Maja Milčinski • MALI SLOVAR AZIJSKIH FILOZOFIJ
HLjijM
i n c
Maja Milčinski
Mali slovar azijskih filozofij
Ljubljana 2003
Maja Milčinski
Mali slovar azijskih filozofij
© 2003 Maja Milčinski
Uredil Vojislav Likar Oprema in oblikovanje Milojka Žalik Huzjan
Izdajatelj Filozofski inštitut ZRC SAZU Za izdajatelja Rado Riha
Založnik Založba ZRC, ZRC SAZU Za založnika Oto Luthar Glavni urednik Vojislav Likar
Tisk Present d. o. o., Ljubljana
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
1(5)(038)
MILČINSKI, Maja
Mali slovar azijskih filozofij / Maja Milčinski. - Ljubljana : Založba ZRC, ZRC SAZU, 2003
ISBN 961-6358-83-9 124949760
Vse pravice pridržane. Noben del te izdaje ne sme biti reproduciran, shranjen ali prepisan v kateri koli obliki oz. na kateri koli način, bodisi elektronsko, mehansko, s fotokopiranjem, snemanjem ali kako drugače, brez predhodnega pisnega dovoljenja lastnika avtorskih pravic.
Kazalo
Predgovor...........................................................................7
ZGRADBA SLOVARJA..................................................9
PISAVA, TRANSLITERACIJA IN IZGOVARJAVA. 10
I.	Pisava kitajskih imen in izgovarjava................... 10
II.	Transliteracija in navodila za izgovarjavo posebnih znakov za sanskrt................................. 10
SLOVARSKI VIRI.......................................................... 12
DRUGI VIRI IN LITERATURA V
SLOVENŠČINI............................................................... 14
Krajšave in znaki.............................................................16
SLOVAR.....................................................................17
Predgovor
Mali slovar azijskih filozofij je namenjen ne samo študentom in strokovni javnosti, ampak najširšemu krogu tistih, ki jih zanima idejni svet Azije. Vodilo pri njegovem nastanku so bila poglavitna klasična dela indijske, kitajske in tibetanske filozofije in religije, ki so v zadnjih desetletjih vzbudila zanimanje tudi pri nas. Z novimi prevodi teh del v slovenščino se je pokazala tudi potreba po terminološkem poenotenju in razlagi ključnih pojmov.
Kot se bo v prihodnje širilo naše filozofsko obzorje z novimi prevodi iz indijske, kitajske in tibetanske filozofije in iz tradicij, ki tu še niso zajete, tako se bo bogatilo tudi besedišče slovarja; morda utegne celo prerasti v leksikon, ki bo vključeval tudi daljša vsebinska gesla.
Slovar je začel nastajati že pred osmimi leti na pobudo Vojislava Likarja, da se v načrt priprave slovenskega filozofskega slovarja vključi tudi izrazje iz neevropskih filozofskih tradicij kot enakovreden del svetovne filozofske dediščine. Pričujoči slovar je bil tako izdelan kot del raziskovalnega projekta »Slovenska filozofska terminologija II« v okviru Filozofskega inštituta ZRC SAZU. Projekt je financiralo Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport Republike Slovenije.
V zadnjem letu so pri delu sodelovali: pri geslih iz indijske filozofije prof. Vlasta Pacheiner-Klander, dr. Borut Škod-lar, Peter Pehani in Mojca Zajec; pri geslih iz kitajske filozofije Helena Motoh in pri geslih iz tibetanske filozofije lama Shenphen. Vsem se za njihove predloge in pomoč iskreno zahvaljujem.
Maja Milčinski
Ljubljana, maj 2003
ZGRADBA SLOVARJA
Slovar vsebuje večinoma izrazje in imena iz kitajske in indijske filozofske tradicije, v manjši meri pa tudi iz tibetanske. Kitajska imena in termini so v slovarju zapisana v pin-yinu. Za lažje branje in pomoč pri izgovarjavi je dodana ustrezna Preglednica abecednega zapisa kitajskih pismenk in ustrezajoče izgovarjave v slovenščini v primerih, ko se razlikujejo med seboj.
Izrazi, vzeti iz sanskrta, so originalno zapisani v pisavi devanagari. Ta pisava, ki se še vedno uporablja za zapis modernih indijskih jezikov hindi in marathi, pozna 14 samoglasnikov, 33 soglasnikov in še nekaj posebnih znakov. Pri prepisu v latinico (t. i. transliteracija) je zato treba uvesti nekaj dodatnih simbolov. Abecedni red črk pisave de-vanagari se ne ujema z vrstnim redom iz latinice, v slovarju pa zaradi lažje uporabe sledimo slednjemu, s tem da so izrazi, ki se začnejo npr. s črko s ali črko r, razvrščeni za izrazi z začetno črko s oz. r.
Iztočnice so v slovarju tiskane krepko; v oglatih oklepajih je s kratico naveden jezikovni izvor termina (npr. skrt.), temu pa sledi slovenski prevod ali pomen. Ležeče so tiskani naslovi del ali spisov (npr. Bhagavad Gita).
Pri razlagah gesel je dosledno uveljavljana distinkcija med zgodovinskim Buddhom (Siddhartha Gautama) in vsemi drugimi budami (prebujenimi, tistimi ki so dosegli razsvetljenje in popolno odrešenje iz krogotoka eksistenc).
PISAVA, TRANSLITERACIJA IN IZGOVARJAVA
I. Pisava kitajskih imen in izgovarjava
PREGLEDNICA ABECEDNEGA ZAPISA KITAJSKIH PIS-MENK IN USTREZAJOČE IZGOVARJAVE V SLOVENŠČINI V PRIMERIH, KO SE RAZLIKUJEJO MED SEBOJ
1. Začetni glasovi Pinyin izgovor: ch č (pridihnjeni) j dž (mehki) q č (pridihnjeni) sh š w v ali u
Pinyin izgovor:
x š (mehki) y j
z dz
zh dž (nezveneči)
2. Končni glasovi
ai	aj	ie	je
ei	ej	iong	jung
ia	ja	iu	ju ali jou
ian	jen	ong	ung
iang	jang	uai	uaj
iao	jao	ui	uj ali uei
II. Transliteracija in navodila za izgovarjavo posebnih znakov za sanskrt
Tu so podani zelo približni napotki za izgovarjavo, za več informacij glej učbenike za sanskrt.
Samoglasniki se ločijo po dolžini: dolgi samoglasniki so označeni s črto nad črko. Soglasniki se ločijo po načinu izgovarjave, predvsem legi jezika. Trdo izgovorjeni soglas-niki (to dosežemo tako, da konec jezika zavihamo in ga naslonimo na trdi, sprednji del neba) so označeni s piko spodaj. Mehko izgovorjeni soglasniki (to dosežemo tako, da sredino jezika naslonimo na mehki del neba, podobno kot pri c ali dj) so označeni na različne načine. Soglasnik, ki mu sledi črka h, se izgovori z intenzivnejšim izdihom, ki soglasniku doda glas h.
Primeri: Samoglasniki:
a (dolgi a, možen zapis tudi aa) kot a v ali I (dolgi i, možen zapis tudi ii) kot i v zima u (dolgi u, možen zapis tudi uu) kot u v duda r (kratki ru - po drugi različici kratki ri - pri čemer je r izgovorjen trdo) kot ru v trup oz. kot ri v tri
Soglasniki:
d (trdo izgovorjeni d) kot d v rdeč h (izdihnjeni h, vedno na koncu besede za samoglasnikom; k izgovarjavi se pogosto doda šibek odmev predhodnega samoglasnika, npr. -ah se izgovori -aha) j (mehko izgovorjeni dž, enakovreden hrvaški oz. srbski
črki d) jn (gn, lahko tudi gnj)
m (nosni m, izgovorjen napol skozi nos) kot m v kompot n (grleni n, izgovorjen vibrirajoče v grlu) kot n v Ganges n (mehko izgovorjeni n) kot n v pomaranča n (trdo izgovorjeni n) kot n v kondor s (mehko izgovorjeni š) kot š v košček s (trdo izgovorjeni š) kot š v pošta t (trdo izgovorjeni t) kot t v štiri
SLOVARSKI VIRI
Bary, Wm. Theodore de in Irene Bloom, Sources of Chinese Tradition, Columbia University Press, New York 1999.
The Cambridge Dictionary of Philosophy (ur. Robert Audi), Cambridge University Press, Cambridge 1995.
Companion Encyclopaedia of Asian Philosophy (ur. Brian Carr, Indira Mahalingam), Routledge, London in New York 2001.
Confucianism and Ecology (ur. M. E. Tucker in J. Berthrong), Harvard University Press, Cambridge (MA) 1998.
Conze, Edward, Buddhism: its essence and development, Harper Torchbooks, New York 1975.
Dasgupta, Surendranath, Yoga as Philosophy and Religion, Mo-tilal Banarsidass, Delhi 1987.
Fung Yu-lan, A History of Chinese Philosophy, Princeton University Press, Princeton 1983.
Henderson, John B., The Development and Decline of Chinese Cosmology, Columbia University Press, New York 1984.
Kasoff, Ira E., The Thought of Chang Tsai, Cambridge University Press, Cambridge 1984.
Monier-Williams, Sir Monier, A Sanskrit-English Dictionary, Motilal Banarsidass, Delhi 1990.
Nature in Asian Traditions of Thought (ur. J. Baird Callicot, Roger T. Ames), State University of New York Press, Albany 1989.
Potter, Karl H., Presuppositions of India's Philosophies, Prentice-Hall, Englewood Cliffs, N.J. 1963.
Radhakrishnan, Sarvepalli, Indian Philosophy. Oxford University Press, Delhi, 1994
Radhakrishnan, Sarvepalli, Eastern Religions & Western Thought. Oxford University Press, Delhi 1995.
Schumann, Hans Wolfgang, Buddhism. An outline of its teaching and schools. Rider, London 1973.
Sharma, Chandradhar, A Critical Survey of Indian Philosophy,
Motilal Banarsidass, Delhi 1997. Smart, Ninian, Doctrine and Argument in Indian Philosophy,
George Allen and Unwin, London 1964. Yoga Kosa. A Dictionary of Yoga Terms, Kaivalyadhama, Lonav-la 1991.
DRUGI VIRI IN LITERATURA V SLOVENŠČINI
Aurobindo, Sri, Integralna joga, Slovenska matica, Ljubljana 1990.
Aurobindo, Sri, Slapovi luči: misli in utrinki, Mohorjeva družba, Celje 1991.
Aurobindo, Sri, Človeški ciklus, Slovenska matica, Ljubljana 1980.
Aurobindo, Sri, Umetnost in narod, Didakta, Radovljica 1989.
Bhagavadgita: Gospodova pesem, Mladinska knjiga, Ljubljana 1990.
Bhagavad-Gita kakršna je, The Bhaktivedanta Book Trust, Ljubljana 1998.
Dhammapada. Besede modrosti, Mladinska knjiga, Ljubljana 1990.
Klasiki daoizma: Lao Zi, Zhuang Zi, Lie Zi, Slovenska matica, Ljubljana 1992.
Konfucij, Pogovori, Cankarjeva založba, Ljubljana 1988.
Mati, O vzgoji. Znanost življenja, Didakta, Radovljica, 1996.
Mishra, Rammurti S., Filozofija in psihologija joge, Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana 2001.
Pacheiner-Klander, Vlasta, Staroindijske verzne oblike, Literarni leksikon 46, ZRC-SAZU, Ljubljana 2001.
Pacheiner-Klander, Vlasta, Staroindijska poetika, Literarni leksikon 19, ZRC-SAZU, DZS, Ljubljana 1982.
Pečenko, Primož. Pot pozornosti. Osnove budistične meditacije. Domus, Ljubljana 1990.
Ramana, Sri, Duhovno učenje Ramane Maharshija, Aura, Ljubljana 1999.
Stara kitajska modrost: Mengzi, Zhongyong, Daxue, Paralele, Ljubljana 1988.
Svetina, Janez, Razmišljanja o jogi, Didakta, Radovljica 1996.
Sri Isopani§ad, The Bhaktivedanta Book Trust, Ljubljana 1991.
Tagore, Rabindranath: Spevi; Sadhana: Pot k popolnosti, Mladinska knjiga, Ljubljana 1994.
Tagore, Rabindranath v Svetovni klasiki 15, Mihelač, Ljubljana 1992.
Tagore, Rabindranath, Religija človeka, Mladinska knjiga, Ljubljana 1994.
Taimini, I. K., Veda o jogi, Bele, Nazarje 1995.
Vivekananda, Radža joga, Mladinska knjiga, Ljubljana 2000.
Vivekananda, Karma yoga, SOL, Ljubljana 1982.
Vprašanja Kralja Milinde o Buddhovem nauku, Mladinska knjiga, Ljubljana 1990
Yijing - Knjiga premen, Domus, Ljubljana 1992.
Zgodba o Savitri, Abram, Branik 2002.
Krajšave in znaki
gl.	glej
kit.	kitajsko, kitajski
idr.	in drugo
ipd.	in podobno
l.	leto
lat.	latinsko
mdr.	med drugim
n. št.	naše štetje
naspr.	nasprotje
npr.	na primer
ok.	okoli
posth. posthumno
pr. n. št.pred našim štetjem
skrt.	sanskrt, sanskrtski
stol.	stoletje
tib.	tibetansko, tibetanski
verj.	verjetno
^	Puščica zamenjuje besedo glej in vodi k geslu,
ki vsebuje razlago termina.
*	Asterisk označuje, da nastopa termin v slovarju kot geslo s samostojno razlago.
SLOVAR
adrsta
A
abhava [skrt.]: odsotnost, neeksistenca, nebivanje. abheda [skrt.]: popolna nerazličnost, istost. abhinivesa [skrt.]: nagonska navezanost na življenje in strah
pred smrtjo. Ena od petih *kles. abhyasa [skrt.]: vadba, duhovna disciplina, praksa. acarya [skrt.]: učitelj, mojster.
adhibhautika [skrt.]: vse, kar izhaja iz drugih živih bitij,
bodisi ljudi ali živali. adhidaivika [skrt. kozmično]: kar izhaja iz sil narave kot
npr. potres, deževje, suša in podobno. abhidharma [skrt. zaznavna resnica], tudi abhidhamma [pali]: sprva znanje, ki ga pridobimo z neposrednimi zaznavami, kasneje sistematičen prikaz vseh večjih konceptualnih kategorij budizma, predvsem metafizičnih. adhyasa [skrt.]: nadgradnja nečesa, kar ne obstaja, na realno podlago. Primer je vrv, za katero se nam zazdi, da je kača. Nedualistična *advaita vedanta s tem konceptom razlaga pojav sveta na Absolutu, *Brahmanu. adhyatman [skrt. pripadajoče sebstvu]: sprva spoznavanje sebstva kot del duhovne prakse, kasneje se razvije v ime za najvišje Sebstvo, *Atman. adhyatmika [skrt.]: osebno, individualno; duhovno; nanašajoče se na Sebstvo. adrsta [skrt. nevid(e)no]: 1. karmični potencial, ustvarjen z dobrimi in slabimi dejanji, ki še ni prinesel sadov. Po
advaita
teoriji *karme ima vsako dejanje določene posledice, ki časovno ne sovpadajo s samim dejanjem; 2. vsako znanje, ki ni pridobljeno z zaznavanjem. advaita [skrt. ne-dvojnost]: stanje, ki ga je mogoče pripisati le božanstvu ali Absolutnemu. Običajni zavesti nepojmljiva entiteta, saj le-ta izhaja iz dualnosti razmerja med subjektom in objektom. advaita vedanta [skrt.]: monistična *vedantska filozofska smer, ki se ukvarja zlasti z razmerjem med *Brahmanom in *Atmanom, ki sta zanjo identična. Temelji na filozofiji *Upanisad in * Brahma sutre. Najpomembnejši predstavnik je *Sankara. Cilj je znanje (*jnana), ki presega razum. Bistvena je praksa meditacije, askeza, etičnost in nenavezanost. Temu posvečeno življenje vodi do *muk-tija, ko navidezna ločenost med posameznikom in uni-verzumom izgine. Ob tem odpadejo poistovetenja z egom, čas in prostor ne obstajata več. Posameznik se prepozna v svoji najgloblji naravi, ki je Absolut. Poistovetenje s celoto duha in telesa kot tudi obstoj sveta mnoštva vedanta pojasni s konceptom *maye. Agama [skrt.]: Agame so staroindijski spisi, ki običajno obsegajo štiri tipe vednosti: jnana ali znanje, joga, kriya, ki se ukvarja z gradnjo in posvetitvijo templjev, ter carya ali metode čaščenja. Agame so avtoritativni religiozno naravnani teksti, ki so običajno osnovni teksti posameznih verskih gibanj v *hinduizmu in budizmu. Agni [skrt.]: vedski bog ognja.
ahamkara [skrt. samozavedanje]: zavest jaza, pri čemer gre za empirični, psiho-fizični jaz. Vključuje občutka »jaz« in »moje« in predstavlja eno najbolj trdovratnih ovir na poti joge, spoznanja. ahimsa [skrt.]: nenasilje, neškodovanje. Ena petih *yam. ajna cakra [skrt. šesta *cakra subtilnega telesa]: naziv centra subtilne energije v energetskem telesu posamezni-
Ananda
ka. V fizičnem telesu se nahaja za točko med obrvmi. Je ena najpomembnejših *caker. akasa [skrt. vseprežemajoče]: negibno počelo razprostr-tosti, prostor ali eter kot eden izmed petih elementov (*mahabhuta). Sijoči eter. Stanje duha, v katerem je izpraznjeno vse duševno valovanje, sijoči eter pa blesti še naprej.
aksara [skrt. neminljivo]: najvišja resničnost, lahko pomeni tudi večni »zlog«, tj. *Om, ki je simbol najvišje resničnosti, *Brahmana. Aksobhya [skrt. Neminljivi]: eden petih *Dhyani bud,
običajno predstavljen v temno modri barvi. alambana [skrt.]: objekt (v zavesti). alaukika [skrt.]: kar presega pojavni, fenomenalni svet. Amitabha [skrt. Brezmejni]: tudi Amita, japonsko Amida. Eden od najpomembnejših in najpopularnejših bud budizma *mahayana, eden petih *Dhyani bud, običajno predstavljen v rdeči barvi; vladar Zahodnega raja (SukhavatI), ki ne pomeni nekega kraja, temveč stanje zavesti (Čista dežela); v središču čaščenja šole Čiste dežele, amidizma. Simbolizira usmiljenje in modrost ter odpira novo pot v odrešenje, ki ne vodi skozi neskončni niz vnovičnih rojstev, samo da, zlasti ob smrtni uri, izrekaš Amidi v čast »Namu Amida Butsu«, torej: »Naj bo počaščen buda Amitabha«. anagata [skrt.]: prihodnost.
Amoghasiddhi [skrt. Vsedopolnjujoči]: eden petih *Dhya-
ni bud, običajno predstavljen v zeleni barvi. anahata cakra [skrt.]: četrta *cakra subtilnega telesa, srčni pleksus. Povezujejo jo z elementom zraka. Ananda [skrt. blaženost]: prava narava (svarupa) poslednje realnosti, *Brahmana in *Atmana, ne pa zgolj lastnost. Prava narava je opisana kot *Sat, *Cit in Ananda. Po *advaita vedanti vsa sreča in radost izhajata iz At-
Ananta
mana in ne iz čutnih objektov, kot jima sami zmotno pripisujemo. Je tudi naša primarna in najgloblja narava. Ananta [skrt. neskončno]: mitološko kačje bitje, na katerem leži *Visnu, medtem ko vesolje počiva. anatman [skrt. ne-sebstvo, ne-bistvenost], tudi anatta [pali] in wu wo [kit.]. Nauk o anatmanu je eden od osrednjih naukov budizma, ki govori o tem, da ne obstaja nikakršno Sebstvo (*Atman), kot neka neminljiva, večna, enovita, neodvisna substanca znotraj nečesa individualno biva-jočega. V *mahayani se ta odsotnost Sebstva (*svabha-va) označuje s sunya (*sunyata). anirvacanlya [skrt. neizrekljivo]: tisto, česar ni mogoče pojmovno dojeti, pojasniti skozi koncepte. Pomemben koncept *advaita vedante, s katerim poskuša pojasniti naravo *maye in *avidye. anitya [skrt. minljivost, nestanovitnost], tudi wu chang [kit.]: izraz zavesti, da nič ne traja, vse je v toku nastajanja in minevanja; značilnost *maye, katere edina stalnica je spremenljivost. antahkarana [skrt. notranji instrument]: po *samkhyi celotni duh z *buddhijem, *ahamkaro in *manasom. anu [skrt.]: atomi in atomske sile. anumana [skrt.]: sklepanje.
apana [skrt.]: sredobežna sila, ki odstranjuje odpadne snovi
iz telesa; ena izmed petih *pran. apara vidya [skrt. empirično znanje]: 'nižje' znanje v primerjavi s para vidyo, znanjem o *Brahmanu, Sebst-vu.
aparigraha [skrt. nepremožnost, brezželjnost, nepohlep-nost]: osvobojenost od želja po zbiranju in kopičenju. Ena petih *yam. Aranyaka [skrt.]: deli *Ved, ki se ukvarjajo z ritualizmom
kot tudi s smislom in pomenom ritualov. arhat [skrt.]: svetnik, ki je dosegel najvišjo stopnjo *hl-
astika
nayane in se zaveda popolne varnosti pred onečiščen-jem in strastmi. artha [skrt. pomen, cilj, predmet, smisel, bogastvo]: eden štirih ciljev življenja v indijski filozofiji (*purusartha), ki predstavlja materialno varnost, preskrbljenost, bogastvo.
arya [skrt. plemeniti]: 1. samopoimenovanje prebivalcev Indije v * Vedah; iz tega izveden naziv Arijec; 2. plemenito bitje; nekdo, ki je dosegel neposredno spoznanje resnične narave realnosti. arya satya [skrt. četvero plemenitih resnic]: temelj budističnega nauka: 1. obstaja trpljenje (*duhkha); 2. obstaja vzrok trpljenja, ki je hlepenje; 3. trpljenje je mogoče odpraviti; 4. sredstvo za odpravo trpljenja je osmerna pot.
asamprajnata samadhi [skrt.]: najvišji brezsemenski *samadhi (tj. brez semena dualnosti), enost individualne zavesti z *Brahmanom onstran sklicevanja na vzrok, učinek, prostor in čas. Gl. tudi: samprajnata samadhi. asanga [skrt.]: nenavezanost.
