Bistvo je, ali imajo delovne množice možnost, da bi njihova iniciativa prišla do izraza v tekočih vprašanjih družbenega razvoja. Skratka, ali je država tako organizirana, da omogoča njeno postopno spajanje s svobodno družbeno aktivnostjo ljudskih množic... Neizogibno potrebno je, da delovne množice sodelujejo ne le preko svojih predstavnikov, (ljudskih poslancev, odbornikov) v skupščini ter okrajih ali krajevnih ljudskih odborih, ampak predvsem tudi čim neposredneje v vseh tistih organih gospodarske uprave, proizvodnje, trgovine, socialne politike, zdravstva, prosvete itd., kjer se vsak dan izvršujejo tekoče naloge upravljanja z družbenim premoženjem in urejanja družbenih odnosov.	Edvard Kardel' 1951
Edvard Kardelj 1910-1979
S posvetovanja o planiranju
Alenka Srdič — Delovna skupnost SOZD Mercator
Vključitev vseh udeležencev v planiranje
8. februarja 1979 je Zavod za planiranje SR Slovenije organiziral posvetovanje o pripravah na srednjeročni plan 1981 - 85 in dolgoročne plane. Na sestanek so povabili sodelavce planskih služb iz večine SOZD v Sloveniji.
Vse je presenetila velika udeležba. Tako številen obisk je bil vsekakor dokaz, da veliko stvari na področju planiranja še ni docela jasnih, pa naj gre za formalni postopek ali za dejanske ukrepe, ki spremljajo pripravo in sprejem plana.
Službe na ravni SOZD v Slovi naj bi po eni strani omogoči: na bi znotraj velikih gospodarski asociacij priprave za oblikovan; Planov stekle čim bolj smotrm P° drugi strani pa bi si zavod zag< °vil čim boljšo pot do informac poteku dela pri sestavljanju pli
t- referatov bom skušala izlušč Pomembne naloge na področj P aniranja v letošnjem in prihoc njem letu.
26. decembra 1978, torej že v lai ^em letUj smo v SozD Mercatc Prejeli sklep o pripravi srednji ‘Očnega piana SOZD Mercator z čir °^e 1981-85, v njem pa dok j roke za izvedbo posamezni s*ealog. Plana SOZD pa ne morem n staviti, če se prav vsi udeležene vključijo v to dogajanje.
„ ai udeleženci, t. j. temeljne oi te ^zacije združenega dela, enov o delovne organizacije, delovn ‘garuzacije z Več TOZD, pa tuc m00Vne skupnosti na vseh ravne Dri«3'10 .naiPrei sprejeti sklep jo	Plana. Z njim se zaveže
j0’ a bodo plan pripravile, določ: spr^an 02iroma komisijo, k ml]a posamezne faze in je od
govorna za predložitev posameznih planskih dokumentov. Sklepi naj bi bili sprejeti v začetku letošnjega leta, prvo polovico leta pa bodo strokovne službe posvetile analiziranju planskega obdobja, ki je v teku, ter analizi razvojnih možnosti.Tak dokument bo predvidoma v juniju letošnjega leta pripravljen za Slovenijo. Ko analiziramo razvojne možnosti, upoštevamo smer razvoja okolja v katerem organizacija združenega dela posluje, tržne in proizvodne raziskave ter dogovore v okviru posameznih panog oziroma dejavnosti. Tej fazi bi morali dati večji poudarek, kajti kakšna bo nadaljnja petletna usmeritev, je zelo pomembno. Za dejavnosti, ki so življenjskega pomena za Slovenijo, bodo znanstveni delavci v okviru Raziskovalne skupnosti SR Slovenije opravili tudi obsežnejše raziskovalne naloge.
V jeseni bomo pričeli pripravljati ob analizi razvojnih možnosti v temeljnih organizacijah združenega dela elemente(ki bodo podlaga za samoupravne sporazume in dogovore o osnovah plana) ter smer-Nadaljevanje na 2. strani
Ob sprejemanju zaključnih računov
Suzana Modrijan — sekretarka KO OOZS
Preveriti, ali smo lani storili res vse
V procesu uresničevanja Zakona o združenem delu smo sindikati prevzeli nase nalogo temeljnega nosilca političnih aktivnosti in organiziranja delavcev za uresničevanje zakona. In ena izmed pomembnih nalog sindikata in temeljito delo so zaključni računi.
To pa ne sme biti formalno ali več mora biti povezano s temelji-kampanjsko potrjevanje že to oceno gospodarjenja in uresni-opravljene delitve dohodka, tem- čevanja planskih nalog v minu-

Mercator
GLASILO DELAVCEV IN ZDRUŽENIH KMETOV
LETO XVI	Ljubljana, februar 1979	št.: 2
lem letu, pa tudi možnosti gospodarjenja v letošnjem letu.
Priprava ocen o uresničevanju Zakona o združenem delu
Uresničevanje zakona je in bo naša stalna naloga; tudi sama praksa nam bo pokazala, kaj bo v prihodnosti potrebno še izboljšati. V pripravi ocen o uresničevanju Zakona o združenem delu v OZD pa je sindikat tisti, ki izpelje akcijo ugotavljanja in uresničevanja določil Zakona o združenem delu. V kolikšni meri so bili tudi uresničeni programi, ali so temeljili na analizah stanja in odnosov v OZD, ali so nosilci posameznih nalog izpolnili svoje obveznosti? Tudi pri oceni usklajevanja naših normativnih aktov, ki bo hkrati tudi ocena naše zrelosti, moramo ugotoviti, kako je s solidarno odgovornostjo in solidarnostno obveznostjo vseh OZD za investicije, ki so življenjsko potrebne ne le za SOZD, temveč tudi za širšo družbeno skupnost.
Analiza gospodarjenja ter sprejemanje zaključnih računov za leto 1978
V teh dneh dajemo na tehtnico sadove gospodarjenja v preteklem letu. Ob tem intenzivno razmišljamo o dohodku, koliko ga je in zakaj ga ni več, ter da se za nazaj ne da nič popraviti. Prav zato velja opozoriti na vsebino in pripravo razprav. Predbilančna opravila (prva stopnja) naj bi pritegnila k sodelovanju najširši krog delavcev: to so vprašanja dvomljivih dolžnikov in upnikov, namenska uporaba sredstev skupne porabe. Potreben je prikaz materialnih stroškov: mandatne kazni, stroški tekočega poslovanja, reprezentanca, službena potovanja, vlaganje v investicije in podobno; in končno tudi ocena o sposobnosti v poslovanju. Druga stopnja je zaključno sprejemanje bilance in tretja, obravnavanje poslovnih poročil in analiz po 28. 2. 1979. Če bo akcija potekala tako, se bo prvič zgodilo, da bodo delavci v OZD naenkrat obravnavali vsa dejstva, povezana s pridobivanjem in razporejanjem dohodka. Te informacije, temeljito soočene z lanskimi načrti in realizacijo, sicer pa tudi s predvidevanji za letos, šele lahko ustvarijo sliko o tisti celoti, glede za katero morajo delavci po Zakonu o združenem delu odločati sami.
Politika oblikovanja in razporejanja čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke
V letošnjem letu se moramo v vseh 00 ZS zavzemati in v praksi uresničevati stališča, ki so bila sprejeta tako v republiški skupščini kot tudi na 9. kongresu ZSS, v zvezi s politiko oblikovanja in razporejanja čistega dohodka in delitve sredstev za osebne dohodke. Pri oblikovanju čistega dohodka je potrebno upoštevati vse samoupravno dogovorjene obveznosti. V poslovni in rezervni sklad je potrebno nameniti toliko sredstev, da je omogočen s planom predviden razvoj OZD in da je zagotovljena materialna osnova dela. Sredstva za osebne dohodke se morajo gibati skladno z rastjo produktivnosti dela. Osebni dohodek vsakega posameznega delavca mora biti odvisen od kakovosti količine in gospodarnosti njegovega dela.
Torej, naloga res ni lahka za sindikalne delavce, kajti roki so precej napeti. Potrebno je naprej uresničiti nekatere pogoje. Omenim naj dva najvažnejša: da poslovodni organi pripravijo temeljite analize gospodarjenja v lanskem letu in da samoupravne interesne skupnosti posredujejo svoja poročila. To dvoje je pogoj, da se aktivnost sindikalnih organizacij lahko razvije tako, da bodo delavci najprej po skupinah in nato na svojih zborih mogli celovito odločati o predlogih za dokončno razporejanje dohodka in čistega dohodka v letu 1978.
Naše organizacije ob zaključnih računih
Jaro Novak
Prvi v Mercator-STP Hrastnik
Analiza gospodarjenja v letu 1978 je bila med Mercatorjevimi organizacijami najprej pripravljena v STP Hrastnik, kjer jo je že 2. februarja obravnaval in sprejel Izvršilni odbor sindikata te delovne organizacije. Zvrstile so se tudi že obravnave po sindikalnih skupinah.
Strokovna služba na ravni sestavljene organizacije je pohvalno ocenila to gradivo. Analiza je pripravljena skrbno, pregledno in razumljivo, opremljena s potrebnim tolmačenjem.
Mercator-STP Hrastnik je doseglo v svojih 26 poslovalnicah in v gostišču skupno domala 168 milijonov brutto prometa. V odnosu na leto 1977 je indeks porasta 129,4. Nekatere poslovalnice ugotavljajo zaostajanje v prometu, zato terjajo temeljito analizo zaradi njihove nadaljnje usmeritve. V strukturi celotnega prihodka so s 96,8% zajeti dohodki, doseženi s prodajo na domačem trgu. Zamrznjena razlika v ceni za določene artikle iz leta 1971 je znatno vplivala na dosežene rezultate. Pri oljnatih barvah na primer je znašala
razlika le še 2,8%, vsled česar je bila pri prodaji ustvarjena čista izguba. Analiza poudarja, da bo veljavni odlok ZIS o načinu oblikovanja cen proizvodov v prometu delno odpravil nekaj anomalij v korist trgovine, še vedno pa ne zagotavlja trgovini enakopravnega položaja, ker ne omogoča vsaj minimalne akumulacije oz. udeležbe v sistemu dogovarjanja. Osnovna prizadevanja Hrastničanov bodo zato nadalje usmerjena v uresničevanje tistih določil ZZD, ki opredeljuje dohodkovne odnose v smislu povezovanja in delitve dohodka med proizvodnjo in trgovino.
Analiza v STP Hrastnik ugotavlja povečanje produktivnosti v preteklem letu, saj je bil porast prihodka dosežen brez dodatnih prodajnih zmogljivosti.
Porabljena sredstva so v primerjavi z letom 1977 porasla za 29,6 odstotka, kar je za 0,2% močnejši porast od porasta prihodka. V odnosu na planirani dohodek beležijo v Mercator-STP Hrastnik povečanje za dobrih 9 odstotkov, kar znese skoraj 24 milijonov, v odnosu na leto 1977 pa za 28,4%. Na osnovi razporeditve dohodka bo znašal čisti dohodek organizacije 18.906.165 dinarjev, kar pomeni kar 33,7 odstotka povišanja z ozirom na preteklo leto. Upoštevajoč resolucijo in določila pravilnika o delitvi dohodka in sredstev za osebne dohodke Mercator-STP Hrastnik ter razmerij delitve med OD in akumulacijo v letnem planu, ki znaša 22:78 v korist OD, bi namenili za brutto OD 12 milijonov in nekaj stotisoč din. Osebni dohodki, doseženi in izplačani med letom, so bili rezultati doseganja poslovnih rezultatov in učinkovitosti na podlagi meril.
Ugotavljajo pa, da bodo morali uvesti v svoj pravilnik nekatere dodatne stimulativne regulative.
V	gradivu je prikazana predlagana delitev oziroma razporeditev čistega dohodka. Skladno z določili Samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD Mercator bodo tudi letos že 3. leto zapored združili 50% ostanka sredstev za poslovni sklad in 50% amortizacije v Interni banki.
Analiza M-STP Hrastnik nato-obdela kazalce, kakor produktivnost, zaloge trgovskega blaga, zaposlovanje.
V	posebni preglednici se STP Hrastnik primerja z nekaterimi drugimi trgovskimi organizacijami na svojem področju ter v republiki, po kazalcih, kakor so dohodek na delavca, dohodek v primerjavi z letom 77, čisti dohodek na delavca, akumulacijo v primerjavi z dohodkom in čistim dohodkom ter s poprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi, osebni dohodek in skupna poraba na delavca ter čisti dohodek na delavca. Glede na vse kazalce ugotavlja analiza, da ne dosegajo zadovoljivih rezultatov oz. dohodka v primerjavi s poslovnimi sredstvi, medtem ko so vsi ostali kazalci nad povprečjem, kar priča o zavzetosti delovnega kolektiva.
Kakor je bilo že uvodoma poudarjeno, je analiza pripravljena skrbno in slehernemu delavcu dostopno. Sklenjena je s poglavjem o investicijah in uresničevanju planskih obveznosti.
Mnenja, stališča. S posvetovanja o planiranju
Janez Remškar
Alenka Srdič - Delovna skupnost SOZD
ZK
premalo
usposobljena planiranje
Vključitev vseh udeležencev v
Današnje gospodarske razmere terjajo od vseh delavcev v združenem delu, posebej pa od komunistov, povečano aktivnost na svojih delovnih mestih in v samoupravnem ter družbenopolitičnem življenju. Tako delo pa je lahko le rezultat znanja in usposobljenosti članov ZK. Pokazalo pa se je in vedno bolj se ugotavlja, da je raven znanja članov ZK prenizka in da s teoretičnim znanjem ne obvladamo praktičnih potreb. O tem govorijo razne ankete, ki so bile izvedene med člani ZK. Komunisti sami niso prebrali ali pa zelo površno poznajo program in statut ZK. Komunisti ocenjujejo, da je delegatski sistem zapleten in prepočasen.
