j^ETO XXII. ST. 7 PTUJ, ČETRTEK, 20. FEBRUARJA 1969 CENA: 0,50 DIN GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DE LOVN EGA LJUDSTVA Kljub slabemu vremenu je kurentovanje uspelo Kurent je zaplesal v snežnem metežu To je bil prav gotovo naj- bolj zasnežen pust v zadnjih letih. Sneg je kar padal in padal. Kaže, da je kurent vse premalo zvonil in poskakoval L Ptujskem in Dravskem polju, da bi pravočasno pre- gnal zimo. Tokrat si ga je privoščila. Zima je zagodla tudi vsem tistim, ki so se zavzeli za stare običaje in se odločili, da jih rešijo poza- be. jih ohranijo vsaj kot spomin na davno preteklost. Iz leta v leto pripravlja poseben odbor »Kurentova- nje v Ptuju«. Vse je kazalo, da so se letos lotili priprav na tMnenjeno prireditev še posebno resno in požrtvoval- no. Vse je bilo pripravljeno do sobote zvečer, ko je ne- halo snežiti in je že kazalo, da se obeta prelepa zimska nedelja in uspel karneval v Ptuju. Muhasta zima pa je kot za nalašč pokazala naj- hujše zobo ravno v nedeljo, ^e nekaj ur pred dopoldan- skim nastopom je snežilo, da je bilo joj. Zaman smo ča- kali na čudež. Folklorne sku- F'ine so morale nastopiti v najhujšem snežnem metežu. Pred maloštevilnimi gledalci ki so se na ptujskih trgih stiskali pod dežniki, so za- plesali kurenti s snežinkami v pravi kurentov ples, ki naj pregnal zimo. Tudi orači, »^opjaši, ruse, medvedi, pi- ^Ki. plesači in drugi liki so 'meli dovolj prostora za svo- jo predstavo. Se pokač je lahko zavihtel svoj dolgi bič. Pred leti je le s težavo našel - toliko prostora. Med ostalimi : so se v dopoldanski povorki ( folklornih šemskih skupin i zvrstili še ploharji, laufarji, maškure, pustni pogrebci... Kljub temu, da so nastopa- joči prišli daleč iz ptujskih vasi, da je sneg neusmiljeno udarjal v obraz, da so bile noge mokre in prezeble, so nastopili in zaplesali z vedri- mi obrazi. Od časa do časa so tudi zapeli. Vmes so za- igrali tudi muzikanti. Med drugim sem se čudil volji in želji nastopiti v pustnem )bredu. Vse kaže, da za Drav- sko in Mursko polje, za Slo- venske gorice in Haloze je pust med najbolj živimi in najbolj zakoreninjenimi deli ljudskega izročila. Tod se zlepa ne bodo odpovedali »kolektivni norosti« v pust- nih dneh. Kurenti j a se bo verjetno upirala še atomske- mu stoletju do zadnje kuren- tove kape in do zadnje je- ževke. Zaman smo upali, da bo popoldne nehalo snežiti. Po- poldanski karneval po me- stu je bil prav tako v ne- usmiljenem snežnem metežu. Tudi tokrat ni bilo veliko gledalčev. Mnogi so raje osta- li doma za pečjo, ali pa za- radi visokega snega niso mogli od hiše, čeprav so že- leli. Na mestnih vpadnicah ni bilo avtomobilske gneče. Skoraj prazna so bila parki- rišča. Prometna milica ni imela veliko dela. Z lahkoto so pravilno usmerjali pro- met. Na ulicah se je zbralo nekaj več gledalcev kot pred- poldne. Tudi tokrat se niso ustrašili ostrih snežink vsi nastopajoči v karnevalu. Folklorije skupine so nasto- pile že drugič na zasneženih ulicah. Za njimi je prikora- kala ptujska mestna godba na pihala. Godbeniki so kljub temu, da jim je sneg silil v Nadaljevanje na 2. in 3. strani Vesoljska ladja »Pleskar« I, je vzbudila splošno pozornost. Bila je tako visoka, da sta vesoljca večkrat pomislila na trda tla ... Nagrade za nastopajoče v karnevalskem sprevodu Komi.sijo za ocenjevanje karnevalskih skupin y sestavljali Stane Stanič kot predsednik ter Ione Purg in Jože Vrabl kot člana. Kriteriji za ®^cnjevanje so bili sledeči: ideja, množičnost, ii- yeaba in splošen vtis. Komisija je izločila iz nagra- Jcvanja mask tist« karnevalske motorizirane sku- ki so imele izrazito reklamni značaj. Nagrade so bile podeljene sledečim skupinam: Heskar (vesoljska ladja), Panonija (komunalna aksa — zasedanje sodišča). Merkur (novi uvoznik), ^*'rnava (cigani), Delta (razvoj srajc), Gradnje- Pekarne, Elektrokovinar, Sigma, Komunala (sna- odraz mehanizacije), Petovio. Slovenske gnrire, [jogreb Ptujskih pekarn. Sole: F. Oso.jnik. T. Žni- Košare (šmarnica. jabolčnik, kvinton). Po- '^^»n, posebna skupina Kitajcev, veseli škrjančki. jenih je bilo 18 nagrad po 100 000 S din ' po 10.000 S dhi za posameznike in ^njse skupine. Vsega je bilo razdeljenih G90.000 dinarjev. ZR Po kurentovaniu 1969 Letošnja prireditev je bila od vseh dosedanjih naj- vestneje pripravljena. Sodelovale niso le vse naše zna- ne domače skupine, nastopili so tudi Laufarji iz CerTc- nega, Šelmarji iz Kostanjevice in Maškure iz Turnišča. Tudi karnevalski del je obetal izredno veliko in pestro udeležbo, saj so se prijavile in tudi nastopile celo tri skupine iz Deutschlansberga v Avstriji, in sicer maski- rana godba na pihala, dekliška, garda in spremstvo karnevalskega princa. Toda vreme, ki ni bilo prav nič naklonjeno, nam je podrlo mnoge načrte. Nenehno sne- ženje na sam dan prireditve je postavilo vse naše lepo zamišljeno in dobro pripravljeno kurentovanje v vpra- šanje. Letos niso mogli priti tisoči obiskovalcev, ki jth je sicer doslej naše vsakoletno kurentovanje vselej pri- vabilo v Ptuj. Folklorno društvo je od meseca oktobra lanskega leta do petka, 14. t. m., ko je imelo 12. de- lovno sejo, pripravljalo kurentovanje in ga hotelo rav- no v tem jubilejnem letu najlepše prikazati, saj so tudi naše starosvetnosti del dolge zgodovinske poti smo jih zato vključili med jubilejne prireditve. Kakor že rečeno, dočakali smo najslabše vreme, vendar smo tudi v danih razmerah kurentovanje do- bro izpeljali. Predpoldanski nastop narodopisnih skupin je pokazal, da je naš kmečki živelj trdoživ, vztrajen, predvsem pa čustveno navezan na darno izročilo in se imamo prav tem lastnostim nastopajočih zahvaliti, da se je program odvijal in da kurentom, oračem, plohar- jem, plesačem, kopanjarjem medvedom, rušam in celo malim kokotičem niti snežni metež ni preprečil njiho- vega nastopa. Pri popoldanskem nastopu so se etnografskim sku- pinam pridružile številne karnevalske. Tudi tu so vsi nastopajoči pokazali izredno požrtvovalnost, saj bi bilo prijet ne je sedeti na toplem kot pa nastopati po ulicah in trgih, pokritih s snežno brozgo. Poleg nastopajočih je bila še vrsta drugih, ki so požrtvovalno opravljali svoje dolžnosti oziroma, ki so kljub nemogočim vremenskim prilikam vztrajali na do- ločenih mestih in bili nenehno pripravljeni stopiti v akcijo: delavci komunalnega podjetja, ki so odstranili sneg in pripravili teren za nastop in obhod, prodajalci značk, službujoči šoferji na parkiriščih in ne nazadnje vzdrževalci reda, milica in gasilci. Zato se Folklorno društvo najiskreneje zahvaljuje vsem. ki so prispevali, da je kurentovanje 1969 kljub vsemu uspelo, za njihovo vztrajnost, prizadevnost in požrtvovalnost. Predsednik Folklornega društva Drago Hasl V torek je bil tudi v Ormožu tradicionalni pustni karneval Ormožani so tudi tokrat dokazali, da ne želijo zaosta- jati za sosednjimi Ptujčani, vsaj v tradicionalnih pust- nih karnevalih. V torek po- poldne se je zbralo v Ormo- žu veliko število gledalcev, ki so z zanimanjem sprem- ljali nastopajoče pustne sku- pine in posamezne šeme Za razliko od ptujskega karnevala so imeli v Ormožu to srečo, da so bili v času prireditve deležni lepega in sončnega vremena, ki v ne- deljo Ptujčanom žal ni bilo naklonjeno. Zapis z ormoškega pustne- ga karnevala in posnetke ne- katerih nastopajočih skupm bomo objavili prihodnjič. J. S. LUNINE SPPvEME.MBE IN VREMENSKA NAPOVED za čas od petka, 21. febru- arja, do nedelje, 2. marca 1969. Prvi krajec bo v ponede- ljek, 24. februarja, ob 5.30. Napoved: Vreme bo spre- menljivo, izdatnejše padavi- ne bodo okrog 25. februarja. Nastopila bo odjuga in sploš- na nevarnost poplav. Topleje bo. Alojz Cestaik STRAN 2 TEDNIK — ČETRTEK, 20. FEBRUARJA . V tem tednu v republiški sicupščlni Zakon o inšpekcijskih službah v tem tednu zasedata re- publiški in organizacijsko-po- litični zbor slovenske skup- ščine. Med številnimi zade- vami, ki jih obravnavata, je ilasti pomembna razprava o inšpekcijskih službeih v SR Sloveniji. To področje, ki je doslej nesistematično ureje- no oziroma celo neurejeno, naj bi se tudi zakonsko ure-^ dilo, inšpekcijske službe pa' organizirale tako, da bodo lahko kar najučinkoviteje opravljale naloge, zaradi ka- terih so ustanovljene. Republiški zbor bo raz- pravljal tudi o osnutku zako- na o zdravstvenem varstvu študentov. S tem zakonom naj bi se uresničile zahteve študentov glede njihovega zdravstvenega varstva in varstva njihovih najožjih svojcev za prehodni čas, do- kler ne bo tudi to varstvo vključeno v nov republiški zakon o zdravstvenem var- stvu prebivalstva. Osnutek predvideva enotno zdravstve- no varstvo za vse študente, ne glede na pravice, ki jih imajo njihovi starši iz naslo- va socialnega zavarovanja, in daje določene pravice tudi zakoncem in cArokom štu- dentov. Kot kaže, bo republiški zbor na tej svoji seji tudi razglasil spremembo ustave s sprejetimi ustavnimi a- mandmaji. V tem primeru bosta republiški in organiza- cijsko-politični zbor dnevne rede svojih sej razširila še z razpravo predloga zakona o volitvah odbornikov občin- skih skupščin, predloga za- kona o volitvah poslancev ricupščine SR Slovenije in predloga zakona o določitvi volilnih enot za volitve po- slancev skupščine SR Slove- nije. Odbori republiške skupšči-_ ne pa bodo med številnimi zadevami obravnavali tudi osnutek resolucije o temeljih zakonodajne politike repu- blike, s katero