joliet, 111.
George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, III PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR:
Josip Sitar, 805 N. Chicago St, Joliet, 111.
Marko Ostronič, 92 Villa St, Allegheny, Pa.
Josip Zalar, mL, Box 547, Forest City, Pa.
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA.
pristopili Člani.
K društvu sv. Vida 25, Cleveland, O., 13002 Ernest Palčic, roj 1885, 13003 Martin Vesel, roj 1880, 13004 Janez Peček, roj 1879, 13005 Franc Bedenk, roj 1879, 13006 Jakob Sámsan, roj 1869, spr. 25. jun. ’08. Dr. št. 342 članov.
K društvu Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa., 13007 Franc Adamič, roj 1865, spr. 25. junija 1908.	Dr. št. 125 članov.
K društvu sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 13008 Franc Kucler, roj 1883, spr. 25. junija 1908.	Dr. št. 97 članov.
K društvu sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., 13009 Maksim Krnežič, roj 1888, spr. 25. junija 1908.	Dr. št. 60 članov.
PRESTOPILI ČLANI,
Od društva sv. Janeza Krst. 13, Biwabik, Minn., k društvu Marije Zdravje Bolnikov 94, Cumberland, Wyo., 4685 Martin Hribernik, 15. junija 1908.
-	I. dr. št. 56 članov.
II. dr. št. 33 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
K društvu sv. Družine 5, La Salle, 111., 10120 Jožef Pavlin, 23. junija 1908.
Dr. št. 125 članov.
K društvu sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., 1911 Jurij Rozman, 19. junija 1908.
Dr. št. 74 članov.
K društvu sv. Jurija 73, Toluca, 111., 10999 Franc Hribar, 18. maja 1908, 6895 Ignac Skube, 20. junija 1908.	Dr. št. 30 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od društva sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 8302 Jožef Košir, 10271 Mihael Zvonar, 19. junija 1908.	Dr. št. 243 članov.
Od društva sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 10350 Franc Prokšel, 15. junija 1908.	Dr. št. 126 članov.
Od društva Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 8956 Janez Vidina, 15. junija 1908.	Dr. št. 132 članov.
Od društva sv. Petra in Pavla 38, Kansas	City,	Kans., 12104	Jožef	Požek,
10740 Anton Ragule, 22. junija 1908.	Dr.	št. 73	članov.
Od društva sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., 1918 Janez Plut, 9512 Luka Bradica, 3513 Marko Kostelc, 20. junija 1908.	Dr. št. 71 članov.
Od društva sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 10825 Rihard Nozella, 11325 Franc Kristan, 20. junija 1908.	Dr. št. 98 članov.
Od društva sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 6116 Janez Kotnik, 9827 Tomaž Bučar, 4045 Matija Pečavar,	9543 Jernej	Vihar,	7013	Matija
Ritmanič, 8073 Jožef Mavrin, 15. junija	1908.	Dr. št. 232	članov.
Od društva sv. Jurija 64, Etna, Pa., 8329 Janez Čemas, 22. junija 1908.
Dr. št. 49 članov.
Od društva sv. Roka 113, Denver, Colo., 11838 Janez Matte, 13. junija 1908.
Dr. št. 41 članov.
IZLOČENI ČLANI.
Od društva Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 6676 Štefan Mihelič, 9981 Jurij Desina, 15. junija 1908.	Dr. št. 130 članov.
Od društva Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa., 12372 Jakob Kukujan, 15. junija 1908.	Dr. št. 125 članov.
ODSTOPILI ČLANI.
Od društva Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 4514 Jurij Miketič, 15. junija 190g.	Dr. št. 129 članov
Od društva Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa., 11794 Jeronim Cvetetič 15. junija 1908.	Dr. št. 124 članov.
Od društva Marije Zdravje Bolnikov 94, Cumberland, Wyo., 10011 Franc Tlaker; 15. junija 1908.	Dr. št. 32 članov.
Od društva sv. Alojzija 95, Broughton, Pa., 11177 Janez Langer, 15. junija 1908.	Dr. št. 57 članov.
Od društva sv. Roka 113, Denver, Colo., 11359 Anton Germ, 13. junija 1908.
Dr. št. 40 članov.
PRISTOPILE ČLANICE.
K društvu sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 3660 Marija Krevl, roj 1876, spr. 25. junija 1908.	Dr. št. 73 članic.
K društvu sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 3661 Marija Kren, roj 1889, spr. 25. junija 1908.	Dr. št. 26 članic
K društvu sv. Janeza Krst. 60, Wenona, 111., 3662 Julija Tomšič, roj 1884, spr. 25. junija 1908.	Dr. št. 12članic.
K društvu Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111., spr. 25. junija 1908.
Dr. št. 20 članic.
K društvu sv. Srca Marije 86, Rocksprings, Wyo., 3664 Marija Cukale, roj 1880, spr. 25. junija 1908.	Dr. št. --- članic.
PRESTOPILE ČLANICE.
Od društva sv. Janeza Krst. 13, Biwabik, Minn., k društvu Marije Zdravje Bolnikov 94, Cumberland, Wyo., 1836 Uršula Hribernik, 15. junija 1908.
I.	dr. št. 21 članic.
II.	dr. št. 7 članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE.
Od društva sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., 1860 Ana Kostelc, 20. junija 1908.
Dr. št. 27 članic.
IZLOČENE ČLANICE.
Od društva Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 2096 Verona Štajdohar, 15. junija 1908.	Dr- št. 13 članic,
JOSIP DUNDA, glavni tajnik K. S. K. J.
Noben fant v našem mestu bi ne smel izostati od pristopa v to društvo, ker ne vemo kedaj se kateremu pripeti nesreča.
Društvo bode po svoji najboljši moči delovalo za poduk, izobrazbo in v pomoč svojih članov.
Na današnji seji se je sklenilo, da pristopi društvo h K. S. K. Jednoti kakor hitro bode imelo dovolj onih članov, ki so zadosti stari pa še niso pri K. S. K. Jednoti. Vsak bo moral pristopiti k Jednoti, kdor bo hotel biti član tega društva in to kakor hitro bo zadosti star.
Pristop je v društvo prost do 19. jul. tako da vsak fant lahko pristopi, po istem času se bo pa določila pristopnina. Vpiše se lahko član med tem časom, da je na prihodnji seji sprejet.
Že sedaj pri začetku ima društvo 30 članov, a upati je, da jih bode kmalu vsaj do prihodnje seje 50 vpisanih. Čim več nas bo tem bolje.
Na ustanovni seji se je izvolil odbor za to leto sledeči odbor:
Jos. Klepec, predsednik,
John Mušič, podpredsednik,
John Lekan, fin. tajnik,
St. Skrinar, zapisnikar,
George Rogina, blagajnik,
Anton Planinc in Fr. Lavrich, nadzornika.
Ker si je društvoizvolilo za svojega patrona sv. Alojzija, ki je patron in vzor katoliške mladine, za to upamo, da bode po njegovi priprošnji in vzgle du delovalo za dušni in telesni blagor slov. mladeničev, ter v slogi in bratski ljubezni lepo napredovalo, da bodejo njega člani vzorni slov. mladeniči. Pomozi Bog in sreča junaška! v Ameriki. Pomozi Bog in sreča junaška!
John Lekan, tajnik, Indiana St., Joliet, 111.
Slovencem v pogled.
Slavni director Collins N. Y. Medi-cal Instituta!
Vam naznanjam, da sem Vaše pismo prejel, kakor tudi posljana zdravila, katera sem že tudi porabil ter se čutim popolnoma zdravega, za kar se Vam iskreno zahvaljujem. — Da Vam nisem takoj odgovoril, je vzrok to, ker sem čakal, če se mi bode bolezen povrnila, pa ostal sem popolnoma zdrav.
Vas še enkrat lepo zahvaljujem za posljana mi dobra zdravila ter ostajam s spoštovanjem
Alojz Pregelj,
Bx 183 Čamp 30, Richwood, W. Va.
Priporočilo.
Rojakom v Rocksprings, Wyoming priporočamo našega zastopnika g. Max Keržišnik. On sme sprejemati naročnino in izdajati potrebne pobotnice.	Uprav. “A. S.”
Sredstvo zoper tuberkulozo?
Tokio, 22. jun. — Japonski bakteri-olog in zdravn k dr. Čigafmi je predaval na nekem japonskem zdravniškem kongresu o sredstvu, ki ga je iznašel zoper tuberklozo in ga po japonskih bolnicah z vspehom rabil. Njegova metoda je vpeljana po 20 japonskih bolnicah in se povsod dobro obnesla. Poročila iz sedmih bolnišnic kažejo, da je od 219 jetičnih jih popolnoma ozdravilo 79, 80 se je obrnila bolezen na bolje, 15 jih je umrlo in 79 jih je zapustilo zdravljenje iz raznih vzrokov. Nova metoda se rabi lahko samo v prvem štadiju bolezni.
140400404040404V J4Ç
Društvene vesti.
♦O-fOC
Joliet, 111., 22. jun. — Slavno uredništvo! Prosim malo prostora v vašem cenjenem listu. Pred vsem opozarjam vse ude društva sv. Jožefa št. 2 K. S. K. J., kateri je opravil velikonočne dolžnosti in ni oddal izpričevala, naj to stori do dne 28. junija, ker potem moram odposlati vse skupaj duhovnemu vodju. Kateri zanemari velikonočne dolžnosti, se bode ravnalo ž njim po pravilih K. S. K. J.
Nadalje opominjam tudi tiste člane, kateri so zaostali v izplačevanju društvenih oziroma Jednotinih prispevkov, da poravnajo do dne 28. junija tega leta, ker ob koncu tega meseca moram dati poluletni račun.
Ob koncu tega pisanja srčno pozdravljam vse ude društva sv. Jožefa št. 2 K .S. K. J. ter vse člane naše slavne K. S. K. J. Tebi, dragi mi list, pa želim obilo dobrih naročnikov in plačnikov
Mihael Uršič, tajnik.
Joliet, 111., 21. rožnika. — Slovenski mladeniči smo si danes ustanovili svo je podporno društvo pod imenom: Slovensko katoliško mladeniško podpor no društvo sv. Alojzija.