Asanga: indijski filozof iz 4. stol., poleg *Nagarjune eden dveh najpomembnejših začetnikov *mahayana budizma v stari Indiji; imajo ga za začetnika *Cittamatre. asana [skrt.]: 1. različne telesne drže po *hatha yogi; 2. telesna drža med meditacijo; 3. tretja stopnja v *Patanjali-jevem sistemu joge, kjer je to telesna drža, ki je 'stabilna in udobna'; 4. sedež, blazina, na kateri učenec duhovnosti sproščeno sedi. asmita [skrt.]: napačno prepoznavanje *citte kot Sebstva,
egoizem. Ena izmed petih *kles. asteya [skrt.]: odsotnost kraje, nepohlepnost. Ena petih *yam.
astika [skrt. ortodoksno]: teksti indijske filozofije, ki priznavajo avtoriteto * Ved.
asrama
asrama [skrt.]: 1. življenjski stan. V hinduizmu so štirje stanovi: *brahmacarya (stan učenca, študenta), grhastha (poročeno oz. družinsko življenje), vanaprastha (umik iz življenja v svetu, askeza), *sannyasa (odpoved, meni-ško življenje). 2. Dom, prebivališče učitelja duhovnosti, ob katerem se zbirajo tisti, ki se od njega učijo. asraya [skrt.] podlaga. atlta [skrt.]: preteklost.
Atisa: indijski budistični učenjak iz 11. stoletja, ki je na povabilo tibetanskega vladarja s svojim prihodom v Tibet pomembno vplival na drugi veliki razcvet budizma v tej deželi.
atma vicara [skrt.]: raziskovanje samega sebe, samospozna-vanje. Večina šol indijske filozofije povsem razlikuje Sebstvo (*Atman, *Purusa) od psihofizičnega jaza. Atman [skrt. sebstvo; individualni vidik Absoluta]: večno, nespremenljivo in nedotakljivo jedro posameznika, ki je v monistični *vedanti identično z nespremenljivo podlago kozmosa, *Brahmanom. V *samkhyi Atmanu ustreza *Purusa, čista zavest. Aurobindo Ghose, Sr! (1872-1950): indijski mistik, avtor številnih del, ki se ukvarjajo z *jogo in modrostjo indijskih svetih spisov. Visoko humanistično izobrazbo je dobil v Angliji, po vrnitvi v Indijo se je politično angažiral in bil v zaporu. 1910 se je umaknil v Pondicherry, kjer je osnoval svoj *asram, skupaj z duhovno sopotnico Miro Alfassa (»Mati«). Tam je živel, učil in pisal do smrti. Dela: Eseji o Giti, Integralna joga, Božansko življenje, Savitri in druga. Avalokitesvara [skrt.; tib. Chenrezig, kit. Guanyin]: utelešenje sočutja, zavetnik Tibeta, Buddha mantre »Om Mani Padme Hum«. avarana [skrt.]: zastirajoča sila *avidye, ki zakriva pravo naravo Brahmana.
ayur-veda
avatara [skrt. inkarnacija božanske zavesti na zemlji]: avatar se ne rodi po karmičnih zakonitostih kot običajni ljudje, temveč po svobodni odločitvi. Prihaja, zavedajoč se svojega božanskega poslanstva, da bi našel nova pota uresničenja in jih prilagodil svojemu obdobju. Ni vezan na ego in biva onkraj dualnosti. avidya [skrt. nevednost, nepravo znanje]: pojmovanje nevečnega kot večno in večnega kot nevečno; pojem iz *vedante. Individualna avidya ne loči med minljivim in neminljivim, med resničnim in neresničnim, kozmična avidya pa je *maya. V yogi najpomembnejša izmed petih *kles.
avisesa [skrt. neopredeljen, splošen element]: v *samkhyi
to vključuje *ahamkaro in pet *tanmater. aviveka [skrt.]: nerazločevanje med duhovnim in neduhov-
nim, med sebstvom in ne-jazom (zaradi nevednosti). avyakta [skrt. nemanifestirana snov, temeljna sila, noume-
non]: latentno, skrito, nerazodeto stanje narave. ayur-veda [skrt. znanost o dolgem življenju]: staroindijski naravno-zdravilski sistem, v katerem ima poleg uporabe zdravilnih rastlin primarni pomen tudi religiozno-filo-zofska naravnanost do vzdrževanja zdravja.
ba gua
B
ba gua [kit. osem trigramov]: znamenja, ki so osnova Knjige premen (*Yi jing), so sestavljena iz treh črt, ki so pretrgane (yin) ali nepretrgane (yang). Vsako tako dobljeno znamenje ima ime in vedeževalski pomen. Njihovo avtorstvo pripisujejo legendarnemu kitajskemu kralju Fu Xiju.
bahyakarana [skrt. zunanji instrument]: po *samkhyi pet senzoričnih in pet motoričnih organov. Gl. tudi: indri-ya.
bai jia [kit.] ^ sto šol.
bandha [skrt. nadzor]: praksa iz *hatha yoge, s katero vplivamo na pretok *prane po telesu z dolgotrajnejšo kon-trakcijo posameznih mišic.
bardo [tib. vmesno stanje]: v budističnih besedilih je že v 2. stol. n. št. zaslediti namige na predstavo svojskega stanja, ki povezuje smrt individua z vnovičnim rojstvom. Koncept je bil kasneje izdelan v naukih *vajrayane v smislu obstoja šestih vrst vmesnih stanj: bardo rojstva, bardo sanj, bardo duhovne potopitve (*dhyana), bardo smrtnega trenutka, bardo najvišje resničnosti (dharmata), bardo nastajanja.
BardoThoodrolChenmo [tib.]: delo, poznano pod imenom Tibetanska knjiga mrtvih, točen prevod bi bil »osvoboditev preko poslušanja v Bardu«. V njem je proces umiranja, smrti in ponovnega rojstva razdeljen v troje faz ali
bhiksu
bardo v skladu z naukom treh Buddhovih teles (*trikaya). Proces traja od 7 do 49 dni. Bhagavad Gita [skrt. Pesem Vzvišenega]: nekakšen evangelij hinduizma, nastala v obdobju med 5. stol. pr. n. št. in 2. stol. n. št. Poglavje narodnega epa *Mahabharata, v katerem junak Arjuna na bojnem polju razpravlja z bogom *Krsno o človekovih notranjih bojih med dobrimi in zlimi silami, med vsakdanjim jazom in svojo višjo naravo. Krsna predstavi Arjuni pota spoznanja (*jnana yoga), božje ljubezni (*bhakti yoga), nesebičnega delovanja (*kar-ma yoga), meditacije (*raja yoga) in prepriča Arjuno, da se, čeprav je to sprva zavračal, le poda v boj s sovražniki, med katerimi je tudi veliko njegovih sorodnikov in znancev. Bhagavan [skrt.]: Bog, Gospod, Najvišji. bhakta [skrt.]: iskalec na poti *bhakti yoge. bhakti [skrt.]: popolna predanost in ljubezen do Boga. bhakti yoga [skrt.]: ena izmed poti joge, kjer se iskalec poskuša približati Absolutu s čaščenjem, ljubeznijo in predanostjo Bogu v mislih in dejanjih. Bhaskara: Svoj znameniti komentar * Brahma sutre napiše okoli l. 900 n. št. Je zagovornik *bhedabhedavade, doktrine, po kateri sta enost in mnogoterost enako realni. Primarno stanje *Brahmana je enost, razvito pa mnogoterost. Preobrazba (*parinama) Brahmana je ravno tako realna kot Brahman sam. Do osvoboditve po Bhaskari vodita predvsem dve poti: pot znanja (*jnana) in pot delovanja (*karma). bhava [skrt.]: bitje, bivanje, bit, eksistenca. bhedabhedavada [skrt.]: doktrina, po kateri sta enost in mnogoterost enako realni. Pomembna zagovornika tega nauka sta *Bhaskara in *Yadavaprakasa. bhiksu [skrt. berač, tib. gelong]: sprva beraški budistični menih, kasneje splošno ime za polno zapriseženega meniha.
bhuta
bhuta [skrt. živo bitje, materija in njena energija] ^ mahabhuta.
blja [skrt. zrno, seme, izvor]: mistična beseda ali zlog, ki
je bistveni del *mantre. bodha [skrt.]: zavedanje, spoznavanje, prebujenje. boddhicitta [skrt. prebujeni um]: sočutno prizadevanje za razsvetljenje vseh živih bitij; ena najpomembnejših kreposti *mahayana budizma. bodhisattva [skrt. bitje razsvetljenja]: v budizmu *mahayana bitje, ki si prizadeva s sistematičnim uvajanjem popolnosti in kreposti (*paramita) doseči *budstvo, vendar se odpoveduje prehodu v *nirvano, vse dokler vsa čuteča bitja ne bodo odrešena. Njegovo delovanje določata na eni strani usmiljenje (*karuna), na drugi strani pa modrost (*prajna). bon: starodavna tibetanska šamanistična religiozna tradicija, ki je bila razširjena v Tibetu pred prihodom budizma.
Brahma [skrt.]: prvi bog hindujske trojice: Brahma, *Visnu, *Siva; kot bog velja za stvaritelja univerzuma, je pa vendar le predstava znotraj kroga *maye (*Isvara) in ga nikakor ne gre zamenjati z *Brahmanom. Brahma sutra [skrt.] ^ Vedanta sutra. brahma vihara [skrt. božanska obdobja; popolno stanje]: vsebina budistične meditativne vaje, ko praktikant v sebi prebuja štiri pozitivna duševna stanja in jih izžareva na vse štiri nebesne strani: neizmerno dobroto (maitrl) do vseh bitij; neizmerno sočutje (karuna) s trpečimi; neizmerno radost (mudita) nad odrešenjem drugih od trpljenja; neizmerno ravnodušnost (upeksa) do prijatelja ali sovražnika. S prebujanjem teh razpoloženj lahko praktikant premaguje hudobnost, škodoželjnost, nezadovoljstvo in poželenje. brahmacarya [skrt.]: 1. vzdržnost v mislih, besedah in de-
buddhi
janjih. Ena izmed petih *yam; 2. celibat; 3. prvi izmed štirih stadijev življenja v hinduizmu, posvečen učenju in disciplini.
Brahmana [skrt.]: deli *Ved, ki pojasnjujejo *mantre in podajajo napotke za izvajanje ritualov.
brahmana [skrt.]: prva, najvišja izmed štirih kast hindujske družbene ureditve; duhovniki, svetovalci, duhovni učitelji. Gl. tudi: varna.
Brahman [skrt.]: absolut v nedualistični *advaita vedanti. Ne moremo ga izreči, ubesediti. Je spoznaven, vendar takšno spoznanje presega razum. Je nespremenljiv, nima začetka ali konca. Presega čas, prostor in vzročnost. Je eno brez drugega. Po nedualistični vedanti se celoten univerzum zgolj navidezno pojavlja v Brahmanu; je identičen z *Atmanom, najglobljim Sebstvom posameznika. Je večna bit vseh stvari (*Sat), popolna zavest (*Cit) in neizmerna blaženost (*Ananda).
Buddha [skrt. prebujeni]: zgodovinski Buddha, *Sid-dhartha Gautama.
buda [skrt. prebujeni]: tisti, ki je dosegel razsvetljenje in popolno odrešenje iz krogotoka eksistenc (*samsara), ki vodi do popolnega razsvetljenja in s tem dokončne osvoboditve (*nirvana); gradi pa na nauku o *četverih plemenitih resnicah, zato je premagal sleherni pohlep, še vedno doživlja prijetna in neprijetna občutja, vendar ga ta ne obvladujejo in ostaja v sebi od njih nedotaknjen; po svoji telesni smrti se po *theravadskem učenju ne rodi vnovič, po *mahayanskem pa se kot *bodhisatt-va prostovoljno vrača, dokler niso osvobojena vsa čuteča bitja.
Buddha dharma [skrt. Buddhov nauk]: nauk historičnega Buddha Sakyamunija, ki gradi na uvidu lastnega razsvetljenja.
buddhi [skrt. intelekt]: najvišja duševna zmožnost razvršča-
buddhi yoga
ti čutne vtise po njihovih razlikah; psihološki vidik *ma-hata, kozmične inteligence. buddhi yoga [skrt. joga modrosti]: *buddhi kot spoznavna zmožnost ni omejen zgolj na razum, ratio, ampak ga presega in je odprt intuiciji. Čeprav buddhi po *samkhyi pripada *prakrti, je njen najsubtilnejši produkt in najbljižji *Purusi. buddhadhata [skrt. budina narava]: po pojmovanju v *mahayana budizmu resnična in večna narava vseh bitij, ki jim omogoča postati *buda; zrno razsvetljenja, ki ga posedujejo vsa čuteča bitja. Različne šole budizma si glede tega pojma niso edine. budstvo: lastnost *bude.
Cheng Hao
C
Caitanya (1485-1533): eno največjih imen indijskega *viš-nuizma. Svetnik in bhakta, nekateri ga častijo kot utelešenje *Krsne. caitanya [skrt.]: čista, neskončna, nespremenljiva Zavest. cakra/čakra [skrt. kolo, krog]: 1. naziv centrov subtilne energije (*prana, *kundalinl) v energetskem (astralnem) telesu človeka, ki zbirajo, predelujejo in razdeljujejo energijo, ki teče skoznje. Čeprav bi čakre lahko imele določene analogije v nekaterih telesnih organih (srce, solarni pletež), niso identične z njimi, temveč sodijo k drugi ravni fenomenalne resničnosti; 2. v hinduizmu krožek bogočastilcev; 3. krog rojstev in smrti. Candrak!rti: indijski budistični učenjak *madhyamake, ki je s svojo pronicljivo kritiko dotedanjih učenj začetnik prasangike, ki je temeljna filozofska šola tibetanskega budizma.
carvaka [skrt.]: materialistična indijska filozofska šola, imenovana po ustanovitelju (okoli 600 pr. n. š.), ki išče pot do sreče in popolnosti tu in sedaj predvsem z doseganjem ugodja in užitka. Ne priznava obstoja posmrtnega življenja in Boga. Cheng Hao (1032-1085), znan tudi kot Bo Chun, in Cheng Yi (1033-1107), znan tudi kot Zheng Shu: neokonfuci-janska filozofa, ki razvijata koncept načela *li in veljata za začetnika osrednjega obdobja neokonfucijanske filo-
Cheng Yi
zofije. Razhajata pa se pri vprašanju samokultivacije -Cheng Hao poudarja predvsem vlogo notranjega spoznanja in intuicije, njegov brat Cheng Yi pa ekster-no pot razširjanja znanja in spoznavanja principov. Ta razlika že nakazuje kasnejšo delitev neokonfucijanstva. Cheng Yi velja za začetnika t. i. Cheng Zhu šole (imenovane po njem in *Zhu Xiju), večinoma znane pod imenom šola principa *li xue; Cheng Hao pa za predhodnika Lu Wang šole (imenovane po *Lu Jiuyuanu in *Wang Shourenu), znane kot šola duha, *xin xue.
Cheng Yi ^ Cheng Hao in Cheng Yi.
Chenrezig ^ Avalokitesvara.
Chun qiu [kit. Pomladno-jesenski letopisi] ^ konfucijanski klasiki.
Cit [skrt. čista, neskončna, večna Zavest]: predstavlja naravo neskončne in večne biti vseh stvari, *Brahmana, ki je opisan kot *Sat (realnost, obstoj), Cit (zavest), *Anan-da (blaženost). Je različna od običajnih stanj zavesti, ki so budnost, sanje, globoko spanje brez sanj, saj se ne spreminja.
citta [skrt.]: duševnost, ki vključuje podzavestne, zavestne in nadzavestne razsežnosti duha. Presega okvire pojmovanja duha v evropsko-ameriškem prostoru. Deluje na treh ravneh, skozi *manas, *ahamkaro in *buddhi. Manas zbira, ureja, predeluje in ocenjuje čutne vtise. Ahamkara ločuje tisto, kar ji posreduje manas, na moje, jaz ter ne-moje, ne-jaz. Buddhi je najvišja instanca, ki odloča in reagira na posredovano informacijo.
cittamatra [skrt.] ^ yogacara.
cittavrtti [skrt.] ^ vrtti.
četvero plemenitih resnic
Č
četvero plemenitih resnic ^ arya satya.
Da xue
D
Da xue [kit. Veliko učenje] ^ konfucijanski klasiki. Dai Zhen (1723-1777), znan tudi kot Dai Dongyuan: filolog, filozof, matematik in astronom, osrednja osebnost gibanja gao zheng (preiskovanje na osnovi razvidnosti). Zavrača neokonfucijanski dualizem principa (li) in qi ter mu pripisuje daoistično in budistično poreklo. Princip (li) razume kot vzorec urejenosti qi. V najpomembnejšem delu Mengzi zi yi su zheng (Razlaga terminov v knjigi Mengzi) v skladu z Meng Zijevo teorijo o vrojeni dobroti človeške narave pojasnjuje možnost prehoda od naravnih nagibov (zi ran) do moralne nujnosti (bi ran). daiv! maya [skrt.]: božja *maya, preko katere se *Brahman manifestira v pojavnem svetu; razlikuje se od »nizke« *maye, ki jo - kot materijo - ljudje zamenjujejo za resničnost. Dalai lama [mongol.-tibet. učitelj, čigar modrost je obsežna kot ocean]: od 16. stol. uveljavljen častni naziv za predstojnika tibetanskega budizma; od 17. stol. pojmovan kot inkarnacija *Avalokitesvare. Njegov namestnik je *Panchen lama. dao [kit. pot, nauk]: osrednji pojem *daoizma, osrednja tema *Dao de jinga, knjižice, v kateri daje *Lao Zi dau metafizični pomen vseobsegajočega prvega načela, ki je temelj vseh pojavov, čeprav v bistvu brezimeni in ne-poimenljiv, neviden in neslišen, nedoumljiv; deluje spontano, nenamerno, brez vmešavanja in brez smotra (*wu
dao zang
wei). Dao je razumljen kot »Mati«, iz katere se desetti-soč bitij (*wan wu) poraja in kamor se spet vrača. *Dao de jing in *Zhuang Zi nakazujeta poti in metode, kako doseči dao. Prim. Lao Zi, 16. izrek: »Predaj se skrajni praznini, potopi se z vso gorečnostjo v tišino.«
Dao de jing [kit. Klasik poti in kreposti]: knjižica, ki jo tradicionalno pripisujejo modrecu *Lao Ziju, želi s približno 5000 pismenkami ustvariti vtis tistega neizrekljivega in nedoumljivega, kar naj bi bil *dao. Knjigo sestavljata dva dela, prvi se ukvarja z *daom, drugi pa z *de (v nekaterih verzijah je zaporedje obrnjeno). Poleg neizrek-ljivosti daa so teme Dao de jinga tudi razmerje med *you in *wu, vračajoča se dinamika daa, princip *wu wei idr. Poleg Biblije ena najbolj prevajanih knjig, še vedno komentirana, zlasti še po najdbi nekoliko drugačne verzije tega dela v vasici Mawangtui (Hunan, Kitajska).
dao jia [kit. daoizem, filozofski daoizem] ^ daoizem.
dao jiao [kit. religijski daoizem]: smer daoizma, ki se razvije iz čaščenja dvojice Huang-Lao v zgodnji dinastiji Han. Šole dao jiao se osredotočajo na doseganje nesmrtnosti oz. podaljševanje življenja, kar skušajo doseči z meditativnimi in alkimističnimi praktikami, telovadbo, dihalnimi vajami in seksualnimi tehnikami. Glede na tehnike se šole religijskega daoizma ločijo na dve usmeritvi: šolo notranjega eliksirja *nei dan in šolo zunanjega eliksirja *wai dan.