naj bi repu- bliška skupščina določila ci- lje in temeljna načela za svojo zakonodajno dejavnost. Resolucija naj bi izhajala iz temeljev naše ustavne ure- ditve, od občana in samo- upravnega urejanja njegovih problemov v krajevnih skup- nostih, delovnih in drugih samoupravnih organizacij ter občinskih skupnosti. Republi- ška zakonodaja, ki naj s svo- jimi predpisi ureja družbene odnose, ki so skupnega po- mena za politično, gospodar- sko in kulturno življenje ter družbeni razvoj v republiki, mora hkrati omogočati de- lovnim in drugim samouprav- nim organizacijam, da ure- sničuje svoje pravice in dolž- nosti, katere po določbah ustave somostojno urejajo. Resolucija med drugim zla- sti poudarja, da je treba z republiško zakonodajno po- litiko zagotoviti stabilnost zakonov in drugih republiš- kih predpisov ter njihovo medsebojno usklajenost, kre- piti pravno varnost občanov ter zagotoviti njihove samo- upravne in druge ustavne pravice. Zakonodaja naj bi bila realna, to se pravi, ure- jala naj bi zadeve, ki jih je na dani stopnji družbenega razvoja ter glede na kon- kretne materialne, organiza- cijske in druge možnosti v republiki mogoče realizirati. Priprava novili predpisov Prisilno bivališče kdaj in za kegii? Pred kratkim je zvezni iz- vršni svet poslal poslancem zvezne skupščine predlog dopolnitve temeljnega zako- na o notranjih zadevah o »pravnih temeljih za izrek ukrepa o pošiljanju v dolo- čen kraj«. Ta predlog je iz- zval, preden je bil jasen nje- gov smisel, tudi med poslan- ci precej dilem. SMISEL DOLOČILA Zvezni sekretariat za no- tranje zadeve misli, da je v interesu obrambe dežele omejitev svobode in določi- tev bivališča za posamezni- ke v določenih primerih. Z drugimi besedami, v situaciji ki bi jo lahko imenovali kot izredno, bi glede na dopolnil- na določila v zgoraj imeno- vanem zakonu, lahko poslali posameznike na prisilno bi- vanje v določenem kraju. To bi bilo možno v primeru, ko posameznik sicer ne bi storil nič takega, kar bi lahko de- finirali kot prekršek ali ka- zensko dejanje in torej ne bi mogli podvzeti proti nje- mu zakonitih ukrepov, bili pa bi utemeljeni sumi, da bi lahko dotični državljan sto- pil v sovražnikovo službo in na ta način prizadel škodo obrambi dežele. Smisel tega ukrepa je to- rej, da se prepreči delova- nje proti interesom dežele, adekvaten ukrep pa bi bila omejitev svobode. Takšnih oseb ne bi tretirali kot ob- sojence in bi se svobodno gibali na določenem teritori- ju Ta varstveni ukrep pri- silnega bivališča bi trajal to- liko časa, koliko časa bi trajala izredna situacija, ki bi bila vzrok tega ukrepa. MALI RIZIKO Verjetno je v vsem tem bistveno to, da bi lahko pri- šlo pod udar tega določila le malo ljudi in da ni predvi- deno »za navadne ljudi z uli- ce«. To določilo bi zadelo osebe, katerih dejanja v pre- teklosti bi omogočala sume, da bi postale kolaboranti. Čeprav je beseda satur posameznikih, bi ti v ^^ čeni situaciji lahko pov,, čili obrambi dežele vei- škodo. Pri uporabi tega I ločila bi lahko prišlo do' pak, vendar je ta riziko jJ li proti morebitni škodi ^ de na svobodno aktivŽ posameznikov. NIC STRAHU PRED ZLORABAMI Kar se tiče morebitnih ^ rab, trdijo predlagatelji,, ni nobene nevarnosti, || jih zakon tako rekoč onem goča. Med drugim bo prj zirana odgovornost orgaj^ ki bodo ta ukrep izvrševj Verjetno bodo to republj sekretarji za notranje zač ve, torej posamezniki, ne kolektivni organi, to pa p zato, da bo znano, kdo odgovoren. Osebe, ki bodo poslane prisilno bivanje, bodo iia pravico do pritožbe na i hovno sodišče JugoslavJ zajamčena jim bo torej u večja možna zakonitost. F slanci so že izrazili stališ da bi_ bilo treba te prito; reševati po hitrem postopi Nikakor ne bo mogoče s: mi določili — zakon bo ta formuliran — urejevati vp šanj notranjega reda, tenn le tedaj, ko bo grozila nevs nost iz zamejstva. Najnovejše izkušnje v si tu danes kažejo, da se !aii čez noč znajdemo v nevi nosti. Zakon bo seveda i roval in se ga bo lahko ui rabilo le, ko bo zvezni izv ni svet razglasil izredno i nje. 1 Predvolilna aktivnost mladih v bistriški občini Okrog 3500 mladih ljudi iz bistriške občine z gotovostjo pričakuje, da bo letos glede na mlade več uspeha pri kandidi- ranju za bližnje volitve. Na do- sedanjih volitvah v skupščine navadno ni prišlo zadovoljivo število mladih ljudi. To so po- drobno analizirali na letošnjem prvem plenumu ZM v Slov. Bi- strici, kjer so tudi zavzeli od- ločno stališče, da mora čim več mladih ljudi priti v predstavni- ška telesa. Da bi mladina lažje delala v predvolilnih pripravah, se je dodobra seznanila s smernicami gospodarskega razvoja v na- slednjem obdobju. V nljh je so- razmeroma posvečeno največ pozornosti razvoju Industrije, turizma, gostinstva in kmetij- stva. Glede na to razmerje so sklenili kandidirati pet mladih ljudi s področja kmetijstva In obrti, tri 17 industrije ter enega kot zastopnika mladine na viš- jih šolah. Mladi ljudje bodo torej sedaj imeli možnost uresničiti željo po svojem zastopstvu v skup« ščinah, vendar pa bo to zahte- valo od njih maksimalno vklju- čevanje v predvolilne akcije ter stoodstotno udeležbo na volit- vah ter še oddajanje glasov za njihove kandidate. Organizacija ZM pripravlja za letošnje mandatno obdobjfe obsežen program kulturnih, re- kreativnih In športnih priredi- tev, vendar pa bo tudi ta de- javnost v precejšnji meri odvis- na od njihove udeležbe v skup- ščini občine ter drugih organi- zacij. Viktor Horvat ITALIJANSKI KOMUNI- STA PROTI »TEORIJI« O OMEJENI SUVERE- NOSTI Prejšnjo soboto (15. febru- arja) se je končal v Bologni kongres Komunistične partije Italije (1 in pol milijona čla- nov, 8 milijonov volivcev). Kongres je v bistvu nakazal poti za reševanje italijanskih notranjepolitičnih vprašanj, se izrekel za izstop Italije iz NATO" pakta ter sploh proti blokovski politiki v svetu. Najpomembnejše stališče, ki ga je zavzel kongres v zu- nanjepolitičnih vprašanjih pa je, da je zavrgel »teorijo« o omejeni suverenosti soci- alističnih dežel, kakršno so si izmislili sovjetski »teore- tiki«, da bi imeli ideološko opravičilo za prisotnost svo- jih tankov v Pragi ter za druge podobne »podvige«, kot so enega takšnih napra- vili lani 21. avgusta v Češko- slovaški. Na kongresu prisotni pred- stavniki drugih komunistič- nih gibanj, razen zaveznikov v varšavskem paktu, so se večinoma izrekli prav tako proti zgoraj navedeni »te- oriji«, kar po svoje govori o izgledih SZ na bližnjem po- svetovanju komunističnih partij v Budimpešti. KURENT JE ZAPLESAL ... (Nadaljevanje s 1. strani) oči in da je mraz grizel pr- ste in razglaševal inštrumen- te, zaigrali doneče koračnice. Oblečeni so bili v narodno nošo bratske republike. God- beniki iz Kidričevega pa so bili oblečeni v moške piža- me. Tudi najmlajši se niso ustrašili zime in snežink. Šo- larji in malčki so nastopili oblečeni v mnoge osebnosti iz pravljic, v Indijance, kav- boje, viteze, bitlse, lukarice, čarovnice ... Kljub slabemu vremenu so nastopili tudi Av- strijci. Strumno je prikora- kala dekliška garda iz Deuts- chlandsberga in godba pihala omenjenega m« Skupina pogrebcev s k® na čelu je prikazala pog! ptujske pekarne, ki se prejšnji teden po uspel referendumu priključila d riborskemu Intesu. Sam P so pokopali pustni pogr^ iz Hajdoš. Zvrstile so se si pine nastopajočih na avt mobilih, ptujska Delta prikazala razvoj srajc nekoč do danes. Petovia simbolizirala dvig cen alt holnih pijač z raketo. Pos« no je presenetil Pleskar, je na tovornjaku V^karnevalskem sprevodu je strumno korakala t"di kliška garda iz Deutschlandsberga v Avstriji ^EDNIK — ČETRTEK, 20. FEBRUARJA 1969 STRAN S ^no raketo, ki sta jo fCrila dva njihova delav- ^ predhodno sta jo še bar- »Slovenske gorice so se Hi to leto izkazale. Pod na- dovom »V vinu je resnica«, n orikazali popivanje v pa- ! -i iz rimskih časov. Nasto- ^^ioči na avtomobilu so bili ^ imerno oblečeni v rimska oblačila. Skupina na nasled- njem avtomobilu, po vsej verjetnosti ne od komunal- nega podjetja, je prikazala >komunalo Poetovia iz leta 69«. Z napisi so hoteli pove- dati, da se komunala prema- lo zavzema za čistočo in ure- ditev mesta in da se vse boij posveča prevozništvu. Skrop- _ Ijenje ulic so simbolizirali s staro nahrbtno škropilko za ^'"^ko trto, ceste so imeno- ^ ^ali »sama-jama«, delež ob- činskega proračuna za ko- : JJ^unalo so stlačili v majhno posodo iz katere so črpali z ■ veako črpalko, ki naj bi sim- bolizirala velike komunalne potrebe v ptujski občini. TP Panonija je prikazala (V-lo »ustavnega sodišča«. Ze dalj časa iščejo trgovska, gostin- ska podjetja in občinska skupščina ustrezne takse za alkoholne pijače. Dogovori niso uspeli in TP Panonija je predalo zadevo ustavnemu sodišču. Za njimi so nasto- pili na kamionih še predstav- niki ostalih trgovskih podje- tij iz Ptuja, GP Gradnje in opekarna, Sigma in drugi. Vsem, ki so nastopili, gre posebna zahvala, saj so kljub izredno slabemu vremenu, uprizorili pohvale vreden karneval. Pohvaliti je treba tudi prireditelje, ki prav ta- ko niso klonili. V primeru primernega vremena bi bila prireditev prav gotovo mno- go boljša. Menim, da v tem primeru ne bi zaman priča- kovali 20.000 obiskovalcev. ZR Ž€ stari Rimljani so radi pili vino in se veselili (Slovenske gorice) Kritika na račun slabega vzdrževanja ulic in cest... • ' najmlajše je pustno rajanje lepa zabava. Vsako leto se