Namen tega društva je: a) Podpirati svoje člane v bolezni, da ne bodo trpeli pomanjkanja, in v slučaju smrti se jim oskrbi dostojen pogreb, b) Gojiti med člani ljubezen do mile materinščine, ki je ponos vsacega Slo-'venca v tej deželi, c) Negovati člane za skupno delovanje za vero in narod, da postanejo vzgledni mladeniči in dobri člani človeške družbe, d) Dajati članom dobre nasvete v vsakem oziru in pospeševati napredek naše K, S K. Jednote.
Kar se tiče podpore se bode ista izplačevala bolnim članom po $5.00 na teden ,in to je potem ko je član že tri mesece v društvu. V slučaju smrti člana plača društvo $50.00 pogreb.
Mesečnina se plačuje vnaprej za vsak mesec posebe in to 50c na mesec.
V društvo se sprejme vsak mladenič dobrega značaja, ki je prestopil 16 leto. To je posebno dobro za mlade fante ko začnejo delati, da o priliki ponesrečenja dobe bolniško podporo.
Chicago, 111., 21. jun. —- Društvo sv. Alojzija št. 47 K. S. K. J. je obhajalo praznik svojega patrona sv. Alojzija 21. junija in pri tej priliki tudi desetletnico obstanka društva. Društvo se e zbralo korporativno s svojimi rega-lijami k osmi sv. maši. Bila je tudi peta sv. maša na čast in zdravje udom, ker več tako dolgo društvo obstoji, pa še nismo nobenega uda zgubili, da bi umrl. Naj poprej se moram iz srca zahvaliti našemu župniku č. g. Sojarju za tako lepo pridigo, katero je naredil v spomin društva. Marsikateremu sobratu so omehčale srce besede gospoda župnika, katere je povedal. Nadalje se tudi moram zahvaliti vsem sobratom, kateri so se tega slavlja udeležili. In tudi želim ,da bi še dvajsetletnico obhajali tako v miru in zdravju. Res društvo ni veliko, kakor se ena društ. ponašajo; jaz pa ne morem reči, da je društvo veliko, da imamo na stotine članov, ampak toliko pa rečem, da ni veliko, ampak dobro kakor drugo, ki je veliko. Sporočam kot tajnik, da društvena blagajna obstoji dobro, ker imamo veliko stroškov zmiraj in bolnih bratov, ker jim tudi društvo plačuje 6 dolarjev podpore na teden in zmiraj daruje na cerkev in vse stvari kakor tista društva, ki veliko članov štejejo. Torej ima vsak lepo priliko pristopiti k društvu, ker je prav poceni pristop in bolna podpora se plača vsak teden 6 dolarjev.
Nadalje moram še enkrat opomniti vse ude tega društva, da bodemo imeli svojo mesečno sejo 28. junija v cerkveni dvorani, to je četrta nedelja v mesecu, in zmiraj zanaprej. Jaz sem vsakemu poslal dopis in v glasilu je že enkrat bilo, pa še eni člani ne razumejo. Saj je zmiraj v slovenskem jeziku pisano, torej dobro razumite, da bode miting 28. junija in se mora vsak član udeležiti. In kateri ni še izpovednega listka oddal, prosim, da ga odda, če ne poprej pa pri seji; kateri pa tega ne stori, ne bode nobenega izgovora, tisto pa vsak ve, kaj se ž njim zgodi.
Še naznanjam, da je društvo daro valo pokojnemu F. Zlatoperju $4.00.
Srčno pozdravljam vse ude imenovanega društva in vse sobrate K. S, K. J. Tebi, A. S., želim pa velik u-speh.	John Wukshinich, tajnik.
Eveleth, Minn., 17. jun. — Društvo sv. Cirila in Metoda št. 59. K. S. K. J je imelo svojo poluletno sejo, pri kateri si je izvolilo sledeči odbor:
I.	predsednik Val. Čampa,
II.	predsednik Mark. Matekovič,
I.	tajnik P. J. Srnovršnik,
II.	tajnik Ant. Nemanič,
blagajnik John Shutte,
zastopnik Ant. Erculj.
S pozdravom
P. J. Srnovršnik, I. tajnik.
Blazen polkovnik.
Pariz, 23. jun. — Vpokojeni polkovnik Boulanger je mobilizoval svoj prej šnji polk. Za odhod je bilo že pripravljenih več stotnij, ko so opazili, da se polkovniku meša. Rekel je, da odkoraka s polkom v Pariz, da spravi Zolov pepel iz Panteona. Polkovnika so oddali v blaznico.
Delavci na prostem
izpostavljeni mrazu in vlažnosti se ubranijo dolgotrajnemu bolehanju zareumatizmom in neuralgijo, ako rabijo
Dr. RICHTERJEV Sidro Pain Expeller,
ko čutijo prve pojave. To zdravilo odgovarja zahtevam nemških zakonov in ima ne-oporekljiv rekord tekom 35 ^ let.
. I , V vseh lekarnah, 25 ^ I yin 50 centov, ali pa pri ^ir izdelovalcu.
F. AD. RICHTER & CO.,
215 Pearl St.,	New York.
Najlepše in najrodovitneje zemljišče
za kmetije obsegajoče 6000 akrov se kupi od nas po jako. nizki ceni. Na tej zemlji pridelaš vse poljske pridelke.-Se-no zraste 6 čevljev visoko. Na zemljišču je drevja toliko, da ako ga prodaš dobiš več denarja zanj kot pa daš za zemljišče. Zemljišče je poleg železnice ..in poleg mesta kjer vse lahko kupiš in vse lahko prodaš. Naši pogoji so eno četrtino gotovine preč ostalo plačaš lahko v teku petih let. Vsak se rnora naseliti v teku enega leta na kupljeno zemljišče. En aker te zemlje stane 16 dolarjev. Naš naselnik g. I. Česnik zna za to vse zemljišče in govori slovensko; on vam pokaže vse natanko ker mi smo prepričani, daje zmožen. Mi plačamo čas kar ga on zamudi za pokazati zemljo. Zatorej pišite za natančno pojasnilo le g. Česniku, ker mi se ne moremo pečati s to stvarjo. Ko si izberete zemljo, pridite v naš urad The First National Bank, Fairchild, Wisconsin in mi vam vse papirje pravilno izdelamo v Clark Countiju Court House. Vsa pisma pošljite na naslov:
Ignac Česnik,
BOX 321. WILLARD, WISCONSIN.
FAIRCHILD N. E. RAILWAY, N. C. FOSTER, president, Fairchild, Wisconsin.
E.
804-806-808 N. Hickory St. Joliet, II.
Velika zaloga spomenikov
W
HH
K
m
o
pm
nn
PP
O
P
P
◄
NM
OC
◄
%p
*
NM
<A
•<
Rajski kraji
boljih ni na svetu. Slovenci kateri si nameravate kupiti kmetije, se vabite priti in ogledati sedaj te kraje v bujni rasti. Kedor je videl boljo zemljo t Ameriki, se mu plačajo vsi stroški. Videl bode sedaj kaj se lahko pridela tukaj, nove nasade krompirja, zelja, pese, tomatoes, paprike, karfisle čebule, kolorabe, to je mojih nasadov na nepognojeni zemlji. Jagode debele ko breskve, vse vrste sadja in trtja. Dve železnice zraven Fraht v St. Louis, 1 let. na 100 funtov.
38 slovenskih družin je kupilo, polovica že naseljenih. Nova cerkev v mestu. Šole povsod. Kedor koli mi dokaže, da so kje lepši kraji, plačam vse vožnjo in stroške. Cena gozda 4—12 tolarjev aker, obdelanih kmetij 8—20 tolarjev aker.
F. GRAM,
Naše prodružnice so: v Chicag» POZOR, ROJAKI!	Bethania and Resurrection Cemetar/
Kako pride vaš denar najvarneje v blizu Summit, Cook Co., in Napervill«
stari kraj ?
Pošljite ga po Mohor Mladiču, 617 So. Center Ave., Chicago, I1L On je v zvezi z g. Sakserjem v New Yorku.
Nadalje ko želite potovati v staro domovino ali nameravate vzeti koga svojih sorodnikov ali prijateljev v Ameriko, obrnite se takisto na Mohor Mladiča. On vam lahko preskrbi dobro i hitro vožnjo po najnižjih cenah.
MOHOR MLADIČ,
572 Blue Island Ave. Chicago. lil.
111. Chi. tel. 1872. N. W Phone 49J
Ustanovljena 1871.
Of Joliet. Illinois.
POZOR, ROJAKI!
urejeno
Moderno g-ostilno
National Buffet
v katerej bodem točil najboljše por-terjevo pivo, izvrstno žganje, domač.« vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog.
Rojaki Dobrodošli!
ANTON T. TERDICH,
203 Ruby St.
N. W. Phone 825.	Joliet, III
■i preostanek $300.000.00
'vena r« n«« rstne denarne t.i!og< le: poš:!')« denar na Vss dele sveta.
C.
J. A. HENRY, predsednik.
H. TALCOTT, podpredsednik. HENRY WEBER, blagajnik.
Amerikanski Slovenec stane za Evropo samo $2.00 na leto, za Ameriko samo $1.00 na leto.
NAYLOR,
MISSOURI.
Vina na prodaj
Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda
“Hill Girt Vineyard”
po 50c uzorce
Dobro vino od 35cdo 45c gal., staro vino po 50c galon, riesling vino po 55« galon. Tudi razpošiljam pristen drožnik in fino slivovko. Fino muškatel vino Na zahtevanje pošjem naročila pošljite na
Stephen Jakše,
— P>ox 77—
Crockett, Contra Costa Co.,Cai
Mahkovec & Božici)
208 Jackson St., Joliet, 111.
SLOVENSKA GOSTILNA
kjer točimo fino “Elk Brand” pivo, dobro kalifornijsko in domače vino in tržimo dišeče smodke. Rojakom se priporočamo v obilen poset.
N. W. Phone 384.
MAHKOVEC & BOŽICH.
Poletni želodec.
Poletni želodec je popolnoma različen od zimskega želodca, ker je ne sposoben prejemati in prebavljati toliko hrane in tako tečne hrane. Vsaka reč se v njem hitro skisa in skuha vsled čezmerne vročine. Naš smoter bodi, po možnosti izjednačiti vnanjo z notranjo vročino. To dokazuje, kako neumno je, vročega dne hladiti želodec z ledenomrzlimi pijačami, ali ga prenapolnjevati z mesom. Bodi skrben! Bržko občutiš kako nepriliko v svojem želodcu ali črevesju, ne odlašaj, 'nego začni takoj uživati Trinerje-vo ameriško zdravilno grenko vino. To ti želodec tako okrepi, da bo lahko prebavljal tudi najtežjo hrano. To je edino zdravilo ,katero lahko daš vsem članom svoje družine, ker ne vsebuje škodljivih primesi. Uživaj to vince ob vseh boleznih prebavnih organov in kot toniko ob okrevanju. V lekarnah. Jos. Triner, 616-622 So. Ashland Ave., Chicago, 111.