To so dejstva, ki samo potrduje-jo, da komunisti premalo naredijo, da so premalo usposobljeni. Dejstvo je, kakršna je zveza komunistov, takšen je družbenopolitični sistem, takšen je delegatski sistem, kajti na vseh teh področjih komunisti zasedajo ključni položaj. Je torej mnenje iz ankete, da je delegatski sitem počasen in zapleten, lahko kaj drugega, kot le odraz idejne in teoretično-politič-ne usposobljenosti v vrstah zveze komunistov?
V idejnopolitičnem izobraževanju zaostajamo za možnostmi in potrebami, to pa narekuje nove spodbude in ukrepe na tem področju. Običajno na sestankih ZK poslušamo le splošna predavanja o zunanji politiki, o samoupravljanju, o delitvi osebnih dohodkih po delu, tu pa se idejnopolitično delo običajno zaključi. Tu in tam načnemo, večkrat pa godrnjamo o nizkih osebnih dohodkih, naredimo pa ničesar. Osnovne organizacije Z K bi pa morale imeti ključni položaj in zajemati tudi druga področja kot delo drugih družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov in SIS v kolektivu. Premajhna je povezanost z občino, zapisniki pa so le skop prikaz dela. Včasih smo tudi premalo samokritični in krivdo radi zvrača-mo na širšo bazo, če je mogoče, kar na celotni kolektiv.
Problemi usposabljanja kadrov niso nerešljivi. Posvečamo le premalo pozornosti usposabljanju kadrov. Toda ostaja spoznanje, da je v vseh prelomnicah naše novejše zgodovine zveza komunistov bila v ospredju, da je postavljala v ospredje usposobljenost svojih članov. Ta akcija pa za današnji trenutek, ko se borimo na številnih področjih, ni zastarela.
Nadaljevanje s 1. strani
niče (ki nam bodo v pomoč pri sestavi plana TOZD). Elemente TOZD bodo poskušali poenotiti ob sodelovanju delavcev republiškega Zavoda za planiranje ter strokovnih delavcev s področja planiranja v OZD. Elemente in smernice sprejemajo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela ter v delovnih skupnostih z referendumom (lahko se o obeh dokumentih izjavijo enkrat).
Elementi TOZD bodo služili vsem, ki bodo sklepali samoupravne sporazume o osnovah plana ter družbene dogovore (v SOZD vsem delovnim organizacijam s temeljnimi organizacijami ter družbenopolitičnimi skupnostim in samoupravnim interesnim skupnostim).
Samoupravne sporazume o osnovah plana sprejemajo delavci z referendumom. Ti akti se bodo sprejemali v začetku naslednjega leta, ter izražajo vse težnje za uskladitvijo posameznih vprašanj pri nosilcih družbene reprodukcije.
Slovenski zakon o planiranju (ki pa še ni sprejet) predvideva še en dokument v temeljnih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnostih. To so osnove plana TOZD in delovne skupnosti. Delavci v TOZD in delovnih skupnostih sprejemajo ta dokument z osebnim izjavljanjem (ni nujno referendum, lahko le z dvigom rok).
V osnovah TOZD opredelijo vse obveznosti, ki jih bodo prevzeli nase (obveznosti izvirajo iz samoupravnih sporazumov o osnovah planov samoupravnih interesnih skupnosti (prispevkov za financiranje le-teh), družbenopolitičnih skupnosti ter delovne skupnosti v delovni organizaciji. Delovna skupnost (bodisi delovne organizacije bodisi sestavljene) pa opredeli obveznosti, ki jih bo imela do svojih udeležencev.
Po usklajevanjih na vseh nivojih (kr se hažejo v sklenjenih samoupravnih sporazumih ter družbenih dogovorih) bomo do konca prvega polletja naslednjega leta pripravili osnutke plana na vseh nivojih, sprejeli pa jih bomo do konca leta 1980.
Še nekaj besed o vsebini planskih dokumentov: načrtujemo, vsak za svojo organizacijo združenega dela seveda, njene temeljne funkcije. Republiški zakon o planiranju vsebino plana predpisuje za vse organizacijske oblike v gospodarstvu pa tudi v ostalih, negospodarskih dejavnostih. Tudi delovna skupnost ima plan, načrtuje pa predvsem obseg storitev za svoje udeležence, pridobivanje in delitev dohodka, socialne funkcije (kadrovanje, reševanje stanovanjskega in drugih vprašanj družbenega standarda) ter ostala vprašanja (obramba in samozaščita itd.) kot jih obravnava tudi plan TOZD. Ker delovna skupnost skupnih služb vrši storitve za ude-
Poslovni odbor M-IB na 15. seji
Samo Dostal — M-Interna banka
Združena sredstva gredo v koriščenje
Poslovni odbor Mercator-Interne banke je na svoji 15. seji obravnaval zahtevke investitorjev za koriščenje združenih sredstev za investicije in v zvezi s tem odobril koriščenje združenih sredstev sledečim investitorjem:
Mercator-Velepreskrbi, TOZD Grosist za izgradnjo poslovnega centra na Slovenčevi cesti v Ljubljani v znesku din 29,482.166 din in iz sredstev sovlagateljev, in sicer:
Pivovarna Union - din 4,000.000, Žita Ljubljana -4,000.000, Slovina - din 3,640.000,
Podravke Koprivnica - din
10.000.	000, Medexa Ljubljana -din 1,000.000,
iz sredstev kreditov poslovnih partnerjev, in sicer: Zavarovalne skupnosti Triglav Ljubljana -
35.000.	000 din, Kraš Zagreb preko Privredne banke Zagreb 5,000.000 din, AIK Sente, OOUR Kristal
ležence, ki preko skupnega delavskega sveta plan delovne skupnosti tudi potrdijo, vsi delavci v delovni ali sestavljeni organizaciji pa s sprejemanjem osnova plana DS soglašajo z obveznostjo uporabe storitev delovne skupnosti ter zagotavljanja dohodka za njen obstoj.
Večje organizacije združenega dela morajo načrtovati predvsem funkcije, zaradi katerih so se temeljne organizacije združile in ki so opredeljene v sporazumu o združitvi kot npr. načrt programa dela, razvojni program, skupno angažiranje pri izvozu in uvozu, skupne investicije na podlagi združevanja sredstev, načrtovana delitvena razmerja itd.
Opažamo, da nas na splošno bolj skrbi formalna plat planskih dokumentov (obravnava, postopki in sprejemanje) kakor pa vsebinska. Vse premalo poglobljeno analiziramo razvojne možnosti ter se dogovarjamo z ostalimi udeleženci v gospodarskem procesu. Premalo analiziramo tudi dosedaj sklenjene samoupravne sporazume o osnovah plana ter družbene dogovore, predvsem njihovo vsebino. Kljub temu, daje na razpolago precej časa, pa so bili udeleženci sestanka enotni, da bodo marsikje pristopili k načrtovanju šele zadnji trenutek. Temu primerna bo tudi kvaliteta planskih dokumentov. Tega ne smemo dopustiti, kajti temelje za nadaljnje delo moramo zagotoviti pravočasno!
Senta - 6,250.000 din in IPK Cr-venke Crvenka 6,250.000 din.
Mercator - Rožniku, TOZD Jelka Ribnica za izgradnjo blagovnega centra 16,758.450 din, Mercator - STP Hrastnik za izgradnjo blagovne hiše v Hrastniku dodatno 1,059.022 din zaradi nepravilno sestavljene prvotne finančne konstrukcije.
Poslovni odbor je nadalje obravnaval zahtevke članic po kratkoročnih kreditih in deset članicam odobril kratkoročne kredite v skupnem znesku 60,993.611,85 din ter odobril avaliranje menic v znesku 49,875.702,45 din.
Poslovni odbor je obravnaval tudi poslovni rezultat MIB za preteklo leto ter predlog samoupravnega sporazuma o oblikovanju in uporabi prihodkov ter razporejanju skupnega dohodka LB-Go-spodarske banke Ljubljana.
Vsa navedena gradiva bodo obravnavana in predlagana v sprejem na 4. rednem zboru Mercator Interne banke.
Mercato
Ana Marjanovič
Številka ugnana z linijo
V januarski izdaji časopisa Mercator se je na prvi in zadnji strani pojavila črnobela grafika - znak, ki bo v letošnjem letu spremljevalec velikega zaščitnega znaka »M« in obenem označevalec 30-letnice Mercatorja.
Janez Selan: Industrijsko oblikovanje ne daje oblikovalcu neke posebne možnosti za »super izvirnost«... Foto: A. M.
Oblikovalec novega znaka Janez Selan iz Marcatorjeve propagandne _ službe je dejal: »Novi znak ni neko idejno sporočilo, ampak je arhitektonska predelava že obstoječega zaščitenga znaka »M«. Zato sem izhajal iz istih oblik, ravnih in deblih linij, ki kažejo na Mercatorjevo 30-let-nico, in se bo pojavljal samo v letošnjem letu... Torej, zato nisem mogel izhajati iz okroglih ali kakih drugih linij, ker se potem ne bi oblikovno ujela...«
»Kako je nastal novi znak?«
»Pobuda je bila kolektivna. Potem pa sem začel delati oziroma premišljevati, kakšen naj bo novi znak, da bo lahko Mercatorjevo letošnje obeležje. Delal sem ga dva meseca, sproti ob drugem delu... Lahko bi ga naredil čez noč, v eni uri, ali pa v enem letu... In ko je prišla prva ideja, ki se mi je zdela najbolj oblikovno izvedljiva in tehtna, da se lahko arhitektonsko sklada, sem jo uporabil in tako je nastal novi znak...«
»Znakomanija je že nekaj časa moda. Kako pa gledate oblikovalci na to, recimo ti, ki se ukvarjaš z oblikovanjem že 20 let?« »Torej, nekaj novega, posebnega, blazno idejnega se ne da več pogruntati. Ker treba je gledati tudi s tega industrijskega stališča: komu je znak namenjen in za kaj? Tako oblikovalec nima neke posebne izbire, ampak se podredi že obstoječi formi. Oblikovanje za mene je že rutina in zato mi je tudi lažje, čeprav je vse odvisno od tega, kdaj ti pride dobra in uporabna ideja v glavo. Sicer pa tudi oblikovalčeva rutina ni isto kot rutinsko nekladanje zabojev...
Treba je znati ločiti, kaj je kič in kaj ne. Znaki pa so resnično postali moda od leta 1975 in vse velike organizacije, tako tudi Mercator, hočejo z nekim znakom označiti svoj jubilej. Obenem pa je poleg industrijskega oblikovanja treba stalno spremljati tudi modernejši prijem. Moderne linije časa. V samem oblikovanju je težko reči, da je to nekaj novega, kajti vse forme in linije so bile že neštetokrat uporabljene. Gre samo za grafični prijem, ko že imaš dane barve, elemente in podobno. Drugače je, kadar oblikuješ nekaj idejnega, kar lahko obesiš samo v svoji sobi in nima nobene zveze s potrebami delovne organizacije.«
Novo oblikovanje cen proizvodov v prometu
Ana Marjanovič — Center za obveščanje
Ali bo posledica reorganizacija nekaterih TOZD?
V sredo, 24. januarja je bilo v sejni dvorani Skupščine občine Vič-Rudnik Mercatorjevo posvetovanje in dogovor o izvajanju odloka o načinu oblikovanja cen proizvodov v prometu. Na posvetovanje so bili vabljeni direktorji TOZD in DO, delavci TOZD in DO, ki opravljajo dela in naloge na področju oblikovanja cen.
Gre za odlok, ki je bil objavljen v Uradnem listu št. 69/78, ki je stopil v veljavo s 1. januarjem letos in ga je sprejel Zvezni izvršni svet. To je izredno pomemben predpis na področju oblikovanja cen predvsem zaradi tega, ker razveljavlja vse obstoječe predpise na področju oblikovanja cen, od gospodarske reforme iz leta 1965 pa vse do leta 1978. Zato bi ga lahko imenovali tudi »mali zakon o cenah«. Gre izključno za oblikovanje cen v prometu, ki so v pristojnosti federacije in je treba pričakovati v kratkem ustrezen odlok tudi za vse tiste proizvode, ki so v pristojnosti republike in občin. V pristojnost republike spadajo vsi prehrambeni proizvodi, gradbeni materiali razen cementa, kmetijski proizvodi in proizvodi gozdarstva. Imenovani zvezni odlok je razveljavil vse dosedanje predpise na področju oblikovanja cen, ki so v pristojnosti federacije, razen treh, ki ostanejo še naprej v veljavi in to so: odlok o načinu oblikovanja cen pri povečanju števila posrednikov v prometu blaga (Ur. 1. 32/77) in dopolnilo (Ur. 1. 34/78); odlok o načinu oblikovanja cen za mesne proizvode, ki ga je sprejel izvršni svet v lanskem letu (Ur. 1. 9/78);
odlok o načinu oblikovanja cen prehrambenih proizvodov in umetnih gnojil v blagovnem prometu (Ur. 1. 43/75), s katerim federacija prenaša pristojnost za oblikovanje cen prehrambenih proizvodov na veliko in malo ter umetnih gnojil v pristojnost republike.
Način oblikovanja cen v dosedanjem obdobju, ki je temelje na absolutnih maržah iz leta 1971, je zaviralno deloval na vzpostavljanje dohodkovnih odnosov; razlog je tudi relativno visoka stopnja inflacije v preteklem letu (okoli 20%), vsled česar je moral Zvezni zavod za cene nujno sprejeti odlok, s katerim v bistvu sprejema tudi neposredno družbeno kontrolo nad vsemi pomembnejšimi proizvodi, katerim se cena oblikuje v pristojnosti federacije. V teh tolmačenjih je bilo jasno poudarjeno, da se v praksi dogajajo primeri, ko je bila vrsta teh dvostranskih sporazumov, kjer proizvodnja in trgovina nista spoštovali predpisov na področju oblikovanja cen, in je z dvostranskimi sporazumi prihajalo do neupravičenega poviševanja cen na tržišču. To pa novi odlok v bistvu omejuje. V blagovnem prometu in pa delno tudi v proizvodnji se je močno povečalo število Posrednikov, tako da so se v okviru proizvodnih organizacij formirale tako imenovane temeljne organizacije za blagovni promet, razni »commerci«, kar je v bistvu pomenilo samo še nadaljnjo vključitev posrednikov v odnose med Proizvodnjo in trgovino in, kot končno, trgovino na drobno.