poveselijo v Narodnem domu Samoupravni odnosi v kmetijstvu (Nadaljevanje in konec^ Davčna in carinska politi- ka naj bi usmerjali zasebne proizvajalce k intenzivnemu gospodarjenju, opremljanju gospodarstev s sodobnimi stroji za delo, urejevanju go- spodarskih stavb, uvajanju sodobne tehnologije v proiz- vodnjo itd. Za uresničevanje boljših pogojev kreditne politike za razvoj kmetijstva je treba poleg sredstev, ki jih dajejo banke, uporabiti tudi denar- na sredstva, ki so na razpo- lago na vasi in uvajati raz- lične oblike varčevanja in združevanja sredstev v kme- tijskih organizacijah. Tem vlogam pa je treba pri ban- kah zagotoviti enako obrav- navanje in jamstvo. Z agrarno politiko, posebno glede investicij, davkov in integracije je treba podpisati in spodbujati razvoj kmetij- ske proizvodnje na hribovi- tih, planinskih območjih, prav tako pa je treba razvi- jati tudi druge dejavnosti, ki bodo zagotovile dopolnilne vire dohodkov prebivalstva na tem območju. Urediti bo treba tudi prometne zveze, ki bodo približale oddaljena območja proizvodnje tržišču. Težave v proizvodnji v tako imenovanih pasivnih območ- jih bi lahko delno reševali s podpiranjem proizvodnje spe- cifičnih kmetijskih proizvo- dov, ki jih je možno prodati na domačem in "tujem trgu. V bodoče bo treba posve- titi tudi veliko pozornost strokovnemu kadru, ki se ukvarja z organizacijo pro- izvodnje in z odnosi v ko- operaciji. Vedno bolj nas sili dejstvo, da bomo morali pristopiti k sistemskemu znanstvenemu preučevanju agrarne politike, zadružništva ter razvoja družbeno-ekonomskih odno- sov na podeželju. Za uresni- čevanj te naloge obstajajo kadrovski in drugi potenciali, ki pa jih bo treba v ta na- men racionalno organizirati in povezati. Poleg tega, da je potrebno. da zasebni proizvajalci so- delujejo v razvoju sanM>> upravljanja, je prav tako važno njihovo sodelovanje tudi v samoupravnih odno- sih v družbenopolitičnih skupnostih in v drugih samo- upravnih institucijah, kot scm skupnost zdravstvenega za- varovanja, izobraževanje, vodno gospodarstvo itd. Bližnje skupščinske volitve, ki so pred nami, pomenijo v tem pogledu realno možnost, da povečamo število zasebnih kmetijskih proizvajalcev v skupščinskih telesih in to ne samo v občinski, temveč tu- di v republiški in zvezni skupščini. Seveda pa je cb tem" še vedno odprto vpra- šanje, če bomo znali to mož- nost izkoristiti ter s tem pri- spevati k izgrajevanju in razvoju samoupravnih odno- sov. v kmetijstvu. J. S. V Poijčanah - oklivni mladinci v zadnjem času je mladi- na Poljčan izvršila vrsto uspelih akcij, katere jih uvrščajo med najbolj aktiv- ne družbenopolitične organi- zacije v Poljčanah. Med aktivi ZMS v občini Slov. Bistrica pa se prav tako uvrščajo v sam vrh aktivov po doseženi dejavnosti. Za najpomembnejše akcije ki jih je izvedel ta aktiv v zadnjem obdobju, štejejo: — samostojno so organizi- rali proslavo 29. novembra, — izvedli so samostojno novoletno praznovanje, — v nedeljo, 16. februarja, so pripravili veliko pustova- nje, katerega so kronali z istrelitvijo 15 metrov dolge rakete v lastni konstrukciji, polnjene z vodikom — ki naj bi v ugodnih vremenskih pogojih dosegla dolžino po- leta okoli 25 kilometrov, — z igro Zorana Hudalesa »VRNITEV« se bodo udele- žili zbora Planinske zveze Slovenije v Belih vodah. Zbor bo v počastitev oblet- nice pohoda 14. divizije, — v mesecu marcu se bo- do v organizaciji ZM Polj- čane pomerile vse osnovne šole v občini Slovenska Bi- strica na kviz oddaji »VLO- GA ZENE V SVETU NEKOC IN DANES«. Organizaciqa ZM v Polj- čanah je prepričana, da jim bo tudi ta trimesečni plan dejavnosti uspelo v popolno- sti realizirati. • Viktor Horvat Pogovor predsednika Tita z delegacijo žena Jugesiavije Položaj žene in družine v naši družbi POGOVOR PREDSEDNIKA TITA Z DELEGACIJO KON- FERENCE ZA DRUŽBENO AKTIVNOST ŽENA JUGO- SLAVIJE Ob koncu januarja je pred- sednik Tito sprejel na Brio- nih delegacijo konference za družbeno aktivnost žensk .Ju- goslavije. Na tem pogovoru, ki se ga je udeležilo nad 20 žena, mater in gospodinj, je predsednik Tito med drugim dejal: »Rad bi zlasti poudaril to- le: v naši socialistični drža- vi ne sme biti razlikovanja med žensko in moškim. Vsi občani so enakopravni. Po- polno enakopravnost pa si moramo izbojevati z dejanji. Dogaja se še, da ne razume- mo vloge in položaja žene. Vsa naša družba se mora odločno boriti proti takim po- javom. Vzemimo samo primer za- poslovanja. Kakor je znano, je to za nas zelo težaven problem. Lani je zaposlova- nje zastalo in se je šele v zadnjem času nekoliko po- večalo. Se vedno se dogaja, da zapostavljamo žensko de- lovno silo. Zapostavljene so ženske, ki se po vseh sposob- nostih lahko merijo z moški- mi, ki lahko koristijo naši družbi prav toliko, kot mo- ški. Vsaki diskriminaciji žen- ske je treba napraviti odlo- čen konec. Se posebej se mo- ramo boriti proti diskrimi- naciji nasproti mladi gene- raciji. Ta mora imeti v pra- ksi vse pravice, da se zapo- sluje ustrezno svojim stro- kovnim in delovnim kvali- fikacijam. V družbenem sektorju je sedaj zaposlenih v Jugosla- viji nad milijon žensk, kar je nad 30 odstotkov sloipno zaposlenih v industriji in družbenih službah. Od voli- tev leta 1963 do volitev leta 1967 se je število žensk v zvezni skupščini zmanjšalo od 19,6 odstotka na 13,3 od- stotka, v republiških skup- ščinah pa od 20,9 odstotka na 12,8 odstotka, v občinskih skupščinah pa od 16,4 na 9,4 odstotka. To je vsekakc«- za- skrbljujoč in negativen po- jav. To, da se redči število vrst v predstavniških in sa- moupravnih organih, zavira razvoj socialističnih samo- upravnih odnosov in postav- lja precejšen del proizvajal- cev v neenakopraven polo- žaj. Za odpravo tega pro- blema je potrebno angažira- nje vseh družbenopolitičnih organizacij, ki morajo skrbe- ti, da bodo ženske enakoprav- no vključene v naš samo- upravni mehanizem. Skrb za otroka mora biti zares skrb vse naše družbe. Doslej smo to skrb vse pre- več zanemarjali, in sicer od vrha pa vse do komune in delovne organizacije. Takoj po osvoboditvi smo začeli vse poprek odpirati otroške vrt- ce in druge ustanove za var- stvo otrok. Sredstva smo že kako našli. Pozneje pa smo pričeli vse preveč zanemar- jati to izredno pomembno Konec na 10. strani STRAN 4 TEDNIK — ČETRTEK, 20. FEBRUARJA . Razširjena dejavnost društva inženirjev in tehnikov v Kidričevem Koncem preteklega leta se je rodila v upravnem odboru Društva inženirjev in tehni- kov v Kidričevem težnja po povečani dejavnosti društva v skladu z novo zastavljenim delovnim programom. Poleg pestrega strokovnega progra- ma si je društvo postavilo nalogo razširiti svoje vrste z novimi člani. Dosedanje društvo IT je zajemalo predvsem le člane delovnega kolektiva T6varne glinice in aluminija »Boris Kidrič« v Kidričevem, ki je štelo blizu osemdeset inženir- jev in tehnikov raznih strok. Delo je deljeno po strokov- nih sekcijah, zato se je že dalj časa kazala potreba, da se obisk predavanj po posa- meznih strokah in sekcijah poveča, saj je koristnost le- teh očitna, vendar pa z ome- jevanjem le na člane iz Ki- dričevega njihova priprava in izvedba ni bila ekonomič- na niti ni mogla doseči šir- šega pomena in strokovnega učinka. Da bi okrepili tovr- stno strokovno dejavnost v sekcijah, je UO Društva inže- nirjev in tehnikov Kidričevo sklenil povabiti vse strokov- ne delavce tehniških smeri l območja občine Ptuj, da se včlanijo v Društvo inženir- jev in tehnikov Kidričevo, saj je le-to edino svoje vrste v ptujski občini in ima tudi edino vse pogoje za vsestran- ski razvoj* Svojo akcijo krepitve je Društvo inženirjev in tehni- kov začelo koncem prejšnjega leta s pomočjo Občinskega odbora Ljudske tehnike Ptuj. Akcija včlanjevanja je dose- gla v ptujskih delovnih ko- lektivih izreden uspeh, saj se je na primer v Tovarni av- toopreme Ptuj prijavilo vseh 36 inženirjev in tehnikov v društvo, prav tako so se včla- nili v društvo vsi inženirji in tehniki v podjetju »Sigma«, »Elektrokovinar«, Agrotrans- port ter v nekaterih manj- ših delovnih kolektivih. Zdaj je v teku akcija včlanjeva- nja še v Železniških delavni- cah Ptuj, kjer bo nedvomno dosegla enak uspeh kot v o- stalih ptujskih podjetjih. S tem se je število članov Dru- štva IT Kidričevo povečalo na več kot 140 članov, kar kaže nedvomno nujno potre- bo po tovrstnem strokovnem združenju tehniške inteligen- ce v ptujski občini. Upravni odbor Društva IT je sklenil sklicati dopolnilni občni zbor dru.štva, katerega se bodo udeležili predvsem novosprejeti člani. Ta občni zbor je predviden za 21. fe- bruar 1969. leta v prostorih hotela Petovia. Novi člani bodo izvolili svoje predstav- nike v razširjeni UO društva in se seznanili z delovnim programom. Nekateri novi člani že intenzivno sodeluje- jo pri pripravah za 14. ple- sni večer Društva IT Kidriče-, vega in Slovenske Bistrice, na katerem bodo sodelovali pev- ka Jožica Svete pevec Edvin Flisar ter plesna ansambla Milana Cilenška in »Rdeči dečki«, dne 1. 3. 