CESARSKA RODBINA HABSBURŠKA.
Na tej sliki so videti od leve na desno v ozadju: Cesar Franc Jožef I., Maksimilijan, Marija Ana Karolina, Karol Ljudevit in Ljudevit Viktor; v ospredju cesarica Elizabeta z Rudolfom ter Zofija in Franc Karol, starši.
Povest iz turških čašov.
M krasnem šotoru Sulejmana II. je vladala nevarna soparica. Na dragoceni, z zlatom pretkani preprogi je počival sultan,, naslonjen na mehkih, svilenih preprogah.
Tresoč, — se je zavil tesneje v krasno škrlatno ogrinjalo ter strmel premišljajoč in sanjajoč v ugašajoči žar Oglja, ki je ležal na kovinasti posodi.
V skrajnem kotu šotora je čepel veliki vezir. V strahu in trepetu je gledal na sultana, katerega je obseval kr-vavordeči svit dragocene svetilke.
Težek, nevihto obetajoč oblak je visel nad že osivelimi obrvi Sulejmana; le včasih so se mu trudno dvignile tre palnice, razganile so se temne, modre sence na obrazu, — potem pa so še tresle in svetlikale, kot daljni bliski, ki naznanjajo nevihto.
“Ivan!” Ostro se je začul glas iz tenkih sultanovih ustnic.
Boječe je skočil veliki vezir kvišku ip se ugriznil s svojimi belimi zobmi do krvi v spodnjo ustnico. Počasi je prilezel iz svojega poltemnega kota. Vrgel se je pred sultana ponižno na zemljo, poljubil rob njegove obleke ter se udaril s čelom na tla.
“Poslanec Alahov! Najmodrejši vladar!”
“■Molči!” zatulil je sultan. “Čuj, Ivan,” glas mu je postal bolj niehak iti mil, “Ivan, čuj, Dunaj mora pasti!
«-------Čuješ? Za vsako ceno! Danes,
jptri — — — toda pasti mora! Ali mogoče misliš, da sem zaman žrtvoval svoje čete? Davno že bi moralo biti to vražje mesto v naši posesti, ali tvoji ugovori, so mi vedno prekrižali moje načrte! Toda čuj, Ivan! Jaz hočem pozabiti, kar si zagrešil, milostno ti bom odpustil, kot ukazuje Mo hamet, ali čuješ? Imel te bom kot za svojega sina... kot svojega lastnega sina... Denar, zlato, zakladi.. .nepre-šteti zakladi... ampak Dunaj mora pasti!... Najlepšo deklico mesta ti bom podaril.... deseti del plena naj bo tvoj.... Toda čuj, danes ali jutri mora biti Dunaj v mojih rokah.... če ne, Ivan, bo pojutrišnjem nataknjena tvoja glava na ostrem kolu. Zberi vs® svoje ljudi, obljubi jim gore zlata, draguljev, vse, kar hočeš; mojo največjo ladjo bom napolnil z zakladi za onega, ki bo prvi zasadil prerokovo zastavo na obzidje, povej jim to! Tri noči in tri dneve smejo pleniti in mo riti, tri noči in tri dneve, ali čuješ' Pusti jih 'z biči in žarečim železom goniti v boj! Stori, kar hočeš, toda ne hrani nobenih sredstev, Ivan, nobenih sredstev! Gre se za tvojo glavo.”
, Še bolj globoko se je sklonil k zemlji veliki vezir in poljubil je rob Su-lejmanove obleke; potem pa je dvignil Svoje telo in vzdignil proseče roke.
“Poslanec Alahov! Najmodrejši vladar!” Glas se mu je tresel. “Gospod! Samo dva dneva počakaj, samo dva dneva! Tvoji vojaki so preveč utrujeni, brez poguma.”
“Brez poguma? Moslim brez pogu ma? Ivan, varuj se!” Strašen pogled je zadel velikega vezirja.
“Da, ker je njihov vodja bojazljivec, ker se ti bojiš krščanskih psov!"
Ivan je vidno vztrepetal.
Tiho je potegnil svoj široki desni ■ rpkav do rame navzgor. Slabo zaceljena, krvavo obrobljena brazgotina se je vlekla .po celi roki.
“Pes!” Pretrgano in rezajoče kot ostro jeklo izpregovoril je sultan. “Kri mi hočeš kazati? Kri? Bahati se s svo jimi dejanji? Ko najslabši mojih sužnjev več premore proti Dunaju kot iti! Za to se mi boš še pokoril! Ba hati se z eno prasko, ko ti tisoči f.e-klanih glav leže po jarkih? Proč, izpred mojih oči! Poberi se k vragu Toda jutri, Ivan, jutri hočem imeti svoj slavnostni vhod v Dunaj, jutri Ivan... pomisli na svojo glavo!”
Težka zavesa, ki je razdeljevala šotor, se je odgrnila.
Počasi, z negotovimi koraki, se je j »-¡bližal Zalko Sultanu.
Hipen nasmeh je švignil preko Su lejmanovega obraza in za trenotek je vzplamtelo v temnih očeh.
“Zalko!” Z dobrohotnim glasom ga je vzpodbudil sultan, da je pristopil bližje.
“Zalko, moj dobri sin, kaj te je privedlo k meni?” Premišljeno se spusti visoka postava na koleno, potisne spoštljivo sultanovo obleko na svoje ust niče in se dotakne s čelom zemlje, da so dolgi lasje, ki so viseli izpod turbana, kot svetlikajoči vodopadi drčah naprej na tla.
Počasi je prijel Sulejman za Zalko-vo desnico in ga potegnil k sebi na blazine.
“Zalko, govori, po kaj si prjšel?”
‘ Blagoslovljenec Alahov! Solnce vzhodno gledati, ogreti se ob žarku tvojih oči..
“Dovolj!” prekinil ga je sultan, “to slišim vsak dan od svojih ljudi, — od tebe, Zalko, hočem slišati drugo. Imaš li dobre vesti?”
“Da, gospod! Ti veš, o gospod, da nikdar ne klepetam nepotrebno. Dobro premišljen je moj načrt. Gospod Vsak večer jezdim okolu mesta, da se prepričam o čuječnosti straž. — Bilo je pred tremi dnevi, štiri ure po soln-čnem zahodu; po svojem navadnem potu nisem mogel iti, ker vsled množice trupel...”
“Zalko!” Očitajoči pogled je zadel Zalka, da je vztrepetal.
“Šel sem po drugem potu. Poslušaj, gospod! Čuj, kaj sem opazil. Vsak večer ima na gotovem mestu, ki ga dobro poznam, mlada ženska prvo nočno stražo na obzidju — bržkone mesto svojega utrujenega moža ali
ljubimca-------Jaz se bom utihotapil
pod obzidje... Alah mi bo dal levjo moč in lisičjo zvitost.. .ter neopažen preplezal zid... Zaklade, bisere, vse, kar imam, ji bom obljubil... moja žena naj postane... ali---------ne-
hote je prijel za bodalce za pasom, posuto z dragocenimi kamni, “moje jeklo malokdaj ne zadene... svojo o bleko bom vrgel proč in jo zamenjal z njeno, gospod! Preoblečen v žensko obleko bom šel v mesto.,., preslepil straže... in pognal smodnišni-co v zrak... Pota poznam dobro Ti veš, gospod, predno sem našel milost v tvojih očeh, sem bil uporen krščanski pes. Deset let sem imel, ko sem dopadel tvojim janičarjem, soln ce tvoje milosti se mi je smehljalo od tedaj, naj ti povrne Alah, naj ti da čast, slavo in zmago za to, kar si mi storil.
Moj oče je bil potujoč trgovec, s katerim sem šel zgodaj na potovanje. Vrnila sva se ravnokar z Dunaja svojo domovino ob Adriji, ko so nas srečali tvoji janičarji. Dva cela me seča sem bil na Dunaju, in bilo je pr vič, ko sem videl večje mesto. Ostalo mi je vse dobro v spominu Skoraj se mi zdi, kot da bi bil šele včeraj v mestu. Moj oče je pustil takrat v mestu mojo mlajšo sestro; gotovo je morala že davno umreti, nihče od vjetnikov je ne pozna. Odpusti gospod, ker sem zašel od stvari. Tvoj veliki vezir naj zbere vse čete k napadu; grom in dim razstreljene vojašnice naj bo znamenje k naskoku — Gospod?”
Molče je pogladil Sulejman plave lase Zalkove za ušesa in mu ukazal, naj nadaljuje.
“Sedaj je ena ura po solnčnem zahodu, v treh urah bo čas tu... Daj Ivanu povelja! — in jutri se boš lahko Alahu zahvalil za zmago v krščanski cerkvi!”
Z lahko tresočo roko je božal Sulejman Zalkovo desnico in ukazal, naj vstane.
“Naj bo Alah s teboj! Zgodi naj se kakor si govoril!”
Ponižno se je priklonil Zalko k zemlji.
“Zalko, jeli to tvoje?” Sultan je držal v rokah tanko, zlato verižico, na kateri je visel majhen križ; pobral jo je na blazini, na kateri je Zalko sedel Lahka rdečica je spreletela Zalkov obraz kot oblakova senca, ki hiti čez polje ob solnčnem dnevu; zagrabil je hlastno po nji.
“Vrzi proč!” silil je sultan v njega “Gospod! Košček zlata brez vsake vrednosti, od moje umirajoče matere moja sestra ima ravno takega.”
“Alah naj bo s teboj, Zalko! Ob če trti uri!”
Vrnil mu je verižico.
Tuleč je gnal mrzel vihar nakopiče ne oblake po nočnem nebu.
Drevje je ječalo in stokalo pod pri tiskom vetra, kr je nosil z divjim šu mom po zraku orumenele jesenske li ste.
Nad Dunajem in okolico je ležala črna tema.
Semtertje je' gorel -na cesti stražni ogenj in semtertja se je čul kak zaspan klic iz tihih ulic.
Zunaj na široki ravnini, kjer so stali nešteti turški šotori, je vladala globoka tišina.