Za blagovni promet bi lahko ta odlok ocenili pozitivno, morda nolj pozitivno za trgovino na drobno, katero postavlja v nekoliko ooljši položaj, in manj pozitivno za trgovino na debelo. Po svoji vsebini in koncepciji ta odlok na nov način razrešuje način oblikovanja cen.
Pozitivne karakteristike za trgo-vmo pa bi bile naslednje: v enem Predpisu imamo sedaj zbrano ce-iotno zakonsko regulativo na področju oblikovanja cen v pristojnosti federacije; pozitivno deluje na pospeševanje sklepanja sa-rnoupravnih sporazumov o do- , nodkovnih odnosih med proiz-v°dnjo in trgovino. S tem, da za-^°di za cene na bazi tega odloka dejansko kontrolirajo samo nivo Prodajnih cen na trgu, ne spuščajo e več v ekonomske odnose med Proizvodnjo in trgovino znotraj ta-, 0 oblikovanih prodajnih cen; °nčno izključuje absolutne mar-
že pri oblikovanju cen, ki so veljale vse od leta 1971 pa do letošnjega leta. Trgovina je izenačena s proizvodnjo na tistem področju oblikovanja cen, kjer je proizvodnja po dosedanjih predpisih lahko prosto oblikovala cene. Odlok postavlja trgovino v enak položaj s proizvodnjo tako, da za tisti del proizvodov, kjer proizvodnja oblikuje cene po tržnih pogojih, jih lahko oblikuje tudi blagovni promet. Že iz prve točke samega odloka je razvidno, da ta postavlja v dominan-
O izgradnji Poslovnega centra Mercator ob Slovenčevi cesti, katerega investitor je temeljna organizacija združenega dela Grosist v sestavu Mercator-Velepreskrba, smo že pisali v eni izmed številk v preteklem letu. Danes o tem lahko podamo več informacij. Sprejet je bil investicijski program, ki zajema tržno-ekonomski del, gradbeni del, energetiko, tehnološki del, kadre in organizacijski del.
Tržni del
V	novem skladišču bodo skladiščeni: prehrambeno blago in zamrznjena živila, galanterija in papir. Pri tem naj bi novo skladišče pokrivalo potrebe po živilskem blagu in blagu vsakodnevne porabe na osrednjem slovenskem območju, medtem ko bi bilo prodajno območje za galanterijo in papir širše in v skladu z dogovori razmejeno z ostalimi skladišči SOZD Mercator.
V	SOZD Mercator prihaja do notranjih blagovnih tokov med kmetijstvom, proizvodnjo in trgovino. Pri analizi dobaviteljev po blagovnih skupinah so sestavljalci investicijskega programa ugotovili, da je distribucija dobaviteljev takšna, da bi veljalo pospešiti samoupravno sporazumevanje z največjimi dobavitelji, tako da se racionalizira pretok blaga in poveča uspešnost na daljši rok. Glede kupcev pa so prišli do zaključka, da so največji kupci v sami sestavljeni organizaciji in da obstoja na ta način možnost planiranja in op-timiranja notranjega pretoka blaga.
Tehnološki proces in kapacitete
Predvidno zemljišče za novo skladišče meri približno 220 m x 110 m. Kot najugodnejša varianta zasnove posameznih etaž je bila izbrana zasnova s kletnimi prostori, pritličjem in medetažo, to je vmesno etažo.
ten položaj samoupravno sporazumevanje o odnosih med proizvodnjo in trgovino in ne samoupravno sporazumevanje o cenah.
Odlok pravi, da se lahko proizvodnja in trgovina, v kolikor imata sklenjene samoupravne sporazume o trajnem poslovnem sodelovanju v skladu z zakonom o združenem delu, svobodno dogovarjata o deležih v okviru tako veljavne prodajne cene. Glede na to, da so bila postavljena nekatera vprašanja s strani naših organizacij, bi bilo potrebno pojasniti, kaj je po tem odloku mišljeno kot veljavna prodajna cena na trgu.
Nato je Franc Prvinšek po prilogi gradiva o odloku o načinu oblikovanja cen proizvodov v prometu, po točkah pojasnil način oblikovanja teh. Ob koncu svojega pojasnila je še podal poročilo, kje se lahko dobi gradivo, ki se imenuje »Matlrijal za savetovanja o prime-
V kleti bodo skladiščeni papir in rezerve sladkorja v blok sistemu, v pritličju prehrambeno blago v blok sistemu in paletnih regalih ter deloma neživila v paletnih regalih tunelne izvedbe. Tu bosta še hladilnica in skladišče prazne embalaže (blok sistem). V medetaži bodo vskladiščeni neprehrambeni artikli v regalnih policah in v blok sistemu.
Skladiščni sistemi skladiščenja v bloku, paletnih regalih in regalnih policah so že splošno znani, zato tokrat razložimo le sistem skladiščenja v paletnih regalih tunelne izvedbe. To je v bistvu razmaknjen dvojni paletni regal, povezan v navpični smeri z dvema podestoma za komisioniranje. Palete vlagamo z viličarji na obeh zunanjih straneh regala, komisioniranje pa poteka vzdolž regala po dobljenih posameznih etažah. Tretja etaža - podest je na poti vmesne etaže skladiščenega objekta in z njo povezan. Komisioni-rano blago se nalaga na »rolpale-te«. Te dvigamo z dvigalom s posameznih etaž na zbirna odlagališča, ki so v vmesni etaži skladiščnega objekta.
V paletnih regalih standardne in tunelne izvedbe skladiščimo, računajoč računsko višino paletne enote, 6 palet v višino in dosegamo največjo višino okoli 7,60 m. V paletnih regalih mora imeti vsak artikel svoje komisionarno mesto, in to v coni ročnega doseganja. To sta prvo in drugo paletno mesto od tal, ostala' štiri pa predstavljajo rezervno skladiščno cono.
Gradbeni del
Gradbeni del obsega naslednje objekte: lopo za embalažo, glavni skladiščni objekt, upravno zgradbo TOZD Grosist z obratom družbene prehrane in dvorano za zbore delovnih ljudi, krožno rampo, ki bo postavljena na strehi skladišča, (preostali del strehe bo namenjen parkiranju osebnih avtomobilov),
ni propisa o o cenama«, in ga je izdal privredno financijski zavdd Beograd, ter »Formiranje cena proizvoda o prometu«, ki ga je izdal Centar za napredak trgovine in gostinstva, Progres Zagreb.
Po končanem poročilu o izvajanju odloka o načinu oblikovanja cen v prometu je sledila razprava. Po razpravi, za zaključek tega posveta je generalni direktor SOZD, tovariš Goslar dejal: »Glede na ta odlok in vse to, kar je naštel tovariš Prvinšek, so naše temeljne organizacije v različnem položaju in glede tega pod različnim pritiskom. Naše stališče mora biti tako, da ima vsak pravico do določenega dohodka, ne glede na to, kako je organiziran. Lahko pa rečem naslednje: vsak zase naj vnaprej premislil o svojem položaju in o tem, kaj bi bilo treba narediti v bodoče. Dogovoriti se je treba, da se nihče ne bo loteval reorganizacije, ne da bi to uskladil na nivoju svoje delovne organizacije in SOŽD, saj ima vsaka reorganizacija posledice za druge.«
Posvetovanje se je končalo z zaključkom, da vsa vprašanja, ki jih bo navrgla praksa s tem v zvezi, je treba sproti pošiljati komercialnemu sektorju, da jih sproti razrešuje ali da jih posreduje v tolmačenje Zveznemu zavodu za cene.
Vsak naj v svoji organizaciji razmisli o svoji nadaljnji organiziranosti in svoje pobude usklajuje na nivoju delovne organizacije in na nivoju SOZD. Treba je nadaljevati delo na pripravah Samoupravnega sporazuma o trajnem poslovnem sodelovanju med grosisti in detajlisti, kljub temu, da se odločamo, da s tem sklepom za nekaj časa odložimo sprejem tega sporazuma.
in dostopni dovoz na streho skladišča, vratarnico ob južnem uvozu, avtomobilski servis in zaklonišče s tehničnimi prostori.
V kleti skladiščnega objekta bo organiziran enosmerni tovorni promet z uvozno in izvozno rampo, skupaj z razkladalnimi in nakladalnimi prostori. Pritličje bo vsebinsko razdeljeno na tri dele: skladišče embalaže, ki je samostojen objekt, glavno skladišče ter prostor za komisioniranje. Razkladanje oziroma nakladanje bo urejeno na ustreznih površinah ob vzdolžnih stopnicah objekta.
Promet je razdeljen na tri veje: prva tvori tovorni promet z uvozom na južnem delu parcele, druga je namenjena osebnim vozilom, z uvozom na severnem delu parcele. Od tu je dostopna diskont -prodajalna, ki stoji v neposredni bližini in bo dograjena v prvi polovici tega leta, in na teraso, kjer bo upravna zgradba. Tretjo prometno vejo tvori železniški industrijski tir na zapadnem delu skladiščnega objekta.
Kadrovski-socialni in organizacijski vidik investicije
Pomemben element vsake nove investicije je tudi kadrovsko-so-cialni in organizacijski vidik investicije. Cilj, ki smo mu pri snovanju organizacijske zasnove novega Poslovnega centra sledili, je da omogoči uspešno izvrševanje vseh nalog skladiščno-transport-nega sektorja TOZD Grosist, to je, da doseže boljše poslovne rezultate, utrditev na tržišču, optimalno sortiranost izbora blaga in s tem kvalitetnejšo ponudbo in oskrbo tržišča, večjo storilnost ob humanejših pogojih dela in odpravo napak pri poslovanju.
Razvid del in nalog skladiščno-transportnega sektorja, sodobna organizacijska in tehnološka sredstva za opravljanje poslovne funkcije skladiščno-transportnega sek-
Velike investicije Mercatorja
Nada Rihtar — M-Velepreskrba, TOZD Grosist
Pred gradnjo poslovnega centra
Kdo ve odgovor?
Kakor je bil zadnji sklic seje predsedstva koordinacijskega sveta osnovnih organizacij ZSMS SOZD Mercator dobro pripravljen, tako je bila klavrna udeležba s strani članov predsedstva. Neopravičeno jih je manjkalo kar pet od enajstih.
Sejo je vodil podpredsednik Igor Gruden iz Mercator-Rudarja Idrija. Prisotni člani so bili sejo prisiljeni prekvalificirati v dogovor skupine za pripravo skupščine KS OO ZSMS, ki naj bi bila v sredini meseca februarja v Ljubljani.
Udeleženci seje, med njimi tudi sekretarka koordinacijskega odbora zveze sindikatov na ravni SOZD ter predstavnica sekretariata tega organa, ki spremlja delo mladine, so se posebej ustavili ob osnutku predloga plana dela koordinacijskega sveta OO ZSMS in ga dopolnili še z nekaj konkretnimi akcijami, nato pa pri poročilu o delu ZSMS v SOZD Mercator v letu 1978, ki ga je pripravil podpredsednik.
Ker že dlje časa ugotavljamo, da je sestav predsedstva kadrovsko šibak, so prisotni razpravljali o okrepitvi tega organa in o nekaterih možnih kandidatih, ki bi prinesli več življenja v delo sveta.
Ne moremo si kaj, da bi ne razmišljali o vzrokih za abstinenco mladih pri načrtovanih akcijah na ravni SOZD, koder jim je ponujena možnost, da uresničijo nekaj zelo privlačnih skupnih akcij (skupne športne igre, skupna brigada, izmenjava prireditev, skupni nastopi, itd.). Ali je temu krivo, to da akcije in pobude mladih delavcev, če ne gre ravno za strogo delovne in poslovne interese, kljub vsem deklaracijam nimajo prave cene v njihovem delovnem okolju? Ali je v ozadju podcenjevanje političnih akcij sestavljene organizacije s strani TOZD? Ali pa smo mladi že v letih, ko nas statut ZSMS še šteje med svoje člane, že v taki meri zapadli zasebništvu in vsem njegovim spremljajočim lastnostim? Kdo bo odgovoril?
torja, bo osnova pri planiranju optimalne kadrovske strukture, ki predvideva od sedanjih 325 delavcev le 226, ob povečanem obsegu dela.
95 odstotkov vseh zahtevanih profilov poklicev bo pokritih iz obstoječe kvalifikacijske strukture, ostalih 5% pa bomo pokrili iz vrst štipendistov in na podlagi objav. Določeno število potrebnih poklicev pa bomo pridobili s po močjo pospešenega izobraževanja delavcev ob delu. Delavce, ki ne bodo razporejeni v skladišču pa bomo razporedili na druge naloge in dela v okviru SOZD Mercator.
Dejstvo je, da samo sodobna te-hnološko-organizacijska zasnova še ne prinaša vidnejših rezultatov dela, zato moramo pripraviti kvaliteten program šolanja in osveščanja kadrov v smeri čim boljšega poznavanja tehnoloških in organizacijskih sistemov pri poslovanju novega skladišča. V ta namen predvidevamo v glavnem organizacijskem objektu izdelavo programa šolanja kadrov, ki bo zajel prav vse kadrovske strukture.
Gkonomsko-finančni del investicije
Investicija obsega izgradnjo skladišč za štiri skupine trgovskega blaga: živila, galanterijo, papir, zamrznjena jedila, pripadajoče servisne delavnice, pisarniške prostore, skladiščno opremo in zagotovitev vseh drugih pogojev za nemoteno poslovanje, skratka, gre za povsem novo tehnično osnovo TOZD Grosist, razen transportnega parka.