1969 ob 20.30 uri v Kidričevem. ing. RV GENE V JANOMJU Po uradnih podatkih zvez- nega zavoda za statistiko je bil indeks cen v prodaji na malo v letošnjem januarju glede na isti mesec pretekle- ga leta višji za 6,6 odst., gle- de na lan.skoletno poprečje pa za 4,9 odst. Najbolj so se povečale ce- ne v lesni industriji, v indu- striji pohištva, usnja in obu- tve. Proizvajalci navajajo kot vzrok zvišanja cen po- rast cen surovin in prevoznih storitev. V prejšnjem mesecu so se povečale cene industrijskih proizvodov glede na decem- ber preteklega leta za 0,5 odst., kar je največje poveča- nje v času od maja 1967. Skupni življenjski stroški so se povečali v januarju za 2,2 odst. glede na december 1968, glede na januar 1968 pa so večji za 7,6 odst. oziroma na poprečje 1968 za 6,8 odst. To povečanje pojasnjujejo s povečanjem stanarin, ki so se glede na prispevke za me- stno zemljišče povečale za okrog 20 odst. Istočasno so se znižale ce- ne gumijastih proizvodov ter tobačnih izdelkov, nekaterih vrst mesa in nekaterih dru- gih proizvodov. Agilno AMD v Slovenski Bistrici Iz leta v leto se v naši re- publiki veča število promet- nih nesreč. S tem nastaja materialna škoda, razen tega pa je večji tudi krvni davek, ki ga plačujejo žrtve pro- meta. V lanskem letu je bilo v Sloveniji več kot 25.000 prometnih nesreč. Od tega je bilo 497 smrtnih prime- rov, več kot 8000 pa je bilo lažje in težje poškodovanih. Mnogi od njih bodo za vedno ostali invalidi, mi vsi pa bomo plačevali delež, ki naj nadomesti njihovo de- lovno sposobnost. Na zadnjem občnem zboru avtomoto društva v Sloven- ski Bistrici je bilo največ razprave o velikem porastu prometnih nesreč. Ugotovili so, da je preventivna služba v obliki raznih prometnih šol, predavanj in seminarjev še premalo učinkovita, da bi voznika pripravila k solidni vožnji. Ob pregledu dela v zadnjih dveh letilh ne smemo mimo naporov, ki jih je naredilo to društvo, da je usposobilo klubske prostore. To jim je tudi uspelo, žal pa se ni ure- sničila njihova želja po pral- nici, ker je samo gradnja in oprema doma zahtevala pre- več sredstev. Avtomoto društvo v Slov. Bistrici sodeluje z ostalimi društvi v sosednjih občinah in pa z društvom iz Gradca. Skupaj organizirajo razne turistične in tekmovalne ral- lyje, ki se jih je do sedaj udeležilo veliko število nji- hovih članov. Posebna de- javnost pa so spretnostne vožnje, ki postajajo že inter- nacionalnega pomena. Na zadnjem občnem zbo- ru so člani društva izrekli zahvalo vsem delovnim or- ganizacijam, ki so jim v mi- nulem obdobju pomagali s skromnimi finančnimi sred- stvi ter jim podelili poseb- ne diplome v zahvalo za po- moč. Z zbora borcev v Makolah v preteklem tednu so imeli borci krajevne organi- zacije ZZB NOV v Makolah letni občni zbor. Pomenili so se o dosedanjem delu ter nakazali, kaj bo treba sto- riti v letošnjem. Na zboru so poudarili svo- jo pripravljenost na vseljud- ski odpor. Razen vsenarod- ne obrambe so obravnavali materialno stanje borcev- kmetov. Ugotovili so, da ima- jo med seboj člane, ki bi bili nujno potrebni pomoči. Zaradi tega bodo storili vse, da jim bodo pomagali. Razstava slovenskih ljudskih mask v Pttiju od 15. do 23.11.1969 Pokrajinski muzej v Ptu- ju prireja v predpustnih dnevih razstavo slovenskih ljudskih mask, predvsem pustnih. Razstava bo v se- grevanih prostorih razstav- nega paviljona Dušana Kve- dra v parku ob Dravi. Raz- stavo je že pred leti pripra- vil Slovenski etnografski muzej v Ljubljani in jo predstavil številnemu občin- stvu v Jugoslaviji in ino- zemstvu. Trenutno je raz- stavljena v Gradcu, od ko- der jo bodo te dni prepelja- li v Ptuj. Ptujsko občinstvo bo imelo priložnost ogledati si v 1/3m pustnem času nekaj značil- nih likov, ki so ne samo po svoji obliki, temveč po svo- ji izredni dokumentarni vrednosti znane že po vsem znanstvenem svetu. Razstavili bodo »šeme« iz Bohinja, gorenjske »perhte« in »brno«, Dobrepoljske maske, »Skoromate« iz Br- kinov, maske iz Soške doli- ne, »Laufarje« iz Cerknega ter nekaj mask iz panonske- ga kulturnega območja. Otvoritev bo v soboto, 15. februarja, ob 12. uri, zasta- va pa bo odprta do vključ- no 23. februarja vsak dan od 10. do 13. in od 15. do 17. ure. Razstava je vključena v program prireditev ob pro- slavi 1900-letnice prve omem- be Ptuja v pisanih virih. Kdaj projekti m razvoj turizma v Slovenskih goricah, Halozah? Turizem je ena naših i najmlajših gospodarskih panog. Na splošno gig. dano: naši domovini je v zadnjih letih prinesel občutna devizna sredst- va. Vzporedno * jugo- slovanskimi smo začeli v Sloveniji z obširnimi no- vogradnjami. V nasled- njih letih jih bomo še povečali, predvsem na Gorenjskem, ob morju ter z gradnjo zimsko športnega središča v Sa- vinjski dolini pri Goi- teh. Koliko stanejo take novogradnje, nam pove podatek, da stane samo sistem bohinjskih žičnic devetdeset milijoiiov no- vih dinarjev. Zal pa v severovzhod- ni Sloveniji nekam pre- več zanemarjamo to go- spodarsko panogo. Res je, da se je v zadnjem času začelo prebujati mariborsko in ribniško Pohorje, to pa je zraven Radenc tudi vse, kar smo v zadnjih letih sto- rili v tem delu Slove- nije. Na tem delu Sloveni- je je še cel kup neizko- riščenih možnosti, ki bi pritegnile tujega gosta, Haloze kot Slovenske Gorice in Dravsko polje imajo svoje značilnosti in privlačnosti. Toda dokler bomo imeli v teh krajih revščino, ceste, ki jih je sram nositi to Ime, s turizmom ne bo nič. Za uresničitev takih in podobnih zamisli potre- bujemo načrte in pro- jekte. Ne kratkoročne. Ti načrti morajo vsebo- vati gospodarski dvig teh krajev, v drugi fazi pa gradnjo ter možnosti razvoja turistične dejav- nosti. Ce želimo to ures- ničiti, bomo morali za- četi z načrtovanjem ta- koj. S pripravljenimi pro- jekti bomo lahko tudi širši slovenski javnosti pokazali, kakšen je lab- ko naš delež, obenem pf zahtevali določena fi- nančna sredstva za re- alizacijo. Možnosti za razvoj tu- rizma na tem področju, je precej. Ce damo n^ prvo mesto lovski turi-, zem, ki že ubira krepk^ korake, pridemo do vi-, nogradništva, jurSinske-^ ga trsničarstva. Ne P"', zabimo na bližino Ijuto-^ merskega kasača, ki staja za tujega turista- željnega prirode, vedno^ bolj interesanten. Seve-. da niso naštete vs®. možnosti, v katere bi s®, naj usmeril naš turizcn*". So pa in potrebno jiblj® izkoristiti, če nočemo s' desetletja capljati neUK zadaj. -b V ptujskih vodah lovi veliko črnih ribičev Dve stvari povzročata skr- bi ptujskim ribičem. Poleg tega, da imajo vedno manj prostora za dober prijem, so jim boljša ribolovna mesta (»b zgornji Dravi zasedli ribiči iz Maribora. Do nedavnega so imeli pravico loviti do drav- skega mostu. Zadevo so pred kratkim uredili tako, da lah- ko mariborski ribiči lovijo na območju ptujske ribiške družine. Mariborski ribiči so bili namreč zelo zgodnji in kdor prej pride, prej melje, pravi pregovor. Pripeljali so se z motornimi vozili in prvi vrgli trnke na najboljših me- stih. Pred nedavnim so to stvar uredili in sosednji dru- žini sta ostali naprej v do- brih sosedskih odnosih. Najbolj pa ptujske ribiče skrbi slaba čuvaj na služba. Trenutno je niti ni v velik«! veselje črnih ribičev. Ti baje pojedo več rib kot vsi ptujski ribiči, ki imajo ribiške kar- te. Zadnjega čuvaja voda so odpustili, ker ni vestno čuval rib pred črnimi lovci. V krat- kem bodo razpisali prosto de- lovno mesto čuvaja, Nekateri predlagajo, da bi v čuvajno službo bolj vključili milico, ki bi baje edina lahko ukro- tila najhujše kršitelje. Zgo- dilo se je ŽG, da so črni ri- biči napadli celo miličnike. Tak primer je bil lansko le- to ob Pesnici. Spretni črni ribiči so baje tudi v Hajdo- šah. Ni in ni jim mogoče pri- ti do Živega. Ptujski ribiči menijo, da bo v času drste- nja v dravski strugi naspro- ti kanala veliko rib. 2e raz- mišljajo, kako bodo zaščitili ¥ibe pred spretnimi črnimi ribiči v tem predelu. Pred- lagali bodo celo, da bi te dni postavili zasede na prehode in dostope ribiči in miličniki. Slednji so lansko leto sami prijavili mnogo več črnih lovcev kot plačan čuvaj. Za kršitelje ribiških pravil so predvidene strožje in več- je kazni. Morda bo tudi to delno pomagalo in odvračalo črne ribiče od krivolova. - ZR Izstrelitev poljčanske rakete preložena Sneg, ki je v nedeljo zajel Slovenijo, je preprečil, da bi poljčanski raketarji dočakali svoj dan. Po pustnem spre- vodu so hoteli izstreliti svo- jo 17,5 metra dolgo raketo. Zaradi slabega vremena in zaradi bojazni, da se pri nji- hovi raketi pokaže kakšna nepredvidena okvara, so iz- strelitev in pustni sprevod prestavili na naslednjo ne- deljo ob istem času. -b — CKTRTKK, 20, FEBRUARJA 1969 ^^nM^ - STRAN 5 zaščitni znalOD!NjSKO kuharski tečaj V JURŠiNCiH v številnih drugih ^^rajevnih centrih so tudi v .^smcih dodobra izkoristili sezono. Izobraževalni center je s pomočjo Delav- ske univerze Ptuj organizi- ral gospodinjsko kuharski tečaj, ki ga je obiskovalo 17 deklet. Tečaj je vodila Zora ILOVAR iz Ptuja. Na svečan zaključek teča- ja, ki je bil v osnovni šoli Juršinci, so tečajnice pova- bile tudi svoje starše, ki so jim pripravile skromno za- kusko v tečaju pripravlje- nih kuharskih izdelkov. Dekleta, ki so obiskovala tečaj, se tovarišici Ilovarjevi iskreno zahvaljujejo za njen trud in pomoč, ki jim jo je nudila v času tečaja. Vseka- kor želijo nekoč postati do- bre gospodinje in kuharice, V Juršincih v tem času zbirajo tudi prijave za ši- viljski tečaj. V kolikor se bo prijavilo najmanj 30 tečaj- nic, bodo lahko dekleta in žene iz območja KS Juršin- ci v letošnji zimski sezoni deležne še enega pomembne- ga izobraževalnega dela. J. S. tdelj,.- 'enke gospodinjsko ku harskcgu tečaja v Juršincih ® Po modernih avtomobil- skih cestah lahko zdaj pri- demo kamorkioli in pri tem nič ne vidimo. 