dao zang [kit. daoistični kanon]: zbirka besedil, ki pomenijo osnovo daoističnega nauka. Prva kompilacija daois-tičnih tekstov izvira iz 5. stol.; danes obsega kanon kar 1476 del v 5486 zvezkih, vsebuje pa poleg besedil daois-tičnih mislecev tudi medicinska, kemijska, astronomska in druga besedila, ki naj bi pomagala ljudem doseči nesmrtnost. Tradicionalno je kanon razdeljen v t. i. tri votline, san dong.
daoizem
daoizem [kit. dao jia]: kitajska filozofska in religijska duhovna smer z osrednjo idejo o *dau, kot jo je predstavil *Lao Zi v knjižici *Dao de jing. Daoizem stremi za mistično združitvijo z daom, ki je razumljen kot vseobsegajoča in nenastala celota in hkrati princip univerzuma. Osnovni pojmi, s katerimi se ukvarja, so *dao in *de, *you in *wu ter princip *wu wei. Že v zgodnjem obdobju dinastije Han se v okviru daoizma pojavijo metode iskanja nesmrtnosti in čaščenje dvojice Huang-Lao (cesarja Huang dija in pobožanstvenega *Lao Zija), iz katerega se nato razvije šola religijskega daoizma *dao jiao. V ožjem pomenu se *dao jia torej nanaša na smeri filozofskega daoizma, ki gradijo na delih *Lao Zija, *Zhuang Zija in *Lie Zija. Temeljni teksti daoističnega nauka so zbrani v kanonu *dao zang. darsana [skrt. videnje, gledanje]: splošno ime za ortodok-sne filozofske šole v Indiji, ki temeljijo na * Vedah. Darsan je šest: *nyaya, *vaisesika, *samkhya, *yoga, *mlmam-sa, *vedanta.
de [kit. krepost, moč]: delujoča sila in manifestacija (*you) *daa. Sleherni stvari inherentno načelo oz. lastnosti in zakonitosti, ki jih prejme sleherna stvar od *daa in ki stvar napravijo za to, kar je in prek česar se razodeva v fenomenalnem svetu. *Konfucij vidi v deju krepost, ki je lastna plemenitemu človeku (*junzi). Prim. 53. izrek * Dao de jinga. desa [skrt.]: prostor, dežela, izvor, naravni vir. deva [skrt.]: bog, božanstvo; sijoči. dev! [skrt.]: boginja, ženski aspekt boga. dharana [skrt.]: koncentracija, utrditev pozornosti na določen objekt ali idejo, prisotnost duha na objektu. Šesta stopnja v *Patanjalijevem sistemu joge. dharma [skrt. 'to, kar drži skupaj'], tudi dhamma [pali]: načela, ki v hinduizmu urejajo obveznosti posamezni-
Dang Zhongshu
kov med seboj in do skupnosti; osnova človeške morale in etike. Tudi osrednji pojem budizma z več pomeni: 1. kozmični zakon, posebej tisti o karmično uravnavani reinkarnaciji; 2. *Buddhov nauk, ki pa da je obstajal že pred njegovim rojstvom; 3. pravila etike in norme vedenja; 4. manifestacije resničnosti, fenomenalno; 5. duhovne vsebine, objekti mišljenja, ideje, ki se odražajo v človekovi duševnosti; 6.oznaka za t. i. bivanjske faktorje, ki jih *hlnayana pojmuje kot zidake empirične osebnosti in njenega sveta. dharma megha [skrt.]: oblak Zavesti, Vednosti; ime enega
od *samadhijev. dharmakaya [skrt.] ^ trikaya.
dharml [skrt.]: snov, ki je pogoj nečesa trajno realnega;
krepost; premik duha z nižje na višjo raven zavesti. dhyana [skrt.]: meditacija, duhovna potopitev. Sedma stopnja v *Patanjalijevem sistemu joge. Mišljenje mora tu ugasniti, da se absolutna zavest reši vsakršnega zagrinja-la.
Dhyani bude [skrt.]: to je t. i. pet »razsvetljenih družin«, ki so izpopolnjena in prečiščena stanja elementov, čutov in čutnih zaznav. Vsa čuteča bitja vsebujejo te lastnosti v potencialni ali polno izraženi obliki. Kdor doseže *bud-stvo, jih doživi v njihovi popolni obliki. Teh pet bud je: *Vairocana, *Aksobhya, *Ratnasambhava, *Amitabha in *Amoghasiddhi. di [kit. zemlja]: protipol nebu (*tian). V *Yi jingu predstavljena s heksagramom *kun in ustreza *yinu. Dong Zhongshu (2. stol. pr. n. št.): najpomembnejši predstavnik *šole novega besedila v zgodnji dinastiji Han. Pisnemu mnenju, ki ga predloži cesarju Wudiju, tradicionalno pripisujejo zasluge za uveljavitev konfucijan-stva kot uradne doktrine cesarstva. Pri oblikovanju kon-fucijanstva kot državne doktrine vnese mnogo konzer-
dorje
vativnih in *legalističnih elementov, ki so očitni predvsem v pojmovanju vloge vladarja. Pod vplivom šole yin yang oblikuje kozmološki sistem, v katerem so naravni zakoni in človeška dejavnost v neposredni korelaciji, vsa dinamika pa se ciklično odvija po razčlenjenih premenah yina, yanga in petih elementov. dorje [tib. najvišji med kamni], tudi *vajra [skrt.]: diamant,
simbol neuničljive budine narave. drsta [skrt.]: spoznavalec, opazovalec, videc, subjekt; trajnost miselnega toka, prodiranje razumevanja. drsya [skrt.]: spoznano, opazovano, objekt. duhkha [skrt.], tudi dukkha [pali], dug ngal [tibet.], ku [kit.]: trpljenje. Duhkha ne pomeni samo neprijetnega občutja, temveč vse, kar je pogojeno, vse materialno in duševno, kar je podvrženo nastajanju in minevanju. Trpljenje ima tri vidike: trpljenje bolečine, trpljenje spremembe in vseprisotno trpljenje. Gl. tudi: * arya satya. dvaita vedanta [skrt.]: šola *vedante, ki zagovarja dualizem. Svet in posameznik nista le navidezna učinka iluzije, kot je to v *advaita vedanti, pač pa sta samostojni in realni bitnosti, ki se nikoli ne zlijeta z Absolutom. Glavni predstavnik je *Madhva. dvesa [skrt.]: odpor, odbojnost do neprijetnega, sovraštvo. Ena izmed petih *kles.
ekagrata
E
eka jlva vada [skrt.]: teorija, doktrina, ki se razvije v okviru *advaita vedante. Zagovarja tezo, da obstaja le ena sama *jiva, ki oživlja le eno samo telo. Ostala telesa niso oživljena in imajo isti status kot predmeti iz sanj ali mentalne podobe. Celoten univerzum je plod nevednosti edine obstoječe jive. ekagrata [skrt.]: stanje duha v visoki zbranosti, osredotočenost, enosmerna naravnanost.
fa
F
fa [kit. zakon]: temeljni princip *legalizma, univerzalni princip pravičnosti, ki pa ne temelji na konsenzu, ampak na ukazih in zapovedih, neposredno povezanih s sistemom sankcij, ki naj služijo vzgoji ljudstva v koristne in poslušne državljane. fa jia [kit.] ^ legalizem.
feng liu [kit. veter in voda]: gibanje v dinastijah Wei in Jin, ki pod vplivom daoizma prakticira zavračanje morale konfucijanskega uradništva (glede oblačil, obnašanja ipd.).
Feng Youlan (1895-1990): avtor pomembnega dela Zgodovina kitajske filozofije. Svoj filozofski sistem, v katerem želi oživiti Zhu Xijevo neokonfucijanstvo, utemelji na neokonfucijanski filozofiji s prvinami evropske filozofije. Po vzoru Aristotelovih štirih vzrokov postavi štiri koncepte, ki naj razložijo konkretno in posamično eksistenco: princip *li, materialno silo *qi, *dao, dinamično silo, ki združuje li in qi, ter veliko celoto, ki predstavlja združujoči princip bivajočih entitet. Med kulturno revolucijo je Feng nato prisiljen zanikati konfucijanske ideje, po izteku revolucije pa spet pridobi profesuro in ponovno izda Zgodovino kitajske filozofije.
guru
G
gayatri [skrt.]: zelo sveta *mantra iz *Rg-vede. Gita ^ Bhagavad Gita.
Gelug [tib.]: ena štirih glavnih smeri tibetanskega budizma, ki jo je v 14. stol. osnoval Tsong Khapa in se je kmalu razširila ter postala vodilna struja. Njen glavni predstavnik je *Dalai lama. geshe [tib.]: prvotni pomen je bil prevod skrt. besede ka-lyanamitra, ki pomeni 'duhovni prijatelj'. Kasneje se je pojem zasidral, posebno v *Gelug tradiciji, kot učenjak z doktoratom budističnih ved, za dosego katerega je potrebnih petnajst do dvajset let poglobljenega študija. Gongsun Long ^ šola imen. gu wen jia [kit.] ^ šola starega besedila. gui [kit. duh, prikazen]: v zgodnjem obdobju kitajske misli izraz za tavajoče duhove umrlih, ki niso bili pokopani v skladu s pravilnim obredjem (naspr. *shen). V neokon-fucijanstvu postane gui izraz za enega od gibalnih principov počela *qi, tj. krčenje oz. zgoščevanje. guna [skrt. temeljna lastnost]: vsi objekti pojavnega sveta (*prakrti) so preplet treh gun: *sattva, *rajas, *tamas. Na to vedsko intuicijo se opira in jo sistematizira *samkhya.
gunatlta [skrt.]: čista zavest, ki nadzoruje gune, in je onstran kozmičnih sil narave. guru [skrt.]: duhovni učitelj, mojster.
guruvada
guruvada [skrt.]: doktrina, ki poudarja, da je učencu nujno potreben učitelj, guru. Pot in disciplina predanosti guruju.
heksagram
H
Han Fei Zi ^ legalizem.
Han xue [kit. nauk dinastije Han]: preobrat v filozofiji zgodnjega obdobja dinastije Qing. Privrženci gibanja Han xue neokonfucijanskim interpretacijam klasikov iz časov dinastij Song in Ming (imenovanim Song xue) očitajo budistične in daoistične prvine ter zagovarjajo vrnitev k izvornejšim interpretacijam iz obdobja dinastije Han.
Han Yu (768-824), znan tudi kot Tui Zhi: konfucijanski mislec iz obdobja dinastije Tang, znan predvsem po svojem gorečem nasprotovanju budizmu. Zgodovino kon-fucijanstva razume kot niz velikih mislecev, ki so pravilno razumeli pot, mednje pa prvi uvrsti tudi Meng Zija (in mu s tem da prednost pred sodobnikom Xun Zijem). hatha yoga [skrt.]: joga, ki pozna različne telesne položaje (*asana), tehnike dihanja (*pranayama) in druge tehnike (*bandha, *kriya, *mudra). Osnovni tekst je Hatha-pradipika. Danes jo pogosto razlagajo kot pot do telesnega zdravja in je nasploh predstava o jogi v evropsko-ameriškem svetu. Sicer služi kot priprava na *raja yogo in ima za cilj osvoboditev duše iz spon materialnega sveta. heksagram: iz šestih (pretrganih yin ali nepretrganih yang) črt oz. dveh trigramov (*ba gua) sestavljeno znamenje. Štiriinšestdeset tako dobljenih heksagramov predstavlja osnovo *Yi jinga, Knjige premen.
hetu
hetu [skrt.]: vzrok.
h!nayana [skrt. mali voz]: podcenjujoča oznaka budistov *mahayane (Velikega voza) za starejšo obliko budizma. Privrženci hlnayane označujejo svojo smer z nazivom *theravada (nauk najstarejšega meništva) in svoj nauk razumejo kot prvobitno, čisto Buddhovo besedo, ki kaže - mimo filozofskih spekulacij - pot v odrešenje, osvoboditev iz *samsare v *nirvano kot najvišjim ciljem. Buddha jim pomeni zgodovinsko osebnost, ne pa kakega transcendentalnega bitja. Kot Mali voz označujejo hlnayano, ker je njen cilj le osvoboditev njenih somišljenikov (v smislu prvotnega Buddhovega nauka), ne pa tako kot v kasnejšem Buddhovem nauku in mahayana budizmu, kjer gre za osvoboditev vseh bitij. hinduizem: naziv za tradicionalne religij ske in družbene strukture oz. institucije Indijcev brez islamskih, budističnih, jainističnih in sikhovskih elementov. Kot religija nima niti svojega ustanovitelja niti trdnega kanona. Številne lokalne kulte s svojimi rituali in pojmovanji vendar družijo ideje *karme, *mokse in * Atmana. V okviru hindujske tradicije so zrasle *Vede, *Upanisadi, velika epa Ramayana, *Mahabharata z znamenitim spevom *Bhagavad Gita. Sem sodijo tudi znamenita dela * Purane, *Tantre, filozofski sistemi *darsane (med njimi zlasti *vedanta). Sklop hindujskih religijskih tradicij imenujejo *sanatana dharma; nanjo so v stoletjih vplivale tudi druge religije: budizem, islam, krščanstvo. hrdaya [skrt.]: srce, čustvena plat duha. hua [kit. sprememba, transformacija]: proces nenehne transformacije hua po prepričanju daoistov obsega ves univerzum. Gl. tudi: daoizem, Zhuang Zi. Huai Nan Zi: kompilacija raznovrstnih tekstov, ki je nastala v zgodnjem obdobju dinastije Han pod pokroviteljstvom Liu Ana, princa Huai Nana, po katerem je
Hui Shi
dobila tudi ime. Znana je predvsem po razdelkih, ki se ukvarjajo s kozmologijo, vsebuje pa še astronomske, topografske in tehnološke razprave. Namen knjige naj bi bil ponuditi napotke in vodila daoističnemu vladarju.
huainanška metoda ^ Wang Gen.
Huang Zongxi (1610-1695), znan tudi kot Tai Zhong oz. Huang Lizhou: filozof in zgodovinar, pomemben kom-pilator neokonfucijanskih tekstov (Ming ru xue an in Song Yuan xue an). Na temelju naukov svojega učitelja Liu Zongzhoua razvija monistično razumevanje *qi, ki predstavlja kompromis med stališči šole principa in šole duha.
Hui Shi ^ šola imen.
ida
I
ida [skrt.]: eden treh najvažnejših kanalov (*nadl) sub-tilne življenjske energije (*prana), ki se začenja v levi nosnici in poteka vzdolž hrbtenice. Dovaja ohlajajočo in pomirjujočo energijo. Ustrezal bi parasimpatikusu vegetativnega sistema. Njegov drugi pol je *pingala.
Indra [skrt.]: * Vedski bog, znan po junaštvih; zmagovit bojevnik.
indriya [skrt. čut, čutilo]: obstajata dva tipa čutov: čuti spoznanja (jnanendriya) in čuti delovanja (karmendri-ya). Čuti spoznanja so oči, ušesa, nos, jezik, koža. Čuti delovanja pa so jezik kot organ govora, roke, noge, spolni organi in izločala.
Integralna joga ^ Aurobindo.
Isvara [skrt.]: gospodar univerzuma. Predstava osebnega Boga. V *advaita vedanti *Brahman, povezan in zlit s pojavnim svetom, kozmično iluzijo. V *Yoga sutrah najpopolnejši *Purusa, ki se nikoli ne zaplete v pojaven obstoj in je učitelj vseh učiteljev.
jivanmukta
J
jada [skrt. inertno, nezavedno, materialno]: tudi ime za tip *samadhija, v katerem ni prisotno zavedanje. Za razliko od ostalih samadhijev ne prinaša znanja. jagat [skrt.]: svet, univerzum.
jagrat [skrt. budnost]: budno stanje duha; poleg sanjanja (*svapna) in globokega spanja brez sanj (*susupti) eno od treh stanj duha. japa [skrt.]: Ponavljanje svetih zlogov (manter) za
prečiščenje duha ali doseganje materialnih ciljev. jati [skrt.]: obstoj ali postaja v materialnem svetu, razred, vrsta.
jaya [skrt.]: zmaga, nadzor.
jian ai [kit. univerzalna ljubezen]: osrednji koncept *Mo
Zijeve filozofije. jijnasu [skrt.]: iskalec znanja (*jnana) z namero osvoboditve.
jin wen jia [kit.] ^ šola novega besedila. jing ^ konfucijanski klasiki.
jiva [skrt. v telesu živeči, smrtnik]: od jlv (živeti). Utelešeno Sebstvo, ki se identificira s telesom in mišljenjem, kot ego ustvarja predstavo dualnosti in kavzalnosti, s tem pa ostaja priklenjeno na krogotok rojstev in smrti. jivanmukta [skrt. osvobojen že v času življenja]: osvobojen deluje skozi celoto duha in telesa, vendar se s tem ne istoveti več.
jivan mukti
jlvan mukti [skrt.]: osvoboditev še v času življenja, utelešenja. Osvobojeni (jlvanmukta) se giblje skozi dve fazi. Prvo je stanje vyutthane. Tu je duh povezan s Sebstvom, zaznava zunanjega sveta je mogoča, pri čemer osvobojeni ostaja v stanju nevpletene priče. Drugo je stanje *samadhija, kjer duh ni povezan s Sebstvom in zato zaznava in stik z zunanjim svetom dualnosti nista mogoča. jivatman [skrt.]: *Atman, ki se manifestira kot utelešeno Sebstvo. Biva v telesu in le-tega uporablja kot orodje, vendar zavedajoč se sebe kot Atmana. jnana [skrt., iz jna (vedeti)]: 1. splošno znanje, vednost, 2. duhovna modrost in razsvetljenje; spoznanje poslednje resničnosti; transcendentalni uvid, da sta *Atman in *Brahman eno. Intelektualna, logična pot spoznanja Boga, na videz lahka, v praksi pa zelo težka, po vzorcu *neti neti, ki izloča vse kot neresnično, kar je *maya, tudi vse želje in predstave, dokler na koncu ne preostane kot edina resničnost le Brahman. jnana yoga [skrt.]: ena od štirih poglavitnih jog, tista, ki z intelektualnim spoznavanjem in razčlenjevanjem vodi do uvida o *Brahmanu kot edini nespremeljivi, neminljivi resničnosti.
Jnanakanda [skrt.]: del *Ved, ki se ukvarja z znanjem o
*Brahmanu in *Atmanu. jnanin [skrt.]: 1. pripadnik jnana yoge; 2. ne-dualist, zagovornik nedualistične *advaita filozofije; 3. nekdo, ki je dojel, *Brahman. joga ^ yoga.
junzi [kit. plemenitnik] ^ de.
Kang Youwei
K
kadam [tib.]: šola tibetanskega budizma, ki jo je v 11. stol. ustanovil Atisha. Poudarja različne vidike ideala *bo-dhisattve v vsakdanjem življenju. Danes ta šola ne obstaja ločeno, vendar njena učenja cenijo in upoštevajo vse štiri današnje šole tibetanskega budizma. kagyu [tib.]: ena štirih šol tibetanskega budizma. Temelji na učenjih o praznini in na jogijskih tehnikah. Nosilec te dediščine je Karmapa. kaivalya [skrt.]: osvoboditev v *Patanjalijevem sistemu joge, kjer se *Purusa osami, loči od *prakrtija. Dobesedno pomeni osama, osamitev in je cilj celotnega sistema joge. kala [skrt. čas]: preteklost, sedanjost in prihodnost. Kal! [skrt. črna boginja]: srdita soproga boga *Siva, simbol razkroja in uničenja, čaščena zlasti v Bengaliji. Kalacakra [skrt. kolo časa]: eden največjih obredov inici-
acije v tibetanskem budizmu; ena najvišjih tanter. kalpa [skrt.]: domala neskončno časovno razdobje, za katero imajo naslednjo prispodobo: če vsakih sto let enkrat pogladi svilen šal kubično miljo velik skalnati blok, mine ena kalpa tedaj, ko ti dotiki v celoti odstranijo to veliko skalo.
kama [skrt.]: v indijski filozofiji eden od štirih ciljev človeka, ki zajema uresničitev hrepenenj po čutnem ugodju, užitku.