Skupna predračunska vrednost investicije znaša 614,471.603 din. V vrednosti gradbenih objektov in vrednosti opreme je vključena predvidena 12% podražitev in rezerva za nepredvideno in pozabljeno.
Investicijski znesek bo predvidoma pokrit z naslednjimi finančnimi viri: kreditom Ljubljanske banke, krediti delovnih organizacij, krediti republiških in zveznih materialnih rezerv, lastnimi viri, združenimi sredstvi in krediti izvajalcev. Celotna lastna udeležba TOZD Grosist naj bi dosegla 222,595.349 din oziroma 36,23% vrednosti investicije.
Ne, ulice s takšnim imenom ne boste našli. Zato ne glejte uličnih oziroma hišnih tablic. Iščite raje značilno oranžno črko »M« in našli boste tudi Mercatorjevo ulico. In teh ulic je vse več in več. Ne samo, denimo, v Ljubljani, tudi v vašem kraju.
Sprehodi pod »M«
Mile Bitenc
Nazorjeva ulica je morda ena najkrajših v Ljubljani. In na tistih nekaj sto metrih ima Mercator kar tri prodajalne. Proti koncu lanske-
sodelavke, ponavadi kupijo večje darilo. Takrat svetujemo običajno kristal. Lepo vazo, skledo, pa komplete kozarcev. Ja, stane že
so mi povedali, da je ta zelo različen. Ko je čas dopustov, ko se prične šola, nakup ozimnice, je dosti manjši kot sicer. Poveča pa se pred Novim letom, pred Dnevom žena in jeseni, ko zdomci, ki so se vrnili, opremljajo sanitarne prostore. V zadnjem času pa se pozna močna konkurenca, saj, kot pravijo v tej trgovini, prodajajo steklo, kristal in keramiko že v prodajalnah s papirjem in tudi v kioskih.
In kaj kupci najbolj cenijo? Pravzaprav vse, kar je lepo in praktično uporabno. Od servisov, do jedilnega pribora. In mnogi tudi keramiko (še posebej povprašujejo po Madžarski, ki je lepa in poceni, medtem ko je italijanska največkrat kičasta in mnogo dražja.
Naj ob koncu dodamo še koristen nasvet: prihaja osmi marec.
pravzaprav cela trgovina ena sama izložba.. Izbiro sadja in zelenjava dopolnijo še razne pijače in kava.
Nekaj korakov naprej, malo pred koncem ulice, pa je še en lokalček, nad katerim je prav tako pritrjen »M«. To je slaščičarna (Mercator - Konditor). Tisti, ki se radi posladkajo, prav dobro vedo, da bodo našli tisto, kar želijo. Najrazličnejše torte, rezine, zavitki, potice in drugo kar kopnijo iz prodajnih vitrin. Mnogi obiskovalci v slaščičarni potešijo svoje želje, mnogi pa kupijo slaščice tudi za domov. Predvsem ob praznikih se promet močno poveča. Takrat je veliko naročil za domov; cele torte
in potice. Na dan jih morajo pripraviti tudi po sto in več.
Nekaj besed sem spregovoril s tovarišico Sonjo Arbeiter, kije po-slovdja v tej slaščičarni. Povedala je, da je sicer z obiskom in prometom zadovoljna, so pa tudi težave, za katere za zdaj rešitve še ni. Treba bi bilo obnoviti lokal, saj je oprema že dotrajana. Prostor bi lahko bolj funkcionalno izkoristili in promet še povečali. Tako bi bile dobrote, ki jih ponujajo, še slajše.
Danes smo se prvikrat sprehodili po Mercatorjevi ulici. Bili smo v Ljubljani; v Nazorjevi. Morda se bomo že prihodnjič oglasili prav pri vas.. Velja ?
Pizza za domov po telefonu
Mile Bitenc — Ekonomska propaganda
Mercatorjeva ulica ponoči - Zaman vse zamisli, zaman vsi stroški, ko pa je na delu še brezbrižnost in malomarnost. Konditorjev »M« namreč največkrat ne sveti. Foto: Jaro Novak
ga leta je nad vsemi zasvetil lep oranžni »M«. In ko greš vzdolž te uličice, dobiš občutek, da hodiš prav po oranžni, Mercatorjevi ulici.
»Težko rečemo stranki, da nečesa nimamo« mi je v prodajalni Keramika (M-Velepreskrba, TOZD Steklo) ljubeznivo razlagala Slavka Krajnovič, ki je, mimogrede povedano, v tej trgovini že celih 18 let.
»Skušamo pa s svojimi nasveti pomagati pri izbiri česarkoli. Veliko kupujejo pri nas darila in nemalokrat kupci prepustijo izbiro prav nam. Ko se v kolektivu poslavljajo, od denimo, dolgoletne
veliko, ampak ponavadi denar ni vprašanje.«
Trgovina je ljubljančanom že dolga leta poznana. V njej dobiš najrazličnejše vrste stekla in kristala, pa izdelke iz porcelana, keramike. Tudi kuhinjske potrebščine prodajajo; od jedilnega pribora do posode. Pravzaprav je razen te, le še ena podobna trgovina v Ljubljani (Steklo na Titovi), eno pa so lani porušili zaradi gradnje ploščadi Borisa Kraigherja. No, še nekaj je treba napisati: tod imajo veliko izbiro sanitarne keramike; od najrazličnejših ploščic, do umivalnikov, školjk in bidejev.
Ko sem povprašal po prometu,
Dan, ko bo treba pripraviti tudi kakšno darilo. Stopite mimogrede v Keramiko v Nazorjevi. Že lepo urejene izložbe bodo dale slutiti, da boste zlahka izbirali. In ljubeznive prodajalke vam bodo pri izbiri darila rade pomagale.
Samo nekaj metrov naprej na drugi strani ulice spet stojite pred trgovino z znakom »M«. To je prodajalna s sadjem in zelenjavo (Mercator - Sadje zelenjava). Trgovinica je majhna in že nekaj kupcev zadostuje, da je tu gneča. Vendar urne prodajalke hitro postrežejo. Izbira sadja in zelenjave zavisi seveda od tega, kaj je v določenem času sploh mogoče dobiti. Že od zunaj to lahko vidiš, saj je
Glej, gostilnica vse ti ponudi...
Ajdovim žgancem, potici in palačinkam so se Ljubljančani že privadili - Kaj pa pizza, denimo, ajdova?
Že dolgo ni več skrivnost, kaj ponuja gostilnica Ajda. Tisti, ki imajo radi kaj posebnega, prav radi sedejo ob pult v Ajdi. Naročijo si ajdovo pojedino, ali obaro z žganci, palačinke, potico... Veliko je tega, kar bi lahko našteli, in veliko dela imata spretna kuharja Janez in Marjan. Pa so si kljub vsemu v Ajdi omislili še nekaj novega: pizzo, in to ajdovo!
To pa je že takšna posebnost, da jo je vredno poskusiti. Ajdovo testo, pa omaka s svinjskim mesom, gobami, pa še sir, začimbe. Mm, kako okusno je to. In ker so že začeli pripravljati ajdovo pizzo, so hkrati ponudili še pizze z imenom Mercator, Evropa in Študent. Vse so prav okusne, za razliko od ajdove pa so pripravljene iz običajnega testa.
Na novost je treba opozoriti; v
propagandi smo pripravili nekaj reklamnih sporočil, ki sta jih v eter spustila Radio Ljubljana in Radio Študent. Marjan Kralj je v oddaji »V nedeljo zvečer« tako lepo povedal o novih dobrotah v Ajdi, da so se marsikomu sline pocedile. In vse to je rodilo lep uspeh: gostilnica Ajda je na mah postala znana po okusnih pizzah. Nanje je vredno počakati tudi v vrsti, saj so vse pizze zelo okusne. In za majhen denar tudi izdaten obrok!
Tako kot druge dobrote, ki jih pripravljajo v Evropi (potice, torte, štruklji), lahko tudi pizze za domov naročite kar po telefonu.
Z ajdovo pizzo so v gostilnici Ajda na jedilnem listu dodali novost. Prav gotovo ni zadnja saj smo v brošuri, v kateri piše vse o ajdi, našli tudi recepte za pripravo kar štirideset ajdovih jedi.
Drugi o nas • Drugi o nas • Drugi o nas • Drugi o nas • Drugi o nas • Drugi o nas •
»Pričakovanja slovenskih gospodarstvenikov «
- beleži Gospodarski vestnik v članku 11. januarja 1979, kot aktualno iz novoletne ankete Pri-vrednega vjesnika. V anketi, ki daje celovit prikaz jugoslovanskega gospodarstva, so sodelovali tudi vodstveni delavci devetih slovenskih delovnih organizacij: Gorenja, Slovenijalesa, Mercatorja, Iskre Droge, Tovarne papirja in celuloze Djuro Salaj, Gradisa, Leka in Tekstila.
V članku je zabeleženo tudi mnenje direktorja Mirana Goslarja, ki je v anketi dejal, da je v zadnjih dveh letih Mercator po daljšem premoru začel ponovno investirati v drobno prodajo. Akumulacija trgovine seveda ne bi omogočala teh naložb, če ne bi pritegnili velikih bančnih sredstev. Kot beleži Gospodarski vestnik, je Mercator v precepu med pritiski s terena, iz krajevnih skupnosti in novih stanovanj. skih naselij za graditev novih trgovin, vendar so gmotne možnost za to zelo majhne. Za Slovenijo je po mnenju Mirana Goslarja značilno, 'da trgovina najbolj zaostaja v velikih mestih, kot sta Maribor in Ljubljana. Mercator ima 1070 prodajaln, v graditev novih pa vse bolj vključuje proizvajalce, ki so glavni dobavitelji. Le-teh imamo prek 650 iz vse Jugoslavije, ki po Merca-
torju prodajo za čez milijon din blaga, njihov delež pri naložbah pa ne presega dveh odstotokov. Problem je v tem, da tudi večina dobaviteljev ni ravno preveč akumulativna, zato so tudi oni vezani na bančna posojila. - AM
»Vsaka vas bi rada trgovino«
- Dolenjski list je tudi to pot v rubriki »Četrtkov intervju« posegel na področje trgovine. Na vprašanja, kje bo letos Merkator gradil trgovine, je odgovarjal Ciril Jarnovič, direktor novomeške TOZD Standard Mercator.
Dejal je, da bo najbolj zahtevna in največja gradnja na Cesti herojev, kjer je Pionir že odprl gradbišče. Tu bo trgovski objekt obsegel 2880 m2 površine, v njem pa bodo imeli samopostrežno trgovino, bife ter salon pohištva, belo tehniko ter vse drugo, kar spada pod geslo »Vse za dom!« V stavbi bo vrh tega ekspozitura Ljubljanske banke, dogovarjajo se tudi za tobačni kiosk. Projekt je izdelan, vse je urejeno, zdaj je odvisno v glavnem le od Pionirja, ki bo pozidal celoten kompleks. Mercator bo gradil tudi trgovino v Gotni vasi pri mostičku. Za ta objekt je lokacijska dokumentacija izdelana, teče postopek za pridobitev zemljišča. Tu bo manjša trgovina preskrbovalnega značaja. Po izjavi Cirila Jar-noviča predvidevajo, da bo letos izdelan celoten projekt in da bodo
opravljena vsa pripravljalna dela, v letu 1980 pa bi začeli graditi. Tretja gradnja bo v Šentjerneju, kjer pridobivajo lokacijsko dovoljenje za povečanje poslovne stavbe, oziroma za dozidavo 250 m2 površin. V samem Novem mestu pa ima Mercator zaplete z dozidavo in povečavo blagovnice na Glavnem trgu. Pa tudi oddaljena naselja in mnoge krajevne skupnosti in vasi so močno zainteresirane za odprte trgovine. In skorajda vsaka vas si jo želi. Toda, kot pravi tovariš Jarnovič, ni možnosti, da bi jih povsod gradili, kajti treba je zadostiti predpisom glede gradnje lokalov, kar pa veliko stane. Po letu 1980 pa bodo v Mercatorju morali najprej zgraditi skladišča za grosistično prodajo, ker je to vsaj tako pomembno kot kakšna trgovina.
Po mnenju Dolenjskega lista bo leto 1979 i prelomnica v dosedanjem trgovskem mrtvilu. - AM
Boljšo preskrbo v Ribnici
je napovedal Ljubljanski Dnevnik, ko je poročal o gradnji Veleblagovnice, ki jo bo zgradila TOZD Jelka v sestavu Mercator-Rožnika. Stala bo v središču kraja ob Kolodvorski ulici in bo imela 2294 kv. metrov uporabne površine, od tega 1300 kv. metrov prodajnih površin. V pritličju bo samopostrežna trgovina z osnov-
nimi živili in gospodinskjimi potrebščinami ter klasična trgovina za prodajo kruha, mesa, mesnih izdelkov ter galanterijskega blaga in športnih potrebščin. V prvem nadstropju bo prodajalna pohištva, akustike, bele tehnike, metrskega blaga in konfekcije ter usnjenih izdelkov. V kletnih prostorih bodo skladišča in zaklonišča. Blagovnica naj bi bila zgrajena do aprila prihodnje leto.
Dnevnik poroča o predračunski vrednosti 56,041.208 din, medtem ko je nam znano iz podatkov Mercator-Interne banke, da znaša ta dobra dva milijona več, pri čemer je kredit Gospodarska banka LB 26,5 milijona din in ne dobrih 28, kakor poroča Dnevnik, ki ne omenja z ničemer 18,258.450 din združenih sredstev SOZD Mercator, do katerih je investitor pridobil pravico, s tem da je v preteklih letih združeval sredstva. Obveznost odplačevanja anuitet pa je sprejela tudi delovna organizacija Mercator-Rož-nik, v kolikor investitor tega sam ne bi zmogel, kakor je navdeno v poročilu MIB. - JN
Onesnažena okolica
je naslov članka v Dnevniku, dne 9. 2. 1979, v katerem se bralec (ali bralka), M. K. iz Ljubljane pritožuje nad neurejeno okolico Mer-
catorjeve samopostrežne prodajalne v KS Vič ob cesti na Brdo.