9 Pravi prijatelj muzike bo prislonil uho h ključavnici kopalnice, v kateri poje mla- dio d okle. STRAN 6 TEDNIK — ČETRTEK, 20. FEBRUARJA . pAsma iMduiSim Še o ptujskem muzeju živahna razprava, ki sta jo v Ptuju in tudi izven njega sprožila članka v zadnjih dveh itevUkah TEDNIKA, me je tpodhudila, da bi o obravna- vanih vprašanjih spregovoril tudi jaz. Govorim kQt ptujski občan, kot delavec na področju po- klicne kulturne dejavnosti m kot raziskovalec zgodovinske preteklosti Ptuja. Rad bi nanizal nekaj misli in osebnih ugotovitev, ki pa jih naj nihče ne vzame kot oseben napad ali celo žaliteo. Gre za ptujski muzej, za ustanovo, s katero je mesto Ptuj tako tesno povezano od ustanovitve Muzejskega dru- štva leta 1893, ves čas do da- nes pa na njenem razvoju in uspešnem delu močno zainte- resirano. Tudi danes se mesto Ptuj kot tako v slovenskem in med- narodnem merilu enači s poj- mom muzej v Ptuju. To se do- gaja zaradi izrednega arheo• loškega bogastva, ki ga hrani Ptuj z okolico deloma že v mu- zejskih zbirkah, deloma pa še, kakor dokazujejo vsakoletne najdbe, tudi še v zemlji. Ptuj je torej res o pravem pomenu besede muzejsko me- sto, pravi eldorado za arheo- loge vsake vrste, prvenstveno seveda za arheologe, ki raz- iskujejo zgodovino rimske pro- vincicUne kulture. Kot tak ima Ptuj razen osta- lin Norega rimskega Pettovia le dokaj dobro ohranjeno zu- nanjo podobo srednjeveškega mesta, kakor je sicer ni nikjer več v Sloveniji. Kot krona te srednjeveške meščanske nasel- bine in obmejne trdnjave se je razpotegnil na grajskem hribu kompleks grajskih utrdb in stanovanjskih zgradb v za- okroženo tipično podobo mo- gočnega gradu nad mestom. Vse to so elementi, ki bi mogli, primerno izkoriščeni, ustvariti kar ugodne pogoje za razvoj turizma v najširšem pomenu te besede. Iz gornjih ugotovitev je tre- ba preiti do spoznanja, da nosi Ptuj kot celota veliko odgo- vornost za ohranitev dragoce- nega kulturnega izročila pre- teklosti sedanjim in prihod- njim rodovom. Iz jasnega spoznanja te ve- like odgovornosti so napisane tudi te vrstice, sprožene ob za- četi razpravi o vlogi in po- slanstvu ptujskega muzeja v današnjem času. Pokličimo si v spomin nekaj resnic, na katere le prepogosto radi pozabljamo: Muzej o Ptuju — njegov uradni naziv »Pokrajinski mu- zej — Landesmuseum« — je seveda močno ponesrečen in neustrezen — predstavlja naj- vidnejšo in najpomembnejše vseh kulturnih ustanov v Ptu- ju in v vsej ptujski občini. Njegovo delo je v veliki men povezano z javnostjo, z ob- činstvom, ki iz vse Sloveniji in iz tujine obiskuje Ptuj in si ogleduje zanimive muzejske zbirke. Zaradi tega pa je tudi delo muzeja kot takega nad- vse odgovorno in mora biti o vsaki večji akciji dobro pre- mišljeno in realno načrtovano v skladu z zahtevami in potre- bami družbe. Pravni ustanovitelj muzeja je skupščina občine Ptuj. Po ustreznih zakonskih predpisih je njena dolžnost, da skrbi za uspešno delo in za razvoj ptuj- ske muzejske ustanove. Ta dolžnost pa v zvezi z gornji- mi ugotovitvami nalaga obči- ni tudi velike obveznosti čim tesnejšega sodelovanja z mu- zejem v vseh važnejših vpra- šanjih in bistvenega soodloča- nja v zadevah, ki imajo v zve- zi z delovanjem muzeja pose- ben pomen za družbo kot ce- loto. Prav v tej točki pa nujno nastajajo težave. Kot vsaka delovna organiza- cija je tudi muzej zgrajen na temeljih samoupravljanja in iz njega izvirajočih samouprav- nih pravic delavcev v njem. Kot zavod posebnega družbe- nega pomena ima v svojem najvišjem upravnem organu tudi predstavnike družbemh skupnosti, žal pa ta upravni organ sprejema in potrjuje samo zaključne račune in ne pride do izraza v mnogih važ- nih zadevah, o katerih odloča svet delovne skupnosti ali pa celo strokovni kolegij. Ta ne- redko svoje zaključke predloži svetu in ga zlahka prepriča o nujnosti in koristnosti predla- ganih načrtov. Dogaja se, ne samo v muzej:h, temveč tudi v mnogih drugih zavodih s področja kulture, da o področju izobraževanja ne govorimo, da se delovne skup- nosti le prerade sklicujejo in se krijejo z določbami statu- tov in splošnih aktov, ki so jih seveda same sprejele, in ape- lirajo na težko pribor jene pra vice samoupravljanja. To mo- derno cehovstvo v zavodih s področja kulture in prosvete povzroča tu in tam odgovor- nim dejavnikom pravi glavo- bol obenem z iskanjem ustrez- nih normativnih rešitev za razne neskladnosti v razvoju današnje samoupravne družbe v Jugoslaviji. Muzej je s svojo dejavnostjo, kakor smo že rekli, posebej izpostavljen javnosti. Občani se v tej ali oni obliki zanimajo za njegovo delo, za njegove uspehe in težave, zato je ra- zumljivo, da tudi kritično spremljajo delo take ustanove. V javnih informacijah pa se ob obilici resničnih in splošno zna- nih dejstev lahko pojavijo razne netočnosti. Tako se je zgodilo tudi pred nedavnim. Ce se torej kljub vsemu lote- vam že obravnavanega »nepri- jetnega« vprašanja, storim tc zaradi tega, ker mi je ptujsh muzej kot tak res pri srcu kakor rečemo. Kot strokovni delavec v ptuj- skem zgodovinskem arhivu že 15 let spremljam delo muzeja. Vselej in povsod, naj je bilo to v Ptuju, Mariboru ali v Ljub- bljani, sem med znanci in pri- jatelji vedno poudarjal važnost in kulturno pomembnost te ptujske ustanove in jih — naj povem na uho — pogosto tudi kaj slišal na njen račun. Ves čas sem skušal ostati objektiven ocenjevalec njego - vega dela v splošno nelahkih okoliščinah. Žal pa sem opa- zoval in bil opozorjen na mno- ge nedostatke, ki sem jih sku- šal razumeti. Iz ljubezni do Ptuja, tega starinskega meste- ca ob Dravi, sem gledal na vse to le dobrohotno, čeprav so se mi pogosto javljali razni po- misleki in vzroki negodovanja. Isto se je godilo in se verjetno še danes godi mnogim pravim Ptujčanom, ki iz notranje za- vzetosti in skrbi za kulturno zgodovinsko dediščino Ptuja, niso vedno zadovoljni z mno- gimi rešitvami in dejanji de- lovne skupnosti muzeja. Iz ta- kega razpoloženja je menda bil tudi porojen prvi članek »Razmere v ptujskem muzeju«. V-lo^a in poslanstvo muzeja Na to vprašanje sta skušala odgovoriti oba člankarja. Zato se ne bi spuščal v podrobno analizo, pač pa bi rad povedal tole: Znanstveno raziskovalna in prosvetno pedagoška naloga kustosov, to je visoko kvali- ficiranih strokovnih delavcev muzeja, je nesporna. Spomeni- ško varstvena dejavnost je — tako zgleda — svojevrstna vo- sebnost ptujskega muzeja, '/a te naloge so z zakonom poobla- ščeni zavodi za spomeniško varstvo, ki morajo imeti pose- bej v te namene strokovno izo- braženo osebje, česar muzeji nimajo in ne morejo imeti. V Ptuju pa se arheologi, etnogra- fi in umetnostni zgodovinarji resno ukvarjajo z vprašanji, ki jih drugje rešujejo urbanisti, arhitekti, gradbeniki in spome- niškovarstveni strokovnjaki. Zato ni čudo, da kustosi, kakor beremo v drugem članku, ni- majo dovolj časa za svoje pr- votne in najvažnejše delovne naloge. Da je igra še lepša, od- loča o milijonskih investicijah za adaptacije in druga popra- vila na obširnem in poprjivila potrebnem kompleksu gradu svet delovne skupnosti zavoda, med katerimi ni arhitekta ali gradbenika. Zadnja leta se mu- zej skoraj nepretrgano in v pretežni večini ukvarja z za- devami, ki sicer res zahtevajo rešitev, ki pa niso prvotna na- loga zavoda in njegovih stro- kovnih delavcev. To nujno in nehvaležno delo mora skupno s financiranjem prevzeti skup- ščina občine Ptuj oziroma njen ustrezni organ. Slednje velja zlasti za grad, ki predstavlja dragocen kulturno zgodovinski spomenik ne samo Ptuja, tem- več celotne slovenske skupno- sti. Zato pa je že nekaj let moje trdno prepričanje, da ne more biti upravljanje, oskrbo- vanje in vzdrževanje gradu stvar 12-članskega kolektiva muzeja. Skušnje zadnjih let prepričljivo govore, da je ta- ka dolžnost za muzej nereal- na, nemogoča in nevzdržna. Sedaj pa dobiva človek pogosto vtis, da je grad last muzeja in da ta lahko dela z njim po mi- li volji, seveda vse v skladu s sklepi in odločitvami samo- upravnega organa muzeja. Muzejske zbirke in oddelki o »odpiranju in zapiranju« zbirk in oddelkov ne bi rad izgubljal besed, saj o tem že dolga leta čivkajo vrabci na ptujskih strehah. Rajši bi re- kel, da je ta stvar kronična in posebna bolezen ptujskega mu- zeja, povzročena s pogostimi menjavami mladih strokovnja- kov v zavodu in s preveliko popustljivostjo in neodločnost- jo vsakokratnega upravnega vodstva muzeja. Podrobna analiza dejstev okrog tega vprašanja bi prinesla na dan mnogo bolečih zanimivosti, za katere pa, kakor dobro ugo- tavlja prvi člankar, pri nas ni odgovoren. Vendar se mo- ram dotakniti ene zadeve, ki je v neposredni povezavi z otvo- ritvijo razstavnega 'paviljona v stolpu ob Dravi. Kljub po- mislekom mnogih, da zgradba ni primerna za galerijo slik, je zmagalo trmasto vztrajanje na realizaciji načrta, ki ga je odo- bril muzejski kolektiv in fi- nančno omogočila TGA Kidri- čevo. Za uresničitev tega načrta so bile potrebne žrtve. Kje pa sploh gre brez žrtev? In kaj je bilo žrtvovano? No, nič po- sebnega: ptujski vinarski mu- zej, ki smo ga še malo pnn slavili kot edinstveno zbirko v Sloveniji. Požrtvovalni, nepla- čani muzejski ljubitelji ( = ama- terji) iz obdobja stare Jugo- slavije — neutrudljivi konser- vator notar Viktor Skrabar z lepo vrsto sodelavcev Muzej- skega društva, od katerih ie v Ptuju še danes živa priča te muzejsko zavzete gene racije prof. Franjo