Kang Youwei (1858-1927), znan tudi kot Guang Xia oz.
karana
Chang Su: osrednja osebnost reformnega gibanja »sto-dnevne reforme«, po njegovem zatrtju prisiljen v izgnanstvo na Japonskem. V duhu *šole novega besedila v delu Xin xue wei jing kao (Študija klasikov, ponarejenih v obdobju dinastije Xin) napade verodostojnost »starega besedila« ter ga proglasi za ponaredek iz časa Wang Man-govega medvladja. Konfucija v nasprotju z uveljavljeno interpretacijo predstavi kot aktivnega političnega reformatorja in na tej osnovi začrta t. i. Konfucijevo pot, ki poteka skozi tri dobe (dobo nereda, dobo male mirnosti in dobo velike enotnosti). Podobo dobe velike enotnosti (da tong) predstavi v utopičnem delu Da tong shu (Knjiga velike enotnosti).
karana [skrt.]: instrument, vzrok.
karika [skrt.]: zgoščeno v verzih formulirana doktrina. Najznamenitejša je Gaudapadova Karika Mandukya Upanisade.
karma [skrt. akcija in reakcija, sedanja usoda kot posledica preteklih dejanj in misli, rezultat akcije]: tudi ye [kit.] oz. jie mo [kit.]. Indijska filozofija govori o štirih tipih dejanj in sicer dobrih ali belih (sukla), slabih ali črnih (krsna), mešanih (sukla krsna) in nevtralnih, ki niso niti dobra niti slaba (asuklakrsna). Prvi trije tipi karm obrodijo sadeže v obliki prijetnih ali neprijetnih izkušenj, pri čemer sadeži ustrezajo že storjenim dejanjem. Zadnji tip karm so dejanja, ki so storjena nesebično, v duhu odpovedi in meditacije. Takšna dejanja vodijo v osvoboditev (*mukti). Karme se nadalje delijo še v dve skupini: tiste, ki še ne prinašajo sadov (anarabdha karma) in tiste, ki že rojevajo sadove (prarabdha karma). Anarabdha karme se nadalje delijo na tiste, ki so ustvarjene v preteklih življenjih (sancita karme) in tiste, ki so zbrane v času tekočega življenja (kriyamana karme).
karma yoga [skrt.]: ena od štirih poglavitnih jog. Po njej je
Konfucij
moč združenje z božanstvom doseči z nesebičnim delovanjem, kot darovanje najvišji instanci, ne da bi od tega pričakovali kakršnokoli korist. Karmakanda [skrt.]: del *Ved, ki se ukvarja z ritualizmom in žrtvovanjem. Zanimajo ga delovanje in rezultati dejanj, ne išče pa osvoboditve. karmasaya [skrt.]: skladišče za *karme in *samskara prejšnjih življenj v podzavestnem delu duševnosti. Pomembno je za oblikovanje osebnosti v tekočem življenju. karuna [skrt. dejavno sočutje]: dejanja, ki pomagajo olajšati trpljenje drugih bitij. Poglavitna lastnost *bodhisat-tev in *bud, ki pa jo mora usmerjati modrost (*prajna). kasaya [skrt.]: čutno uživanje, materialna omama. kaya [skrt. telo]: telo *bude; utelešenje lastnosti razsvetljenega, ki so v različnih smereh budizma razdeljene v različne podskupine. kevala [skrt. eno]: izraz opisuje tudi stanje, doseženo v *kaivalyi, osvoboditvi, kakor jo pojmujejo *Yoga sutre. Vsi zavestni in podzavestni mentalni vtisi so uničeni in *citta ne oklepa več večno svobodnega *Puruse. klesa [skrt.]: nadloga *citte, vir motenj v procesu osvobajanja duševnosti. *Patanjali v * Yoga sutrah našteje pet tipov kles: *avidya (nevednost, neznanje), *asmita (egoizem, občutek jaza), *raga (navezanost, strast), *dvesa (odpor, sovraštvo), *abhinivesa (nagon življenja kot nasprotje nagona smrti, strah pred smrtjo). Knjiga premen ^ Yi jing.
Konfucij (6.-5. stol. pr. n. št.): Kong Zi/Kong Fu Zi (mojster Kong), pravo ime Kong Qiu, znan tudi kot Zhong Ni; [lat. Confucius]. Eden najpomembnejših kitajskih mislecev obdobja *stotih šol. Njegovi nauki so bili posthum-no zbrani v delu Lun yu (Pogovori), ki spada v korpus *konfucijanskih klasikov. Osrednji pojem njegovega nauka je *ren, človečnost, temeljno načelo dobrobiti v social-
Konfucijske vrline
ni in osebni sferi, ki vključuje tako sledenje svoji naravi kot prizadevanje za splošno blagostanje. Aktualizacija človekovega bistva namreč nujno poteka v družbi. Doseganje te vrline pa je neizogibno povezano z drugimi vrlinami: pravilnim vedenjem v medčloveških odnosih in izvrševanjem obredov *li, pravičnostjo *yi, hrabrostjo *yong, lojalnostjo *zhong, sinovskim spoštovanjem *xiao itd. Pomemben element Konfucijevega nauka je tudi t. i. »teorija imen«, prepričanje, da obstaja pravilen način delovanja za vsako posamično mesto v medčloveških odnosih, npr. bistvo sinovstva, bistvo vladarstva, bistvo podložništva, kateremu naj bi se posameznik čimbolj približal.
konfucijanske vrline [kit. wu chang]: najpogosteje so pod tem pojmom razumljene vrline: *ren (človečnost), *li (pravilno vedenje), *yi (pravičnost), zhi (modrost) in xin (zaupanje). Mnogokrat ta spisek obsega še: *zhong (lojalnost), *xiao (sinovsko spoštovanje) idr.
konfucijanski klasiki [kit. jing]: izbor tekstov, ki so predstavljali temelj konfucijanske misli in izobrazbe. Najstarejši deli klasičnih besedil (Knjige premen *Yi jing, Knjige dokumentov Shu jing, Knjige pesmi Shi jing in Pom-ladno-jesenskih letopisov Chun qiu) so obstajali že v dinastiji Zhou, večji del korpusa klasičnih besedil pa je bil zaokrožen v dinastiji Han. Temeljni izbor klasičnih del obsega t. i. Pet klasikov in Štiri knjige, wu jing si shu, pri čemer pet klasikov sestavljajo Knjiga premen, Knjiga pesmi, Knjiga dokumentov, Knjiga obredov Li ji in Pomlad-no-jesenski letopisi. Štiri knjige sestavljajo filozofska dela, *Konfucijevi Pogovori (Lun yu), Veliko učenje (*Da xue), Nauk o sredini (*Zhong yong) in *Meng Zi. Kasneje so h kanonu Petih klasikov prišteli še dva teksta o obredju, Zhou li in Yi li, in dva komentarja k pomladno-jesen-skim letopisom (Gao Gongyangovega in Shu Guliango-
kriya yoga
vega). V dinastiji Tang so temu obsegu Devetih klasikov jiu jing dodali še Knjigo sinovskega spoštovanja (Xiao jing), Konfucijeve Pogovore, delo Meng Zi in slovar pomenov Er ya (Nauk o sredini in Veliko učenje sta všteta kot dela Knjige obredov Li ji). Tako zaključeni obseg klasičnih del je znan pod imenom Trinajst klasikov (shi san jing). konfucijanstvo [kit. ru jia]: šola izobražencev. Kitajska miselna smer, za njenega začetnika velja *Konfucij. Konfucijanstvo išče načine za doseganje harmonije med *tremi velikimi silami - nebom, zemljo in človekom - v samokultivaciji *xiu shen, ki naj omogoči udejanjanje zasnov človeške notranje narave *xing. Etični ideal kon-fucijancev je pravilno in umerjeno delovanje človeka v medčloveških odnosih in v odnosih z nebom in zemljo, kar zagotavlja univerzalno harmonijo. Konfucijanstvo potem, ko je v času dinastije Qin skoraj povsem izkoreninjeno, doživi nekaj preporodov, med drugim *Dong Zhongshujevo gibanje novega besedila v dinastiji Han, *neokonfucijanstvo z začetki v dinastiji Song in *sodob-no neokonfucijanstvo 20. stol. kosa [skrt. zastiralo, zastor]: tisto, kar navidezno zastira absolutno nespremenljivo Sebstvo (*Atman), in ga tako kaže v podobi nečesa, kar ne ustreza realnosti. Navajajo pet kos: (1) annamaya kosa ali fizično telo, ki ga gradi in vzdržuje hrana, (2) pranamaya kosa ali energetsko, vitalno telo, ki ga sestavlja pet pran, vitalnih sil, (3) manomaya kosa zastira s pomočjo duha (*manas), (4) vijnanamaya kosa ali kosa intelekta (*buddhi) in (5) anandamaya kosa ali kosa blaženosti. Petero kos sicer zastira Sebstvo, ki pa ob tem ostaja nespremenjeno in nedotaknjeno. *Jlva je celota Sebstva, zastrtega in s peterimi kosami. kriya [skrt.]: 1. dejavnost; 2. tehnika iz *hatha yoge, ki
služi čiščenju telesa. kriya yoga [skrt.]: joga, omenjena v *Yoga sutrah, ki po-
krsna/Krsna
vzema vse bistvene elemente *Patanjalijevega sistema joge: askezo ali disciplino (*tapas), študij svetih tekstov in spoznavanje samega sebe (*svadhyaya) in izročanje Bogu, *Isvari (Isvara pranidhana). Ti trije elementi so tudi del *niyam. krsna/Krsna [skrt. črn, temnomoder]: simbol neskončnosti vesoljskega prostora. Naziv je šele kasneje dobil oznako boga, popularnega junaka, Arjunovega svetovalca v *Bhagavad Giti. ksana [skrt.]: trenutek. ksara [skrt.]: gibljiv, spremenljiv. ksatriya [skrt.]: druga izmed štirih kast hindujske družbene ureditve; vojaki, vojaško plemstvo, kralji. Gl. tudi: varna. ksipta [skrt.]: vznemirjeno stanje duha, raztresenost. Kubera [skrt.]: vedski bog bogastva. kumbhaka [skrt.]: izraz iz *pranayame, ki označuje
zadrževanje diha med vdihom in izdihom. kundalini [skrt. kača, kačja sila]: duhovna moč, ki naj bi bila speča, latentno prisotna v spodnjem delu hrbtenice vsakega človeka, po tradiciji v obliki spirale s tremi in pol zavoji. Zbujena se dvigne skozi sedem centrov (*ca-ker), ki jih avtorji nauka *kundalinl yoga predstavno locirajo ob hrbtenici navzgor do temena. Njeno dvigovanje odraža dvigovanje zavesti. kundalin! yoga [skrt.], tudi tantrayoga: cilj te joge je prebuditi duhovno silo *kundalinl, da se dvigne do temena in tam združi z božanskim *Sivo, tako, da se oživita dotlej dremajoči lastnosti modrost in blaženost. kun [kit. sprejemajoče]: drugi *heksagram *Yijinga, sestavljen iz šestih pretrganih yin črt. kusa [skrt.]: indijska trava, ki jo uporabljajo pri obredih. kutastha [skrt.]: negibno in nespremenljivo jedro posameznika, ki ga nenehne spremembe duha in telesa ne zadevajo.
legalizem
L
laksana [skrt.]: posebne lastnosti ali značilnosti; implikacija, preneseni pomen. lama [tib. višje stoječi]: v tibetanskem budizmu duhovni mojster, ki si je bil usvojil čisti budistični nauk in duhovno izpopolnitev. Posebno zaslužnim lamam podelijo častni naziv: Rimpoche (nadvse dragoceni). Gl. tudi: *Dalai lama, *Panchen lama. Lao Zi (verj. 6. stol. pr. n. št.): »Stari mojster«, znan tudi kot Lao Dan ali Lao Er. Domnevno Konfucijev sodobnik je tradicionalno pojmovan kot avtor *Dao de jinga, temeljnega dela *daoizma. Po legendi naj bi služil kot arhivar na dvoru Zhou, nato pa zaradi nasprotij zapustil deželo in se podal na zahod, kjer se za njim izgubi vsaka sled. laukika [skrt.]: kar pripada pojavnemu, fenomenalnemu svetu.
laya [skrt. izginotje, razkroj, zatopljenost, uspavanje]: raz-
blinjenje posamičnega v absolutnem. legalizem [kit. fa jia]: šola zakona. Šola kitajske filozofije, ki se izoblikuje v obdobju *stotih šol. Politični realizem le-galistov temelji na prepričanju o temeljni sebičnosti človeške narave, ki jo je zato le težko prevzgojiti v po moralnih načelih delujočega posmeznika. Vzgib ljudi, da ohranitev lastnih koristi postavljajo pred skupno dobro, ovira vzpostavitev državne organizacije, zato je potrebno ljudi odvračati od slabega in usmerjati k dobremu z na-
li
grado in kaznijo. Temeljni princip legalizma, ki nadomesti konfucijansko moralo, je zakon *fa. Za utemeljitelja šole velja Shang Yang (?-338 pr. n. š.), minister na dvoru države Qin, ki se je v svoji kasnejši kratki vladavini ravnala po legalističnih principih. Pomembni predstavniki legalistične šole so še avtor istoimenskega dela Han Fei Zi (3. stol. pr. n. št.), Shen Buhai in Shen Dao. li [kit. korist]: osrednji koncept *Mo Zijeve filozofije. li [kit. pravilno obnašanje, vedenje, izvajanje obredov]: udejanjanje človekovega bistva v skladu z zapovedjo njegove najglobje narave. Ena od *konfucijanskih vrlin. li [kit. princip]: eden osrednjih konceptov *neokonfuci-janstva.
Li Ao (8.-9. stol.): kitajski filozof, mlajši sodobnik *Han Yuja, ki pod vplivom budistične dialektike izoblikuje teorijo o nasprotju med človeško notranjo naravo *xing in občutki qing. Teorija, predstavljena v njegovem najpomembnejšem delu Fu xing shu (Vrnitev k notranji naravi), je pomembno vplivala na *neokonfucijanstvo dinastij Song in Ming. li xue [kit. šola principa]: ponekod imenovana tudi realistična šola *neokonfucijanstva. Gl. tudi: Cheng Hao in Cheng Yi, Zhu Xi. Liang Shuming (1893-1988): eden od redkih zagovornikov tradicije (še posebno konfucijanstva) v svojem obdobju. Posveča se filozofskemu premisleku kitajske kulture. V najpomembnejšem delu Vzhodne in zahodne civilizacije ter njihove filozofije predstavi tri civilizacijske tipe. Zahodni tip civilizacije po Liangovem mnenju stremi k napredku, individualnemu zadoščenju in iskanju materialnih dobrin. Indijski tip civilizacije temelji na občutku resignacije in identifikacije življenja s trpljenjem, kar privede do pasivnosti, vdanosti v usodo in iskanju transcendence. Kitajska civilizacija naj bi s stremenjem k
Lotosova sutra
doseganju harmonične in kooperativne družbe skozi uravnoteženost, pridobljeno s samokultivacijo, predstavljala zaželeno sredino drugih dveh civilizacijskih tipov. Filozofijo življenjske sile, ki jo razvija, pod vplivom neo-konfucijanske filozofije in Bergsona razume kot filozofijo življenja. V praksi poskuša Liang doseči uresničitev projekta ruralne rekonstrukcije.
Lie Zi (verj. 5.-4. stol. pr. n. št.): kitajski daoistični filozof iz časa »vojskujočih se držav«. Lie Zi tradicionalno velja za avtorja istoimenske knjige, ki v obliki metaforičnih zgodb zagovarja prepričanje, da velja na naravne spremembe in človeške aktivnosti gledati kot na docela me-hanistične; niti človeški napor niti božanska usoda ne moreta spremeniti poteka stvari. V delu je znamenita predvsem zgodba o pogovoru med Meng Sun Yangom in modrim Yang Zijem o prizadevanju za nesmrtnost, dolgoživost in o (ne)smiselnosti samomora.
linga(m) [skrt.]: navadno kamnit steber oblike falusa. V hindujskem svetu simbol za *Siva, ki pa - paradoksno -prvotno velja za boga-uničevalca.
Liu Zongzhou (1578-1645): znan tudi kot Qi Shan. Pomemben mislec poznega obdobja dinastije Ming in zagovornik nekaterih političnih stališč kritičnega gibanja akademije Doglin. Nasprotuje dualističnemu nazoru in razvija teorijo o enotnosti vsega bivajočega v *qi in identiteti med *li in qi, s katero pomembno vpliva na stališča svojega učenca *Huang Zongxija.
lotos [lat. posebna vrsta lokvanja]: 1. simbolni lik za centre zavesti (*cakre) v telesu; 2. ker plava na vodi in se ne premoči, je podoba nenavezanosti na materialni svet, čeprav v njem živi; 3. v ikonografiji simbolizira lepoto in svetost. V šoli Čiste dežele je simbol Buddhovega nauka.
Lotosova sutra [skrt. Saddharmapundarika sutra]: ena najpomembnejših *suter budizma *mahayana in popular-
Lu Jiuyuan
na zlasti na Kitajskem in Japonskem. *Buddha v tej sutri zastopa stališče, da obstaja veliko načinov, kako lahko človek doseže razsvetljenje, da pa so vse te metode v bistvu eno.
Lu Jiuyuan (1139-1193), znan tudi kot Lu Xiangshan oz. Zi Jing: nasprotnik *Zhu Xijeve šole *neokonfucijan-stva, velja za začetnika šole duha *xin xue. Nasprotuje Zhu Xijevi metodi iskanja principov med posamičnimi stvarmi in zastopa prepričanje, da je človekov duh/srce *xin eno z univerzumom in je torej principe potrebno spoznati v lastnem duhu. V času dinastije Ming na teh osnovah utemelji svojo misel *Wang Shouren.
Luo Qinshun (1465-1547): vodilni predstavnik šole principa *li xue (Cheng Zhu tradicije), *Wang Shourenov sodobnik in filozofski nasprotnik. V nasprotju z Wan-gom zagovarja pridobivanje intelektualnega vedenja s spoznavanjem zunanjega sveta. Oddalji pa se tudi od temeljne postavke šole principa, dualizma med principom *li in materialno silo qi. V delu Kun zhi ji (S težavo pridobljeno vedenje) razvija monistično razumevanje *qi kot počela vsega bivajočega. Princip (li) razume le kot ime za vzorec pravilnosti, ki ga lahko opazimo v naravnih procesih, ne pa kot izvor ali smoter te urejenosti. S stališča enotnosti qi Luo zavrne tudi neokonfucijan-sko doktrino o dveh naravah, povzeto po Zhang Zaiju.
mahayana
M
Madhva [skrt.]: pomemben avtor *vedante iz 13. stol. Kot zagovornik *dvaite, dualizma, je oster nasprotnik *Sankarove *advaite. Po Madhvi obstajajo tri večno različne realne entitete: Bog, *jlva in svet. Bog, ki ga Madhva istoveti z *Brahmanom, je neodvisen, jlva in svet pa sta povsem odvisna od njega. Osvoboditev je milostni dar Boga, ki vedno ostaja ločen od posameznika. Individualnost se ohrani tudi v stanju osvoboditve. Mahabharata [skrt.]: velika pesnitev o boju potomcev Bharata (kralj in svetnik, legendarni prednik ljudstva Indije). Ep vsebuje veliko teoretičnih razglabljanj z različnimi filozofskimi stališči, med njimi znamenito poglavje *Bhagavad Gita. mahabhuta [skrt. grob element]: indijska filozofija loči pet
elementov: eter, zrak, ogenj, voda in zemlja. mahat [skrt.]: kozmična inteligenca, intelekt. V *jivi izražen kot *buddhi.
mahavakya [skrt. veliki izrek]: mahavakye so veliki izreki *Upanisad, ki govorijo o nerazličnosti *Brahmana in *Atmana ter s tem povzemajo bistvo *vedantske misli. Najbolj znan veliki izrek je »*tat tvam asi« (»to si ti«). mahayana [skrt. veliki voz]: ob *hlnayani znamenitejša šola budizma, ki se je razvila v 1. stol. n. št.; svoje ime je dobila po tem, ker je bila bolj odprta za laični svet in je želela vsa bitja privesti do razsvetljenja. Mahajanski
Maitreya
budizem vpelje tudi koncept *bodhisattve. Sčasoma se je razcepila v nekaj smeri, kot so madhyamika, *yogacara, *vajrayana; v ta doktrinami okvir pa sodijo na Kitajskem tudi chan, tiantai in šola Čiste dežele, na Japonskem pa šole kegon, tendai in amidizem. Maitreya [skrt.]: buda prihodnosti, naslednji zgodovinski buda.
mala [skrt.]: 1. umazanija, nečistost; 2. molilna verižica s
108 kroglicami za štetje ob recitiranju *manter. malina sattva [skrt. nečista sattva]: *sattva, pomešana z
*rajasom in *tamasom. mandala [skrt. krog, lok, ciklus]: 1. mistična slika *tantre; diagrami, sestavljeni iz kvadratov in krogov, simboli koz-mičnih sil kot pomožni objekt pri meditaciji, zlasti v tibetanskem budizmu; 2. obsežen ciklus pesmi v *Rg-vedi. manana [skrt. refleksija, razmišljanje]: poskus pravilnega razumevanja svetih tekstov (sruti). Druga izmed stopenj učenja *advaita vedante. manas [skrt. umska zavest, pozornost, prvotno načelo mišljenja]: psihična instanca, ki zbira, ureja in vrednoti čutne vtise ter jih posreduje višji instanci, *buddhiju. manipura cakra [skrt.]: tretja *cakra subtilnega telesa. Fizično ji ustreza popkovno središče. Povezujejo jo z elementom ognja. Manjusri [skrt.]: utelešenje modrosti, *prajne. mantra [skrt. sveta beseda, verz ali zlog]: s ponavljanjem manter vstopamo v višja stanja zavesti. Običajno je to ime boga ali *avatara, ki ustreza učenčevi osebnosti in jo le-temu podeli njegov *guru ob duhovni iniciaciji. Tudi energetsko nabit zlog ali niz zlogov, ki daje poudarek določenim kozmičnim silam in vidikom *bude, uporabljan zlasti v tibetanskem budizmu. Mantra Samhita [skrt.]: deli *Ved, ki zajemajo svete izreke ali verze (*mantra) za uporabo pri obredju.