Noben glas in žvenket se ni čul, taboriščni ognji so bili pogašeni; Turki se niiso nič gibali, bili so mirni, kot četa spečih ovac, kot velikanski kupi trupel v jarkih. Na nekem manj nevarnem mestu dunajskega obzidja je sedela na enem izmed kamnov, ki so se metali v sili na naskakujoče Turke, mlada žena, tesno odeta v gorko obleko; lica so ji rdela od ledenega vetra.
Že cel teden je opravljala tu gori prvo nočno stražo, da si je mogel njen zaročenec privoščiti par ur spanja.
Utrujeno, vsled prenapornega dela v bolnišnicah, so jo neprestano silile kot svinec težke trepalnice k spanju. V velikem turškem taboru je gospodoval čuden, skrivnosten mir.
Naenkrat je zaropotal na dnu jarka kamen. Bržkone omajanega od kakega strela, ga je zagnal vihar v globočino, se ji je zazdelo, ter je prijela za bodalo, ki je ležalo poleg nje in poskušala s prsti njegovo ostrino.
Začul se je praskajoč šum na zunanji strani obzidja; zopet en kamen je v velikih lokih odletel v jarek. Nad obrambnimi kamni zidu se je pokazala s turbanom pokrita glava.
“Nazaj! Ti si mož smrti, če zakličem pomoč!”
Odskočila je in zavihtela bodalo. Zagnal se je v drznem skoku čez pomolje in stal je nekaj korakov pred
njo.
“Bodi tiho!” Zalko je govoril votlo. “Nisem prišel 'kot Turek, ne kot sovražnik, ampak — — —”
“Nazaj, slepar!”
“Ne vpij tako!... Bodi tiho! Poslušaj me!... Ali ljubiš bisere?”
“Ha! To je tvoj namen!”
i -
“Tiho! Čuj me vendar... hotel sem te samo izkušati.”
“Med nami ne najdeš izdajalca. Nazaj! Zadnjič, če ti je življenje drago!” “Poslušaj me vendar konečno. Nisem ne kot Turek, ne kot sovražnik prišel sem. Čuj me — — Jaz sem kristjan, kot ti!... Kot dečka so me u-grabili janičarji in me odpeljali iz domovine k sultanu. Nakopičil je name čast in bogastvo, imenoval me je svojega sina, toda nekaj sem moral storiti... odpovedati sem se moral svoji veri, moliti sem moral Alaha in njegovega preroka----------ne glej me ven-
dar tako neverjetno... toda pod turško obleko je bilo krščansko srce... Vsako uro, vsak dan, sem delal načrte, kako bi všel sultanu in njegovi napačni veri... zaman! ... Šele danes je usliSal Kristus mojo molitev. Na-tvezil sem Sulejmanu, da sem našel skriven dohod v mestu;... da hočem zažgati smodnišnico in jo pognati v zrak... verjel mi je. Tako sem tu.. . Dobrotljivost sem poplačal z nehvaležnostjo, toda dalje se nisem mogel več bojevati proti svojim bratom...
Spustila je grozeče dvignjeno roko z bodalom nizdol.
“Lažeš!”
“Govorim resnico!”
“Prisezi pri krščanskem Bogu!”
“Glej sem! Pod turško obleko nosil sem križ.”
Zalko je odvezal vozel svilene ovrat ne rute. “Poglej sem in boš verjela! Ali vidiš križ?”
Nezaupljivo se mu je približala in se sklonila k njegovim prsim. Takrat pa je pritisnil Zalko z železno močjo njeno glavo k sebi in ji z levico zatis nil usta... z desnico pa je posegel za pas po bodalo.
Dva-, trikrat je sunil.
Lahek trepet, zadnje umirajoče grgranje... iz ran se je vlil potok tem ne krvi!
Kratek pogled na tiho turško tabo rišče — in Zalko je pričel svoje delo.
Gorka kri se je držala njegovih prstov. Burno je strgal mrtvi ruto od vrata in prsi. Tenka, zlata verižica se je svetila kot fin obris na belem vratu.
Zalko je zagrabil za verižico, z divjo močjo je trgal na njej. Spreletela ga je vročina. Čemu zapravljati čas, za košček zlata, kakršnih mu bo dal sultan tisoče.
Začel je odpenjati njeno obleko.
Toda vedno mu je padal pogled na tenko verižico.
“Imeti jo hočem — naj bo moje pla čilo,” prišlo mu je čez ustnice.
Z vso močjo je trgal za verižico, en člen je odjenjal tiho žvenketajoč je padel košček zlata na tla.
Zalko se je pripognil, ga pobral in tehtal izkušajoče na roki.
“Križ!” Potipal j® po verižici na svojem vratu.
Bil je ravnotak križ, kot ga je nosil sam,
Zalko se je opotekel k zidu, potem pa se je vrgel divje na zemljo---------
S tresočo roko je pogladil umorjeni lase raz čela... dolg, dolg poljub je zagorel na bledih ustnah.
“Sestra! Magdalena! Taz sem — tvoj — brat!”
Dve veliki solzi ste pritekli po Zal kovih licih, da bi ohladili bolest ločitve.
“Sestra, jaz sem — kristjan!”
Tresoč je odpel Zalko verižico od svojega vratu in jo ovil okolu roke mrtve sestre.
Trenotek potem pa je švignil črn predmet od obzidja v globočino, votlo je zadonelo iz dna jarka — potem pa je bilo vse tiho.
(Nadaljevanje s 3. strani.)
Otrok je imel na glavi globoko rano, Mati, ko se je vrnila s plesa, ga je našla mrtvega v kleti. Brat Brajko-vičeve, devetleten deček, ki je spal v isti sobi, je spoznal v zločincu Kocijančiča. Nenaravni oče je zaprt.
—	“Akademija slovenskih bogoslovcev v Celovcu” obhaja letos svojo 60 letnico. Ob tej priliki je priredila slavnostno akademijo v četrtek 4. ju nija.
—	Slovenska mladina koroška je imela v nedeljo 31. majnika sijajno zborovanje v Šmihelu pri Pliberku Navzočih je bilo do tisoč mladeničev s cele Koroške, med njimi tudi nekaj mož. Govorila sta gg. Podlesnik in Terseglav iz Ljubljane ter več govornikov iz Koroške. Kmečki fant Krof iz Šmarjeta nad Pliberkom je izborno govoril o nalogah slovenskega vzor-mladeniča. Dr. Ehrlich iz Celovca pojasni namen telovadsko-mladeniške zveze. Izvolil se je takoj pripravljalni telovadski odbor za celo Koroško. — Ta dan je bil za koroške Slovence velevažnega pomena. Sadovi se bodo pokazali kmalu.
—	100 Ziljanov se je udeležilo v skupini “Koroška” jubilejnega izpre-voda na Dunaju v svojih slikovitih narodnih nošah.
—	Bistrica v Rožu, 2. junija. Danes je tu pričelo štrajkati slovensko delavstvo v podjetju “Kranjske industrijske družbe”. Povod je, ker je odpustil ravnatelj Faust tri delavce. Štrajk je upravičen.
Kritičen slučaj.
'Er.
«eciSTSRg»
Ko kdo v rodovini oboli je treba preč pomisliti kaj
je storiti,
▼ slučajih nereda prebavnih organov, ali pri izgubi okusa; taki slučaji niso tako kritični, ker vsi vemo, da
Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino
je najzanesljivejie zdravilo, ki take nerede prav hitro odstrani To zdravilo izvrstno deluje na mišice in želodec ter pomaga istim v redu delovati, da so vsi neredi odstranjeni in človeški sestav je zopet na delu k zdravju telesa.
Ko se vam pripeti, da---------
izgubite okus se utrudite
imate glavobol izgubite upanje se izpremeni obrazna barva
takrat je čas rabiti Trinerjevo zdravilno grenko vino, ki popravi vse nerede v prebavnih organih in okrepča cel sestav. Dela prebavljenje popolno, čisti kri, jasni obrazno barvo, krepča telo in bistri um.
Rabite v vsakem slučaju neprebavljivosti.
V vseh lekarnah.	U. S. Serial No. 346.	Čistost garantirana.
JOS. TRINER,
South Ashland Avenue,	CHICAGO,
Trinerjeva slivovka in brinjevec ste izvrstni pijači. Vprašajte za nje!
, ILL. J
s postelje ter ga vtopil v brenti vode. nega kapitelja dr. Ivan Šarič. Posvetil ga je nadškof dr. Stadler v navzočnosti sedem nadškofov, med njimi tudi ljubljanski, in več drugih cerkvenih dostojanstvenikov. Dr. Šarič je prvi bosanski svetovni duhovnik, ki je izza propada bosanskega kraljestva leta 1463 postal rimsko-katoliški škof.
—	Maščeval je svojo čast. Ovčar Kuzma Paroci v Vinkovcih je ustrelil svojega gospodarja Kopiloviča, ker se je prepričal, da mu je isti bil zapeljal ženo. Morivca so izročili sodišču.
—	Trgovec pobegnil. Iz Broda na Savi je pobegnil trgovec Dragotin Herceg, zapustivši 10,000 kron dolga.
POZOR, ROJAKINJE 1
Ali veste kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo 1 V mesnici
J. & A. Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in prekajene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite toraj in poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba je naše geslo.
Ne pozabite toraj obiskati nas v našej novi mesnici na vogalu Braodway in Granite ceste.
Chic. Phone 4531. N. W. Phone 11x3
C
HRVATSKO.
— Škofovsko posvečenje. Sarajevo, 28. maja. Danes je bil tukaj posvečen škofom kanonik tukajšnjega stol-
Podpisani naznanjam rojakom,
; a sem kupil
SALOON
kjer točim dobro pivo in prodajam izvrstne smodke.
JOUCIVJU»
FINO PIVO V STEKLEUICAH.
BOTTLING DEPT. SCOTT and CLAY STS.	OBA TEL. at
Martin Nemanič,
22nd St. & Lincoln, CHICAGO, ILL.
Sta» & Hen
g-S.
<*\
Sobe 201 In 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JAVNI NOTAR
Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali dragi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško.
1#*
Compagnije ^ Generale ^ Transalantique
FRANCOSKA PROGA.
Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko.
LA PROVENCE 30,000 H. P.
LA SAVOIE 22,000 H. P.
LA LORRAINE 22,000 H. P.
LA TOURAINE 15,000 H. P.
