Posebej zanimiva pa je razprava o naprstnih 
preslicah, ki jo je v pričujoči knjigi prispeval 
G. Konig. V grobu 156 je najdena naprstna 
preslica, koščen predmet, v rimskodobni ar-
heologiji že dolgo znan in na različne načine 
interpretiran, vendar njegove funkcije nikoli 
niso zadovoljivo razložili. 
Avtor nas pouči o razliki med preslico pri 
kolovratu, namenjeno držanju v rokah, ki ji 
nemško rečejo »Rocken«, ter pričujočo presli-
co, ki so si jo v antiki nataknile žene na prst 
in jo avtor poimenuje »Kunkel«. Predmet ima 
v ta namen v spodnjem delu prstanast obro-
ček, zgornji del je pa paličast, v tem primeru 
okrašen s figuro Venere pudicitie. 
Svoje ugotovitve je podprl s številnimi zna-
nimi likovnimi upodobitvami iz nagrobnikov 
iz Carigrada, Akmonije, Bitinije itd., ter celo 
z upodobitvami tega predmeta na portalih hiš. 
Predmet spada med osebne predmete hišne 
gospodarice in avtor razloži način uporabe 
tovrstne preslice, ki se je pojavila, kakor se 
zdi, v času helenizma. V pozni antiki je pred-
met postal tudi razpoznavni znak in statusni 
simbol. S tem zavrača razlage preslice kot 
prepoznavanje znaka poganstva ali krščan-
stva in prepoznavanje germanskega etnikuma 
po preslici v pozni antiki označi kot špekula-
cijo. 
Preslica iz Zurzacha spada v tipološko sku-
pino preslic z upodobitvijo Venere pudicitie 
ob kronanju in predstavlja utelešenje ženskih 
kreposti. Preslico je določil v drugo skupino 
preslic, stilistično umeščenih v drugo pol. 
3. st., izvirajočih iz Egipta in s črnomorskim 
področjem navezanih na Podonavje. Te zveze 
je avtor podkrepil s številnim epigrafskim 
gradivom. 
Publikacijo zaključujejo štiri situacijske 
karte izkopavanj in profilov. Karte so nadvse 
jasne in pregledne, brez vsakršnih nepotreb-
nih dodatkov. Morda bi za publikacijo lahko 
rekli, da izpolnjuje Cezarjevo zahtevo, naj 
tisti, ki ima kaj povedati, govori jasno in 
kratko. 
Verena PERKO 
Romerzeit und fruhes Christcntum in Is-
tricn und Kroatien. Herausgegeben von Gun-
ther Gottlieb, Wolfgang Kuhoff, Bernhard 
Overbeck. Lehrstuhl fur Alte Geschichte der 
Universitat Augsburg, 1984, 8°, 84 str., s foto-
grafijami in risbami. Razmnožen tipkopis. 
Univerza v Augsburgu je pobratena z uni-
verzo v Osijeku, zato večkrat prireja študijske 
ekskurzije v Jugoslavijo, se trudi za strokovne 
razprave in vzajemno pomoč. Izleti so skrbno 
Pripravljeni. Vpogled v pripravo in na izobra-
zbeno raven študentov nudi navedena brošu-
ra, ki so jo ob sodelovanju vzgojiteljev v 
dokajšnji meri pripravili slušatelji sami. 
Vsebinska členitev je takšnale: Izčrpen in 
širok geografski pregled Jugoslavije. Zasedba 
in uprava Ilirika. Pomen te dežele in t. i. 
ilirski vladarji. Ilirik v obdobju preseljevanja. 
Rimske kovnice v Jugoslaviji (Naissus, Siscia, 
Sirmium, Viminacium). Oris in oznaka rim-
skih mest: Pola, Iader, Tragurium, Salonae. 
Diokletijanova palača. Rimska mejna obram-
ba med Batino in Ilokom. Mursa. Starokrščan-
ske cerkve v Istri in Dalmaciji (poudarek na 
poreški baziliki, na starohrvaških cerkvicah, 
na cerkvah v Zadru, Ninu, Trogirju in na 
cerkvi sv. Marije v Splitu). 
Predstavljeno gradivo je tudi preprosto ilu-
strirano in bibliografsko opremljeno. 
Jaroslav ŠAŠEL 
Milan Sagadin: Kranj - križišče Iskra (ne-
kropola iz časa preseljevanja ljudstev in staro-
slovanskega obdobja), Kranj - Iskra Cros-
sroads (A Cemetery from the Migration Period 
and the Early Slavic Period). - Katalogi in 
monografije 24, Ljubljana 1987, 158 str., 64 
tabel, 19 prilog. 
Staroslovanska najdišča v Sloveniji pozna-
mo zelo slabo. Še manj jih je raziskanih, še 
manj objavljenih. Več kot desetletje je minilo 
od zadnje monografske objave - Knific-Svolj-
šakove Vipavske doline. Drugod so bila med 
tem objavljena ključna gornjeavstrijska naj-
dišča, Zminj, Mejica (stara izkopavanja), sedaj 
se jim je pri nas priključilo grobišče Kranj -
križišče Iskra, ki ga je izkopal, narisal in 
objavil Milan Sagadin. 
Najdišče obsega del temeljev nekdanje cer-
kve Sv. Martina, ostanke šestih zidanih grob-
nic, 279 okostnih grobov, od katerih naj bi jih 
30 pripadalo staroselcem 6. stoletja, drugi pa 
staroslovanskemu obdobju. V objavi vidimo 
tudi obrise nekdanje romanske kostnice in 
pokopališkega zidu, kajti pokopavanje je na 
najdišču trajalo vse do 18. stoletja. Srednjeve-
ški in novoveški grobovi niso objavljeni. 
Začetnemu delu knjige, ki vsebuje katalog 
najdb, sledi obravnava značilnosti grobišča, 
ki obsega tako način pokopa, smer pokopa, 
lego rok, lobanje, kot tudi podrobno obravna-
vo pridatkov, ki ji avtor namenja največ pro-
stora. Pri tem določi osnovne oblike najdb na 
najdišču in jih po primerjavi z nekaterimi 
drugimi najdišči časovno opredeljuje. Želja 
po čim boljši opredelitvi včasih izzveni kot 
primerjanje zaradi primerjanja, kar pa ne 
kvari dobrega celotnega vtisa. Najboljši pa je