Milarepa
Mara [skrt. morilec, uničevalec]: utelešenost smrti, v budizmu simbolizira strasti, ki ugonabljajo ljudi in vse, kar preprečuje napredek na poti k razsvetljenju; gospodar šestega nebesa, področja človeškega pohlepa. maya [skrt. slepilo, iluzija]: v *hinduizmu splošno načelo filozofije *vedanta, osnova mišljenja in tvari, manifestiram sveti, *Brahmanova sila. V budizmu nenehno se spreminjajoči, nestalni pojavni svet, v nasprotju z nespremenljivim, bistvenim, absolutnim. mayavada [skrt.]: nauk, ki uči, da je svet le slepilo, prikazen na večnem, nespremenljivem in edinem resničnem *Brahmanu. Najvidnejši predstavnik mayavade je *Sankara.
Meng Zi (4.-3. stol. pr. n. št.): mojster Meng, Mencij [lat. Mencius], pravo ime Meng Ke. V obdobju vojskujočih se držav nadaljuje in dopolni Konfucijev nauk. Ukvarja se z etičnimi vprašanji, trdi, da imajo vsi ljudje vrojeno naravo, ki se nagiba k dobremu. To korenino človečnosti, »štiri začetke« *si duan, je mogoče s *xiu shen, samokultivacijo, razviti v vrline. V tem procesu človeka pred drugimi bitji narave odlikuje svobodna izbira, podvržen je torej zakonu svoje narave *xing, ne pa - kot druga bitja - zgolj zakonu usodnosti neba ming. Meng Zi vpelje tudi koncept nebeškega mandata tian ming, prepričanja, da je vladarju oblast nad ljudstvom poverjena od neba in mu jo le-to v primeru slabega vladanja (smoter vladanja je po Meng Ziju dobrobit ljudstva) lahko odvzame. Po Meng Ziju poimenovano delo, zbirka v obliki nasvetov sedmim vladarjem, predstavlja del izbora Štirih knjig si shu v okviru *konfucijanskih klasikov. Meru [skrt.]: mitična gora, ki se legendarno dotika neba, okoli nje pa leži sedem otokov; mitična os univerzuma. Milarepa (1052-1135) [tib. Mila, ki nosi asketski plašč]: morda najslavnejši tibetanski svetnik, ki naj bi bil ob-
mimamsa
vladoval uničevalne naravne sile; avtor inspirativnih pesmi iz svojih izkušenj na duhovni poti. mimamsa [skrt. razpravljanje]: ena šestih ortodoksnih indijskih filozofskih šol *darsan. Deli se na dve smeri: starejšo purva mimamsa (navadno kar: mimamsa) in mlajšo uttara mimamsa (bolj znana kot: *vedanta). (Purva) mimamsa se ukvarja v glavnem z rituali, obredjem, katerih izvajanje je v bistvu začetek iskanja spoznanja in priprava nanj; Mimamsa sutra je poskus ustvarjenja pravil in predpisov obredja, ki so sicer raztreseni po *Brahmanah. ming jia [kit.] ^ šola imen.
mithya [skrt. lažno, neresnično]: kar obstaja le začasno, potem pa mine. Vse, kar ima ontološki status med *Sat (večna, neminljiva bit) in asat (absolutno neobstoječe). mithyatva [skrt.]: lažnost, nerealnost. mo jia [kit.] ^ mohizem.
Mo Zi (med 468 in 376 pr. n. št.), znan tudi kot Mo Di: *Konfucijev nasprotnik, ustanovitelj *mohistične šole; njegovi nauki so zbrani v delu Mo Zi, ki so ga uredili učenci okoli 400 pr. n. š. Mo Zi je za razliko od Konfucija vrline utemeljeval na koristnosti *li ter posledično na dobrobiti in blagostanju države. Zato je nasprotoval konfucijanskemu poudarjanju obredja *li in gojenju glasbe ter v nasprotju s Konfucijem zagovarjal vero v duhove in demone. Mo Zi vzpostavi tudi koncept univerzalne ljubezni *jian ai ter nasprotuje vojaškim spopadom.
mohizem [kit. mo jia]: kitajska filozofska šola, katere začetnik je *Mo Zi. V obdobju vojskujočih se držav mo-histi razpadejo na tri struje, pozni mohistični filozofi pa se večinoma ukvarjajo z logično argumentacijo in racionalno razlago Mo Zijevih naukov. moksa [skrt. osvoboditev] ^ mukti.
mumuksu
mudha [skrt.]: topo, zastrto stanje duha. mudra [skrt. pečat, znamenje]: telesna drža ali simbolična gesta, ki pomagata pri doseganju predstavne osredotočenosti na božanski princip. Obstaja več natančno opisanih drž prstov in dlani - muder - primernih za različne priložnosti. mukta [skrt. osvobojeni] ^ mukti. mukti [skrt. osvoboditev]: cilj vseh ortodoksnih in neorto-doksnih šol indijske filozofije, izjema so le *carvake. Koncepti osvoboditve se v različnih šolah razlikujejo, skupno pa je to, da gre za prekinitev verige dejanj in posledic dejanj ter kroga rojstev in smrti. Mukti se skoraj brez izjem navezuje na spoznanje Sebstva, permanentnega, nespremenljivega in neuničljivega jedra posameznika. *Joga osvoboditev razume kot ločitev *Puruse od *prakrti, monistična *vedanta pa kot prepoznanje identičnosti *Brahmana in * Atmana. Budizem, ki večnega in nespremenljivega Jaza ne priznava, osvoboditev razume kot *nirvano, ugasnitev, utrnitev. muladhara cakra [skrt.]: prva oz. korenska *cakra, ki se nahaja na dnu hrbtenice. Povezujejo jo z elementom zemlje.
mumuksu [skrt.]: iskalec osvoboditve.
nada
N
nada [skrt.]: tok zvoka, struja življenja in zavedanja, koz-
mični ritem, zvok, vibracija. nad! [skrt. cev, posoda, žila]: energetski kanali, po katerih se po vsem organizmu pretaka subtilna življenjska sila *prana.
Nagarjuna: staroindijski budistični filozof (živel okrog l. 200), eden najpomebnejših začetnikov *mahayane. Osnoval je šolo madhyamika in sistematiziral ter poglobil nauk Prajnaparamita sutre, katerega osnova je, da vse stvari obstajajo samo prek svojega nasprotja, torej, da obstajajo le relativno, brez lastnega bistva, so prazne. Gl. tudi sunyata. Narayana [skrt.]: eden pomembnih indijskih bogov, as-pekt *Visnuja.
Naropa [skrt.]: indijski budistični mojster iz 11. stol.,
učenec *Tilope in učitelj *Milarepovega učitelja. nei dan [kit. notranji cinober, notranji eliksir, notranja alkimija]: v jeziku daoistične šole notranjega eliksirja pomeni pojem razvoj nesmrtne duše in treh sil, ki vzdržujejo življenje: esenca (jing), duh (*shen) in življenjska energija (*qi) brez zunanjih pripomočkov in sredstev. nei qi [kit. notranji dih]: energija, nakopičena v notranjosti telesa, naj bi bila po daoistični predstavi prasapa koz-mosa, praenergija, ki je pri nastanku sveta ustvarila nebo in zemljo. Daoist se trudi ohraniti svoj nei qi v notran-
neti neti
josti telesa; uhajanje notranjega diha (sape) skozi usta skrajšuje življenje.
neodaoizem ^ xuan xue.
neokonfucijanstvo [kit. li xue]: šola principa. Ime za idejni prevrat, ki se je v konfucijanskem nauku zgodil v času dinastije Song. Po obdobju zatona konfucijanstva in razcveta budizma in *daoizma od padca dinastije Han do konca dinastije Tang se v obdobju dinastije Song pojavi gibanje za oživitev nauka klasičnih knjig in ponovno utrditev konfucijanske filozofije. Osnovne filozofske teme neokonfucijanstva so: notranja narava (*xing) in načelo (*li) človeka in stvari, materialna sila (*qi), *yin in yang (pasivne in aktivne kozmične sile ali elementi), *tai ji (Veliko poslednje), bit *you in ne-bit *wu, počelo *ti in funkcija *yong, problem enovitosti narave in človeka. Teme, s katerimi se Konfucij in njegovi nasledniki niso ukvarjali, tako postanejo izhodišče neo-konfucijanskega preobrata, ki želi z oblikovanjem specifično konfucijanske ontologije in kozmologije odgovoriti na izzive budizma in daoizma predhodnih stoletij. Za začetnike neokonfucijanstva veljajo *Zhou Dunyi, *Shao Yong in *Zhang Zai. V ožjem pomenu termin *li xue označuje filozofijo najpomembnejšega predstavnika *Zhu Xija in njegovega predhodnika *Cheng Yija. Kot opozicija prevladujoči struji se z *Lu Jiuyuanovo filozofijo oblikuje šola duha *xin xue z najpomembnejšim predstavnikom *Wang Shourenom. Neokonfucijanstvo v različnih oblikah ostane državna doktrina in prevladujoča miselna smer vse do začetka 20. stol. Gl. tudi: sodobno neokonfucijanstvo.
neti neti [skrt. niti ... niti ...]: po Brhadaranyaka Upanisadi zavračanje vseh pojavov sveta kot zgolj zagrinjala *Brah-mana, ki da edini biva. To je tudi smisel *advaita vedante. Tudi metoda za dokazovanje vseobsežnosti *Brahmana.
nididhyasana
nididhyasana [skrt. meditacija]: zadnja izmed treh stopenj študija *advaita vedante, ki posreduje neposreden vpogled v najglobljo naravo sveta in posameznika. nidra [skrt.]: spanje, ena izmed modifikacij *citte. niranjana [skrt.]: negibni in brezoblični princip čiste Zavesti; neomadeževano, brezmadežno. nirguna [skrt.]: brez lastnosti, kvalitet, *gun. nirguna Brahman [skrt. Brahman brez lastnosti, kvalitet]:
neoseben, transcendenten vidik *Brahmana. nirmanakaya [skrt.] ^ trikaya. nirodha [skrt.]: ustavitev, nadzor, zbranost. nirodha samapatti [skrt. ugasnitev]: stanje, v katerem sta sleherna zavest in duševna dejavnost prehodno ukinjeni.
niruddha [skrt.]: absolutno čisto stanje duha. nirvana [skrt. ugasnitev], tudi wu sheng [kit.] oz. nie pan [kit.]: stanje osvoboditve ali razsvetljenja, ki ga označuje zlitje individualnega, prehodnega Jaza z *Brahmanom. Nirvana osvobaja človeka trpljenja, smrti in iz karme izhajajočih ponovnih rojevanj, kot tudi vseh svetnih navezanosti; v *jogi se to stanje imenuje *samadhi. nirvikalpa samadhi [skrt. nespremenljivi *samadhi]: najvišje transcendentalno stanje zavesti, uresničenje prej zgolj predstavne zmožnosti »jaz sem *Brahman«, po kateri ni več nobenega mišljenja, ne dualnosti, niti razmerja sub-jekt-objekt. V samadhiju je to stanje nedualnega združenja v eno z *Brahmanom. niskamakarma [skrt. dejanja storjena brez pričakovanja povračila]: nemotivirano, nesebično delovanje, ki posledično ne prinaša prijetnih ali neprijetnih izkušenj, ampak posameznika osvobaja. nivrtti [skrt.]: umik navznoter, ponotranjenje, odmik od delovanja.
niyama [skrt.]: druga stopnja *Patanjalijevega sistema joge.
nyingma
Skupaj s prvo stopnjo *yama pomenita etično pripravo. Niyame so: doseganje vnanje in notranje čistosti (*sauca), zadovoljstvo (*santosa), strogost do sebe (*ta-pas), preučevanje svetih spisov (*svadhyaya) in predanost božanstvu (*Isvara pranidhana). nyaya [skrt. pravilo, logika]: ena od šestih ortodoksnih indijskih filozofskih šol *darsan. Znanost logičnega dokazovanja, metoda filozofskega raziskovanja objektov in subjektov človeškega spoznavanja. Posvečena mu je Nyaya sutra, nastala v 4.-3. stol. pr. n. št. nyingma [tibet.]: ena štirih šol tibetanskega budizma, najstarejša izmed njih. Temelji na učenjih zgodnjih indijskih budističnih mojstrov, kot je npr. *Padmasambha-va.
ojas
O
ojas [skrt.]: najvišja oblika energije, ki jo dosežemo s stalnim gojenjem čistosti in meditacije. Om (tudi aum) [skrt.]: simbol hinduističnega duhovnega uvida, ki se pojavlja tudi v budizmu *vajrayana kot mantrični zlog. Označuje prisotnost absolutnega v *mayi. Eno od imen Isvare, simbol Absolutnega. Om mani padme hum [skrt.]: najpomembnejša in najstarejša mantra tibetanskega budizma, ki pomeni: Om, dragulj v lokvanju.
papa
P
Padmasambhava [skrt.]: indijski budistični mojster iz 8. stol., ki je prišel v Tibet na povabilo kralja Trisonga Detsena in je uradni začetnik budizma v Tibetu. Poznan tudi kot Guru Rimpoche. padmasana [skrt.]: sedenje v t. i. položaju lotosa, kjer je telo vzravnano, nogi prekrižani s podplatom ene noge tesno nad stegnom, medtem ko druga noga počiva na prvi z zasukanim stopalom in tesno ob telesu. Najprimernejša telesna drža za meditacijo, opisana v *hatha yogi. pali: srednje indijski jezik, ki je izšel, kakor *sanskrt, iz arhaičnega *vedskega jezika. V njem so zapisani kano-nični spisi budizma *theravada. pandit [skrt.]: učenjak ali znanstvenik, ki intelektualno obravnava svete spise, se pa ne zanima za uresničevanje njihovih naukov. Panchen lama [skrt.-tibet. učitelj, ki je velik učenjak]: častni naslov, ki ga je vpeljal peti *Dalai lama v 17. stol. za svojega mojstra. Poslej je veljal Dalai lama za reinkar-nacijo *Avalokitesvara; svojega učitelja pa je nadrejeno poimenoval kot reinkarnacijo Buddha *Amitabha. Panchen lama je imel poprej le to nalogo, da nastopi kot duhovni namestnik v primeru Dalai lamove smrti. Šele v 20. stol. je Panchen lama prevzel tudi politične funkcije, ki so dotlej pripadale le Dalai lami. papa [skrt.]: po teoriji karme egoistična ali negativna de-
paramarthika
janja, ki kot svoj rezultat prinašajo neprijetne izkušnje, bolečino, trpljenje. paramarthika [skrt.]: absolutna realnost, realnost *Brah-
mana in *Atmana. paramita [skrt. tisto, kar je doseglo drugi breg]: transcendentalno; krepost, ki jo izpopolnjuje *bodhisattva. V stoletjih so definirali deset paramit: darežljivost, nravnost, potrpežljivost, energičnost, meditacija, modrost, pravilna metoda, zaprisega, prizadevnost desetih sil, poznavanje prave definicije vseh *dharm. parinama [skrt.]: preobrazba.
parinama vada [skrt. teorija, nauk preobrazbe]: prakrti parinama vada, prisotna v *jogi in *samkhyi, uči, da je celoten univerzum preobrazba *prakrti, prvotnega materialnega počela. Svet je realen, *Purusa, načelo zavesti, ob tem ostaja nespremenjen. Brahma parinama vada pa zagovarja tezo, da je celoten pojavni svet preobrazba *Brahmana.
Patanjali (okoli 2. stol. pr. n. št): domnevni avtor *Yoga suter oz. njihov sistematični zapisovalec. Legendarno Patanjaliju pripisujejo še dve veliki deli: slovnico ter *ayur-vedski priročnik, morda pa gre za več avtorjev. Patanjalijev sistem joge: sistem joge, opisan v *Yoga sut-rah; temelji na filozofskem sistemu *samkhya; danes je splošno poznan pod nazivom *raja yoga. Sistem joge Patanjali definira kot metodično prizadevanje za dosego popolnosti preko obvladovanja različnih elementov človeške narave, njene telesne in duševne plati. Ima naslednjih osem stopenj: *yama in *niyama (etične in moralne vaje), *asana (telesna drža), *pranayama (dihalne vaje), *pratyahara (odtegnitev čutov od njihovih objektov), *dharana (koncentracija), *dhyana (meditacija), *samadhi (nadzavestno stanje, v katerem dualnost in pojavni svet ne obstajata več).
pramana
pingala [skrt.]: eden treh najvažnejših kanalov (*nadl), ki vodijo subtilno življenjsko silo (*prana) do vseh telesnih organov; pingala je poln žara in pobude in bi nekako ustrezal simpatikusu vegetativnega sistema. Začenja se v desni nosnici in poteka vzdolž hrbtenice, njegovo nasprotje je *ida. postenje duha [kit. xin zhai]: metoda izpraznjenja duha (*xin), da bi prek praznine lahko sprejel vase svet (prim. Zhuang Zi, IV) in tako dosegel enovitost z *daom. pradhana [skrt.]: narava, pramaterija, iz katere sestoji uni-verzum.
Prajapati [skrt.]: eno izmed imen *Brahme, boga stvarnika v indijski mitologiji. prajna [skrt. zavest, modrost]: razločevalna zavest kot bistvo *Atmana. Modrost, osrednji pojem *mahayane, ki označuje intuitivno modrost, ki se ne posreduje poj-movno-intelektualno, temveč neposredno doživeto. Odločilni moment le-te je razumevanje in uvid v praznino (*Sunyata), ki je prava bit sveta. Ostvarjenje prajne često enačijo z razsvetljenjem. *Vedanta razlikuje štiri stanja zavesti: budnost, sanjsko stanje, *prajno in *tuflyo (čista, enovita zavest, neizrazljiva spokojnost). prajna [skrt.]: pojem iz *vedante. *Jlva, ki se v stanju globokega spanja brez sanj istoveti z vzročnim telesom, ki ga tvori nevednost (*avidya). Gl. tudi: saflra. prakrti [skrt. narava, materija]: prasnov, iz katere sestoji univerzum. V *samkhyi njeno strukturo določajo tri *gune (*tamas, *rajas, *sattva). prakrtilaya [skrt.]: potopljenost, poenotenost z naravo,
vsrkanost vanjo. pralaya [skrt. uničenje, destrukcija]: funkcija, ki jo v indijski kozmologiji pripisujejo bogu *Sivi. pramana [skrt. vir pravega vedenja, sredstvo vedenja]: pravo spoznavanje oz. pravo vedenje. Obstaja več vrst praman:
prana
neposredna zaznava, sklepanje, primerjava, pričevanje razsvetljenega, spisi. Pramane se v različnih filozofskih sistemih razlikujejo. prana [skrt. sapa, življenjski dah]: subtilna življenjska energija, ki preveva telo in se v bitjih najočitneje razodeva kot dih. Glede na fiziološko funkcijo, ki jo opravlja, ima več poimenovanj: prana pokriva področje dihanja, *apa-na izločanja, *vyana cirkulacije, *samana presnove in *udana govora. pranatma vada [skrt.]: materialistična teorija indijske filozofije, ki trdi, da je prana Sebstvo. pranava [skrt.]: tok zvoka, *Om, določljivi *Brahman. pranayama [skrt. obvladovanje *prane]: skupek vaj in tehnik, ki temeljijo predvsem na dihanju in izhajajo iz doktrine, da je z dihanjem mogoče vplivati na stanja duha. Četrta stopnja v *Patanjalijevem sistemu joge. prarabdha karma [skrt.]: del v preteklosti zbranih učinkov storjenih dejanj, ki se je začel uresničevati z nastankom telesa in neizogibno traja, dokler se njegova sila ne izteče sama od sebe. Tudi osvoboditev utelešenega duha toka prarabdhe ne prekine, čeprav izniči vse ostale vrste *karme.
pratibhasika [skrt.]: navidezna, lažna realnost kot npr. vrv,
za katero se zdi, da je kača, ali sanjske podobe. pratibimba vada [skrt.]: teorija, da je *jlva le videz *Brah-
mana, ki je reflektiran v neznanju (avidya). pratyahara [skrt.]: odmik od neposrednih čutnih zaznav.