»Ta trgovina je prava znamenitost, saj se kar koplje v lastni umazaniji. Okrog in okrog je polna smeti, odpadkov, cigaretnih ogorkov, peska, zemlje itd., skratka vsega, kar si je mogoče izmisliti. Poleg tega imajo celo posode za cvetlice neurejene, napolnjene s smetmi in videti je, kot da te posode rož sploh ne bodo nikoli videle. Mislim, da bi se lahko Mercatorjevi toliko potrudili, da bi prodajali svoje blago v manjši nesnagi. Kdo naj jih opozori, da je skrajni čas, da stvar uredijo.«
Nato sledi odgovor Krajevne skupnosti Vič, ki ugotavlja, da je takšno stanje okrog samopostrežne trgovine že približno dve leti. Mercator so nekajkrat že opozorili, naj poskrbi za čisto okolje, vendar besede niso prav nič zalegle. Pred dnevi so na ponovnem sestanku celo sestavili opozorilo s pripombo, da bodo šli celo na inšpekcijo, v kolikor ne bodo ničesar storili. Celo prebivalci sami bi radi priskočili na pomoč.
KS Vič odgovor zaključuje v upanju, da bo svarilo to pot le pomagalo.
Morda bo dolgoletno razmišljanje o tem, ali naj pospravijo ali ne, našlo pravo pot, in z veseljem bi potem zapisali, da imajo poslej drugačno skrb za čisto okolje. -MB
Poročilo izdajateljskega sveta časopisa Mercator za 1. 1978
V prvem letu opravil svojo nalogo
Izdajateljski svet se je sestal v novem, delegatskem sestavu prvič 7. februarja na svoji 3. seji v tem mandatnem obdobju ter na podlagi poročil odgovornega urednika oziroma uredniškega odbora glasila Mercator sprejel sklepe, o katerih je na zasedanju delavskega sveta SOZD poročal odgovorni urednik Jaro Novak. Delavski svet SOZD je potrdil naslednje poročilo:
Finančno poročilo:
Stroški za redne in izredne izdaje so znašali skupaj stroški tiska in poštnin za redne izdaje so znašali stroški bruto honorarjev za redne izdaje so znašali izredna izdaja je stala: tisk bruto honorarji za tehnično ureditev pa
4.
din
963.494,60 686.128,15 172.467,90' 98.898,30 6.000,25
1.
Izdajateljski svet je ugotovil, da so pili vsi sklepi z 2. zasedanja v letu 1978 realizirani.
2.
Na podlagi ugotovljenega sestava izdajateljskega sveta na zasedanju delavskega sveta SOZD z dne 26. 12. 1978, se je izdajateljski svet konstituiral in izmed svojih delegatov izvolil za predsednika FER-UA LOVRECA iz delegacije Mer-cator-Izbira-Panonija, Ptuj.
3.
^od 2. točko so delegati poslušali Poročilo o uresničevanju vsebinske zasnove in uredniške politike, v katerem so bili poudarjeni predvsem naslednji podatki:
^ letu 1978 je uredništvo časopisa Pripravilo in izdalo 12 rednih in ono izredno izdajo.
Naklada časopisa je narasla od
9000 izvodov na 11.450 ob koncu
' ' -
leta, formira pa se na podlagi podatkov o potrebah TOZD in DO. Obseg je bil stalno 16 strani, kar pomeni ca. 120 tipkanih strani gradiva.
S 5. številko v mesecu maju so bile dosežene naslednje novosti oziroma izboljšave: prehod na veliki format z izkoristkom vseh njegovih kompozicijskih prednosti; menjava tiskarne in sklenitev pogodbe z njo glede rokov in kvalitete; ureditev distribucije preko ekspe-dita in PTT direktno do naslovnika;
V vsebinskem pregledu: večja naslonitev na vire informacij iz OZD; inštrukcija dopisnikov preko funkcionalnega seminarja in zasebnih stikov; razširjenje dopisniške mreže na 76 sodelavcev; statistično zasledovanje vseh poglavij vsebinske zasnove; novinarska obdelava prispevkov. Organizacijsko: uredniški odbor je imel 12 sej, na katerih je redno obravnaval vsebino pretekle izdaje in načrtoval vsebino prihodnje.
V letu 1979 načrtuje uredništvo časopisa 12 rednih izdaj in 2 izredni, od tega je ena namenjena objavi aktov SOZD, druga, ki bo bogatejša, pa 30-letnici Mercatorja. Ocena stroškov na podlagi predračuna tiskarne in na podlagi nekaterih zvišanih postavk v Pravilniku o nagrajevanju sodelavcev ter z upoštevanjem 10% rasti stroškov v letu 1979 znaša za omenjene edicije:
Tisk	1,232.000,00	din
Honorarji________________277.200,00	din
Skupaj	1,509.200,00	din
5.
Na predlog uredniškega odbora je izdajateljski svet obravnaval in sprejel naslednje spremembe v aktih časopisa:
Za vse akte časopisa velja sprememba v naslovu akta, in sicer se vedno uporablja naziv »glasilo delavcev in kmetov«.
a)	Sklep o ureditvi izdajateljskih razmerij med TOZD in DO, združenimi v SOZD Mercator, n. sub. o., in glasilom delavcev in kmetov SOZD Mercator
6. člen
- druga alinea se glasi: en delegat iz delegacije, ki jo za izdajateljski svet imenujejo vse TOZD in delovne skupnosti DO, ki imajo v svojem sestavu TOZD;
-	črta se alinea en predstavnik ZK;
-	spremeni se sedma alinea, in sicer namesto »trije delegati iz Centra za obveščanje« se vstavi »en delegat uredniškega odbora«;
-	tretji odstavek tega člena se glasi: »vse delegate imenuje delavski svet na predlog družbenopolitičnih organizacij«;
-	zadnji odstavek tega člena se glasi: »delegate zbora sodelavcev glasila in uredniškega odbora imenujeta zbor in uredniški odbor na skupnem sestanku«.
b)	Pravilnik o izdajanju in urejanju glasila delavcev in kmetov SOZD Mercator
-	v 10. členu se peta alinea popravi, in se glasi: »razpravljati o predlogu finančnega načrta«.
c)	Pravilnik o nagrajevanju sodelavcev
-	zgornja postavka za karikaturo se zviša na 30.000 točk;
-	postavka za črno-belo fotogra-
fijo se spremeni: 9000-12.000 točk (za posnetek z izdelavo);
-	postavka za lektoriranje se spremeni, tako da je enaka za vse vrste prispevkov, in sicer 25 točk za vrstico;
-	postavka za tehnično urejanje se prikaže za veliki format glasila (doslej prikazana za mali format);
-	postavka za odgovorno urejanje se spremeni, tako da je enaka za vse vrste prispevkov, in sicer 40 točk za vrstico;
-	pravilniku se doda novi člen, ki se glasi:
»Uredniški odber lahko sklene z določenim številom stalnih sodelavcev v Mercatorju formalni dogovor, po katerem se sodelavec obveže, da bo do določenega roka in v določenem obsegu mesečno prispeval, dogovorjeno število informacij, uredniški odbor pa mu bo za to sodelovanje priznaval pavšalni pribitek k pripadajočemu honorarju v višini do 40.000 točk mesečno.
6.
Izdajateljski svet na predlog odgovornega urednika predlaga naslednje spremembe v uredniškem odboru:
namesto
Dušana Dolinarja - Vasja Lenardič
Ivana Brečka - Mile Bitenc
Nade Rihtar - Alenka Srdič
7.
Izdajateljski svet priporoča centru za obveščanje, da se v svoji politiki opre na vire informacij iz TOZD ter priredi primerne funkcionalne seminarje za te sodelavce.
Ljubljana, 14. 2.1979
Ima nešto važno da ti kažem • Ima nešto važno da ti kažem • Ima nešto važno da ti kažem •
Ljubljana če dobiti novo skladište za opskrbu
O izgradnji poslovnog centra Mercator
. Mercator je od 1962. godine dalje, kada je počeo proces integracije, sav svoj Niver^ticijski potencijal usmerio uglavnom u detajl, a manje pažnje je posvečivao skladišnoj delatnosti. Postoječe centralno skladište Mercator u Tobačnoj ulici več °davno nije moglo služiti svojoj svrsi. Zato se več 1971. predašnja Poslovna Nprava - sadašnji OOUR Grosist - odlučila za kupovinu zemljišta za gradnju Novih skladišta pored Slovenčeve ulice u Ljubljani. Svoj plan nije mogla ostvariti, er se u 1972. godini bitno smanjila akumulacija u trgovini, a pored toga bio je oveden obavezan depozit. Zbog toga, Mercator sve do 1976. godine praktično nije realizovao nikakvu veču investiciju.
tim raspoloživa sredstva za isplatu obaveza iz navedene investicije je za investitora (OOUR Grosist) u investicijskem programu planiran prilično uzdržano i krajnje realno. Takode i ovde treba očekivati bolje rezultate i sa ove Strane manji teret za udružena sredstva. Smatramo da je bolje tako da prikažemo slabije rezultate, nego pretera-ne, sa pretpostavkom da če OOUR Grosist moči sam otplačivati sve kredite u celini i kasnije če biti potrebno odluku zajedničkog ra-
dničkog saveta o garanciji SOUR.
Na kraju bi želeli još naglasiti da je M-Veleopskrba, OOUR Grosist sve obaveze od početka sistema-tičkog udruživanja sredstava i ugovorima te samoupravnim spo-razumima odredene obaveze ažurno i u celini ispunjavala. Za to vreme praktično iz udruženih sredstava i ostalih izvora nije ništa investirala i tako su se njena teško stečena sredstva prelivala na ostala područja za realizaciju ostalih, takode potrebnih investicija.
Pre usvajanja izmena osnovnih akata
6. marta u s vi m
Do 1977. godine odnosi su se poboljšali. Bilo je izgradeno mnogo oovih stambenih naselja ne samo ^.Ljubljani, nego i u drugim krajema Slovenije, koji nisu imali iz-Sradene uporedne objekte, kao flo su trgovine. Na taj način nije ua obezbedena osnovna opskrba tanovništva. To je bio takode ve-t7uUZrok Potiska društveno-poli-^ckih zajednica na organizacije druženog rada trgovačke delat-dosti za investicije u detajl. U vezi p tim problemom takode je i lubljanska banka za investicije u ®novnu opskrbu stanovništva „ dostvovala večim učeščem (70%) vojih sredstava. Zbog toga, izgradnja novog skladišta bila je zadana do ove godine.
, Smatramo da je ova investicija ^°d tako obimne maloprodaje, ko-p Se.sa novim investicijama i inte-sfacijama još povečala, kako re-jti°nalno tako i količinsko, neop-^ odno potrebna. Redovna, kvali-ema i ažurna opskrba iz postoje-skladišta više nije 'moguča. . av rad se praktično vrši ručno, .er modernizacija odnosno uvode-
mehanizacije nije moguče u u - Prostorijama. Zbog nedostat-.a kapaciteta je velika dnevna
tim
frek’
Pravi
vencija robe,
kamioni nisu što
-/ovremeno pripremljeni tirn *Va vetiku gužvu na rampi te s ^m veču mogučnost kala, greške kn5t ^ostave 1 nesreče na radu. Ta-r. de, zbog tih nedostataka sma-dau1 ie cel°kupan prihod i doho-nek samo za OOUR Grosist, prgb 1 za promet u pojedinačnim odavnicama, jer su kamioni ne-Vremeni * dostavljeni sa ne-
Zaf^Va centralna skladišta imače jJedničku bruto površinu 55.502 <5e Ponosno 53.336 m2 neto koriš-čar,111 skladišnih prostorija. Izra-Potrebnih skladišnih prostori-
organizacijama SOUR referendum
Radnički savet SOUR Mercator je na 10. sednici dana 14. februara u Ljubljani utvrdio predloge dveju akata koje če radnici i poljoprivrednici složene organizacije usvojiti 6. odnosno 4. marta 1979. godine na referendumu u svim OOUR odnosno RO Mercator. Ovim če biti potvrdeno, što je bilo u javnom razmatra-nju odnosno u uskladivanju sve od oktobra 1978. dalje.
ja izradili su priznati stručnjaci u saradnji sa komercijalom i vodečim radnicima OOUR Grosist, pri čemu svakako glavni su faktori potrebne zalihe i koeficijenat okračanja. Takode su bile izrade-ne komparativne analize sa sličnim skladištima te izvršeni ogledi na samom mestu. Iz višegodišnje prakse znamo da su se predvidene kvadrature činile prevelike, a posle nekoliko godina pokazalo se da su objekti več premali, zato če skladište biti gradeno za dalju perspektivo. S obzirom na koncentracijo glavne i pomočnih skladišnih delatnosti te upravnih prostorija, biče veča mogučnost funkcional-nog poslovanja i u vezi s tim sma-njenje odredenih troškova te poboljšan} e radnih uslova zaposlenih, manji ispad zbog bolovanja (tokom zime ogrevane prostorije, pogon društvene ishrane, uredene garderobe i sanitarije te slično).
Predračunska vrednost investicije iznosi 601.114.091 din
Največi udeo medu izvorima financiranja predstavlja kredit Ljubljanske banke i to 266 miliona dinara za osnovna sredstva i 22 miliona dinara za obrtna sredstva. Vlastita sredstva investitora iznose 122 miliona, republiški komitet za tržište i cene Slovenije doprinosi kredit u višini 51 milion dinara, a udružena sredstva SOUR Mercator iznose 29 miliona dinara. Zavarovalna skupnost Triglav doprinosi 35 miliona kredita, a izvodač gradevinskih radova nudi 20 miliona kredita. Kao suulagači uče-stvuju poslovni partneri, medu kojima je največi udeo Podravke iz Koprivnice u višini 10 miliona.