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe.
Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State Street,
NewYork
Maurice Kczminski, glavni zastop nik za zapad, 71 Dearbom St., Chicago
v- .
Frank Medosh, agent, 9478 Ewing Ave. So. Chicago, 111. A. C. Jankoviči, agent, 2127 Arc her Ave., Chicago, 111. Paul Starič, agent, 110 South 17th St., St. Louis, Mo.
Obuvalo za vsakogar.
-iJF*
Ali potrebujete čedne, moderne in močne čevlje? Ali potrebujete lepe čevlje samo za praznike? Po-trebujete-li čevlje za težko delo?
Mi imamo veliko zalogo raznih čevljev, vsake vrste in cene.
CENE ZMERNE.
Ed. Bannon,
503 RUBY STREET.
JOLIET, ILL.
Moon Run, Pa., 17. jun. — Kakor prečitam vsako številko Am. Sl., tako sem tudi 26. od konca do kraja. In vmes je bil tudi dopis iz Rib Lake, Wis., ki ga je spisal g. Peter Perušek. In v tem dopisu sem bil med četverimi rojaki, ki so obiskali’ tamošnjo zemljo, takorekoč omenjen tudi jaz, lei se mi je zdela zemlja preslaba, da bi sejal denar vanjo, kar sem tudi pisal v Am. Sl., saj je vsakemu človeku pripuščeno, pisati pošteno in odkritosrčno. In razun mene so pisali še drugi iz drugih krajev, da je tista zemlja za nič. Preden smo bili prišli z g. P. Peruškom skupaj v mestu, smo prehodili sedem milj naokoli in spoznali, kaka je zemlja. Vse tiste hiše ob železniški progi so prazne in zapuščene, in so kakor ogledalo za prišleca, kateremu kažejo, da so bili notri ljudje, pa ni bilo za živeti, zato so menda šli tja, kjer je kruh. In g. Perušek pravi, da je boljši svet tri milje od mesta. Mr. Brown pa je rekel, naj ne hodimo iskat farm predaleč od mesta, ker ne more biti svet boljši tam okoli. Kar se pa tiče tiste luže, češ, da smo jo imeli za Michigansko morje, pa ni vredno odgovarjati. Tudi radi lesa povemo, da smo ga videli dosti tam, ampak samo tacega za vitre, kot ga rabijo bratje Ribenčanje za rešeta in rajte.
Delavska reč tukaj gre vse v redu, delamo vsaki dan, samo ljudi je preveč.
Pozdravljam vse rojake po Združ. državah, a tebi, A. S., mnogo naročnikov in predplačnikov.
Urban Olivani.
I
Mount Olive, 111., 23. jun. — Cenje ni gospod urednik, prosim sprejmite še par vrst, da sporočim rojakom, ki se zanimajo za jug, posebno Texas. Reči moram, da Texas je tako različen, da nobeden drugače ne ve, če ne prehodi in pregleda sam. Zemlja je povsod zelo rodovitna, pa po nekaterih krajih imajo preveč dežja, kakor na izhodu in na zahodu pa zopet premalo. Kar je til Jackson County, Wharton Co. in Victoria County, je zemlja povsod jednaka. namreč peščena črna prst, in tu raste vse. Glavni pridelki so: riž, bombaž in koruza; potem so tomatos .zelje, krompir, fižol in sploh vse sočivje, vsakovrstne jagode, kitajski čaj, kafra, fige, oranže, limone, breskve, jabolka, hruške, češplje i. t. d. Vinska trta raste po gozdu izvrstno, jedli smo že zrelo grozdje, ki je bolj debelo kot. tu prava. Za naše rojake bi bila vinoreja prav izvrsten pridelek. V teh okrajih so ljudje prav zdrav, kakor je bil prej na severu, in tako bledih in upadlih lic, kot tu pri nas v Illinois. ' Govoril in prenočeval sem pri Čehih in Nemcih, ki so tam že po 10 do 15 let in poizvedel vse. Vsak se hvali in pravi, da ne zamenja svoje farme z nobeno na severu, da je tli na, jugu veliko bolj zdravo, kakor je bi! prej na severu, in bili so tudi nekateri v izhodnem Tex-asu. ki meji na Louisiano in so pravili, da tam je zelo rodovitna zemlja, pa podnebje je nezdravo in so bili zmirom bolani: kar,so se pa preselili v Jackson Qo. in Wharton Co, so pa zmiraj zdravi. Delo imajo lahko in nobenih posebnih mašinerij ni potreba in denar se zmiraj dobi za pridelke. Eden Čeh mi je pravil, da je kupil in začel z $80, to je dal par dol. na zemljo in živino, pljuge in groceri za živež je jemal vse nfe kredit. Prvo leto, ko je v'jeseni prodal bombaž iz 25 akrov, ga je bilo 20 bal in bala stane $75.00, dobi! je $1500.00 samo za bombaž (cot ton), in plačal je ves dolg in še precej dal na svojo kmetijo. Drugo in tretje leto pridelal je .toliko, da je plačal vso zemljo in živino .si nakupijo da je ime! 6 konj in 20 krav. In sedaj je 10 let na tej kmetiji, ima denar na banki in obdeluje te malo zemlje, drugo pa ima za pašnik, kjer se živina pase poleti in pozimi; in ko je ima preveč, je pa nekaj proda. Tudi ta Čeh je rekel, da bo svojo farmo prodal tnjcupil na; naši naselbini samo zato, da bo skupno živel med rojaki Slovani. S?daj lahko proda aker po $40 do $50 in poglejte, kaj je to za en dobiček! Ako mi kupimo aker po $15.00 >n obdelamo skozi 3 leta vsak kakih 20 do 40 akrov, lahko ga proda potem Po $50.00: to stane sedaj ■ 100 akrov $1,500.00 in čez 3 leta se proda za $5,000.00, toraj $3,500.00 dobička. Kje si more eden v majni ali tovarni toliko prihraniti? In ako imamo svoje slovensko mesto in svojo cerkev in solo in jc zdravo podnebje, ne bo no-benemif prišlo na misel, da bi prodal. Treba je samo začeti in potem bo vse slo. Rojake pa še enkrat opominjam, naJ vsak premisli, koliko pridela kje na enem akru in koliko ima dela, pfre-dito ga pei«ti in kak razloček je, si napraviti farmo v gozdu ali fla na pre-tijii V gozdii se boš mučil dan za ‘bievdm in sekal in žagal; seveda boš H°bil tudi nekaj za les, pa kaj bo po-Jfcje. ostanejo ti štori in vse svoje i'djeiije se moraš izogibati jih s plu-JP.otem pšenica ali oves prinese $10- do ,-TS na aker, koruza 40 bu-j'nov tu \ Illinois je $20.00, tam v vdkson County zraste koruza od 40 č 50 buš dnov na aker po $20.00 do .00;,‘in ko koruzo spraviš ob kon-
cu junija ali začetku julija, lahko še vsadiš krompir, ki prinese od 80 do 100 bušelnov na aker, računaj ga po 50c bušel, je $40 do $50. Tako koruza in krompir na enem in istem akru prine-nese na leto od $60 do $75, bombaž tudi od $60 do $75; in to je delo, da ga vsak zna storiti, je li bil preje farmar ali ne. Živino moraš na severu krmiti 6 mesecev v hlevu in tu v Jackson Co. se celo leto pase zunaj, daš ji le na kupih sena ali afalfe in ona je lepa in rejena. Na severu mora kuriti v peč za gorkoto po 4 do 6 mesecev in tu' na jugu še peči za gorkoto ne poznajo ne. Imajcf pa železne peči za kuhanje, ki trebajo le malo drv in drva imaš pa v svojem, da jih še lahko prodaš proč, ako hočeš. Potem še nekaj. Druge zemljiščne družbe prodajo zemljo in se ne brigajo več zate. Tukaj pa plačaš po lahkih obrokih in če ne moreš v 3 letih plačati, se počaka dalje; in posebno v začetku sem jaz poprosil superinten-denta od te zemljiščne Co. v Huston, Tex., da on da eno listino v Edno, s katero da kredit za vsacega začetnika, tako da vsak dobi vse kar hoče, če ima denar Mi ne. Jaz poznam naš narod in delujem le nato, da bi tudi tisti, ki drugače ne morejo'začeti na farmah, se lahko nam pridružili. Toraj naj se vsak javi, če ima veliko ali pa malo-denarja, je vseeno, samo da ima veselje pokazati drugim rojakom, kako se lahko pride do boljše bodočnosti. Vse tiste, ki so hoteli iti gledat to zemljo zadnjič, pa opominjam, naj gre do prihodnji mesec in uverjen sem, da nobenemu ne bo žal. Kdor si pa potne stroške hoče prihraniti, pa naj meni verjame in še drugim naroči, naj ogledajo 'zanj in naj pošlje aro na zemljišče, da še dobi kos, ki meji na prihodnje mesto; ker ako se mesto pozneje razširi, lahko proda na lote; tudi kdor sedaj ne pošlje are, bo pozneje moral dražje plačati. Govoril sem z Angleži, ki so kupili tu blizu našega in so morali plačati po $20 aker. Dobi se še v Texasu pemlja po $1 aker. pa kaj ti pomaga to, če ni podnebje za nič, ki jfe premalo dežja, da ne raste nič. Na tej naši naselbini je pa vse v redu in farmarji, ki živijo tam, so mi pravili, da še ne pomnijo slabe letine. Toraj rojaki, pisalo še je že veliko o tej naselbini, ne čakajte dalje in pridružite se nam z družino skupaj in vse bomo dosegli. Sloga pravo moč rodi!
Pozdravljam vsfe rojake ’širom A-merike. Tebi, A. S., pa želim veliko vspeha v luči napredka.
Math Gaishek, Box 518.
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
(Nadaljevanje s 2. strani.)
šen, ker sem pisal, da je tukajšna dra-tovna prenehala z delom in da so imeli otroci prvo sv. obhajilo. Res ni bilo posebnih novic. Pa prosim tistih par rojakov, naj imajo malo potrpljenja z menoj. Jaz nisem hodil v nobene višje šole, sem hpadil sapno v ljudsko šolo, pa še ta je bila včasih pod kakim grmom. Zatoraj ni čudno, če so moji dopisi “neumni” in “smešni”. Zakaj se vi nočete nobeokrat oglasiti, ko imate bolj modre glave, kakor jaz, ko se vam moji dopisi tako smešni zdijo? Dajte vi kaj bolj zanimivega pisati! Jaz tudi rajši kaj boljšega prebiram, kakor pa slabega. G. urednik, če je preveč smešno in neumno, pa vrzite v koš. Torej sklenem za danes. Ob priliki kaj več.