Peta stopnja v *Patanjalijevem sistemu joge. pratyaksa [skrt.]: neposredna zaznava. pravrtti [skrt.]: delovanje, aktivnost, pozunanjenje. puja [skrt.]: čaščenje, ritual, obred v hinduizmu in budizmu. punya [skrt.]: po teoriji karme dobra in nesebična dejanja, ki kot svoj rezultat, sadež prinašajo prijetne izkušnje, radost, srečo.
purusartha
puraka [skrt.]: vdih v *pranayami, praksi iz *hatha yoge. Purana [skrt.]: stara pripovedna dela, nastala v razdobju od 6. do 16. stol., zapisana v verzih in v obliki dialoga med mojstrom in učencem. Obravnavajo predvsem mitološke vsebine. purna [skrt. celota, polnost]: kar ostaja nespremenjeno ne glede na to, ali kaj odvzamemo ali dodamo. Opisuje naravo *Brahmana, *Atmana. purna yoga [skrt.]: celovita, integralna, polna joga, ki zajema vse plasti posameznika. Purusa [skrt. človek, prvobitni večni človek, najvišje bitje]: ena od resničnosti. Najvišja Zavest, zavestni noumenon. Najgloblje, neopisljivo, nespremenljivo in večno jedro posameznika. Gl. tudi: *Atman. purusartha [skrt.]: življenjski cilji, prizadevanja posameznika v indijski filozofiji so štirje: *artha (varnost, bogastvo), *kama (čutno ugodje), *dharma (etika) in *moksa (osvoboditev).
qi
Q
qi [kit. eter, zrak, vitalna energija]: dinamična osnovna tvar, počelo, ki je onkraj distinkcije med materijo in energijo, med fizičnim in psihičnim. Gl. tudi: Zhang Zai. qian [kit. ustvarjalno]: prvi *heksagram *Yi jinga, sestavljen iz šestih nepretrganih yang črt.
Ramanuja
R
Radha [skrt.]: poosebljenje popolne ljubezni do Boga.
Pastirica, ki v mitu o *Krsni postane njegova žena. raga [skrt.]: poželenje, strast, navezanost na materialna
ugodja. Ena od petih *kles. raja yoga [skrt. kraljevska joga]: temelji na *Patanjalijevih *Yoga sutrah. Z nenehnim opazovanjem duha ga poskuša spoznati in umiriti do te mere, da postane vidno dotlej zakrito večno in nespremenljivo jedro posameznika, *Purusa.
rajas [skrt.]: načelo energije in dejavnosti. *Guna, ki se kaže vedno negotovo, niha med visokim in nizkim, je nestanovitna. S psihološkega vidika bi ji ustrezalo stanje vznemirjenosti, pohlepa in zmedenosti. raksasa [skrt.]: sovražno, temno in mogočno bitje. Rama: junak epa Ramayana. Inkarnacija boga *Visnuja in mož Site.
Ramakrsna, Sr! (1836-1886): veliki indijski svetnik, mistik in *vedantin. Na temelju lastne izkušnje je učil, da vse poti in religije vodijo k istemu cilju, če človek iskreno išče. Učitelj *Vivekanande. Ramanuja: začetnik, ustanovitelj šole visistadvaita. Priznava obstoj Boga, duše in sveta, ki so vsi realni. Bog je neodvisen, duša in svet pa sta povsem odvisna od Boga in obstajata znotraj njega. Ramanuja je monist (*ad-
Ramprasad
vaita), a znotraj enosti priznava obstoj mnoštva. Gre za kvalificiran monizem (visistadvaita). Ramprasad (1718-1775): veliki bengalski svetnik in častilec *KalI.
rasa [skrt. estetsko doživetje]: izkustvo, v katerem se subjekt in objekt zlijeta v eno. Šola rase (rasa vada) je najpomembnejša šola estetike v Indiji. Nekateri esteti doživetje rase enačijo z doživetjem *Brahmana in ga interpretirajo kot slutnjo, preddoživetje osvoboditve. rasasvapana [skrt.]: navezanost na določene izkušnje, dogme itd.
rasayana [skrt.]: alkimist stare Indije.
rasayani [skrt.]: življenjski eliksir.
Ratnasambhava [skrt. izvor dragocenega]: eden petih
*Dhyani bud, običajno predstavljen v rumeni barvi. recaka [skrt.]: izdih v *pranayami, praksi iz *hatha yoge. ren [kit. človečnost]: temeljna *konfucijanska vrlina. rimpoche [tibet. visoko cenjeni]: cenjen in spoštovan
učitelj v tibetanskem budizmu. ru jia [kit.] ^ konfucijanstvo.
Rudra [skrt. divji, silovit]: *Vedsko božanstvo, pozneje
strašni in uničevalni aspekt boga *Sive. rupa [skrt.]: oblika, lepota.
Rg-veda [skrt.]: najstarejša in najobsežnejša od štirih *Ved, zapisana v verzih; najstarejše pričevanje indijske literature, nastalo med 12. in 8. stol. pr. n. št., ki obsega 1028 himen z 110580 verzi. V glavnem himne za rabo velikega duhovnika ob darovanju, naslovljene na božanske sile nad naravnimi procesi in človekom. rsi [skrt.]: modrec, videc, sveti mož.
samkhya
S
sadhaka [skrt.]: duhovni iskalec, učenec; kdor izvaja
duhovne prakse z namenom doseganja osvoboditve. sadhana [skrt.]: duhovna praksa, ki se izvaja s ciljem osvoboditve. Duhovno urjenje in prizadevanje. Neizogiben in nujen element vseh šol indijske filozofije. saguna [skrt.]: z lastnostmi, kvalitetami. saguna Brahman [skrt.]: osebni vidik *Brahmana, Brahman z lastnostmi, kvalitetami; ta vidik je posebej poudarjen v sistemih indijske tradicije, ki gojijo *bhakti yogo. sahaja [skrt.]: naravno.
sahasrara cakra [skrt.]: lotos tisočerih cvetov, sedma oz. najvišja izmed *caker. Ko se v njej *kundalinl združi s *Sivo, jogin doseže osvoboditev. saksin [skrt.]: sebstvo kot priča, ki opazuje, a se ne vpleta
v raznolike procese duha in telesa. sakya [tibet.]: ena od štirih šol tibetanskega budizma. Njene ideje in učenja so zbrani v besedilih z napotki za duhovno življenje, imenovanih Pot in njeni sadovi. samhita [skrt. zbirka]: oznaka za pesmi in žrtvene reke,
urejene in zbrane v različnih vedskih spisih. samkalpa [skrt.]: sinteza; miselna konstrukcija. samkhya (sankhya) [skrt.]: ena od šestih ortodoksnih indijskih filozofskih šol *darsan. Uči, da univerzum nastane z združenjem *prakrti (narave) s *Puruso (zavestjo). Duš in enot zavesti (Purusa) naj bi bilo toliko, ko-
samsara
likor je živih bitij. Po teoriji samkhye je učinek v vzroku že latentno navzoč, tako, da je potreben le sprožilni moment, da se učinek pojavi. samsara [skrt. potovanje]: krogotok rojstev, smrti in ponovnih rojstev, ki je usoda slehernega bitja, dokler živi v ne-vednosti in ni uvidel svoje istovetnosti z *Brah-manom (v *hinduizmu); kroženje eksistenc preko ponovnega rojevanja; v budizmu ujetost v samsaro povzroča troje korenin zla (akusala): sovraštvo (*dvesa), pohlep (*trsna) in utvara (*avidya). V *mahayani označuje samsara svet fenomenalnega in je v bistvu identična z *nirvano. samskara [skrt. vtis, nasledek]: vtisi, nagnjenja in možnosti v zavesti, ki so nastali z dejanji in mislimi tudi v prejšnjih rojstvih. Vsota samskar ustvarja človekov značaj. samyama [skrt.]: pojem iz Yoga suter. Stanje, ko koncentracija (*dharana), meditacija (*dhyana) in *samadhi nastopijo istočasno. samadhi [skrt. pritrjenost]: prehodno ali končno stanje poistovetenja z Absolutnim. Stanje zavesti, ki presega budnost, sanjanje, globoko spanje, v katerem preneha mišljenje. Nedualistično stanje zavesti, doseženo preko globoke meditacije, v kateri se meditirajoči povsem zlije z objektom meditacije, npr. Absolutnim; od raznih stopenj je najvišja *nirvikalpa samadhi. Zadnja, tj. osma stopnja v *Patanjalijevem sistemu joge. samana [skrt.]: življenjska sila, zadolžena za metabolične
procese; ena izmed petih *pran. samata [skrt.]: enakost do vseh živih bitij, dogodkov. Pozitivna ravnodušnost. samaya [skrt.]: posvetitev oz. prošnja, ki jo človek izrazi v
pripravah na vadbo meditacije. sambhogakaya [skrt.] ^ trikaya.
samprajnata samadhi [skrt.]: semenski *samadhi (ostaja-
sanskrt
jo še semena dualnosti), povezanost individualne zavesti z Najvišjo zavestjo *Brahmanom. Gl. tudi: asampraj-nata samadhi.
sangha [skrt. množica, truma]: 1. skupina iščočih, zbranih okoli mojstra v želji, da bi z njegovo pomočjo dospeli do duhovnega spoznanja in ostvarjenja najvišje Resnice; 2. budistična skupnost. sancita karma [skrt.]: dejanja, storjena v preteklih življenjih, katerih posledice bodo vidne v prihodnjih življenjih. V tekočem življenju ta karma še ni aktivna. san cai [kit.] ^ tian.
san huang wu di [kit. trije cesarji in pet vladarjev]: legendarni začetniki kitajske civilizacije, prvi vladarji Kitajske, ki naj bi ljudem prinesli najpomembnejše dobrine in znanja. Izmed prve trojice san huang sta bolj znana Fu Xi (sistem *ba gua, ribolov, udomačitev živali) in Shen Nong (poljedelstvo), izmed petorice wu di pa je najbolj znan prvi, Huang Di (uvedba pisave), ter zadnja dva, Yao in Shun, ki skupaj s Shunovim naslednikom Yujem nastopata kot vzor kasnejšim vladarjem. sanatana dharma [skrt.]: od sanatana (neminljiv, večen); večna religija ali resnica hinduizma, ki nima svojega ustanovitelja, temveč temelji na razodetju *rsijev. Na teh razodetjih naj bi počivali vsi sveti spisi (*Sruti). sannyasa (samnyasa) [skrt. odpoved]: četrta in najvišja življenjska stopnja, na kateri se hindujec odpove vsem zemskim stvarem, opusti vsakršne sebične interese in stremi le za razsvetljenjem. sannyasin (samnyasin) [skrt.]: človek, ki se je odpovedal svetu in sleherni posesti in stremi le za osvoboditvijo (*moksa) od zemskih vezi. sanskrt: staroindijski jezik, ki je izšel iz arhaičnega Vedskega jezika. V njem je zapisana večina spisov *hinduiz-ma. Velja za jezik izobražencev, v njegovi zlati dobi ima
santosa
podobno vlogo kot latinščina v srednjeveški Evropi. Že samo poslušanje sanskrtskih tekstov - brez razumevanja - naj bi imelo duhovno vrednost. santosa [skrt. zadovoljstvo, občutek izpolnjenosti]: ena od
peterih *niyam. Sat [skrt. večna eksistenca, obstoj]: tisto, kar se ne pojavi in ne izgine, kar nima začetka niti konca in kar se ne rojeva ali umira. Sat je narava (svarupa) *Brahmana, ne le lastnost, kvaliteta. Sat Cit Ananda [skrt. bit-zavest-blaženost]: ker *Brahma-na, Absolutnega ni mogoče opisati z besedami, je to pojmovno približanje, ki se uporablja, da bi pobudili intuicijo subjekta, ki išče. sat! [skrt. zvesta soproga]: ime za soprogo boga *Siva. Po legendi se je zavoljo spora med svojim soprogom in očetom dala sežgati na grmadi. Zato so vdove, ki so se dale po smrti moža sežgati, imenovali sati. satkaryavada [skrt.]: teorija o obstoju učinka v materialnem vzroku. Sodi med osnovna načela *samkhya filozofije.
sattva [skrt. načelo zavestnosti]: *guna, ki ima značaj bitja, na fizičnem nivoju se razodeva kot lahna apatija, površnost in svetlost, na psihičnem pa kot inteligentnost, vedrost in radost. Med tremi * gunami najbolj omogoča prodiranje v duhovne globine človeka. satya [skrt. resnično, pristno, zvesto, zaresno]: resnicoljubnost, iskrenost; ena od peterih *yam. satya yuga [skrt. doba resnice]: doba, ki naj bi bila najbolj primerna in naklonjena duhovnosti, meditaciji, poglabljanju vase.
satyagraha [skrt.]: vztrajanje pri resnici, moč resnice. Izraz, ki ga je skoval Gandhi, da bi pojasnil bistvo nenasilnega boja proti Britancem. sayujya [skrt.]: združenje.
Siddhartha Gautama
Shang Yang ^ legalizem.
Shao Yong (1011-1077), znan tudi kot Yao Fu: kitajski neokonfucijanski filozof. Razvija numerološko interpretacijo *Yi jinga in zastopa prepričanje, da kozmos temelji na podobnih numeroloških principih. Gl. tudi: neokonfucijanstvo.
shen [kit. božanstvo, duh]: v dinastiji Zhou izraz za duhove pravilno pokopanih prednikov (naspr. *gui). V *daoiz-mu: 1. božanstva, ki bivajo v univerzumu, lahko tudi v telesu; 2. osebni duh, ena od treh življenjskih sil človeka. ^Neokonfucijanstvo par pojmov shen-*gui racionalizira in razlaga kot dinamična principa delovanja *qi, tj. krčenje/zgoščevanje in razširjanje/razprševanje. Pri *Zhang Zaiju je shen najčistejše skrito bistvo vseh bitij, tj. Velika praznina.
Shen Buhai ^ legalizem.
Shen Dao ^ legalizem.
sheng ren [kit. modrec, svetnik]: pri *Zhuang Ziju ideal človeka, ki je dosegel popolnost (Zhuang Zi II/1).
si duan [kit. štirje začetki]: pri *Meng Ziju štiri zasnove človeške vrojene narave, ki predstavljajo korenino človečnosti: sočutje (začetek vrline *ren), občutek sramu (začetek vrline *yi), skromnost (korenina vrline *li) in razlikovanje pravice in krivice (zasnova modrosti zhi).
siddha [skrt.]: osvobojen.
siddhanta [skrt.]: odločujoče spoznanje, zaključek.
Siddhartha Gautama [skrt.]: utemeljitelj budizma (*Bud-dha dharma), zgodovinski *Buddha, rojen okoli l. 566 pr. n. š. v plemenitaški družini rodu Sakya. Mati Maya devl je umrla sedem dni po porodu, tako da je teta prevzela nego otroka. S šestnajstimi leti so ga poročili in devetindvajset let star je dobil sina. Brž po tem je zapustil družino in dom v želji po duhovnem razsvetljenju. Po letih askeze v družbi raznih učiteljev se je osamosvojil
siddhasana
in v devetintridesetem letu v meditaciji doživel razsvetljenje. V družbi svojih učencev je potoval po deželi in govoril o svojih spoznanjih in uvidih. L. 486 pr. n. š. je umrl. Njegove govore so zapisali učenci, nauk pa se je bogatil in razvijal še stoletja po njegovi smrti.
siddhasana [skrt. položaj popolnosti]: meditativni položaj, z eno nogo preko druge, rokama na kolenih; prsni koš, tilnik in glava vzravnani.
siddhi [skrt. popolna sposobnost]: psihične t. i. nadnaravne sposobnosti, ki lahko nastanejo kot stranski produkt duhovnega razvoja in odprejo vstop v kozmična področja. Vsi veliki mojstri pa svarijo pred tem, da bi se učenci zaradi teh sposobnosti samih podajali v jogijske in podobne praktike, saj njihova (zlo)raba zapira pot v duhovni razvoj.
skandha [skrt. skupina, gruča]: petero skupin, ki sestavljajo tisto, čemur se navadno reče »osebnost«: 1. telesnost (rupa); 2. občutki (*vedana); 3. zaznavanje (samjna); 4. sile duševnega oblikovanja (*samskara); 5. zavest (*vijnana). Skandhe se tolmačijo tudi kot duševne strukture, ki se jih oklepaš.
smrti [skrt. spomin, tradicija]: 1. spomin; 2. hinduistični spisi, ki slonijo na razodetju, tradiciji, npr. *Vedange, različna dela v *sutrah, *Mahabharata, Ramayana, *Purane.
sodobno neokonfucijanstvo [kit. xin li xue], tudi novo kon-fucijanstvo: šola sodobne kitajske filozofije, ki nastane kot poskus dialoga med tradicijo kitajske konfucijanske misli in vplivi evropske filozofije v 20. stol. Predvojni prvi generaciji (mdr. *Liang Shuming, *Xiong Shili, *Feng Youlan) sledi povojni razcvet neokonfucijanske misli na Taiwanu in v Hong Kongu (mdr. Fang Dong-mei, *Tang Junyi, Mou Zongsan itn.). Zadnje obdobje sodobnega neokonfucijanstva (Yu Yingshi, Liu Shuxi-
sutra
an, Zhang Hao itn.) pa zaznamuje predvsem poskus kon-fucijanskega premisleka o problematiki modernega sveta in človeka.
soma [skrt.]: opojni sok rastline, ki so ga darovali bogovom. Pili so ga brahmanski duhovniki, ker naj bi sprožal nadnaravne sposobnosti. Za hindujce je bila to pijača nesmrtnosti (amrta). Song xue [kit. nauk dinastije Song]: oznaka za neokonfu-
cijanske interpretacije klasikov. Gl. tudi: Han xue. srsti [skrt. ustvarjanje]: funkcija, ki jo v indjski kozmolo-
giji pripisujejo bogu *Brahmi sthiti [skrt. ohranjanje, vzdrževanje]: funkcija, ki jo v indijski kozmologiji pripisujejo bogu *Visnuju. sthula [skrt.]: grobo.
sto šol [kit. bai jia]: pojem označuje obdobje pozne dinastije Zhou, ko se na filozofskem prizorišču pojavi veliko število šol in smeri. Najpomembnejše med njimi so *kon-fucijanstvo (ru jia), *daoizem (dao jia), *mohizem (mo jia) in *legalizem (fa jia), poleg njih pa so na zgodovino kitajske misli pomembno vplivale tudi *šola imen (ming jia), šola yina yanga in petih elementov (yin yang wu xing jia), šola strategov (bing jia), šola agronomov (nong jia) in šola diplomatov (zong heng jia). stupa [skrt.]: sprva nagrobnik nad posmrtnimi ostanki historičnega *Buddha in drugih svetnikov, pozneje tudi znamenje, ki hrani le kake svete tekste, ne pa relikvij, ali pa samo prazen pomnik kakega važnega dogodka v oporo meditaciji. suksma [skrt.]: subtilno.
susumna [skrt.]: najvažnejši energetski kanal (*nadi) v hindujski predstavi človeške fiziologije. Vodi od medenice v glavo, med *ido in *pingalo. susupti [skrt.]: globoko spanje brez sanj. sutra [skrt. dobesedno: nit; preneseno: navodilo, vodič]:
svabhava
I.	kratki, prečiščeni izreki mnogih indijskih religioznih in filozofskih spisov, primerni za ustno izročilo; 2. poučni *Buddhovi govori, zajeti v drugem delu budističnega kanona (Tripitaka).
svabhava [skrt. sebstvo]: 1. človeku lastna notranja narava, bistvene, tipične lastnosti. Lastni način bivanja posameznika in težnja slehernega individua, da se kot tak izrazi; 2. v *mahayani se v okviru nauka *anatman pojmujejo vse stvari kot prazne (brez) vsakega Sebstva, se pravi proste sleherne sebi zadostne, neodvisne eksistence ali kake trajne substance. Stvari so le pojavi, ne pa neka resnična stvarnost. Ta misel o praznini (*sunyata) stvari se zato imenuje svabhava sunyata. svadhyaya [skrt.]: ena petih *niyam. Vključuje študij svetih tekstov, spoznavanje in opazovanje samega sebe kot tudi recitacijo manter. Tudi del *kriya yoge po *Patanjaliju. svadisthana cakra [skrt.]: druga *cakra subtilnega telesa. Fizično naj bi se nahajala v področju genitalij. Njen element je voda.
svam! [skrt. gospod]: častni naziv duhovnega učitelja. svapna [skrt.]: spanje s sanjami. svarupa [skrt.]: bistvena narava, prava narava. svastika [skrt. sreča, blagor]: podoba kljukastega križa, ki prinaša srečo, simbol Arijcev (*arya); v budizmu se tolmači kot simbol kolesa nauka (dharma cakra). sabda [skrt.]: beseda, zvok; besedno pričevanje. saiva siddhanta [skrt.]: sivaistična šola, ki se razvije okoli
II.	stol. Najvišja realnost je *Siva, ki je brez začetka in konca, je popoln, vseprežemajoč in vseveden in ni vpet v zakone vzročnosti. Deluje skozi *Sakti, zavestno energijo, ki od Sive ni ločena in deluje kot posrednik med nezavedno materijo in Sivo kot čisto zavestjo. Siva ni le metafizični Bog, ampak tudi Bog religije. Je učitelj in uteleša veliko ljubezen do človeštva.
sastra
Sakti [skrt. moč, oblast, energija]: Sivova (*Siva) soproga, ki jo povsod po Indiji častijo pod imeni: Amba, Dur-ga, *Kali. Personifikacija *Brahmanove praenergije, dinamični aspekt Boga, prek katerega ustvarja, vzdržuje in razkraja.
Sakyamuni [skrt. modrec iz rodu Sakya]: zgodovinski
^ *Buddha.