Ako pogledamo predračunsku vrednost i izvore financiranja, mo-žemo konstatovati da če kod te investicije biti angažovana udru-
žena sredstva samo u višini cca 5%. Znamo da je učešče Mercator - Interne banke kod ostalih investicija prilično veče. Predračunska vrednost je veča od prvobitne, naročite zbog više izmena prvobit-nog idejnog projekta i več navede-nog povečanja kvadrature, zbog premalog zemljišta - gradnja u etažama, odgadanje početka gradnje i produženo vreme realizacije investicije od prvobitnih 12 na 18 meseci, prilično povečanje cene gradevinskog materijala i veča razlika u cenama gradevinskih usluga (Metodologija biroa gradbeništva Slovenije, Ljubljana).
Analiza konstatuje da M-Vele-preskrba OOUR Grosist od 1981. godine, kada počinje prva isplata kredita, pa do 1985. nije sposoban pokrivati kredite u celini. Razliku čemo morati pokrivati iz udruženih sredstava ko j a če važiti kao premostveni kredit.
U 1986. OOUR Grosist več če moči sam pokrivati sve obaveze iz navedene investicije. U vezi sa potrebnim udruženim sredstvima SOUR Mercator za otplačivanje kredita upozoričemo još na sledeče: Takode i ako bi razliku 60,852.000 din stvarno pokrili iz udruženih sredstava, zajedničko učešče SQUR Mercator u investiciji - sama investicija i otplata kredita - cca 15%, što je još uvek niže od ostalih slučajeva investiranja.
Komercijalni sektor SOUR Mercator če do 1981. godine, kada če dospeti prve anuitete, pokušati pridobiti što više dobavljača, kao i suulagače za isplatu tih anuiteta odnosno sklopiti odgovarajuča ugovore. Tako bi udružena sredstva još u večoj meri ostala na ra-spoloženju za nesmetanu realizaciju ovog ili sledečeg srednjoroč-nog plana investicija.
Celokupni prihod, dohodak i s
Tekstovi o naertima izmena sa-moupravnog sporazuma o udruži-vanju u SOUR Mercator te načrta Samoupravnog sporazuma o osnovama plana SOUR Mercator bili su razmatrani na više sednica stručne komisije i na šest sednica izvršnog odbora RS SOUR, od oktobra 1978. do 25. januara 1979. godine, kada je IO RS zaključio razmatranja. U razmatranje su se uključile sve zainteresovane organizacije i pokušale su postiči skladnost svojih interesa sa odredbama obeju akata. Na 10. zasedanju radnički savet SOUR nije više imao bitnih primedbi odnosno do-puna tekstova predloga.
Prema zakonu o referendumu iz 1977. (Službeni list SRS 23/77) nadležan je za raspis referenduma za ta dva akta RS SOUR, dok se OOUR odnosno RO kod sprovo-denja referenduma pridržavaju odredaba svojih statuta. Znači, ponovan raspis od strane RS OOUR više nije potreban, nego je potrebno samo imenovanje komisije za sprovodenje referenduma, pri čemu njihovu ulogu mogu vršiti stalne izborne komisije, ako su
imenovane. One odrede izborne odbore i biračka mesta. Komisija na nivou SOUR koju je imenovao RS na 10. zasedanju, konstatuje rezultat referenduma. Izborne komisije iz OOUR odnosno RO duž-ne su rezultat glasanja odmah sledeči dan javiti toj komisiji odnosno Centru za obveščanje SOZD u Ljubljani. Glasanje se može izvršiti po pošti za one koji če na dan glasanja biti odsutni iz mesta glasanja. Poljoprivrednici kooperanti prema odluci RS SOUR mogu glasati več u nedelj u 4. marta.
Za bolju sadržinsku i tehničku pripremu referenduma, koordinacijski odbor osnovnih organizacija saveza sindikata SOUR Mercator u danima od 20. do 22. februara sazvao je područna savetovanja za predsednike izvršnih odbora sindikata te predsednike izbornih komisija u OOUR i RO i to posebno za ljubljansko regiju, posebno za notranjsku, primorsku, štajersko i posebno za zasavsku regiju. Na sa-vetovanje jedino nije bio pozvan predstavnik iz Beograda, za kojeg je bio obezbeden prevod uput-stava.
Največ 20 ur tedensko
Ne, ne tako!
Prostovoljno krvodajalstvo
Ferdo Lovrec — Mercator Izbira Panonija
Skupščina SR Slovenije je na seji zbora združenega dela in na seji družbenopolitičnega zbora dne 25. 12. 1978 sprejela zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih in o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki sta objavljena v Uradnem listu SRS, št. 30/78. z dne 29. 12. 1978, z veljavnostjo od 6. 1.1979 dalje. Oba sprejeta zakona pomenita vsebinsko celoto in usklajeno ureditev zaposlovanja upokojencev.
V Nedeljskem dnevniku smo na strani oglasov dne 28. januarja 1979 prebrali tudi razpis prostega delovnega mesta v Mercator - Hoteli gostinstvo za kuhinjsko pomočnico v TOZD Kavarna-bar Nebotičnik.
nePElJA-26 ^
Spremenjeni zakon o delovnih razmerjih določa pogoje, kriterije in postopek za zaposlovanje upokojencev. Spremembe in dopolnitve zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pa opredeljuje posledice, ki jih ima sklenitev delovnega razmerja na uživanje pokojnine, ter pravice, ki jih imajo takšni upokojenci v pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ko prenehajo z delovnim razmerjem. Uzakonjeno je tako načelo, da je upokojenec, ki se ponovno zaposli, lahko samo delavec v združenem delu.
Po spremenjenih oziroma dopolnjenih določbah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list SRS, št. 19/77
-	1224) se starostnemu upokojencu, ki ima polno pokojninsko dobo (moški 40 in ženske 35 let), ustavi izplačevane pokojnine, če sklene delovno razmerje ali opravlja druga dela, na podlagi katerih je zavarovan. Za ta čas izgubi tudi status upokojenca in pridobi lastnost zavarovanca v pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Tudi družinskemu in invalidskemu upokojencu, ki se ponovno zaposli, se za ta čas ustavi izplačevanje družinske oziroma invalidske pokojnine. Po novi določbi 25. a člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju se upokojencu, ki dela po pogodbi o delu, med opravljanjem tega dela izplačuje pokojnina. Te določbe se uporabljajo tudi za uživalca družinske pokojnine, če dela po pogodbi o delu. Obstoječa razmerja zaposlenih upokojencev se morajo uskladiti z določbami zakona v šestih mesecih po njegovi uveljavitvi, torej do 6. julija 1979. leta. V zvezi z gornjimi spremembami je bil spremenjen oziroma dopolnjen tudi zakon o delovnih razmerjih (Uradni list SRS, št. 24/77 - 1507). Spremenjene so bile določbe o prenehanju delovnega razmerja in določbe o delu po pogodbah o delu. Delavcu, ki izpolni pogoje za polno osebno pokojnino po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, preneha delovno razmerje. Delavcu pa ne p rene-ha delovno razmerje, če pristojni organ temeljne organizacije ugotovi, da temeljna organizacija in delavec soglašata, da delavec nadaljuje delovno razmerje. Delavcu
-	borcu NOV če to želi, se ugotavlja izpolnitev pogojev za polno osebno pokojnino po splošnih predpisih, pri čemer se mu enojno
šteje doba, ko se sicer dvojno šteje v pokojninsko dobo. Prav tako se delavcu, ki se mu zavarovalna doba šteje s povečanjem, ugotovi izpolnitev pogojev za popolno osebno pokojnino v dejanskem trajanju, če to želi. Delavci v temeljni organizaciji določijo v samoupravnem splošnem aktu dela, ki jih lahko opravljajo upokojenci po pogodbi o delu. Ta dela določijo temeljne organizacije neodvisno od določb 213., 214. in 215. člena zakona, v katerih je določeno, za kakšna dela se lahko sklepa pogodba o delu z drugimi osebami, ki niso upokojenci.
Z upokojencem je mogoče skleniti pogodbo o delu za največ 20 ur na teden. Upokojencu, ki dela po pogodbi o delu, se izplačuje pokojnina. Do 6. julija 1979 morajo delavci v temeljnih organizacijah uskladiti delovna razmerja oziroma pogoje dela o delu, sklenjene z upokojenci, z novimi oziroma spremenjenimi določbami zakona. - M. P.
Ob upokojitvi
m
. n 1» 1979
^	0I9an,zacia
s|2rs='*-—'
gos^stv°
__ kuhinjske pomočnice Čisti"*® ,ui«o za nedd0"
Pa se vam zdi tale oglas povsem v redu? Denimo, da to delo ustreza prdv vam. Napisali ste prošnjo, zdaj pa ne veste, kam naj jo pošljete (ni ne naslova TOZD, niti ne navajajo organa, ki bi mu naslovili prošnjo). Tudi roka, do kdaj sprejemajo ponudbe, v oglasu nismo zasledili. Kaj nam bodo odgovorili, če se bomo na razpisano delovno mesto priglasili, naprimer, meseca maja?
(-nc)
Mojca Komočar — M-Rožnik,
27 let v Mercatorju
Zadnje dni decembra se je od svojih sodelavcev poslovil direktor TOZD Metlika iz Mercator-Rožnika, tovariš Franc Kobe. Po petdesetih letih službovanja in sedemindvajsetih letih dela v Mercatorju je odšel v zasluženi pokoj.
Rodil seje pred petinšestdesetimi leti v Želebeju pri Metliki. Po končani osnovni šoli pa seje odločil za trgovski poklic in si leta 1958 pridobil višjo strokovno izobrazbo komercialista. Vse od svoje prve zaposlitve pa do upokojitve je ostal zvest trgovini in je v tej dejavnosti delal na različnih delih in nalogah.
Med drugo svetovno vojno je vedel, kje je njegovo mesto. Deloval je v Metliki pri gospodarski komisiji in gospodarskem odseku. Njegova naloga je bila preskrba vojske in civilnih baz s hrano.
Po končani vojni je služboval na odgovornih mestih. Zato je leta 1947 dobil pohvalo za vestnost pri delu. Leta 1951 je bilo ustanovljeno »Splošno trgovsko podjetje Metlika«, v katerem je bil prvi direktor. Z integracijo leta 1964 seje preimenovalo v Mercator-PE Met-
lika. Ob reorganizaciji Mercatorja pa je dobila ime Mercator Rožnik - tozd Metlika. Tako je Franc Kobe ostal kot direktor v Mercatorju polnih 27 let.
Med svojimi sodelavci je bil tovariš Kobe zelo priljubljen. Bil je natančen in vesten delavec ter vedno pripravljen vsakemu svetovati in pomagati. Leta 1975 je za svoje delo prejel državno odlikovanje »Red zaslug za narod s srebrnimi žarki«.
Poleg svojih službenih obveznosti je bil tudi družbenopolitično aktiven. Bil je delegat krajevne skupnosti, odbornik trgovske zbornice, delegat republiškega sindikata trgovskih delavcev SR Slovenije.
Pogrešali ga bomo, kot delavca in tovariša, in zato tudi pričakujemo, da nas bo obiskoval. Saj vemo, da ne more pozabiti 27 let dela v Mercatorju in svojih sodelavcev.
Pomenek v Konditorjevem kiosku
Mile Bitenc
Vsi ljudje hitijo
Skoraj od ranega jutra pa do poznega večera je tu pravo mravljišče. Prihajajo in odhajajo avtobusi na vse strani. Tisoče in tisoče potnikov hiti. In če imajo še nekaj minut časa, se pogosto ustavijo pred Kondi-torjevim kioskom. Naročijo kavico ali čaj, pa kaj moč-
nega, ali pa se okrepčajo kom potice, krofom...
Tako je dan za dnem, vse od jutra do večera. Pravzaprav od 7h naprej, kajti zakon prepoveduje točenje alkohola pred 7. uro zjutraj. Kiosk pa je odprt že od pol šestih dalje.
Ko so v začetku januarja novinarji Dela skupno z inšpektorjem v 10 bifejih v Ljubljani pred 7. uro zjutraj naročali čaj z rumom, so ga na žalost dobili prav tu. Prodajalka se tisti hip najbrž niti malo ni zavedala, da to ni prav. Pa čeprav je hotela ustreči človeku, ki ga je na videz poznala. Kazen bo prav gotovo šola ne samo zanjo, marveč tudi za ostale delavke, ki se s svojo
z dobrim sendvičem, košč-
ustrežljivostjo in pripravnostjo trudijo prav za vsakogar.
Dan po tistem sem obiskal kiosk. V avli avtobusne postaje je stisnjen ob steno in kar nerazumljivo se zdi, da lahko v tako majhnem prostoru ponudijo toliko vsega. Ne samo kavice in pijač, tudi najrazličnejše pecivo, bonbo-nijere, čokolado in bonbone, pa tudi steklenice.
Ljudje hitijo. Vsi hitijo, vsem se mudi. Na hitro popijejo kavo, kupijo malico, darilo za domov. Posebno ob nedeljah, ko je drugje zaprto.
Simpatična Ančka za blagajno
hiti in hiti, Milena za šankom nima niti malo časa, da bi si odpočila. In Rada, ki pomiva posodo, mora tudi ves čas hiteti.
Vsem se mudi. Najbolj šoferjem in sprevodnikom. Tem je treba postreči tudi čez vrsto. In na hitro! Zato se nihče ne jezi, ljudje to razumejo, pravijo.
Najrazličnejši gostje prihajajo. Včasih so že vinjeni in pride do težav. Ce točajka takemu gostu ne postreže, jo marsikdo začne žaliti. »To je hudo, a preobčutljiv ne smeš biti,« pravi Milena.