Alič — so ga ustvarili in bili ponosni nanj. In kje je danes? Že nekaj let počiva v precej neprimernih skladiščih na gradu in pola- goma razpada, saj so ga pre- selili preden so imeli zanj pri- pravljene druge prostore. Ob tem se spomnim izreka latinskega pesnika Horacija: »Difficile est satgram non seri- bere« — težko je, da ne bi (spričo tega) napisal satire. O kom, o čem? In viteška dvorana na gra- du? — »Zaprta zaradi preure- janja« — Ali je bilo to res nujno potrebno ali samo volja delavne umetnostne zgodovi- narke v muzeju? V vsakem primeru je zbirka že preveč dolgo zaprta, saj predstavlja za poprečne obiskovalce graj- skih zbirk pravo poslastico. Tako bi se še lahko vrstila vprašanja, ki zahtevajo ustrez- ne odgovore, ne tista: da je res, temveč je res ^ res,« s kakršnimi je včasifi stregel Ježek-Milčinski. Vodstvo po zbirkah Ne glede na to, kako rej, jo vprašanje vodstva po : zejskih zbirkah drugje po« veniji, menim, da je treba nas v Ptuju najti rešitev, i;^ šo od sedanje. Muzej se ne bo mog^ ^ dolgo upirati zahtevi, da \ stosi osebno vodijo večje d pine zahtevnejših obiskovt (lole, itd.) ter najavljene i pine interesentov in celo jj kovnjake posameznike po, zejskih zbirkah. V ta nam^ potrebno v sezoni izdelati ^ seben delovni red dežurnih] stosov kot vodnikov pa^birl Tu naj še omenim nekaj, me najbolj boli. Že dolgo setletje opažam, da 'je j arheološka zbirka, jedro in melj muzejskega Ptuja, sfe no zanemarjena in mačehoi obravnavana zlasti, kar zai obiskovalce, ki jih na jj nihče ne usmerja v spa muzej, tu pa so po večini} puščeni sami sebi. Vem in šim tudi odgovor, da z!r. pač ni zanimiva in da je i zej storil, kar je mogel G temu vzdržujem trditev, di bilo storjeno, kar bi bilo k storjeno. Ali je skupščkia občine Ptuj res odpovedala? Berem v drugem članku \ senetljivo, da, žalostno u{( vitev: »Brez lanske po predmetov Colombia fUM muzej ne imel dovolj srd niti za osebne dohodke sb nega števila 12 muzejskih lavcev ...« To je težka in t ka ugotovitev, če doben drži. Ob takem dejstvu i bijo potem razprave o ff drugih »muzejskih« vpro^ svoj smisel. Kaj potrebuje ptujsl muzej? Več posluha za potreb zahteve občanov, manj ' tosti in cehovstva v ozki^ jah samoupravnega rese^ družbeno pomembnih vpf^ muzejske službe, konkret^ delan koncept in persp^^ dolgoročni program trdnejšo delovno disciplin lektiva — vsi smo no^ navadni delavci v socialt" družbi in za vse velja]'' delovne dolžnosti glede "" kvaliteto in kvantiteto ^ močnejšo in učinkovitejšo^ poro družbene skupnos'\ močno in odločno adrt^^ tivno ter strokovno vod^^ Prof. Anton ^ ČETRTEK, 20. FEBRUARJA 1969 j^NIi^_____ STRAN 7 končana predavanja za boljše tridelovanje mleka ctrokovnjaki obrata za ko- rariio »Ježe Lacko«, so Satkim končali preda- Ka o kooperacij skem pri- £"Vanju v ptujski občini. £ redili so 34 predavanj v Klicnih krajih. Predavanj •^ce udeležili kmetovalci v ""^nvoljivem številu. Med bila izredna ude- r.^a v Cirkovcah, v Vito- toLcih, Trnovski vasi, Bišu predavanja so ponazorili i^ji g slikami in diapozitivi. Predavanja in razgovore so nosvetili predvsem pridelo- ^nju mleka v kooperaciji »lede na nove zahteve in Sredpise. Glede na to so pre- davali o pomenu selekcije in Kspodarske kontrole krav z Lljo izboljšati živinorejski fond. Pomenili so se tudi o krmljenju krav molznic, o ■pridelovanju krme, ne samo ;na travnikih, ampak tudi na njivskih površinah. Priporo- čali so silose, vsaj one, ce- nejše izdelave. Seznanili so kmetovalce tudi z načinom liliranja, z uporabo silaže za ,krave molznice in pitance. Razložili so nove predpise p kooperacij skem pridelova- nju mleka. Krave, ki bodo testale v kooperacij skem pri- idelovanju mleka, bodo mora- Ik imeti vsaj 1700 litrov mle- [ka med telitvami. Za te bo TOkupna cena 0,28 dinarjev fpo odkupnih normativih. Mla- de krave, ki prvič telijo, bodo morale dati vsaj 1400 litrov mleka. V kolikor tega živali ne bodo izpolnile, jih bodo črtali iz kooperacijške pro- izvodnje. Mleko bodo pro- dajali v prostem odkupu. V omenjeni količini mleka so upoštevane potrebe za vzre- jo telet, za gospodinjstvo. V laktacijski dobi bo moral kooperant oddati 900 litrov mleka po pogodbi. Navedena minimalna količina 1700 li- trov mleka je predpisana s strani republiških organov za ptujsko področje. Na predavanjih so govo- rili tudi o higieni pri molži in o tem, kako ravnati z mle- kom po molži do oddaje. Najbolj so priporočali iz- boljšanje prehrane živine Opaziti je, da imajo kmetje v hlevih preveliko število živali, ki je podhranjena in nekvalitetne pasme. Se ved- no velja zmotno pravilo, da je dober kmet tisti, ki ima veliko število krav, ne gl§de na to, kakšne so. Ponekod imajo kmetje po sedem'glav v hlevu, vse skupaj pa niso za tri primerno rejene in za- dovoljivo molznice. Na obratu opažajo vedno večji interes za rejo telet v kooperaciji. Letos so dali v pitanje že 400 glav. Iščejo kvalitetna teleta. Zahtevajo pa tudi dobre rejce, ki ima- jo dobro opremljene prosto- re za živino in ki vestno opravljajo potrebno delo pri reji. Kooperacijski pogoji so ugodni, saj obrat da rejcu tudi krmila in strokovno pc>- moč. Kmet da le prostore in krmi živali. ZR Poškodbe na snegu Zima in sneg nas navadno Tresenetita in zalotita nepri- pravljene na zimske tegobe: ievta v j en je fiziotera- flne ' traja tudi tri te- I Dr. JV Stanovanjsko komunalno pofljetje Ormož VODOVODI SO ŠE VEDNO NAJBOLJ PEREČ PROBLEM Za nami je tretje leto po- slovanja stanovanjsko komu- nalnega podjetja v Ormožu, ki izvaja v ormoški občini dejavnosti splošnega družbe- nega pomena. V tem obdob- ju je podjetje v marsičem izboljšalo strokovnost, orga- nizacijo ter vsebino dela, kar se odraža in izhaja iz pri- dobljenih delovnih izkušenj, zahtevnosti in problematike stanovanjskega in komunal- nega gospodarstva kot speci- fične gospodarske panoge. Preteklo leto je podjetje z združenimi sredstvi delovnih organizacij zgradilo štiri družinska stanovanja in dve garsonjeri. V upravljanje je sprejelo grad pri Veliki Ne- delji, kjer so že dolgo časa stanovanjski prostori. To je za podjetje precejšen rizik, saj bo imelo za ta stanovanja mnogo večje stroške, kot bo- do znašali dohodki od stana- rin. Poseben problem predstav- ljajo stanovanja na Runču, Tomažu, Podgorcih, Ivanj- kovcih in Miklavžu. V na- vedenih krajih primanjkuje zdrave pitne vode. Podjetje je za rešitev tega problema že napravilo raziskave. Os- novni vzrok nastalega pro- blema ima v vseh krajih skupne karakteristike. Ob izgradnji stanovanj oziroma blokov za učitelje so za vo- dovode uporabili že obstoje- ča vodna zajetja oziroma studence. Pozneje se je po- kazalo, da kapaciteta vode ne zadošča potrebam. V ta namen nameravajo urediti zbirne studence ali cisterne za zbiranje meteornih voda. Ta rešitev bo precej stala, in bodo morali reševati pro- blem preskrbe s pitno vodo skupno s krajevnimi skup- nostmi in občinsko skupšči- no. Pri ocenjevanju uspešnosti dela tega podjetja v pretek- lem letu je treba upoštevati, da je njihova dejavnost ena izmed najbolj izpostavljenih dejavnosti, saj prihaja do ne- posredne prizadetosti sleher- nega stanovalca. S tem se povečuje odgovornost in ob- čutljivost pri reševanju po- sameznih vprašanj, ki se na- našajo v glavnem na denar- na sredstva. Podjetje je po- vezano s širokim krogom ob- čanov oziroma z njihovim standardom, ki ga poizkuša v okviru realnih možnosti iz- boljšati. Lepi uspehi zamušafnskih gasilcev Zamušanski gasilci so na svojem zboru v soboto, 8. t. m. vpričo predstavnikov viš- jih gasilskih organizacij ugo- tovili, da so dosegli v zad- njem letu lepe, pravzaprav zavidljive uspehe. Najprej pa si oglejmo vse njihove dose- danje uspehe, ne le lanskih: predvsem so postavili gasil- nim stvarem. Kadar otrok ski dom z orodjarno in sejno sobo. Nabavili so motorno brizgalno, avto-kombi ter po- trebno orodje. Lani so s svo- jimi desetinami: pionirsko, žensko mladinsko in moško mladinsko tekmovali na ob- činskem tekmovanju v Ptu- ju, kjer so dosegli pionirji 4. mesto, mladinci 3. in mla- dinke 2. mesto. Na conskem tekmovanju (tudi v Ptuju) je desetina mladincev dosegla 4. mesto, desetina mladink pa 1. mesto, kar ji je omo- gočilo sodelovanje na repu- bliškem tekmovanju v Kra- nju, kjer je dosegla 3. mesto. Ta uspeh pa ji je omogf^čil udeležbo na zveznem tekmo- vanju v Titovem Užicu, kjer je dosegla 6. mesto. Na zboru se je prvič pred- stavila novo ustanovljena godba zamušanskih gasilcev. Ti so torej res delavni. To jim prizna tudi jugoslovan- ska gasilska zveza, ki jim je dodelila ustrezne diplome. JP IVAN HREN: Jože Kerenčič, življenje heroja (Nadaljevanje) »Zemljiški odnosi v jeru- zalemskih goricah« je znan- stvena študija, v kateri v ši- rokem obsegu in na osnovi analiz raziskuje življenje lju- di na tem delu slovenske zemlje. Skoraj polovica pro- duktivne zemlje je last zem- ljiških gospodarstev izven je- ruzalemskih goric, zato pra- vi: »Vsa zemljiška gospoda pa ima v jeruzalemskih gori- cah 2318,4 ha zemlje, to je 36,82 odstotka vse produktiv- ne površine jeruzalemskih goric. Ta gospoda ima 781,8 ha vinogradov, to je 57,36 odstot- ka vse površine vinogradov v jeruzalemskih gorican.