Pozdravljam vse čitatelje K. Slov. Z Bogom!	John Lokar.
Filip» EEiloler
Northwestern Phone 1422.
IOI4_N. Chicago St., Joliet, 111.
priporoča rojakom svojo
BRIVNICA
Dobro delo se jamči. Delo je urno, ker ‘sta dva brivca vedno pri Voki.
Poplar Bluff, Mo., 21. jun. — Pod-pisanec sem bil rojen v Radomirju pri sv. Frančišku Ksaverju na Straškem griču, v Savinski dolini, na Spodnjem-Štajerskem; in bivam tukaj že skoro celili 10 let s svojo obiteljo.. Mučil sem se že po več mestih tukaj po Ameriki za svoj kruhek; vedno po nezdravih smrdljivih tovarnah, tako da sem se že skoro popolnoma zastrupil s tistim okuženim zrakom, in nisem sedaj več tako pri pravem zdravju kakor bi imel biti. Moj prvi pričetek za delo je bil Indianapolis v železni tovarni. potem Sheboygan, Port Washington. in Milwaukee, kot lakirar. Iz Milwaukee šem šel v Missouri, ter kupil lepo kmetijo (farmo) v velikosti 12Q akrov, blizo mesta Poplar Bluffa. Odka- sem 'sedaj tukaj na moji kmetiji, to je, od 2. kimovca 1907, se mi zdi, da sem-na novo prerojen, ker sem postal samostojen gospodar.
Le na kmetijah je pravo, zdravo in ■veselo življenje; vendar človek ve, zakaj živi, ker ga narava in .vse razveseljuje:	Glavna stvar je še pa ta, da
si lahko človek za starost kaj preskrbi.
Tukaj je lep in prijazen okraj, podnebje v primeri s spodnjemštajerskim, zima mila in kratka, traja samo meseca februarja. Zemlja jako rodovitna, da je ni lahko kje take najti; tukaj raste vse. kar si človek poželi vse-jati, vsake vrste žito, sadje in. vino, pa vse to bogato obrodi.
Dragi mi rojaki in prijatelji! Vem, da me od Vas že eden ali drugi pozna, kdo da sem, potem mi gotovo verjamete, da je to vse istina, kar jaz Vam tukaj pišem. Zdramite se vendar enkrat, popustite vaša nezdrava in smrdljiva dela po mestih; kupite tukaj za mal denar dobre in lepe kmetije, da bo veselje.
Jaz ’“Vam tukaj lahko preskrbim kmetije, ker mi je že vse natanko znano; če Vas še toliko pride. Ako nima kateri veliko denarja, zadostuje, če ima tudi le samo 200 tol. a od ostalega zneska da se le obresti plačujejo, pa je dobro.
Če hočete biti enkrat rešeni iz verig poklenskega tovarmškega dela, piši mi eden ali drugi, da hoče si tukaj kmetijo kupiti; jaz Vam hočem vsakemu pomagati, da bo dobro kmetijo .po nizki ceni kupil. Jaz Vam hočem na Vaš vsaki dopis točno odgovarjati, in vsakega , pričaka ti pri. kolodvoru, kateri se n,a mene obrne. Jaz srčno želim, da bi se nas več Slovencev v kratkem času tukaj naselilo, ker bo potem še veliko boljše za nas vse skupaj. Moj naslov je:
John Maranšek, farmar, Poplar Bluff, Mo.
So. Chicago, 19. junija. — Poročati moram rojakom po Ameriki vest, da se je dne 18. junija za kratko dobo poslovil od svojih faranov domači g. župnik Rev. John Kranjec, ki je odšel v stari kraj obiskat svojega priletnega očeta v Poljanah na Dolenjskem. Farani slovensko-hrvaške cerkve sv. Jurija v So,. Chicagi so na predvečer dne 17. junija pokazali do svojega poslavljajočega se gospoda svojo vdanost in hvaležnost s tem, da so mu priredili prav prijazno, naravnost ginljivo od-hodnico. V prostorni Frank Medosh-1 evi dvorani so se zbrali cerkveni in društveni odborniki in posamezni zastopniki fare, ki so se hoteli na slovesen način posloviti od gospoda župnika v imenu vseh društev in v imenu cele fare. Lepo okrašena miža se je kar šibila okuSnih jedij in izborne pijače. Slovenska so. chicaška godba ! je zasvirala točno, in precizno'par komadov, kar se zbere ob koncu mize domači pevski zbor, ki je zapel: No-vomašnik bod’ pozdravljen! Presenečen sem bil in v srce me je ganila ta lepa slovenska pesem, posvečena no-vomašniku. V St. Paulu sem bil posvečen v mašnika in na svojem potu v Cleveland sem se mimogrede ustavil v So. Chicagi, kjer imam za časa odsotnosti gospoda župnika oskrbovati faro. Godba in petje nas je povzdignilo. Gospod Frank Medosh, ki je bil ta večer res precej “busy", je v par besedah vsem navzočim razložil pomen nocojšnjega večera, nato pa je on kot “chairman” pozival posamezne goste, naj ob tej slovesni priliki izpre-govorijo par besedij. In vstajali so govorniki in iz srca jim je tekla beseda. Vsak je v imenu fare izrekel svojo hvaležnost gosp. župniku za njegovo vstrajno delo ter mu želel srečen jo	. v,
zgodovino south chicaške fare ter kazali na težavni začetek, v katerem so se borili i farani i gosp. žtipnik. Govorili so: Fr. Medosh, J. Kompare, A. Skalla i. dr. Izmed bratov Hrvatov* je nekdo — žal, da ne vem imena — govoril tako prisrčno in navdušeno, da i smo se mu vsi čudili. Rev. Anton So-jar, sosednji župnik iz Chicage, ki je i bil tudi navzoč, je čestital celi fari. ki se je ta večer tako hvaležno izkazala \ svojemu neutrudno delavnemu gospodu župniku ter s posebnim poudarkom pripomnil, da — kolikor je njemu znano —- je so. chicaška fara prva fara v Ameriki, ki se 'na tak lep in ginljiv način poslavlja od svojega' dušnega pastirja, ko odhaja v stari kraj ter mu želi srečno pot in na veselo svidenje! Tudi jaz kot novomašnik sem se v kratkih besedah zahvalil za (epi in nepričakovani sprejem. ✓ Oglašali so, se tudi navzoči odlični angleški sosedje, osebni prijatelji g. Kranjca ,ter vsak v primernih besedah čestitali gospodu župniku,na njegovem dosedanjem delu ter mu želeli srečno potovanje v “old country”. In nazadnje še je dvignil slavljenec večera, g. Ivan Kranjec, ter ginjen v srce.se zahvalil za' to lepo odhodnico, obljuboval svojim faranom, da jih bo v srcu nesel s seboj v stari kraj, dokler se spet povrne nazaj med svoje-zveste in ljubljene farane. Ploskanja in živio-klicev ni bilo ne konca ne kraja. -Nazadnje smo pa še zapeli: Kolikor kapljic tol'ko let — in počasi smo se razšli.
Gospod župnik Ivan Kranjec! Če pridejo te vrstice pred' Vaše oči v stari domovini, vedite, da' si štejem v čast preživeti nekaj mesecev med vašimi dobrimi farani in obenem Vas zagotavljam, da brez skrbi uživajte počitnice, ker bom po najboljših močeh “ronal” vašo, faro.
Rev. John Blažič, namestnik Rev. Johna Kranjca.
Emil Bachman
580 South Centre Avenue.
Chicago, lil.
Slovanski tvorničar društvenih Ou znakov (badges), regalij, kap, ba»de in zastav. Velika zaloga vseh p, trebščin za društva.
Obrnite se name kadar potreDujet' kaj za društvo. Pišite slovensko K» tolog n a zahte.anje zastonj
Kdor hoče poceni potovati v domovino naj si izbere enega od sledečih brzoparnikov na dva vijaka, kateri odplove iz New Yorka:
BRASILE	JUNIJA	27
DUCA D’ABRUZZl............JULIJA	1
VERONA	JULIJA
SAN GIORGIO ...............JULIJA	7
PRINCIPE Dl PIEMONTE	JULIJA	11
INDIANA	JULIJA	15
SANNIO....................JULIJA	18
ANCONA	JULIJA	25
NORD AMERICA	JULIJA	29
_____________ )
Parniki potujejo naravnost v Genovo, a iz Genove do COfl C n Ljubljane s železnico. Ceno do Ljubljane samo.vZUiDU
Kdor zeli potovati naj nam pošlje $5 na račun listka,
«
da mu prostor na brodu preskrbimo.
Frank Zotti & Co.,108 Greenwich Street
New York
Pozor, rojaki
Naznanjam, da sem otvoril GOSTILNO,
kjer točim izvrstno “Elk Brand” pivo fino žganje, dobro vino in tržim diše če smodke. Rojaki dobrodošli!
Math. Stefanicli
400 Ohio St.,
Joliei, 111
Ant. Kirinčič
Cor. Columbia in Chicago St,s
Točim izvrstno pivo, katero izde ,luje slavnoznana Joliet Citizens Bre wery Rojakom se toplo priporočam
na svetu je trdno zdravje. Zatoraj naj vsaki rojak, ako oboli takoj v početim gleda, da se poveri izkušenemu zdravniku ter se precej prične zdraviti, ker s tem ¿i hrani denar ter okrajša trpljenje. Na ;kakLitega zdravnika pa se ■' je treba obrniti ko se jih toliko hvali po č&dpisih ter vsaki hoče biti najboljši? — Vedno le na takega, katerega delovanje pozna in katerega mu | prijateip'priporočajo, katere je že popolnoma ozdravil.
THE
COLLINS N. V. MEDICAL INSTITUTE
Prvi, najstarejši in najzanesijivejši zdravniški zavod za Slovence v Ameriki vabi vse one, kateri bolehajo na katerikoli bolezni in kateri so morebiti že pri drugih zdravnikih zastonj trošili denar, da se obrnejo na vrhovnega zdravnika'tega zavoda Dr R. Mielke-ja, kateri, ima mnogoletno izkušnjo v zdravljenju vseh boleznij in kateri je že natisoče bolnikov popolnoma ozdravil. Vsaki naj svojo bolezen opiše natanko v svojem materinem jeziku brez vsakega prikrivanje.