So tudi takšni, ki zaradi vinjenosti naroče drugim, da jim prinesejo pijačo. Včasih je težko. Potem tudi razbijejo skodelice, steklenino, odnesejo steklenice. Posebno poleti, ko je vročina, je tega še več. Če dobijo gosta, ki je to napravil mu zaračunajo trikratno. Vendar mnogi uidčjo.
»Vidite, kup težav je,« so povedala dekleta, ki so delale v isti izmeni. Vendar so kljub obilici dela, hitenja, pa kupu težav dobre volje, nasmejana in ustrežljiva. Pravijo, da je pač treba vsako stvar gledati s pravimi očmi. Kljub vsemu so zadovoljne in rade delajo. Veliko olajšanje pa jim bo prenekatera prosta nedelja, ki je doslej niso imele.
Morda bo to Ančki, Mileni in Radi, pa seveda vsem ostalim sodelavkam, najlepše darilo ob 8. marcu.
Izkazana solidarnost
Delavci Mercator-Panonije so znali ceniti, da je prostovoljno krvodajalstvo osnovna prvina humanizma in solidarnosti do sočloveka -za zdravljenje in reševanje življenj.
Ob številnih obletnicah, ki smo jih v letu 1978 praznovali širom naše domovine, je minilo tudi 25 let prostovoljnega krvodajalstva v okviru organizacije RK Slovenije.
Takrat pred 25 leti, je bila v Ptuju organizirana prva množična krvodajalska akcija, ki je glede na svoj human in solidarni značaj bila uspešna. Nadaljnje delo te humane dejavnosti v ptujski občini je prevzel v svojo organizacijo občinski odbor RK ter delovne in druge organizacije. V splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča v Ptuju je bila takrat nanovo odprta transfuzijska postaja. Tako smo se tudi zaposleni v Panoniji že od vsega začetka udeleževali prostovoljnih krvodajalskih akcij, vendar v manjšem številu glede na stanje zaposlenosti.
Ker pa je vse večja potreba po krvi zahtevala bolj organiziran pristop k izvajanju prostovoljnih krvodajalskih akcij, je osnovna organizacija sindikata Panonija v letu 1973 pristopila k sistematični in organizirani obliki vključevanja delavcev krvodajalcev.
Z ozirom na 637 zaposlenih v takratni TOZD Panonija začetno delo osnovne organizacije sindikata ni doseglo željenega uspeha, saj se je prve organizirane akcije udeležilo le 17 delavcev. Z nadaljnjim vztrajanjem in prizadevnim delom OOS, posebej pa še naše delavke Marije Čeh, kot dolgoletne članice občinskega odbora RK, pa uspeh v letih, ki so sledila, ni izostal, saj se je število delavcev krvodajalcev znatno povečalo od leta 1974 do 1978. Med temi krvodajalci je pri transfuzijski postaji v Ptuju evidentiranih 8 delavcev s
krvno skupino za odvzem krvi na poklic v nujnih primerih.
Za dosežen uspeh aktivnosti pri razvijanju solidarnosti med ljudmi so bila tako DO Panonija kot posameznikom podeljena priznanja. DO Panonija je ob 25-letnici krvodajalstva prejela diplomo RO RKS, 5 delavcev republiško značko RK, 1 delavec pa srebrno značko in plaketo ZSAJ. Nadalje je več delavcev prejelo značke za večkrat darovano kri - nekateri so jo darovali celo po 10 do 25 krat.
Čeprav nam je znano, da gre razvoj medicinskih znanosti in uveljavljanje sodobnih metod zdravljenja in nudenja prve pomoči v širokem razmahu naprej in da se zlasti v naši socialistični družbi polaga temu področju dela posebna pozornost, se moramo zavedati, da bodo tudi v bodoče potrebne večje količine krvi za reševanje življenj ljudi, poškodovanih na delu, v prometnih nesrečah ali v go- : spodinjstvu.
Zato je prav, da bodo OOZS v TOZD in delovni skupnosti nove delovne organizacije Mercator -Izbira - Panonija Ptuj še nadalje načrtno razvijale vključevanje člo-veško najbolj humani akciji beležile še večje uspehe.
Za izkazano solidarnost se osnovne organizacije sindikata vsem darovalcem krvi v Panoniji ; in Izbiri iskreno zahvaljujemo.
Tovarišici Mariji Čeh, pomočnici vodje transportnega oddelka v TOZD Veleprodaja, si dovoljuje- j mo izreči posebno zahvalo kot vestni in neumorni sindikalni de-lavki in organizatorki vseh dose- : danjih krvodajalskih akcij in za doslej že 28-krat darovano kri.
Pred velikimi športnimi srečanji
Bo Mercatoriada lovila Živiliado?
HP Droga je v prvi številki svojega informativnega biltena najavila čas in kraj letošnjih športnih iger živilcev, Živiliada 79, ki bodo 9. junija v Portorožu. Izvoljen je tudi 9-članski komite.
Organizator HP Droga Portorož bo pc lal razpis vsem delovnim organizacijam živilske, tobačne in kmetijske industrije ter delavcem v blagovnem prometu s prehrambenim blagom.
Razpisali so devet športnih panog, od katerih so nekatere samo »moške«, druge pa tudi »ženske«, in sicer:
1.	balinanje - moški
2.	kegljanje - moški in ženske
3.	kros - moški in ženske
4.	mali nogomet - moški
5.	namizni tenis - moški in ženske
6.	rokomet - moški
7.	streljanje - moški in ženske
8.	šah - moški
9.	vlečenje vrvi - moški.
Po predvidevanjih bodo neka- i tera tekmovanja v Izoli, druga pa v Portorožu.
Mercatorjev Koordinacijski odbor za rekracijo in šport KORŠ ima v svojem načrtu udeležbo tudi na igrah živilcev. Bržkone pa ne bo mogoče, zaradi proslav 30-letnice v mesecu juniju, da bi organizirali Mercatoriado pred temi igrami in bo najbrž kazalo, dogovoriti se tako, da nas bodo zastopali najbolje uvrščeni na Mercatoriadi 78. - JN
Tekmovanja ob 30-letnici
Janez Remškar — M-Velepreskrba, TOZD Grosist
Štirideset
kegljačev
Ob 30-obletnici kolektiva Mercator, katero praznujemo letos, je OO ZSMS Mercator - Velepreskrba, TOZD Grosist priredila tekmovanje v kegljanju za delavce TOZD Grosist.
Tekmovanja se je udeležilo nad štirideset delavcev. Tekmovanje je bilo v soboto, 27. januarja na kegljišču Jamnik v Ljubljani. Organizacija, kakor tudi samo tekmovanje sta bila na dokaj visoki ravni. Rezultati sami pa potrjujejo odlično pripravljenost tekmovalcev.
Pet prvouvrščenih:	št. kegljev:
1. Miro Jarc	215
2. Janez Gašperič	211
3. Matija Baudek	205
4. Rajko Igličar	203
5. Marjan Bedenčič	197
Prvim trem so bili podeljeni pokali in medalje, petim pa diplome za odlične rezultate. Tekmovanje je bilo hkrati tudi izbor ekipe za letošnjo Mercatoriado.
Predstavljamo dobavitelje — Predstavljamo dobavitelje
Foto: Jaro Novak
Zimska Mercatoriada ’79
Zimska Mercatoriada je bila v torek, 20. februarja 1979 v Kranjski gori. Udeležilo se je je 166 tekmovalcev iz 26 OZD v sestavu SOZD Mercator. O odličjih in drugih podrobnostih bomo poročali v prihodnji številki časopisa.
Kolinska svetuje: poskusite Thomy gorčico
Pust prihaja; to je čas, ko bomo prav gotovo posta: vili na mizo kračo, suha rebrca, šunko, klobase... Kaj bi naštevali, koliko tega bo! In da bodo vse te jedi bolj teknile, k njim serviramo tudi gorčico.
Skoraj je ni začimbe, ki bi jo tako pogosto rabili kot prav gorčico. Z njo lahko tudi dekoriramo prigrizke, plošče, obložene kruhke in podobno. Gorčica je nepogrešljiva tudi takrat, ko ponudimo meso, pečeno na žaru: čevapčiče, ražnjiče, pleskavico in drugo. Z gorčico namažemo pred peko ali cvrtjem ali dušenjem surove zrezke, biftke in perutnino. Tako bo meso še bolj okusno in gotovo nam bo bolj teknilo.
^	Kolinska
Toliko o uporabi gorčice; seveda pa prav vsega nismo zapisali. Spretna gospodinja jo bo kot dodatek uporabila pri pripravi še mnogih jedi.
Ali pa vemo, iz česa so pripravljene THOMY gorčice? Zanje so posebne recepte pripravili sloviti švicarski kuharji. Gorčično seme, belo in črno, so vzeli za glavno sestavino. Črno je ostrejše in pi-kantnejše, in sicer zato, ker vsebuje veliko alilnega gorčičnega olja. Če teh semen dodamo več, je gorčica bolj ostra in bolj pikantna. To je osnova. Razen te pa THOMY
gorčice vsebujejo še kis, vodo, sol, sladkor in številne naravne začimbe. Vendar bi izdali THOMVJE-VO skrivnost, če bi povedali, katere so. Zmleta semena in dodatke na poseben način fermentirajo. V določenem času in seveda na do-ločep način sestavine dozore in razvije se plemenita in značilna aroma.
Gorčica je začimba, ki so jo poznali že stari Egipčani, pa tudi Grki in Rimljani. V brušuri o THOMY izdelkih Kolinska piše takole: »šele za čas Ludvika XIV. so Francozi ponovno odkrili gorčico in jo tudi veliko uporabljali, saj so poznani sladokusci. V začetku so jo rabili le dvorni kuharji pri pripravljanju jedi za razkošne pojedine. Sčasoma pa se je z dvorov razširila tudi med preproste ljudi. Za njeno pripravo so Francozi iznašli tudi več receptov.
Tudi pri nas je gorčica znana že zelo dolgo. Še v polpretekli dobi so jo v vinorodnih krajih pripravljali kar doma; rekli so ji ,ženof. Delali so jo iz vinskega mošta, zmletih gorčičnih semen ali nekaterih začimb. Ponujali so jo v zidanicah in doma k pečenemu mesu in kuhani suhi svinjini. Beseda ,ženof‘ izhaja iz grške besede ,si-napi‘.
Danes pozna industrijsko pripravljeno gorčico vsaka gospodi-
nja, in jo uporablja pri številnih jedeh.«
THOMY gorčico ponuja prav vsaka prodajalna z živili. Našli jo boste lahko polnjeno v tubo ali pa v najrazličnejše kozarčke. Značilni napis THOMY v belo-modri
barvni kombinaciji nas na gorčico že od daleč opozori.
Najmanjša količina THOMY gorčice je polnjena v 95-gramsko tubo. Stekleni navadni kozarčki ponujajo tri različne vsebine gorčice: 125, 350 in 700 gramov. Lični kozarčki, ki jih lahko koristno uporabite tudi kot servis, pa so polnjeni takole: 125, 200 in 300 gramov.
Kolinska pa razen THOMY gorčice izdeluje tudi EVO gorčico. Na prodajnih policah jo najdete v plastičnih kozarčkih po 65 in 140 gramov. Posgbno pakiranje pa je za gostince: pripravili so pločevinke, v katerih so 4 kilogrami gorčice.
In ko smo že pri družini izdelkov EVO, naj priporočamo še zadnjo novost. To je EVO česen v tubi. Ta izdelek gospodinjam zelo olajša, pa tudi skrajša čas priprave najrazličnejših jedi. Potrebno ga je le iztisniti iz tube in dodati jedem. Na ta način gospodinja prihrani čas okrog lupljenja in pri tem odpadejo tudi vse neprijetnosti.
Pripravil: Mile Bitenc
Stanovanjska zadruga Mercator
Mladina v M-Rožniku
Darko Bajec
Stanka Repovž — M-Rožnik
Zadružniki v atrijske hiše
Posebej podprli skupne akcije
Stanovanjska zadruga je zaenkrat zaključila vpisovanje novih zadružnikov. Sedaj je članov zadruge 173, od tega se je velika večina odločila za graditev atrijske hiše (148), zelo malo je tistih, ki so se odločili za tip ve-rižno-vrstne hiše (15), najmanj pa je tistih, ki imajo svojo lokacijo (10). Na ža-
lost se je postopek za registracijo zadruge zavlekel na občini Ljubljana Vič, kaže pa, da bo to sedaj urejeno. Prošnja za dodelitev parcel je bila že posredovana na Zavod za urejanje stavbnih zemljišč in lahko pričakujemo, da bo v kratkem stanovanjska zadruga resnično zaživela.
Tovarišica predsednica, tovariš predsednik osnovne organizacije zveze sindikatov
Prepričani smo, da tudi v vaši TOZD, oziroma DO želite popestriti kulturno življenje. Morda se je pri vas kolesje kulturnega življenja že premaknilo in zaživelo? Zanimajo nas predvsem oblike, v katerih je izraženo.
Prav gotovo imate v svojih delovnih sredinah delavce, ki bi radi delovali ali pa že delujejo na: recitacijskem, dramskem, plesnem, glasbenem, fotografskem, likovnem, ... področju. In prav sem je usmerjeno naše vprašanje: želimo se seznaniti z vašimi kulturnimi delavci in tako vzpostaviti kulturno sodelovanje med TOZD in DO.
Prepričani smo tudi, da ste seznanjeni z Dogovorom o ustanovitvi KO OOZS, njegovega organa in delovnih teles v SOZD Mercator, katerega 11. člen med drugim določa tudi oblikovanje komisije za kulturno dejavnost, ki bi za večjo učinkovitost delovala ob posameznih dolgoročnih in kratkoročnih akcijah. Na 3. seji sekretariata KO OOZS SOZD Mercator je bila za nosilko oziroma sklicateljico kulturne komisije predlagana tovarišica Alenka Malenšek iz Mercator - Velepreskrbe, TOZD Grosist. Da bi komisija lahko začela delovati, potrebujemo še ostale člane. Zato želimo, da iz svoje sredine predlagate delavca, ki bi rad deloval v naši komisiji. Ni potrebno, da je ravno član IO OOZS; k sodelovanju vabimo delavce, ki jih kulturno delo veseli in ki bi bili voljni delati na tem področju.