Sankara: najpomembnejši predstavnik nedualistične *ad-vaita vedante. V svojih komentarjih *Brahma sutre in *Upanisad poda temelje advaitizma. Obstaja le eno, ki je *Brahman, nima drugega in v sebi ni deljivo. Mnoštvo se zgolj navidezno pojavlja na edini realni podlagi, kar pojasnjuje koncept *maye. Advaita vedanta je pot znanja (*jnana), pri čemer je razum sicer zelo pomemben, vendar ga je potrebno preseči in nadgraditi z intuicijo.
santa [skrt.]: spokojen.
santi [skrt.]: mir.
Santideva [skrt.]: velik indijski budistični filozof iz 7./8. stol., pripadnik filozofske šole Madhyamaka Prasangi-ka. Avtor zelo znanega in cenjenega dela Bodhisatt-vacaryavatara.
sarira [skrt. telo, ki zajema psihične in fizične dimenzije posameznika]: *vedanta loči tri telesa, ki zakrivajo Sebstvo. Karana sarira ali vzročno telo je nevednost (*avi-dya). Je najbolj subtilno. *Jlva kot priča nevednosti v globokem spanju brez sanj je prajna. Suksma sariro ali subtilno telo sestavlja pet vitalnih energij (*prana), duh (*manas) in intelekt (*buddhi). Jiva, ki se istoveti z njim
v	stanju sanjanja, je taijasa. Sthula sarira je grobo, fizično telo. Jiva se na tej ravni v stanju budnosti imenuje
vi	sva.
sastra [skrt.]: sistematiziran nauk, veda; družbeni in moralni kodeks.
sauca
sauca [skrt.]: ena petih *niyam. Zajema čistost duha in telesa.
Siva [skrt. dobrotni, prijazni]: tretje izmed božanstev v hindujski trojici: *Brahma, *Visnu, Siva, v kateri je Siva bog razkroja in razdejanja. Kot uničevalec *avidye (ne-spoznanja) je blagodejno božanstvo. Njegov simbol je *linga(m); često ga predstavljajo s soprogo *Sakti. sravana [skrt.]: poslušanje svetih tekstov pri duhovnem učitelju, guruju. Prva izmed stopenj študija *advaita vedante.
sr! [skrt. lepota, sreča, blagostanje, bogastvo]: tudi veličanstvo, častivredni, vzvišeni. V smislu zadnjih pomenov je to častni vzdevek pred božjimi ali človeškimi imeni. sruti [skrt. slišati]: vsi sveti hinduistični spisi se delijo v sruti in *smrti. O sruti je rečeno, da so to vsi spisi, ki temeljijo na božjem razodetju. Od vedskih tekstov so to *Samhite, *Brahmane, *Upanisade in nekatere *sutre. Gl. tudi: sanatana dharma. sudra [skrt.]: četrta izmed štirih kast oz. slojev indijskega
družbenega sistema; služabniki. Gl. tudi: varna. sunyata [skrt. praznina], tudi wu oz. kong [kit.]: praznina, praznost, osrednji pojem budizma. Stari budizem je prispel do uvida, da so vse sestavljene stvari (samskrta) prazne, nestanovitne (anitya), nebistvene (*anatman) in da jih spremlja trpljenje (*duhkha). *Hlnayana je »praznino« pripisovala le osebnosti, *mahayana pa dokazuje, da so ne-bistvene vse stvari, torej so prazne kakega sebstva (*svabhava). S tem ni rečeno, da stvari ne obstajajo, temveč da so le pojavi in nič več.
šola novega besedila
Š
šaktizem: kult čaščenja *Sakti ima svoje začetke že v *Rg-vedi. Sakti je božanska mati, ki vzdržuje univerzum. Je utelešenje moči, energije in dinamičen aspekt *Sive, čiste, neaktivne in neosebne zavesti. Sive in Sakti ni mogoče zares ločiti, saj sta dva aspekta ene in iste realnosti. Siva je nedoločljiv *Brahman, Sakti pa določljiv Brahman. V šaktizmu igrajo pomembno vlogo *mantre in prebujanje speče sile *kundalini.
šola imen [kit. ming jia]: imenovana tudi bian zhe, tj. dialektiki. Od tekstov te šole je ohranjen le del Gongsun Longove razprave ter zapis Hui Shijevih paradoksov v 33. knjigi *Zhuang Zija. Šola imen se je ukvarjala z analizo odnosa med imeni in stvarnostjo ter ob tej temi obravnavala metodološka vprašanja ter principe logične argumentacije. Najpomembnejša predstavnika te šole sta Hui Shi (ok. 380-305 pr. n. š.) in Gongsun Long (ok. 325-250 pr. n. š.), čigar Razprava o belem konju (s slavno tezo »bel konj ni konj«) kaže ključne poteze šole ming jia.
šola iz Taizhoua ^ Wang Gen.
šola novega besedila [kit. jin wen jia]: prevladujoča smer konfucijanstva v zgodnjem obdobju dinastije Han (Zahodni Han), ki se opira na verzijo klasičnih tekstov, kakršna je bila po spominu zapisana v začetku dinastije Han. V tem obdobju so izvirni teksti klasičnega konfucijan-
šola starega besedila
stva namreč veljali za izgubljene (po velikem požigu knjig l. 212 pr. n. š. in siceršnjem preganjanju konfucijanstva dinastije Qin). Smer dobi naziv šele v času pozne dinastije Han, ko se v opoziciji do filozofov zgodnjega Hana pojavi *šola starega besedila. Pomemben preporod te filozofske šole nastopi v poznem obdobju dinastije Qing, ko ponovno oživi zanimanje za tekste, ki so imeli osrednjo vlogo v šoli novega besedila dinastije Han (*Chun qiu, komentar Gongyang zhuan). Gibanje sovpada s prvimi reformnimi poskusi, ki se porodijo v obdobju naraščajočega pritiska tujih sil na Kitajsko in poskuša Konfucijev lik in filozofijo predstaviti kot primeren temelj za politične reforme. Gl. tudi: Dong Zhongshu, Tang Sitong, Kang Youwei. šola starega besedila [kit. gu wen jia]: smer konfucijanstva iz poznega obdobja dinastije Han, ki se opira na domnevno izvirne verzije konfucijanskih tekstov, ki so do-tedaj veljali za izgubljene. Gl. tudi: šola novega besedila.
Tan Sitong
T
tai ji [kit. Veliko poslednje]: pojem *Yi jinga in Neokonfucijanstva, kjer predstavlja poslednjo resničnost, ki ustvarja dve temeljni sili (*yin yang). tai ji tu [kit. diagram *tai ji, Velikega poslednjega]: neokon-fucijanski filozof *Zhou Dunyi (1017-1073) ga razume kot ponazoritev procesa nastanka »desettisočerih stvari« *wan wu in najvišjega načela *tai ji. taijasa [skrt.]: pojem iz *advaita vedante. *Jlva, ki se v stanju sanjanja istoveti s subtilnim telesom. Gl. tudi: sarira.
tamas [skrt.]: načelo inertnosti. *Guna, ki je na videz fizično skrajno inertna, kot v tla pritrjen kamen, pasivna kot nizke vrste živali ali rastlin. Na psihičnem nivoju pa jo označujejo otopelost, neodločnost in bojazen. Tan Sitong (1865-1898): znan tudi kot Fu Sheng. Ob *Kang Youweiju je imel vodilno vlogo v »stodnevni reformi« in bil po njenem zatrtju obsojen in usmrčen. V svojem delu Ren xue (Nauk o človečnosti) predstavi ek-lektični spoj konfucijanskih, daoističnih in budističnih naukov, Nove zaveze ter besedil nekaterih literatov in mislecev kot npr. Tao Yuanminga, *Zhou Dunyija in *Zhang Zaija. Osrednji pojem Ren xue je eter (yi tai), nenastalo in neuničljivo počelo vsega bivajočega, iz katerega z zgoščevanjem nastajajo vse stvari in vanj z razpršitvijo spet izginjajo. Iz nauka o etru Tan izpelje
Tang Junyi
tudi osnovo politične misli. Svet naj bi po analogiji z vseobsegajočnostjo etra stremel po globalni ukinitvi meja in sporov, po političnem stanju, v katerem so vsi ljudje državljani brez države, tj. državljani celotnega sveta. Tang Junyi (1908-1978): sodobni neokonfucijanski filozof, ki pod vplivom Heglove filozofije poskuša rekonstruirati principe kitajske tradicije. V razvoju, utemeljenem na konfucijanski etiki, vidi odrešilno možnost za Kitajsko. V tem duhu l. 1985 izda manifest o možnem dialogu med Kitajsko in evro-ameriškimi izzivi, v katerem naj Kitajska po Tangovem mnenju nastopa predvsem kot nosilka tradicije kultiviranja miru in harmonije. tanmatra [skrt.]: eno od petih finih stanj elementov, ki so zunaj čutnega dosega običajnega človeka; čutni potenciali vida, sluha, voha, okusa in dotika. Tantra [skrt. tkivo, sklop, povezava, kontinuum]: 1. sodi (poleg *Ved, *Upanisad, *Puran in *Bhagavad Glte) med temelje *sanatana dharme, večne religije hinduizma. Njena osrednja tema je božanska energija in stvarjenj-ska sila (*sakti); 2. kot tantra se označujejo tudi tantrič-ni zapisi in praktike, ki pa utegnejo biti nevarne za osebe, ki se sicer niso voljne podvreči strogi duhovni disciplini. Izoblikovalo se je dvoje tantričnih šol: (a) neizčišče-na, nevarna pot *vamacara (levoročna pot), ki se predaja neobrzdanim ritualom in seksualnim ekscesom; (b) daksinacara (desnoročna pot), ki ima svoj očiščevalni ritual in strožjo duhovno disciplino, ki terja brezpogojno predanost Božji Materi v njenih raznovrstnih oblikah. tapas [skrt. žar, vročina, askeza, samopremagovanje]: intenzivne duhovne vaje v stremljenju uresničiti *Brahma-na; ena izmed petih *niyam; tudi del *kriya yoge po *Patanjaliju. tapasya [skrt.] ^ tapas.
Tara [skrt.]: žensko meditativno božanstvo, utelešenje raz-
tian
svetljenih dejavnosti vseh bud. Ob *Avalokitesvaru najbolj čaščeno božanstvo v tibetanskem budizmu. tat tvam asi [skrt. »to si ti«]: Absolutno je v svojem bistvu isto kot si ti. Eden od najpomembnejših t. i. velikih izrekov (*mahavakya) filozofije *vedanta. Učenec naj z lastno izkušnjo dospe do spoznanja, da ni niti telo, niti mišljenje, temveč *Atman - nerojena, nesmrtna zavest, onkraj vsakršne dualnosti ali istovetenja s telesom. tathagata [skrt. nekdo, ki je po poti Resnice dospel do najvišjega razsvetljenja]: eden od deseterih nazivov za *Buddha.
tathata [skrt. takšnost]: centralni pojem *mahayane; nespremenljivo, nepremakljivo, onstran vseh pojmov in razlikovanj.
tattva [skrt. enost, resničnost]: vsi elementi, ki so se razvili iz *prakrti: eter, zrak, ogenj, voda, zemlja. Tisto, česar ne moremo nadalje reducirati. tejas [skrt.]: svetloba, sila, energija, moč. thangka [tibet.]: tradicionalno tibetansko slikarsko upodabljanje bud, bodhisattev, meditacijskih božanstev, velikih učiteljev, mandal ipd. Imajo podobno vlogo in namen kot pravoslavne ikone. theravada [pali]: nauk najstarejšega meništva; edina *hl-nayanska šola, ki je še preživela in se ima za najbolj prvobitno in nepopačeno obliko budizma. Njen v *paliju zapisan nauk naj bi bile *Buddhove neposredne besede. ti [kit. temelj, počelo, substanca]: eden osrednjih konceptov *neokonfucijanstva. tian [kit. nebo]: od dinastije Zhou (ko nadomesti Shang Dija) skupaj s svojim protipolom *di, zemljo, predstavlja glavno božanstvo uradne religije, z zemljo in človekom pa tvori t. i. *san cai (*trojico velikih sil). V *Yi jingu je nebo simbolizirano s *heksagramom *qian in ustreza *yangu. V *daoizmu se tian zvečine uporablja
tian ming
kot sinonim za *dao. *Konfuciju je tian pomenil na splošno božanstvo, pa tudi materialno nebo, usodo ali naravo. Religijski daoizem (*dao jiao) razlikuje po budističnem vzorcu 36 Nebes v 6 stopnjah, zasedenih z določenimi božanstvi. tian ming [kit. nebeški mandat, volja neba] ^ Meng Zi. Tilopa [skrt.]: velik indijski budistični učitelj, učitelj *Narope.
trataka [skrt.]: vaja očiščevanja (*kriya) iz *hatha yoge s koncentracijo ob nepremičnem pogledu, uprtem v eno točko. trigrami ^ ba gua.
trigunatlta [skrt.]: stanje zavesti, preko katere razsvetljeni
človek preseže kozmične sile; nadzor kozmičnih sil. trikaya [skrt.]: tri telesa, ki jih ima Buddha kot človek, ki je preko popolnega razsvetljenja dosegel *nirvano. Ta tri telesa so: 1. dharmakaya - resnična bit Buddha, ki je identična s transcendentalno Resničnostjo, esenco uni-verzuma; 2. sambhogakaya - telo bud, ki v Čisti deželi uživajo v njih utelešeno Resnico; 3. nirmanakaya -zem-sko telo, v katerem se bude kažejo ljudem. triput! [skrt.]: trije elementi kognitivnega izkustva: spozna-
valec, spoznano, sredstvo spoznanja. trojica velikih sil [kit. san cai] ^ tian. trsna [skrt.]: žeja, poželenje. Gl. tudi: arya satya. tulku [tibet.]: sprva ime za eno od teles bude, danes ime
za vsakega reinkarniranega *lamo. tur!ya [skrt. enovita, čista zavest]: ker presega tri običajna stanja duha: budnost, sanjanje in globoko spanje brez sanj, je imenovana četrto stanje, kar tuflya tudi dobesedno pomeni. tyaga [skrt.]: odpovedovanje, nenavezanost.
upasana
U
udana [skrt.]: fiziološka sila, s katero človek tvori zvoke,
govor. Ena izmed petih *pran. upadhi [skrt.]: omejujoči atribut Absoluta v *advaita vedan-ti. V to kategorijo pade celota duha in telesa, če se s tem istovetimo.
Upanisada [skrt.]: Upanisade so časovno zadnji del *Ved, ki filozofsko povzemajo učenja teh svetih spisov in so poglavitna osnova *vedante. Njihova osrednja tema je vselej pomen *Atmana in *Brahmana, spoznanje njune identičnosti in pomen svetega zloga *Om. Izmed historično stoosmih jih je pomembnejših enajst. uparama [skrt.]: mir, spokojnost. upasana [skrt.]: meditacija, čaščenje.
vada
V
vada [skrt.]: pogled, teorija, nauk, razprava. vaibhasika [skrt.]: privrženci mahavibhasha, kasnejše faze sarvastivada. Radikalni pluralizem, ki zanika resničnost »Sebstva« (Selbst po Jungu), neke substance ali duše in pritrjuje eksistenci trenutnih enot (*dharma). vairagya [skrt. nenavezanost, odpoved, nestrastnost]: izjemno pomembna kvaliteta pri vadbi joge. Brez nenavezano-sti vse jogijske praktike vodijo le v uresničevanje ambicij in želja, ne pa v osvoboditev, torej k cilju joge. Vairocana [skrt. razsvetljevalec]: eden petih *Dhyani bud,
običajno predstavljen v beli barvi. vaisesika [skrt.]: ena od šestih ortodoksnih indijskih filozofskih šol *darsan; atomizem. Atom pojasnjuje kot ne-ustvarjeno in večno entiteto, ki je ni mogoče razgraditi v manjše dele. Z atomi upravlja Bog, iz njih izgradi svet in ga oblikuje v skladu z zakoni karme. Atomizem vaisesike je teleološki in se bistveno razlikuje od materialističnega atomizma, kot se je razvil v Evropi. vaisya [skrt.]: tretja od štirih kast, stanov indijske družbe, ki zajema kmetovalce, trgovce in obrtnike. Gl. tudi: varna.
vajra [skrt. diamant]: v hinduizmu in budizmu simbol ne-
uničljivosti najvišjega stanja duha. Vajrapani [skrt.]: utelešenje moči, pomembno meditaci-jsko božanstvo tibetanskega budizma.
Vede
vajrayana [skrt. diamantno vozilo]: budistična smer, ki je sredi 1. tisočletja izšla iz *mahayane in se uveljavila v Centralni Aziji, Tibetu, na Kitajskem in Japonskem. Nauki vajrayane so sprva sestavljali ezoterično tradicijo, ki je povezovala elemente *joge in stare indijske naravne religije z originalno budistično miselno dediščino. vamacara [skrt.] ^ Tantra.
varna [skrt. barva]: v Indiji delitev prebivalstva v štiri sloje, kaste, glede na človekovo temeljno usmerjenost: *brah-mane (duhovniki, svetovalci, duhovni učitelji), *ksatri-ye (vojaki, vojaško plemstvo, kralji), *vaisye (poljedelci, živinorejci, obrtniki, trgovci) in *sudre (služabniki). Obstaja še peta, najnižja skupina, t. i. nedotakljivi. vasana [skrt. predstava, vtis, poželenje, odpor]: potopljena in skrita želja, nagnjenje in ambicija, ki se kadarkoli lahko dvigne na površje zavesti, soroden pojem. Gl. tudi: samskara. vastu [skrt.]: predmet, objekt.
Vasubandhu [skrt.]: mlajši brat *Asange, velik indijski budistični učenjak iz 4. ali 5. stol. Ved anga [skrt.]: dopolnila, pojasnila k *Vedam. vedana [skrt. občutek, občutje]: višji pojem za vse občutke
in občutja. Druga od peterih *skandh. vedanta [skrt.]: ena od šestih ortodoksnih indijskih filozofskih šol *darsan. Gl. tudi: Vedanta sutra. Ved anta sutra [skrt.]: temeljni tekst vseh šol *vedante, imenovan tudi Brahma sutra, ki poskuša sistematizirati učenja *Upanisad. Pripisujejo ga Badarayani. Vedanta sutre ne podajajo jasno definiranih zaključkov, zato je veliko prepuščeno številnim interpretom. Najpomembnejši so *Sankara, *Ramanuja in *Madhva. Same interpretacije se med seboj zelo razlikujejo in se razhajajo tudi v bistvenih točkah. Vede [skrt. vednost, sveti nauk]: skupek najstarejših be-
vicara
sedil indijske literature, ki jim ortodoksni hindujci pripisujejo nadčloveško poreklo in božjo avtoriteto. Zelo obsežno delo ima štiri dele: *Rg-veda (Veda verzov), Sama-veda (Veda pesmi), Yajur-veda (Veda daritvenih izrekov), Athar-veda (Veda Atharvana, duhovnika, ki izvaja daritev). Domnevajo, da so nastale po l. 1500 pr. n. š. vicara [skrt.]: filozofsko razločevanje, mišljenje. videha [skrt.]: netelesno.
videhamukti [skrt.]: breztelesna osvoboditev, osvoboditev po izteku življenja. Zaznava dualnosti v tem stanju ni mogoča. Gl. tudi: mukti. vijnana [skrt. zavest, spoznanje]: najvišje stanje duhovnega udejanjanja, pri katerem razsvetljeni ne doživlja/zaznava *Brahmana v nekem posebnem *samadhičnem stanju, temveč sredi pojavnega sveta, ki zanj ne pomeni nič drugega kot manifestacijo Brahmana. *Vedanta imenuje ta najvišji uvid »zreti Brahmana odprtih oči«; tisti, ki pa je to doživel, je vijnanin. vijnanavada [skrt.] ^ cittamatra. vikalpa [skrt.]: brezpredmetna analiza; blodnja, halucinacija; dvom.
viksepa [skrt.]: dosega napačnega cilja, raztresenost, nezbranost. V *advaita vedanti projektivna sila *avidye, ki je odgovorna za pojav sveta, psihofizičnega nivoja posameznika in Boga. viksipta [skrt.]: raztreseno stanje duha. vipasyana [skrt.], tudi vipassana [pali]: uvid, intuitivno spoznanje treh znamenj bivanja: minljivosti (*anitya), trpljenja, mučnosti (*duhkha) in brezjaznosti (*anat-man) vseh telesnih in duševnih pojavov. Ta uvid naj bi preprečeval nastajanje novih strasti. virat [skrt.]: kozmična oblika Sebstva kot vzrok zunanjega, grobega sveta.