Kataremu pa bolezen ni znana, naj piše po obširno knjigo ’’ZDRAVJE”, katero dobi ZASTOJ, ako pismu priloži nekoliko poštnih znamk za poštnino.
Vsa pisma naj se nasljavljajo na sledeči naslov:
TII-EIE
Collins IM -Y. Hectical Institute (Inc.)
140 West 34th St.,	NEW YORK,
TBWBmSm
4
Spreickls, Cah, 19. rožnika.. — Pošiljam naročnino za tekoče leto, ker list vedno rad prebiram.
Dela se tudi tu bolj po slabem. Samo štiri mesece smo delali stalno. Tu so samo tovarne za sladkor. Ni svetovati nikomur sem dohajati. Slovencev ni tu, je pa nekaj Primorcev.
Pozdrav rojakom širom Amerike, a Amerikanskemu Slovencu pa želim, da bi ga čital in se naročil vsak rojak.
Math Nemanič.
— Amerikanski Sloverfec se 'čedalje bolj širi med rojaki. Vsak teden se vpiše lepo število naročnikov, to kaže, da je naš list res zanimiv in priljubljen. Naši zastopniki in dopisniki se odlikujejo, kajti naš list prinaša vse važne novice iz slovenskih naselbin. V n<\šelii listu dobite več dopisov in novic iz raznih krajev kot v vseh drugih listih.
-VE?
DA MI PRODAJAMO BLAGO ZA MENJ KOT POLOVIČNO CENO. NAJLEPŠA PRILIKA DOBITI ZLATNINO POCENI JE SEL‘.J PRI
Ako kupujete pri nas si prihranite denar:
910 N. Chicago St rej JOLIET. ILL.

P’
Dober premog
in DRVA
DOBI T F P K I NAS
A * JRynkszel
l807 Marion St., Waukegan, 111. Phone 218?. Yard—North Chicago.
B. BERKOWITZ,
POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne ter izdelujemo vs> s t' stro1* ? spadajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo.
Popravnica. Govorimo tudi raz 110vrstne jezike.
Očistite jetra Flexer’s Pink Fiver Fills
čistijo jetra zdravijo nered in za-basanost. Urejujejo prebavne organe. Cena po pošti ali v naši lekarni
25c škatljica.
FLEXER & REICHMAN N
LEKARNARJA.
Cor. Bluff and Exchange Streets. .JOLIET, ILL.
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les.
Če boš kupoval od nas, ti bomo »««■ ej postregli z najnižjimi tržnimi urnami... Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa..
Za stavbo hiš in poslopij mehki ia in trdi les, late, cederne stebre, desk« in šinglne vsake vrste.
Nas prosto, je na Desplaines ulici blizu novega kanala.
Pr edno-. kupiš LLMB6R oglasi a-pr, nas m oglej si našo zalogo!, Mi .1 bomo zadovoljili in ti prihrirnli 'denar
W. J. LYONS.
Naš Office in Lumber Yard na voglu DES PLAINES IN CLINTON STS.
—Ne pozabite, da jfe “A. S,” prvi in najzanimivejši slovenski list v Ameriki. Na leto $1.00.
E. PORTER Brewing Co,
EAGLE brewery izdelovalci
ULEŽANE PITS
PALE ALE IN LONDON PORTER POSEBNOST JE PALE WIENER
BEER.
W,V.VAVVAV.V.VVASV.VA\V.V.V.,.V.V.V.V.V.V,V.V.V.
^ POZOR! POZOR !|
£ Bliža se sezona balov in domačih veselic. S Skrbeti je treba, da bo zdrava pijača ji :j	v dno pri roki; In to je gotovo	**
slovenski pop|
ki ga izdeluje znana i; ' slovenska tvrdka i
Joliet Slovenk* Bottling Co.
j•
y:
913 N. Scott Street, Joliet, 111.	£
Chicago tel. 2272, N.W. 480, rib nedeljah N. W.344 S
■:
Kranjski pop je najizvrstnejša pijača proti žeji, bolj okusna ir 5* hladilna nego katerakoli druga. Izkusite ga rojaki in roiakinje in i prepričani boste, da trdimo zgolj i snu..-. Nadalje izdeluje ista druž- % ba raznovrstne sladke pijače v steklen, e ah, ki so vredne vsega priporoči e. Rojaki podpirajte d omače podjetje in držite se gesla: '
SVOJI K SVOJIM!	j:
V■‘■‘■V«V.*.VV.V.V.V.".W« ,.YiV«%W,V,Yi,.Yi,,W(WY?A
Í
ifr._
VW.VA'.V.W.VA'.VAVW.V.
Kranjska Mesta.
W/A'A'.'.V.W.V.V.'.V.V.'A
VIII.
ri se žele naseliti v novem mestu, in naj pazi, da se ne krade in ropa niti na cesti, niti kje drugej živež, ki se vozi ali nosi v mesto.
VIŠNJAGORA.
(Konec.)
Na ta klic je storil cerkveni glavar, kolikor je mogel. Opominjal je kneze, naj opuste mej sobne prepire ter se zedinijo proti sovražniku krščanstva. Duhovnikom je zaukazal, naj vsako prvo nedeljo v meseci po vseh cerkvah bero sv. mašo, molijo litanije in napravljajo obhode skozr mesta in vasi. Kdor se udeleži teh cerkvenih slovesnosti, zadobi mnogo odpustkov; a kdor se osobno udeleži vojske, zadobi odpustke svetega leta.
Tudi cesar Friderik IV. se je mnogo trudil za obrambo dežele in olajšavo teh nezgod. V ta namen je sklical skupni zbor v Maribor za drugo nedeljo po Velikej noči 1475. leta. Sklenilo se je, naj se pobira davek, s katerim se imajo plačevati najeti vojaki; ti naj se razpostavijo po meji, da ne bode sovražnik napadel dežele tako nenadoma kakor doslej. Tudi z ukazi in dajanjem mestnih in drugih pravic je skušal pomagati stiskanej deželi. Tako je 1477. leta podelil Krškemu in Ložmmestne pravice, a naslednje leto iz "radca tudi Višnjigori.
Do te dobe je bila Višnjagora le trg, ki je stal na podnožji hriba, kjer se vidi še danes nekaj hiš — Staritrg. Pred turškimi napadi na tem kraji v velikej nevarnosti živeči tržani so skle nili, da si postavijo nova bivališča na bolj varnem utrjenem kraji. Da bi ta sklep tem laže izvršili, prosili so cesarja pomoči in privoljenja. Cesar Friderik, ki je jako pospeševal utrjenje krajev, ni le z veseljem privolil v to, pego je tudi trg povzdignil v mesto. Vže 1446. leta je opominjal deželnega glavarja, vicedoma, prelate in druge plemenitaše, trge in mesta, naj se obo-rože in utrde svoja bivališča; a 1471. 1. je ukazal, naj se stavijo na pripravnih krajih tabori, kjer bode imelo ljudstvo o času nevarnosti varno zavetje pred krutim sovražnikom. Da bi se novo mesto tem bolj utrdilo, privolil je, da smejo pobirati cestnino po jeden vinar od tovora, ki pride na trg, ali pa gre le skozi mesto. Ta cestnina se ima porabiti za utrjenje mesta. Tudi je ukazal, naj se drže v mestu trije semnji, ki so bili poprej v Šentvidu pri Zatičini. Svojemu oskrb niku Janezu Langheimerju je zapovedal, naj brani in varuje vse one, kate-
Mesto se je lepo razcvetalo. Bilo je obdano z močnim obzidjem. Vrhu hriba je varoval mesto utrjeni Višnje-gorski grad. Meščani so si sezidali lepa poslopja, ker se niso več bali, da jim jih razruši in požge divji Turčin. V poznejših letih si je kruti sovražnik krščanstva še mnogo prizadejal, da bi se polastil mesta in ga oplenil, a zaman. Sosebno so s-i Turki prizadevali razrušiti in oropati mesto 1528. leta. Začetkom onega leta se je namreč zbralo kacih 10,000 turških roparjev, ki so preplavili Kolpo pri Koste-lji. Vreli in divjali so preko Kočevja in Ribnice proti dobro utrjenemu Turjaškemu gradu. Tu ne opravijo ničesar. Zategadel jo udero od tod na Ižansko polje do Ljubljane, kjer za-žgo na sv. Marjete dan nekoliko hiš. Potem prekoračijo Savo ter divjajo po mengiškej okolici. Kadar zvedo, da se zbira črna vojska, udarijo-' na Dolenjsko. Potoma so naskakovali Višnjogoro in dobro utrjeni Zatiški samostan; ali brez uspeha. Tem bolj je čutila divjake okolica Višnjegorska, Trebanjska, Mirnopeška in Novomeška. Preko Kočevja so se Turki dr-vili na Hrvatsko. A kranjski brambovci so jim bili vže za petami. Poveljnik kranjskih brambovcev Nikolaj Thurn se je združil s Hrvati ter napadel begočega Turka. Preko 1000 jih je obležalo mrtvih, nad 400 je bilo ujetih, a drugi so komaj odnesli pete. Ujete ženske in otroke je ukazal paša pred bitvijo pomoriti.
Nad mestom se še danes vidijo razvaline starega! gradu. Tu gori so bivali v davnih časih Višnjegorski vitezi. Vže 1164. leta je cvetela ta rodovina, katera je zamenila grofovski stan v viteški. Leta 1177. je živel Albreht, 1284. leta Viljelm in 1345. 1. Rudolf Višnjegorski. Albrehtova hči Zofija je po smrti svojega soproga Henrika, mejnega grofa Istrskega, sto pila 1222. 1. v Admontski samostan. Bila je velika dobrotnica Zatiškemu samostanu, kakor so sploh ta samostan podpirali vsi Višnjegorski gospodje. Zamrla je ta slavna rodovina 1581. 1. s Karlom in Friderikom Viš-njegorskim. Iz te slavne rodovine je vzrastel marsikateri hrabri vitez, ki je zvesto služil cesarju in branil svojo domovino krvoločnega Turka. Iz med vseh slovi najbolj Žiga Višnjegorski, katerega je Ferdinand I. 1528. 1. izbral za poslanstvo v Carigrad. Njemu je dodal še Janeza Hobordanskega. V 29. dan meseca maja sta poslanca srečno dospela v Stambul, kjer so ju ja-
ko slovesno sprejeli. Še le v 18. dan svečana 1529. leta sta dospela se Su-lejmanovim odgovorom v Inšpruk h kralju. Zna se, da je bilo poslanstvo zaman; kajti vže jeseni onega leta je stala Turška vojska pred Dunajem in oblegala glavno mesto cesarstva.