Prosimo vas, da svoje predloge posredujete sekretariatu KO OOZS, v kolikor pa že imate kulturnega delavca, sporočite njegovo ime, priimek in delovno mesto Centru za obveščanje do konca meseca februarja.
V pričakovanju uspešnega kulturnega sodelovanja vas tovariško pozdravljamo!
Koordinacijski odbor OOZS
Osnovne organizacije ZSMS Mercator-Rožnika so se med seboj povezale preko delegatov v koordinacijski svet DO M-Rožnik. V lepem številu so se zbrali njihovi predstavniki na 4. seji KS dne 14. februarja 1979 in pokazali veliko zanimanja za sodelovanje v družbenopolitičnem življenju kolektivov Mercatorja.
Koordinacijski svet mladincev v M-Rožniku se bo zavzemal skladno s politiko koordinacijskega sveta OOZSMS na ravni SOZD ter na osnovi temeljnih listin naše družbenopolitične ureditve in samoupravnih sporazumov za zagotavljanje enakopravnega položaja mladih ljudi v OZD, za njihovo socialno varnost in razvoj življenjskega in družbenega standarda ter za uresničevanje vrste sklepov in akcij v korist mladega človeka kot delavca v neposredni proizvodnji, kot samoupravljalca, ki naj soodloča o dohodku, njegovi delitvi in porabi.
KS v DO M-Rožnik se pri svojem delu preko KS OOZSMS SOZD Mercator vključuje in povezuje v občinsko konferenco zveze mladine v občini Ljubljana Vič-Rudnik, pri čemer so se mladi zavzeli za organiziranje akcij na področju kulture, telesne kulture, rekreacije itd.
Izredno zanimanje je vzbudil predlog za sodelovanje Mercatorjeve mladinske delovne brigade v MDA v letu 1979. Pod pokroviteljstvom Mercatorja bodo mladinci v okviru občinskih programov MDA Ljubljana Vič-Rudnik sestavili svojo brigado, ki naj bi se
že v juniju vključila v udarne in humane akcije. Upamo v realizacijo predloga in želimo, da bi se tudi letos Mercatorjeva MDB tako delovno in uspešno izkazala kakor lansko leto na akciji Istra 78.
Mladinci so si zadali tudi nalogo, da organizirajo Pohod ob žici okupirane Ljubljane za celotni Mercator. Organizator Mercatorjeve udeležbe naj bi bila mladina Rožnika v imenu KS OOZSMS SOZD.
Na seji sta sodelovala tudi sekretarka OOZK Vera Valant in direktor delovne organizacije Edo Božič. S svojimi predlogi in dopolnitvami sta nam bila v veliko spodbudo, zato bomo skušali z aktivnim in vestnim delom opravičiti zaupanje, ki nam ga izkazujejo bolj izkušeni tovariši.
Ana Marjanovič
Veriga je odpovedala
V četrtek, 8. februarja, je ob 8. uri in 15 minut zjutraj odjeknil nenavaden trušč z Gorupove ulice, ki ga je bilo kljub stalnemu in groznemu vsakodnevnemu prometnemu hrupu moč slišati tudi v redakcijo časopisa Mercator.
Tovornjaku iz TOZD Steklo, ki je vozil ogledala, se je na ovinku iz Aškerčeve v Gorupovo odtrgala železna veriga, ki je vezala šest velikih ogledal. Šofer tovornjaka je bil Franc Višenj. Kmalu zatem, ko je prišla tudi policija, je prišel šef Steklovega skladišča Silvo Zav-nik, ki je dejal: »Veriga se je utrgala, kot da bi bila iz papirja. In to samo zato, ker so ceste luknjičave.
Stalno tresenje je povzročilo, da se je odtrgala. Nemogoče je, da bi bila ogledala površno naložena ali slabo speta, ker se nam kaj takega še ni zgodilo. Gre pa za škodo ne-
bna^voženZ <^inarjev’ °gledala so Goru^Js^^^M triie zaboji oe,eda,> ki 80 zaradi pretrKane veriffe ob,eža,i na
Pred sprejemom sprememb temeljnih aktov SOZD
Center za obveščanje
6. marca v vseh organizacijah SOZD referendum
Na 10. zasedanju dne 14. februarja v Ljubljani je delavski svet SOZD Mercator določil predloge dveh aktov, ki ju bodo delavci in kmetje sestavljene organizacije sprejemali dne 6. oziroma 4. marca 1979 na referendumu v vseh TOZD oz. DO Mercatorja. S tem bo potrjeno, kar je bilo v javni obravnavi oziroma v usklajevanju vse do meseca oktobra 1978 dalje.
Besedili osnutka Sprememb samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD Mercator ter osnutka Samoupravnega sporazuma o temeljih plana SOZD Mercator sta bila obravnavana na več sejah strokovne komisije in na 6 sejah Izvršilnega odbora DS SOZD, od oktobra 1978 do 25. januarja 1979, ko je IO DS zaključil obravnavo. Vanjo so posegle vse zainteresirane organizacije in skušale doseči uskladitev svojih interesov z določili obeh aktov. Na 10. zasedanju delavski svet SOZD tako ni imel več bistvenih pripomb oz. dopolnitev besedil predlogov.
Po zakonu o referendumu iz leta 1977 (Ur. 1. SRS 23/77) je pristojen za razpis referenduma za ta dva akta DS SOZD, medtem ko se TOZD oz. DO pri izvedbi referenduma ravnajo po določilih svojih statutov. Ponoven razpis s strani DS TOZD torej ni več potreben, potrebno je le imenovanje komisij za izvedbo referenduma, pri čemer njihovo vlogo lahko opravijo stalne volilne komisije, če so imenovane. Te določijo
volilne odbore ter glasovalna mesta. Komisija na ravni SOZD, ki jo je imenoval DS na 10. zasedanju, ugotovi izid referenduma. Volilna komisija iz TOZD oz. DO so dolžne javiti izid glasovanja takoj naslednji dan tej komisiji oziroma Centru za obveščanje SOZD v Ljubljani. Glasovanje se lahko opravi po pošti za tiste, ki bodo na dan glasovanja odsotni iz krajev glasovanja. Kmetje kooperanti pri sklepu DS SOZD lahko glasujejo že v nedeljo, 4. marca.
Za boljšo vsebinsko in tehnično pripravo referenduma je sklical Koordinacijski odbor osnovnih organizacij zveze sindikatov SOZD Mercator v dneh od 20. do 22. februarja področna posvetovanja za predsednike izvršnih odborov sindikata ter predsednike volilnih komisij v TOZD in DO, in sicer posebej za ljubljansko regijo, posebej za notranjsko, primorsko, štajersko in posebej za zasavsko regijo. Na posvetovanja ni bil poklican edinole predstavnik iz Beograda, za katerega pa smo oskrbeli prevod navodil.
MER CA TORIZMI Ni vedno slabo biti črna ovca, te vsaj opazijo.
Pri Mercatorju dobite vse, le kave že dolgo ne!
Samoupravni sporazum o varstvu okolja smo sprejeli. Ali smo sprejeli tudi okolje?
Če bi hoteli uresničiti vse TOZD investicije, ne zadostuje samo MIB (Mercator Interna banka) ampak LB (Ljubljanska banka).
Simon Bošnjakov
V leto otroka za katero je v Združenih narodih razglašeno leto 1979, se bo dejavno vključila tudi naša država, kakor napoveduje odlok o ustanovitvi Jugoslovanskega odbora v ta namen. Pa Mercator?
V sredini lanskega leta smo v našem časopisu priobčili poziv - ki je zvenel kakor krik, izzvenel pa ko glas vpijočega v puščavi - od naše sodelavke, naj bi Mercator pričel z akcijo za lasten otroški vrtec v Ljubljani, ker je tu velika koncentracija trgovskega kadra, predvsem pa zaposlenih žena. No, klic ni bil povsem osamljen, saj je spodbudo povzel v svojih predkongresnih debatah in programih tudi Koordinacijski odbor ZSS SOZD. Ne moremo si zamisliti bolj prirodne, spontane in nujne ter družbeno koristne akcije ob letu otroka, kakor je prav ta. Kdo se bo zganil? Vest o začetku take akcije bi bila primernejša od razmišljanj, kako zaznamovati dan žena. - Foto: Jaro Novak.
5C
Mercator
Ponudba slaščičarn in mesnic
Mile Bitenc
Bo Pust
kaj masten okrog ust?
Pobude
Janez Remškar
Kdaj
planinsko
društvo
Ni dolgo tega, minulo jesen je bilo, ko smo ob 200-letnici prvega vzpona na Triglav privoščili jubileju kar zavidljivo slovesnost z vsemi častmi, ki se vsaki starosti podajajo. Takrat so bila od Bohinja pa do temena Triglava zbrana številna planinska društva ožje in širše domovine. Lahko rečem, da ima danes že sleherni večji kolektiv oziroma KS svoje planinsko društvo. Manjši kolektivi se združujejo, nekateri pa so včlanjeni v profesionalna društva.
Mercator je velik kolektiv, praznujemo 30-obletnico, planinskega društva pa nimamo. Mislim, da bi bilo tudi v našem kolektivu veliko zanimanja za planinstvo. Poznam ljudi iz našega kolektiva, ki so se spopadli z najvišjimi vrhovi Evrope. Tudi sam sem navdušen planinec. Zato bi bilo prav, da se društvo pri nas osnuje. Izleta v hribe ni težko organizirati. Če pa je to preko društva, je cenejše. V hribih je nedvomno prijetna zabava, lep razgled in, kar je najvažnejše, sveži zrak. Ob koncu tedna, ko je človek vsega naveličan, so hribi kar prijeten vikend. Pobuda naj bi ne ostala samo pri napisanih besedah.
Februar je tu; mesec, ko nam Pust prinese s svojimi norčijami veselje in dobro voljo. In čas, ko se na mizo postavijo dišeči krofi in flancati, po prekajena rebrca, šunka, krače... Kdo ve, koliko vsega tega pojemo samo zato, ker je ob Pustu pač takšna navada?
Trgovine, mesnice in slaščičarne se za te dni še posebej pripravljajo. Pa bo vsega dovolj? Koliko in kaj pripravljamo pred temi norimi dnevi v Mercatorju, smo povprašali v slaščičarsko delavnico v Evropi in Konditorju, pa v ljubljansko in postojnsko tovarno mesnih izdelkov.
V Kavarni Evropa (Mercator -Hoteli gostinstvo, TOZD Kavarna Evropa) med letom krofov ne pripravljajo. Pač pa jih začno cvreti že nekaj tednov pred Pustom. Vsak dan več in več. Prava norišnica pa je od pustne nedelje dalje, saj je zaradi krofov treba prebedeti tudi nekaj noči.
Lani so jih na pustni torek na-cvrli kar preko 5000, kar pa je za slaščičarno v Evropi (dela jih le za svoj lokal), več kot ogromno. No, letos jih bodo zlahka pripravili še več, saj.imajo v novi slaščičarski delavnici sodobno fritezo za cvre-nje krofov.
Mercator - Konditor ima v Bohoričevi ulici v Ljubljani poseben obrat, koder pripravljajo samo
krofe. Skozi vse leto jih cvrejo za svoje prodajalne, dnevno sveže pa dostavljajo še približno 50 prodajalnam v prodajni mreži Mercatorja in tudi drugim naročnikom. Pravzaprav jih ni nikdar dovolj. V pustnem času pa jih od pustnega četrtka do torka pripravljajo neprekinjeno: za celo goro jih scvrejo - kar okrog 100.000.
V Ljubljanski Tovarni mesnih izdelkov (M-Velepreskrba, TOZD TMI) so povedali, da ob pustnem času naraste predvsem povraševa-nja po suho-mesnatih proizvodih. To so krače, rebrca, Šinki in drugo. Vendar je mesno-predelovalna industrija v težavah in brez dvoma ne bo vsega dovolj. Krivo je pomanjkanje mesa po visoke cene.
Podobno so odgovorili tudi v Tovarni mesnih izdelkov v Postojni (M-Nanos, TOZD TMI). Svoj oddelek za pripravo suhomesnatih izdelkov imajo v remontu in so tako odvisni od dobave drugih podobnih tovarn. Vendar prav gotovo tudi sami ne bodo mogli zadostiti potrebam kupcev, ker preprosto teh izdelkov na trgu primanjkuje.
Toliko o tem. Videli smo, da bo Pust res masten okrog ust. Ne samo zaradi okusnih in mastnih krofov, marveč tudi zaradi mastnih cen mesnih izdelkov.
MERCATORIZMI
Ni res, da nam delegati na sestankih ne odpirajo ust - saj vendar zehajo.
SOZD Mercator je vse*bliže novemu letu, NK Mercator pa vse dlje od druge lige.	simon Bošnjakov
Mercator
Glasilo delavcev in združenih kmetov SOZD Mercator, n.sub.o., Ljubljana, Aškerčeva 3 - Izdaja Center za obveščanje SOZD - Uredništvo: Aškerčeva 3, Ljubljana - Ureja uredniški odbor: Milan Bitenc, Slavka Damjanovič, Anton Kočevar, Vasja Lenardič, Marjan Pogačnik, in Alenka Srdič - Odgovorni urednik Jaro Novak (telefon: 23-424) - Novinarka Ana Marjanovič - Tajnica redakcije Danica Prosen (telefon 21-488) - Tehnični urednik Dušan Lajovic - Oblikovna zasnova Jaro Novak - Tisk ČGP Delo - Oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov - Izhaja zadnji petek v mesecu - Glasilo prejemajo brezplačno delavci, kmetje, učenci v gospodarstvu in upokojenci SOZD Mercator - Naklada: 11.500 izvodov.