« Zahteva ustavitev propada- nja slovenskega ljudstva v jeruzalemskih goricah, ustva- ritev lepših pogojev za ved- no zapostavljene viničarje (polovica vseh družin v je- ruzalemskih goricah je bila viničarjev (in zahteva ukre- pe, s katerimi bi odpravili to stanje: »... da postane zem- lja v jeruzalemskih goricah last onih, ki jo obdelujejo,« Leta 1939 se je poročil v Mariboru z učiteljico Marijo Hostnarjevo, hčerko železni- čarja, rojeno v Divači, ki je po končanem učiteljišču v Ljubljani leta 1934, službo- vala na osnovni šoli Kog.'' Jože Kerenčič je že dolgo čcisa pripravljal obsežno li- terarno delo, verjetno roman z naslovom »Domačija«, ven- dar mu je bilo zaradi takrat- nih razmer in pozneje vojne onemogočeno to delo. Vsi njegovi zapiski za to delo se niso ohranili. Leta 1940 je objavil novelo »Krmljenca«, ki naj bi bila odlomek dalj- šega teksta. V njej opisuje življenje svoje domače dru- žine. To je bilo tudi zadnje njegovo objavljeno literarno delo v času njegovega življe- nja." Leta 1940 je dobil Jože Ke- renčič prvo službeno mesto na meščanski šoli v Gornji Radgoni. S tem je bilo konec čakanja na službo in; kar je posebej pomembno, da je kot zaznamovan komunist s tako bogatim političnim de- lom za seboj dobil delo. Svo- jemu bratu je izjavil, da se je sploh čudil, da je, tako slabo zapisan kot je bil pri oblasteh, dobil službo. Nekdanji ravnatelj me- ščanske šole v Gornji Rad- goni prof. Albert Kos se spo- minja glede Kerenčiča na- slednjega: K njemu je prišla Kerenčičeva žena in ga pro- sila, da bi sprejel njenega moža v službo. Ravnatelj, do- bro vedoč vse o njem. ga je sprejel v službo in mu do- delil poučevanje fizike — edi- nega prostega učnega pred- meta. Prof. Jože Kerenčič mu je rekel, da ga prdmet ve- seli in ga je tudi kvalitetno poučeval. Do učencev je oil zelo human. V učiteljskem kolektivu je bil zelo tovari- ški, do vseh vljuden in se je hitro vživel v delovno skup- nost. Učiteljski kolektiv je bil v celoti napreden in za- veden, drugačfe pa je izsto- pala samo ena učiteljica. Ke- renčič je ustanovil na šoli krožek, v katerem so mnogo razpravljali o dogodkih v svetu. Učencem je govoril o SZ, o oktobrski revoluciji itd. Tako je napredno usmer- jal mladino, med katero je bil zelo priljubljen. V Gornji Radgoni je Kerenčič obnovil delo prosvetnega društva LIPA in je v njem tudi ak- tivno deloval.'® Prof. Jože Kerenčič je te- žil za tem, da bi se po nekaj- letni prekinitvi zop)et povezal s KP in da bi na šoli osnoval organizacijo SKOJ-a. Keren- čičevi mladinci so bili zelo aktivni (5 jih je sodelovalo v NOB) in so že izvajali manj- še akcije. Tako so v jeseni leta 1940, ko so v Murski So- boti predvajali film »Od Nar- vika do Pariza«, ti mladinci posuli ceste z žebljički in na ta način onemogočili množi- čen ogled filma apaškim Nemcem. Ta akcija je bila za mladince zelo pomembna, apaške Nemce pa je zelo raz- besnila.'* 3. marca leta 1941 se je ro- dila v Kerenčičevi družini hčerka Jelka Proti koncu te- ga meseca je bil prof. Jože Kerenčič mobiliziran in je odšel v Ptuj. V Ptuju je bil med mnogimi mobiliziranci v zmešnjavi, ki je takrat vla- dala v jugoslovanski vojski. Za rezervnega oficirja niso imeli niti epolet, zato si jih le šel skupaj z znancem iskat v Maribor. Njegova žena se spominja, da je v času napa- da na Jugoslavijo, ko je bil skupaj z drugimi vojaki ne- kje južno od Ptuja, našel v zaboju za municijo samo ka- menje in tudi telefon je bil pokvarjen." Jože Kerenčič, Domačija, zbrano delo, Maribor 1967 " Pod št. 16. Albert Kos, izjava Drago Novak, Prlekija v NOB, Murska Sobota 1965 Marija Kerenčič-Pika, Iz- java o njenem možu. Zapis izjave v arhivu Muzeja na- rodne osvoboditve Mari- bor (Nadaljevanje prihodnjič) Promet na me|ah 13 milijonov in 260.000 mo- tornih vozil je prestopilo v lanskem letu naše meje. To je okrog 500.000 vosil več kot leto poprej. V tem številu je zajetih 61.081 avtobusov in 33.75^ motornih koles. Skupno se je pripeljalo v državo okrog 39 milijonov potnikov (z mo- tornimi vozili). Največ vozil je prišlo iz Italije, sledijo Avstrija, Zahodna Nemčija itd. STRAN 8 TEDNIK — ČETRTEK, 20. FEBRUARJA . izgledi za letošnje gospodarjenje v občini Slovensica Bistrica Ekonomski položaj in go- spodarska gibanja v lanskem letu v bistriški občini govore o uresničevanju temeljnih ciljev gospodarske in druž- bene reforme^ Boljša preskrba gospodar- stva, predvsem pa njegova stabilizacija, ustaljeno giba- nje cen in počasnejše nara- ščanje Življenjskih stroiškov ter dokončno aktiviranje no- vega obrata v Impolu, so glavni vzroki za bolj opti- mistična pričakovanja v le- tošnjem letu. V skladu s temeljnimi na- logami ter nakazanimi oce- nami in stališči o razvoju gospodarstva za letošnje leto bodo morali v bistriški ob- čini začrtati takšno politiko razvoja, ki bo še naprej po- speševala rast gospodarstva, ob tem pa tudi negospodar- stva. Po predvidevanjih de- lovnih organizacij v bistriški občini se bo povečal družbe- ni proizvod v letošnjem letu za trideset odstotkov. Takš- no povečanje temelji na obratovanju novih kapacitet v Impolu ter na povečanih zmogljivostih v ostalih go- spodarskih organizacijah v občini. Letošnja pričakovanja pa tudi kažejo, da se bo pove- čal iztržek v trgovini, pred- vsem pa tudi v gostinstvu, tako da bo večji od porasta življenjskih stroškov. V tu- rizmu in trgovini pričaku- jejo večji promet od tran- zitnega in izletniškega tu- rizma. Število zaposlenih se bo v letošnjem letu povečalo za dva odstotka, kar je pa mno- go premalo glede na po- vpraševanje po prostih de- lovnih mestih. Še najbolj bo v odstotkih naraslo število zaposlenih v zasebnem sek- torju obrti in gostinstva. To povečanje bi znašalo pet- najst odstotkov. Povprečje osebnih dohod- kov bo po predvidevanjih naraslo na 946 dinarjev, kar je za šest odstotkov več kot v lanskem letu. Realizacija predvidevanj za letošnje leto pa bo pred- vsem odvisna od vseh orga- nizacij v občini. Ce bosta proizvodnja in njena učin- kovitost presegli lanske do- sežke ob nepovečanih zalo- gah, potem ni nobenih bo- jazni, da se začrtane naloge 'ne bi uresničile. Vzporedno z razvojem go- spodarstva pa se bo povečal tudi hitrejši razvoj tistih služb, ki so tesneje poveza- ne s standardom občana, kot so izobrazba, zdravstvo, sta- novanjski in komunalni po- goji ipd. -b AKCUA, KI JE RODILA LEP USPEH Učenci osnovne šole Jur- šinci so pred leti z dokaj truda in dobre volje za.<=adili ob cesti danes že bujno ra- stoči .nasad kanadskih topo- lov. Nekaj teh dreves, ki so bistveno spremenila videz kraja, so sicer uničile ne- marne roke objestnežev, ven- dar je bil trud juršinskih šo- larjev bogato poplačan. Na našem posnetku vidite delovno skupino, ki je sode- lovala pri tej akciji. V naši prihodnji številki bomo po- sredovali obširen reportažni zapis o delu in življenju jur- šinskih šolarjev in njihovih učiteljev. J. S. NOVA ŠTEVILKA BISTRIŠKEGA ŠOLSKEGA LISTA »NAŠA MISEL« Med mnogimi krožki, ki delujejo v novi osnovni šoli »Pohorski odred« v Sloven- ski Bistrici, uspešno deluje tudi krožek mladih literatov pod vodstvom Kristine Šega. V njem se združujejo šolar- ji, katerim je pisanje pesmi ali proze posebno zadovolj- stvo. Kljub temu da je v krožku vključeno že veliko število članov, se ob vsaki literarni uri vpiše še kakšen novi. Rezultat njihovih prizade- vanj je list »Naša misel«, ki ga sami urejajo, ob pomoči starejših pa ga tudi sami po- pravljajo in razmnožujejo. List izhaja ob pomembnejših praznikih, kot so: 8 febru- ar, slovenski kulturni praz- nik, 25. maj in 29. novem- ber. Zadnja, svečana številka lista, ki obsega okoli 35 stra- ni proze in pesmi, je bila posvečena 8. februarju, slo- venskemu kulturnemu praz- niku. V tej izdaji sta poseb- no mesto zavzela France Prešeren in Ivan Cankar. V tej številki so opisana tudi zanimiva srečanja s pisate- ljem Antonom Ingoličem, pi- sateljico Valerijo Škrinjarin pesnico Vesno Parunj. Zanimiv del lista obsega tudi »Kronika starega leta« kakor tudi spomini na par- tizanska herojstva. V listu so še druge lepe stvaritve mla- dih literatov iz te šole v pesmi ali prozi. List »NAŠA MISEL« je med občani Slovenske Bist- rice naletel na lep sprejem, kar je dalo še več elana mladim literarnim ustvarjal- cem. Sedaj so se lotili zbira- nja gradiva za novo številko, ki bo iz:šla 25. maja. Viktor Horvat V Lovrencu na iDr. p. je med prireditvijo kapljala voda na nastopaloče Preteklo nedeljo smo bili na prireditvi »Pokaži, kaj znaš« v Lovrencu. Kako je potekala, smo poročali v prej- šnji številki Tednika. Med drugim smo opazili tudi nekaj slabosti, za katere pa ne odgovarjajo priredite- lji, ki so pripravili hvale- vredno prireditev. Opa2ili smo, da je s stropa nad od- rom nenehno kapljala voda na nastopajoče ali pa tik za njimi. Na odru je bila kma- lu mlaka, ki je bila od na- stopa do nastopa večja. Kaj to pomeni, smo vprašali sku- pino mladincev za odrom. Povedali so nam, da si lasti zadružni dom, v katerem je bila prireditev, prosveta. Mladinci plačujejo za dvora- no veliko najemnino za vsa- ko prireditev, tudi do 40.000 5tarih dinarjev. Elektriko in kurjavo plačajo posebej. Po- vedali so, da prosvetarji ne prirejajo prireditev. Kultur- ne in druge prireditve prire- jajo mladinci. Pripomnili so, da bi bilo lepo, če bi za mla- dinske prireditve znižali na- jemnino. Morda bi bilo tudi dobro, če bi gospodar dvora- ne odpravil zgoraj opisano nevšečnost. ZR ^Tuiid f[d44iui KMEČKEGA DEL.A NE CE- M.IO Kmetija je nekaj, kar je pre- sem nekaj, kar se mi je še prav prostemu kmečkemu človeku najbolj pri srcu. Večkrat mislim na domačo hišo, na dvorišče, ži- vino, polje in gozd. Ko o tem razmišljam, se mi zdi, da je tež- ko razumeti druge, ki jim ni za dom, še manj pa za kmetijo. Mnogo je takih ljudi. Doživela posebno vtisnilo v srce. Mrak je že legel na zemljo, rdeče obrobljene planine so se dvigale v daljavi in luna je leno plavala po nebu, ko sem pristo- pila h gruči mladih deklet in fantov. Pogovarjali smo se o teh in onih lepih rečeh, pogovor pa je tudi tako nanesel, da sem pri- pomnila: »Ni lepšega od pode- želja.