Žiga Višnjegorski je dobil za pot 3000 goldinarjev. Kupil si je pozneje graščino Šibenik in trg Rateče na Dolenjskem. Leta 1532. se je pokazal hrabrega vojščaka in branitelja Mariborskega. Po nesrečnih bojih na Ciprskem in Štirskem so se pridrvili Turki pred Maribor in ga oblegali. Mestu je bil poveljnik Žiga Višnjegorski, ki je srčno odbijal vse' napade. Turki so se morali s krvavim nosom umakniti izpred mesta. Leta 1539. in 1540, mu je bila izročena bramba Hr-vatske in Dalmatinske.
Tekom časa je imela Višnjagora razne gospodarje. V 15. stoletji se nahajajo gospodje Višnjegore Celjski grofje. Ko je 1456. leta pri Belem-gradu grof Ulrik, slednji iz te rodovine, izdihnil svojo dušo pod mečem Ogrov, pripadla je Višnjagora avstrijskim vojvodom. Ti so imeli v gradu svoje oskrbnike. Tak oskrbnik je bil 1465. 1. Gašpar Melz. Leta 1549. se nahaja lastnik gradu Florijan Scharf. Koncem 16. stoletja so prišla Višnjegorska posestva z gradom vred svojino rodovini Aueršpergov, katera jih ima še dandanes. Mesto starega gradu na hribu so sezidali 1787. leta nov grad na podnožji. Od starega gradu, ki je bil nekdaj posestnikom in Višnje gorčanom varno zavetje pred sovražnikom krščanstva, ostalo je do današnjega dne le še nekoliko razvalin, ki kažejo potomcem, kako minljiva je vsa posvetna slava.
Za časa francoskih vojska 1813. 1. sredi meseca septembra so imeli - cesarski vojaki hude praske s Francozi okolo Višnjegore. Avstrijski obrist Milutinovič in general Rebrovič sta tu z majheno četo avstrijskih vojakov dolgo zadrževala in motila Francoze ter jih slednjič od tod in iz Ljubljane zapodila. Za te zasluge sta prejela obrist Teodor pl. Milutinovič in stotnik Karol Rodiczky pl. Sipp red Marije Terezije in viteštvo s pristavkom “pl. Višnjegorski.”
Sedanje mesto je jako neznatno ter ima podobo bolj kake vasi ali trga nego li mesta. Prebivalcev je v mestu 362, ki se žive nekoliko z obrtom, a večinoma s poljedelstvom. V mestu je le majhena cerkev, župna (farna) cerkev stoji poleg mesta- v Sta-remtrgu. Za naobraženost meščanov skrbi rtirazredna ljudska šola. (To je bilo 1. 1885.)
priporočam svojo
,, Phoenix A Buffet
priporočan
Gostilno,
cjer se toči vedno sveže pivo, žganjr ter najboljša vina. Tržim tudi domače smod-ke.
Ant. SlsLoff,
N. W. Phone 609. 1137 N. Hickory St.,
Jolict
Tie Joliet National Bani.
Vas ne bo nadlegovala, ako pridete k nam in si kupite eno naših poletnih oblek. Delane so po najnovejši modi. Raznih barv. Nizke cene.
Slamniki
so najboljše pokrivalo v vročem poletju, jih raznih vrst. Pridite in si jih oglejte.
Imamo
Nizki čevlji
so jako primerno obuvalo za poletje. Naša zaloga čevljev je popolna, da si vsak lahko izbere kar želi. Cene nizke—blago jamčimo.
Spodnje obleke
Imamo jih veliko raznih vrst. Imamo posebne vrste lahkih oblek za vroče poletje. Dobro trpežno blago.
močne in lahke za poletje. Imamo jih raznih barv in cen. Obiščite nas in si oglejte zalogo.
Ako kupite obleko pri nas si hranite denar. Blago jamčimo.
The Eagle
,,, 406-8-10 N. Chicago St.
Joliet, 111

RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA.
KAPITAL $100,000.00
T. A. MASON, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik ROBT. T. KELLY, blagajnik. Na voglu Chicago in Clinton ulic.
Pletenje las.
pletem verižice, prstane, cveti-. in drugo iz LAS. To is lep spominek za može L. mladeniče.
DELO IZVRSTNO.
M.
MRS. M. STAUD0HAR
_ 107 Indiana St., Joliet, 111.
ANTON NEMANICH,
305-207 OHIO STREET, JOLIET, ILL.
Prvi slovenski pogrelmiški
ZAVOD IN KONJUŠNICA.
Chicago Phone 3373.	Northwestern Phone 416.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih L dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevu ali po noči se točno ustreza.
Stanovanje 1000 N. Chicago St.
N. W. Phone 344.
FRANK MEDOSH
Pozor rojaki!
Naznanjamo Slovencem, da smo otvo-rili novo lepo urejeno
GOSTILNO
kjer se toči dobro pivo, whiskey in vino ter prodajajo fine cigare. Obiščite nas!
DRNULC & BUŠČAJ, Rockdale, Illinois.
d
Rojaki! Pijte
Elk Brand” pivo
dobite je pri
Mike Kočevar,
cor. Ohio & State Sts.
N. W. Phone 809. Joliet, Illinois.
9478 Ewing A ve., vogal 95th ulice, en blok od slovenske cerkve sv. Jurija So. Chicago, 111.
Gostilničar.
Izdeluje vsa v notar ska dela, prodaja Sif-karte ter pošilja denar v staro domovino vest no in zanesljivega.
PostenaPostrežba vsakemu. Telephone 123; South Chicago
OBLEKE ČEDITI IN ČISTITI
je naše delo. Gladimo obleke vsake vrste. Prinesite jih k nam; mi jih popravimo, da izgledajo kot nove. Prvi uzorec našega dela vas bo prepričal.
Delo izgotovimo točno za mal denar.
JOLIET STEAM DYE HOUSE, James Straka & Co.
620-622 Cass St. JOLIET, ILL.
Pokličite nas po telefonu N. W. 488. Chicago 489.
Ker se je oglasilo več rojakov, kateri bi se naselili rajši na jugu, poiskal sem V JACKSON CO* 22 MIL OD GLAVNEGA MESTA EDNA V TEXAS-U, lep prostor za slovensko naselbino.
Prevzel sem tam v orodajo 17,000 akrov najlepše zemlje ter določil za Slovence 8,000 akrov. Okoli tega prostora prodaja se zemlja že sedaj po $18.00 — $25.00 aker, a jaz jo prodajam po $15.00 in sicer pod jako ugodnimi pogoji. Ta cena pa velja le do 1. avgusta t. 1., potem se pa zviša na $17.50 aker.
Jackson Co. je zdrav kraj, voda dobra, dežja je vsako leto 35—40
col, toplota znaša največ 95.
O tem so se slovenski zaupni možje 21. aprila in 2. junija t. 1. prepričali na lastne oče.
“Slovenci, kateri nočete iti na sever, združite se tukaj v večjo slovensko-katoliško naselbino. Če kupi najmanj 100 družin, od katerih vzame vsaka vsaj 80 akrov, zavežem se dati brezplačno 10 akrov zemlje za slovensko-katoliško cerkev, župnišče, šolo in za vrt preč. g. župnika, ter postaviti na svoje stroške primerno cerkev, župnišče in šolo.
Dana Vam je sedaj prilika, napraviti si v kratkem času lepe domove. Obrnite se zaradi daljnih pojasnil z zaupanjem na mene in pripomnim, da jamčim z vsem svojim premoženjem za to, da je ta kraj popolnoma zdrav in dam vsakemu denar nazaj, če ni vse tako, kakor kraj jaz opišem.
Kupcem se bodo na zahtevanje poslale slike o tem kraju. Priporoča se, da kupi vsak 80 akrov, kar se toliko potrebuje za vspešno poljedelstvo.
Slovenci, poslužite s»e te lepe prilike, ker bi bilo škoda, da bi pokupili ta krasna zemljišča ljudje drugih narodnosti.
Prodajam tudi zemljišča v Michigan-u, Lake Co. aker od $7.00 naprej. Že obdelane farme dobijo se tam za ceno od $600.00 naprej. Nadalje prodajam vozne listke (šifkarte), preskrbim zavarovalnine, kupujem in prodajam nove in stare hiše v Chicagi, ali pa jih zamenjam za farme, pošiljam denarje na vse kraje, iztirjavam zapuščine in opravljam vsa notarska dela po najnižjih cenah ter obrestujem mi zaupane denarje po 5 odstot. Dopisujem v slovenskem jeziku.
JOHN J. POLLAK
Hišni in zemljiški posestnik, javni siov. Notar. 534 w. 18th St., Chicago.
■WAWAVV.V.V/AVA\\V.WA,.,AVAWV.V/A\\W.VVVV\%VWAVAVVVWJVAWAVA
í Naj večja in najstarejša hranilnica na Kranjskem.
Kranjska hranilnica v Ljubljani.
USTANOVLJENA LETA 1820.
sprejema vloge in jih obrestuje p« 4 odstotke ter plačuje rentni davek sama.
Hranilnih vlog je bilo koncem leta 1907, nad 68 milijonov kron.
Rezervni skladi znašajo 9,337,077 kron.
Vsega upravnega premoženja je bilo glasom računskega sklepa ■:
82,000,000 kron, in sicer znašajo med drugimi zakladi:
Zemljeknjižno zavarovane
terjatve .............37,814,374	K
Posojila občinam in korporacijam .............. 2,048,214	K
Menice ................... 676,000	K
Vrednostni papirji......30,028,626	K
Vrednost hiš v Ljubljani,
Trstu in na Dunaju ter
graščin .............. 2,025,746	K
Čisti upravni dobiček—razen vsot,	ki
se pridenejo rezervnim zakladom — je omenjen dobrodelnim in občekorist-nim zavodom, društvom in podjetjem na Kranjskem. Kranjska hranilnica darovala je za take namene do sedaj blizo sedem milijonov kron.
iV.'AïiViViV.'iV.ViViVWiWAWWMWWV !