Visnu [skrt.]: eden od glavne trojice bogov *hinduizma; v
viveka
*Rg-vedi imenovan tudi kot delujoči (vis=delovati), sončni bog, ki s tremi koraki - vzhod, kulminacija, zahod -prekorači vesolje. Čuvar *dharme, vedno, ko se svet zmede, prihiti na pomoč. Inkarnira se kot *avatara, da bi pokazal človeštvu smernice za nadaljnji razvoj. višnuizem [skrt.]: smer religije in filozofije v Indiji, ki časti *Visnuja ali katero njegovih utelesitev (npr. *Rama, *Krsna). Najpomembnejša je pot *bhakti yoge, delno pa tudi *karma yoge. visesa [skrt. podrobno opredeljen]: nivo *prakrti, ki zajema grobe (fizične) elemente, senzorične organe, motorične organe in umsko zavest (*manas). visistadvaita [skrt.]: šola *vedante, katere glavni predstavnik je *Ramanuja. Edina realnost je Bog, ki je istoveten z *Brahmanom. Ne obstaja nič ločenega od Boga, v katerem pa je mnogo bitnosti. Ustvarjeni svet, živa bitja in neživi predmeti, ki bivajo znotraj Boga, so realni kot Bog sam. Gre za kvalificiran monizem (visistadvaita), za Eno samo, ki znotraj sebe nosi mnogo delov. Od *advaita vedante se loči v tem, da v advaiti Absolut ni deljiv. visuddha cakra [skrt.]: peta *cakra subtilnega telesa, grleno
središče. Ustreza ji element eter. visva [skrt.]: pojem iz *advaita vedante. *Jlva, ki se v stanju budnosti istoveti z grobim telesom. Gl. tudi: saflra. vitarka [skrt.]: logično mišljenje; destruktivna nagonska sila.
vivarta vada [skrt.]: teorija, ki se je razvila v okviru *ad-vaita vedante. Uči, da se svet le navidezno pojavlja na nespremenljivem *Brahmanu. Koncept, ki pojasni razmerje med svetom in Brahmanom, je *maya. viveka [skrt.]: razločevanje med zavestjo in materijo, razločevanje med neresničnim in resničnim, med večnim in minljivim.
Vivekananda, Svami
Vivekananda, Svami (1863-1902): meniško ime za Naren-dranatha Datta, najpomembnejšega učenca *Sfi Ra-makrsne; ustanovitelj Ramakrsnovega reda. L. 1893 in 1899 je potoval po ZDA, predaval in ustanavljal *vedanta društva. Bolan se je vrnil v Indijo in umrl l. 1902. vrtti [skrt. vrtljaj misli]: V sestavljenki cittavrtti pomeni funkcionalno modifikacijo *citte, ki kot morski valovi valuje prek naše zavesti in prekriva absolutno zavest. vrtti jnana [skrt. spoznanje, pridobljeno z uvidom v naravo *vrttijev]: s svojo navezanostjo na dualnost, ki je sestavljena iz subjekta in objekta, Eno preide v mnoštvo in s tem razprostre pred nami pojavni svet. Vednost, ki si jo pridobimo z mišljenjem, je vezana na izkustveno življenjsko podobo in zato omejena. vyakta [skrt.]: manifestirano.
vyana [skrt.]: sila, ki nadzoruje srčno-žilni sistem. Ena izmed petih *pran. Vyasa [skrt.]: legendarni avtor (morda gre za več avtorjev) *Ved in *Mahabharate in drugih pomembnih del indijske književnosti. vyavaharika [skrt.]: empirična, fenomenalna realnost, ki zajema svet kot tudi posameznika.
Wang Gen
W
wai dan [kit. zunanji cinober, zunanji eliksir, zunanja alkimija]: daoistična šola zunanjega eliksirja je za razliko od šole notranjega eliksirja *nei dan nesmrtnost poskušala doseči z vnašanjem različnih kemičnih snovi in pripravkov (eliksirja nesmrtnosti).
wan wu [kit. desettisoč stvari ali bitij]: izraz za celotnost pojavnih oblik v univerzumu. »Desettisoč« pomeni preprosto nešteto ali vsi.
Wang Fuzhi (1619-1692), znan tudi kot Wang Chuanshan: domoljub in odločen nasprotnik mandžurske dinastije Qing. Razvija *Zhang Zaijevo teorijo vseobsegajočega počela *qi. Nasprotuje dualizmu med principom (*li) in materialno silo (qi) ter trdi, da ni princip nič drugega kot urejena struktura oz. vzorec, ki nastane v dinamiki qi.
Wang Gen (1483-1541), znan tudi kot Tai Chou, Ru Zhi oz. Xin Zhai: *Wang Yangmingov učenec. Sam le slabo izobražen daje prednost osebnemu spoznanju in razsvetljenju pred učenjem in preučevanjem. Njegova interpretacija izraza ge wu (raziskovanje stvari) postane znana kot huainanška metoda. V Wangovi interpretaciji izraz pomeni »uporabo merila«, tj. izhajanje iz sebstva pri spoznavanju/merjenju zunanjega sveta. Spoznavajoči pravilnosti torej ne more pričakovati od sveta, ampak si lahko zanjo prizadeva le pri lastnem sebstvu. Izhajajoč iz kultivacije sebstva je šele mogoče udejanjati uravno-
Wang Shouren
teženost in pravilnost v medčloveških odnosih, v državi in v univerzumu nasploh. Na temelju njegovih naukov se oblikuje šola iz Taizhoua, zaslužna za popularizacijo konfucijanstva v različnih družbenih slojih. Wang Shouren (1472-1529), tudi Bo An, bolj znan po imenu Wang Yangming: najpomembnejši predstavnik *neokonfucijanske šole duha *xin xue. Razvija *Lu Jiu-yuanovo teorijo o enosti človeškega duha/srca z univerzalnimi zakonitostmi *li. Človeška notranja narava *xing je neločljivo povezana s principi univerzuma, je zato izvorno dobra in predstavlja temelj pravilnega delovanja. Osnovo moralnosti in vedenja je zato mogoče doseči z vračanjem k izvornemu stanju duha in ne z iskanjem principov v bivajočih posamičnostih (stališče, ki ga Wang očita Zhu Xiju). Wang Yangming ^ Wang Shouren. wu [kit. ne-bit, odsotnost, praznina, praznost]: eden temeljnih pojmov daoistične filozofije, odsotnost zaznavnih lastnosti; najpomembnejše znamenje *daa. Gl. tudi: you, daoizem. wu chang [kit.] ^ konfucijanske vrline. wu wei [kit. nenamerno delovanje, odsotnost namernega delovanja, nevmešavanje]: pojem iz *Dao de jinga, kjer pomeni etično zapoved ne-poseganja v naravni tok stvari, spontano ukrepanje, ki se povsem nenaklepno in brez namere prilagaja aktualni, realno obstoječi in sočasni situaciji.
wu xing [kit. petero gibal, petero elementov]: petero sil, ki urejajo potek naravnih pojavov. Voda shui, ogenj huo, les mu, kovina jin in zemlja tu, ki jih ni pojmovati kot resnične snovi, temveč kot abstraktne sile in simbole temeljnih dinamičnih lastnosti materije. Voda navlaži in spušča navzdol, ogenj ogreva in se dviga, les se upog-ne in spet vzravna, narava kovine je, da se da oblikovati,
wu xing
lastnost zemlje pa je njena plodnost. Elementi lahko vzajemno povečujejo svojo učinkovitost, lahko pa se med seboj tudi uničujejo.
xiao
X
xiao [kit. spoštovanje otrok do staršev, sinovsko spoštovanje]: ena od *konfucijanskih vrlin. xin [kit. srce, duh]: označuje široko področje človeške mentalne aktivnosti, zavedanje, mišljenje in občutke, tudi temelj etične zasnove človeka (tako Meng Zi, III.: »Sleherni človek ima srce, ki ne more gledati trpljenja drugih.«)
xin li xue [kit.] ^ sodobno neokonfucijanstvo. xin xue [kit. šola duha]: ponekod imenovana tudi idealistična smer *neokonfucijanstva. Gl. tudi: Cheng Hao in Cheng Yi, Lu Jiuyuan, Wang Shouren. xin zhai [kit.] ^ postenje duha. xing [kit. notranja narava]: vrojeno bistvo, zasnova, dana vsaki posamični stvari in bitju. *Meng Zi jo pojasni kot »sheng zhi wei xing« (narava je tisto, kar je od rojstva). Xiong Shili (1883-1968): sodobni neokonfucijanski filozof, ki poskuša oživiti ideje šole duha. Pod vplivom budistične šole weishi in *Yi jinga razvija lastno t. i. »novo weishi filozofijo kreativnosti«. Osrednji koncept njegove filozofije je sprememba, resničnost razume kot nenehni in neskončni tok spremembe, ki ga konstituirata dve silnici - zapiranje in odpiranje. Izvorni duh toka premene je celota posamičnih eksistenc, duh posamične entitete pa je komplementaren tej celoti, kar premaguje razcep
Xun Zi
med temeljem in udejanjenjem (*ti in *yong). Xiong na podlagi razlike med univerzalnim izvornim duhom in duhom posamične entitete razlikuje dve vrsti spoznanja, znanstveno (ki spoznava partikularnosti) in filozofsko (ki spoznava izvornega duha v njegovi splošnosti). xiu shen [kit. samovzgoja, samokultivacija]: predvsem v konfucijanstvu izjemno poudarjen proces razvoja zasnov (notranje narave *xing) s smotrom udejanjanja vrline človečnosti *ren. xuan xue [kit. šola skrivnega učenja]: tudi neodaoizem. Pojavi se v obdobju treh kraljestev in pod vplivom spremenjene vloge Konfucija v *šoli starega besedila zatrjuje temeljno sorodnost med *daoizmom in *konfucijan-stvom. Najpomembnejši predstavniki - Wang Bi, Xiang Xiu in Guo Xiang - v svojih interpretacijah daoističnih klasikov Dao de jing in Zhuang Zi poudarjajo predvsem pojem odsotnosti *wu in princip spontanosti *zi ran. Šola skrivnega učenja kasneje močno vpliva na *neokon-fucijanski preporod v dinastijah Song in Ming. Xun Zi (3. stol. pr. n. št.): mojster Xun, znan tudi kot Xun Qing, pravo ime Xun Kuang. Pod pojmom neba razume mehanistično naravno zakonitost, zato naj bi bila tudi človeška vrojena notranja narava (*xing) nagnjena predvsem k zadovoljitvi nagonskih potreb. V diametralnem nasprotju s starejšim sodobnikom *Meng Zijem trdi, da nagnjenost k dobremu človeku ni prirojena. Izvorno neetično človeško zasnovo je potrebno šele vzgojiti k dobremu, ki pa tako ni nič drugega kot skupek konvencij in pravil, ki naj omogočijo ugodnejše preživetje ljudi med ljudmi. V obdobju dinastije Han je bil Xun Zijev vpliv bistveno večji kot Mencijev. Delo Xun Zi ima 32 poglavij, ni pa bilo sprejeto med t. i. klasična dela kitajske filozofije.
Yadavaprakasa
Y
Yadavaprakasa (11. stol.): *vedantski avtor, zagovornik bhedabhedavade in Brahmaparinamavade. Po bhedab-hedavadi različnost in nerazličnost obstajata hkrati in si ne nasprotujeta. Po Brahmaparinamavadi se *Brahman realno preobrazi v *Cit (duh), acit (materijo) in *Isvaro (Boga), kar pa ne omadežuje njegove primarne čistosti. Trpljenje leži v lažnem prepričanju, da so Cit, acit in Isvara različni. Do odstranitve neznanja, ki je pot do osvoboditve, vodita poti *karme in *jnane. yajna [skrt.]: žrtev, daritev, obred, ritual. yama/Yama [skrt.]: 1. samoobvladovanje; prva od osmih stopenj *Patanjalijevega sistema joge, ki jo sestavlja petero etičnih vaj: ne-nasilje (*ahimsa), resnicoljubnost (*satya), ne-kraja (*asteya), čistost (*brahmacarya), brezželjnost (*aparigraha); 2. avtor zakonika Dharma sastra; 3. bog smrti, ki pošilja ljudem starost, bolezen in bližajočo se smrt kot svoje sle, ki naj bi ljudem dopove-dali, naj ne živijo nemoralno in lahkomiselno. Yan Yuan (1635-1704): znan tudi kot Hun Ran oz. Yan Xizhai. Kritizira neokonfucijansko interpretacijo klasikov in se zavzema za vrnitev h klasičnim besedilom, predvsem *Konfuciju in *Meng Ziju. Zavrača dualnost principa (*li) in qi ter trdi, da sta združena v en sam konti-nuum (yi pian). Nasprotuje tudi neokonfucijanski doktrini dveh narav, ki nemoralnost in zlo pripisuje prevla-
yin yang
di narave qi nad nebesno naravo (principom), in trdi, da čustva in občutki niso zli. yang ^ yin yang.
Yang Zhu (verj. 370-319 pr. n. š.): tudi Yang Zi. Njegove misli so se ohranile predvsem preko Meng Zijeve kritike, z njegovim imenom poimenovano zadnje poglavje *Lie Zija pa je verjetno delo precej kasnejšega avtorja (iz dinastije Wei ali Jin). Pripisujejo mu trditev, da ne bi žrtvoval niti lasu s svoje glave, pa četudi bi s tem rešil ves svet. Zagovarjal naj bi ohranjanje (fizične in psihične) integritete osebe, princip t. i. gui ji. yantra [skrt. opora, orodje]: mistični diagram, ki se uporablja kot simbol božanskega, njegovih sil in vidikov, zlasti v *tantri, v oporo meditacijski praksi, diagram npr. za vizualizacije, ob katerih si meditant ponazarja vidike in sile božanskega; *mandala. yi [kit. pravičnost, pravilnost, umerjenost delovanja]: ena
od *konfucijanskih vrlin. Yi jing [kit. Knjiga premen]: knjiga modrosti in priročnik za prerokovanje. Začetki tega znamenitega in v vse glavne jezike prevedenega dela (v slovenščini 1992) segajo v predzgodovinsko obdobje. Izdelavo *trigramov pripisujejo že legendarnemu kralju Fu Xiju (prvemu izmed *san huang wu di), zadnji tradicionalni komentarji pa so zaključili klasično obliko knjige v 1. stol. n. št. Tekst Yi jin-ga sestavlja seznam 64 *heksagramov, ki so jim dodane presoje, celotnemu Yi jingu pa še komentarji, t. i. Deset peruti (shi yi). Vedeževanje po Yi jingu, ki poteka z uporabo 50 rmanovih stebelc, odloči odgovor na vprašanje z enim od *heksagramov in komentarji k njemu. yin yang [kit.]: polarni prasili, ki z izmeničnim učinkovanjem, interakcijo in sodelovanjem omogočata nastanek celotnega univerzuma. Temna prasila (yin) in svetla prasi-la (yang) sta manifestaciji *daa ali Velikega poslednjega
yoga/joga
(*tai ji); njuni konkretni pojavni obliki sta zemlja (*di) in nebo (*tian). Z mešanjem yina in yanga v neskončnem cikličnem procesu nastaja pet elementov (*wu xing), leti pa so osnova za nastanek »desettisočih stvari« (*wan wu). Sili sta predstavljeni v diagramu Velikega poslednjega (*tai ji tu). yoga/joga [skrt. jarem, vprega z božanskim]: iskanje združenja z božanstvom oz. s poslednjo realnostjo po različnih poteh, za katere ima *hinduizem različne nazive: *karma yoga, kot nesebično delovanje; *bhakti yoga, kot predanost božanstvu; *raja yoga, kraljevska joga, ki jo je opisoval *Patanjali; *jnana yoga, kot pot abstraktnega spoznavanja; *hatha yoga, ki sloni na telesnih držah (*asanah) in dihalnih vajah (*pranayama), ter še druge. Yoga sutre [skrt.]: prvi sistematični tekst o jogi, ki ga pripisujejo *Patanjaliju in velja za jogijsko klasiko. Nastal naj bi med 2. stol. pr. n. št. in 4. stol. n. št. Pot do osvoboditve pokaže skozi osemstopenjske tehnike obvladovanja telesa in duha. Gl. tudi: Patanjalijev sistem joge.
yogacara [skrt. izvajanje joge]: tudi *vijnanavada ali *cit-tamatra, šola, ki poučuje spoznanje. Ena glavnih štirih budističnih filozofskih smeri, *mahayana po usmeritvi. Njen ustanovitelj je *Asanga. Njen osrednji nauk ugotavlja, da je vse, kar zaznavamo, le duh; stvari obstajajo le kot spoznavna dogajanja, niso pa objekti in onstran spoznanja nimajo nikakršne realnosti. Zunanji svet je torej čisti duh. yogamudra [skrt.]: 1. nagibi duha, ki se manifestirajo v telesnih izrazih; avtomatski in spontani odsevi Najvišje zavesti, v katerih telo in duh stopata v božansko in ekstatično razpoloženje; 2. poseben jogijski položaj (*asana). yogin [skrt.]: kdor predano in posvečeno vadi jogo; kdor je dosegel jogo.
you
yong [kit. funkcija, uporaba, udejanjenje]: eden osrednjih
konceptov *neokonfucijanstva. you [kit.]: bit, prisotnost. Gl. tudi: wu, daoizem.
Zhang Zai
Z
Zhang Zai (1020-1077), znan tudi kot Zi Hou: neokonfu-cijanski filozof, ki razvija tezo, da ves univerzum sestavljajo raznolike konfiguracije (zgostitve in razpršitve) prvega počela *qi. Izvorno nediferencirano in povsem razpršeno stanje qi je Velika praznina, ki je skupna notranja narava vseh bivajočih posamičnosti. Na podlagi te teorije kritizira budistične in daoistične nauke o praznini xu oz. odsotnosti *wu. Človekovo delovanje razlaga kot plod dveh narav: narave neba (tian xing), ki je Velika praznina in je ena v vseh posamičnih entitetah, in narave zgoščenega qi (qi zhi zhi xing), ki posamičnosti razlikuje in ločuje. Zhang-ova etična zahteva je, naj se posameznik izmota iz spon z jazom (wu) omejene narave zgoščenega qi in vzdržuje zvestobo naravi neba. Med kasnejšimi avtorji je znan predvsem po odlomku iz dela Zhengmeng, t. i. Zahodnem napisu Xi ming, kjer zagovarja tezo o sorodstvenih vezeh med človekom, nebom, zemljo ter vsemi bitji in stvarmi. Gl. tudi: neokonfucijanstvo.
zhong [kit. lojalnost]: ena od *konfucijanskih vrlin.
Zhong yong [kit. Nauk o sredini] ^ konfucijanski klasiki.
Zhou Dunyi (1017-1073), znan tudi kot Mao Shu; pravo ime Zhou Dunshi: kitajski *neokonfucijanski filozof. V svojem delu Tai ji tu shuo (Razlaga diagrama Velikega poslednjega) iz diagrama *tai ji tu razlaga gradnike, strukturo in razvoj kozmosa. Gl. tudi: neokonfucijanstvo.
Zhu Xi (1130-1200), znan tudi kot Yuan Hui: eden najpomembnejših kitajskih *neokonfucijanskih filozofov. Njegove razlage klasičnih tekstov postanejo del vsebine državnih uradniških izpitov. Zhu razlikuje med nivojem principa *li, ki je nad obliko (xing er shang) in nivojem diferenciranih oblikovanih posamičnosti, t. i. sredstev/ orodij qi. Princip je nespremenljiv in večen, li v človeku je notranja narava *xing, ki je zato v celoti dobra. *Qi je zapisan mnoštvu, minljivosti in spremenljivosti, v človeku predstavlja domeno občutkov (qing), ki niha med dobrim in slabim. Najfinejša oblika qi v človeku je duh oz. srce *xin, ki zato lahko vsebuje principe li. Najvišja realnost univerzuma je *tai ji, Veliko poslednje, ki je temelj in izvor vsega univerzuma, večno vztrajanje principov vseh stvari. Gl. tudi: neokonfucijanstvo. Zhuang Zi (verj. 369-286 pr. n. š.): mojster Zhuang, pravo ime Zhuang Zhou. Velja za avtorja istoimenskega daoističnega klasika (oz. vsaj Notranjih poglavij), znanega tudi pod naslovom Nan hua zhen jing (Klasik dežele južne rože oz. Resnični klasik južne rože). To obsežno delo razvija temeljne daoistične ideje, pri čemer poudarja predvsem teme relativnosti spoznanja, nenehnega toka transformacije (*hua) posamičnih bi-vajočih entitet, spontanosti spremembe *zi ran ter odnosa do smrti in minljivosti. Ukvarja se tudi z meditativnimi metodami spoznanja in v kitajsko filozofijo uvede pojme kot npr. *postenje duha (xin zhai) in »sedeti in pozabiti« (*zuo wang). zi ran [kit. spontano, iz sebe nastajajoče] ^ daoizem. zuo wang [kit. sedeti in pozabiti]: daoistična meditativna metoda, ki pomeni najvišjo stopnjo daoistične duhovne potopljenosti. V tem stanju si meditant ne sposoja nikakršnih meditacijskih objektov, temveč pusti svojemu duhu svobodno lebdeti. Vztraja v nenamernem delovanju,
nevmešavanju (*wu wei) in dosega enotnost z *daom. Metoda je opisana v *Zhuang Ziju (knjiga VI, pogl. 7).
ZRC SAZU, Založba ZRC, Novi trg 2, 1001 Ljubljana, p. p. 306; tel.: 01/470 64 64; faks: 01/425 77 94; e-pošta: zalozba@zrc-sazu.si;
www. zrc-sazu.si/zalozba
ZALOŽBA Z R C