« »Zakaj pa nisi ostala do- ma?« je pripomnil nekdo. »No ja, nekaj moraš znati, če- več znaš, več veljaš,« sem odgovori- la. »To se pravi, če si kmet, ne znaš nič!« so še kar naprej go- vorili tovariši. Tedaj sem se po- čutila kot samotar, ki tava po gozdu in ga nihče ne pogleda. »No, pa le ni tako slabo,« sem jih na vsak način hotela prepri- čati. »Slabo, slabo, pa še kals« slabo. Zjutraj te stari že ob šti- rih vrže iz postelje, potem te žene in žene, da se izčrpaš, nato pa ob enajstih spat, zjutraj pa ... že sama veš kaj,« so me Se vedno prepričevali prijatelji. »-Saj ni časa ne za odmor, ne za po- čitnice. Sredi lepega sončnf^ga poletja je največ dela, pozimi pa . . .. kaj hočeš pozimi,« se je H^iitoževalo neko dekle. Kaj sem Tiotela? Zaželela sem jim lahko noč in odšla. Doma sem dolgo premišljevala o vsem tem in na- posled trdno zaspala. »Hajde, Rižo!« me je zbudil rezek glas v rani jutranji uri.' Leno sem se obrnila v postelji, si pomela zaspane oči in pogle- dala skozi okno v zamegljeno ju- tro. Udarci kopit so odmevali in komaj sem še opazila obrise konja, ki je pridno vlekel voz. »Oh!« sem si rekla, »da bi zdajle že vstala, že tako zgodaj?« Legla sem nazaj v mehko posteljo in zaspala. Zbudila sem se, ko je bilo son- ce že visoko na nebu. Pogled mi je ušel skozi okno. Kaj sem opa- zila? Videla sem konja, vpreže- nega v plug. Utrujeno je stopal po brazdi, kmetičeve roke pa so trdno držale ročice pluga. Obr- nila sem se od okna in takoj mi je prišel na misel pogovor prej- šnjega večera. »Morda je pa le res, kar so mi včeraj pravili prijatelji? Saj res,« sem si mislila, »delaš od jutra do večera, sonce neusmiljeno ?ge in kaj imaš od tega? Mar imaš več kot tisti v mestu, ki so pro- sti cele popoldneve? Zato od- haja mladina v mesto. Toda kaj bo potem, ko starejših ne bo več?« so se mi vsiljevale misli in vprašanja druga za drugimi. Irena Kos, učenka 8. razreda Irena! Tudi ti bi bila poklicana na Prešernovo proslavo v ptujsko gledališče, da bi tam osebno pre- brala ta tvoj razglabljajoči spis. A kaj? Pod svoj podpis nisi pisala naslova in nihče ni vi kam naj bi poslali vabilo r Tako je bilo. Vendar upam, da boš daru NASIH PISMIH opazila I spis, se začudila in razveJ V njem si načela tisto ^ vprašanje, ki zadeva tolikr, ših mladih ljudi. ' Prosim te, pošlji svoj točni, slov in ime osnovne šole, kji obiskuješ. Priloži še pisJ saj znaš dobro pripovedovat; lepo pisati. aLE? Da boš vedela, sem jaz . zvesti dopisnik. Alenka, fe • reš, natisni tudi to mojo co, ki je resnična. Zmaj Jovanovj Indija Koromanff] »MOJ KOTEK« Sredi vasi Sodinci ceste križajo se, ob njih večje in male hišice stoje; in med njimi ena, ki ima streho skoraj razkni steno že razbito, , in s koruznico pokrito, | da mraz zadrži. Tukaj ženica živi, petelina ima in kokoši tri. Dobro za nje skrbi in pravi: »Giem stvarem krmo dajat.i ?.t;nica v vinogradu drugo 1 in-fi, k' je dobra in boljša, a tja se preseliti ne da tn pravi: »Tu je moj kotek.« Lani je avto povozil ženico, odpeljali so jo v bolnišnico in tam je ostala enainpetdeset dni. Občina je plačala stroške,'' ker ona ni imela s čim, saj ima le petelina m tri kokoške. Zvesti dopisnik Zmaj! . Kot vidiš, je tvoja re< pesmica v celoti natisnjena, nila me je, saj odkriva osi ženico, ki se ne more loč! domačega kotička, kjer je živela' toliko let. Njeni b« »Moj kotek« pomenita prar liko, kot če bi zapela »O, preljubi, dragi dom!« Tvoje pesniško ime je v niči imenitno. ALEM Alenka! Dolgo se ti nisem upala pi To je moje prvo pismo. & so če pesmica ni dobra. R kujem tvoj odgovor. Slavica Veio Cvetko' SRNICA včeraj sem srnico videla, prav lepa sivorjava je bila. in mene se ni ustrašila. Po poti je pes prišel, ki je gospodarju ušel in srnico zagledal. Srnica hitrih nog, skočila je v log in si življenje je rešila. Zelo vesela'je bila, ker smrti je ušla, Slavica! . Prepričana sem, da je ^ pesmica tudi bralcem vsev več jih napiši! ^^ NESREČA v soboto, 8. februarja, je peljal Ferdinand iVlavrič iz Maribora osebni avto po Or- moški cesti. Ko je pripeljal prek železniškega prehoda, se je v njegov avto zaletel osebni avto, ki ga je vozil od dravskega mosta Ivan Stip- kovič iz Petrovine. Zaradi neprimerne hitrosti ovinka ni mogel zvoziti. Na zasne- ženi cesti ga je zaneslo na levo stran cestišča in zadel je v srednji del Mavričevega avtomobila tako močno, da je avto obrnilo za 180 sto- pinj. Mavričev avto n' sposoben za nadaljnjo' njo. Telesnih poškodb rJ lo. Gospodinja svoji noV! močnici: »Ce boste bili, mi morate takoj P dati.« Pomočnica: »Ali res • biti tako? Bojim se n^^' da bo preveč naporno če vas bom tolikokrat' legovala.« ^ CTTRTEK, 20. FEBRUAR.TA 19G9 STRAN 9 we zlot« poroki v Juršincih Benar izgine, iepota kline srce, pa ostane na 50 let skupnega življe- V zakonu, skupnega pre- 'govanj^ ^in doživljanja srečnih in nesrečnih Zod^ov, to je praznik, ki u pravimo — zlata poro- L Redki so, ki se jim na- nehne ta visoki in častit- vi jubilej, da si lahko po \ letih skupnega življenja svečanim aktom sklenitve late zakonske zveze ponov- izrečejo zvestobo in Iju- Mnogo razlik je med »ze- leno« in zlato poroko. Bist- .vena pa je ta, da pri zlati poroki iz »mladoporočencev« ®e izžareva tista cvetoča ,n>ladost, kot pred 50 leti, da ;iievesta ne nosi na glavi po- ročnega venca, da ... .Nekdaj bahavi venec in poskočne "ofe so zamenjali srebrni ■'^sje, ki so jih pobelili skrb za otroke, družino, dom, «ratka za vse, kar je bilo ;J';eba storiti v pol stoletja trajajoči zakonski zvezi, ^ekdaj poskočne noge so po- .^le utrujene od dolge živ- ( Jenjske poti, ki je bila vi- sasta, strma, posuta s tr- : m rožami, ki so cve- W cvetijo v tej poz- jeseni življenja ... «>rpK f pot so uspešno ^'^aili naši štirje jubilanti ^iia C^^.inec, ki so si v soboto du ^^J^vriem matičnem ura- ne nataknili prsta- Teri!-^ jih predstavim: in Alojz ŠTEBIH iz J-^ERIC iz Gabernika. so Sf^jja in Alojz ŠTEBIH 'jubiu- svojemu visokemu (73 ^^^ ^^hko ponašata le s Aloj, Terezija in Poročila sta se Vsf J r^a mlada. V zako- ^skrLr^!? ^ ki so laša 7i i' imata danes J¥nuj{o^^!®Poročenca kar 24 ^^ pravnuke. V I sta mi dejala: 1 »Najini otroci so zlati, z vse- mi se dobro razumeva, vsi nama pomagajo in vse ima- va enako rada. Niso več po- trebni tiste otroške ljubezni, ljubezen do otrok lahko gori tudi takrat, ko je spomin na njihova otroška leta že zdav- naj zbledel.« Vse sta spra- vila do taruha in skoraj vsi so ju obiskali za njun visoki jubilej. Tereziji in Alojzu minulih 50 let zakonskega življenja ni bilo posutih z rožami, da- siravno je Alojz velik lju- bitelj vrtnic. Vrtnice so nje- govo posebno veselje, vedno iih skrbno neguje, tako da je veselo pogledati njegov v^rt. Med rožami se počuti nekaj deset let mlajši... Obudijo se spomini, ko sta z ženo v tistih težkih časih hodila v mlatitev na Ščav- ničko, ko sta si s težavo in s pomočjo otrok zgradila le- IX) novo hišo z gospodar- skim poslopjem, ko je Alojz kot dolgoletni cestar mašil luknje na ce.'5tah, ko ..., kdo bi se spomnil vsega, saj je preveč lepih in tudi bolečih spominov. Terezija in Alojz se že živo spominjata tistega sonč- nega 12. februarja 1919. le- ta, ko sta stopila na skupno življenjsko pot. Danes, po 50 letih jima ni žal za takra- ten odločilni življenjski ko- rak. Ce bi še enkrat zacve- tela njuna takratna mladost, bi ponovno izbrala drug dru- gega. Redki so zakoni, ki so potekali v taki harmoniji, zvestobi in razumevanju, kot je poteklo njunih 50 let. Osebno ju poznam že več let. Na deželi sicer ni nava- da, da bi se zakonci na poti držali pod roke. Pri Tereziji in Alojzu ŠTEBIHU je to že stara navada in lep dokaz, da je njun jubilej zares zlat in kronan s trnovo življenj- sko potjo, ki pa je rodila tiho, skromno in neoskru- njeno zakonsko srečo. Tudi naš drugi zlati za- konski par Marija in Alojz MAJERIC iz Gabernika ima za seboj ti'novih 50 let, ki so se minulo soboto spre- menila v zlati praznik. Kljub slabemu zdravju sta ga pro- slavila svečano in intimno v družbi svojih, otrok in vnukov. Alojz se še živo spomkija bitke pri Doberdo- bu in številnih drugih ofen- ziv v Italiji. Zena Marija je bila dolga štiri leta sama v negotovosti in pričakovanju vrnitve svojega moža. Sin, ki sta ga šolala, je padel v vojski. Posestvo sta izročila hčer- ki, ki jima daje preužitek in nudi drugo oskrbo. V zako- nu sta se dobro razumela in skupno premagovala trdo življenjsko pot in borbo na skopi krpi kmečke zemlje. Zlato poroko so obhajali na hčerkinem domu. Na svojem domu živita sama. Otroci ji- ma pomagajo, toda osame- lost je boleča, še posebej ta- krat, če se skriva za njo na eni strani 78 in na drugi strani 79 let, izmed katerih je 50 let skupnih — okraše- nih z zlato poroko. Na moje vprašanje, kaj si v naslednjem obdobju naj- bolj želita, mi je »ženin« v šali odgovoril: »Živela bova do smrti, prav gotovo pa naslednje obdobje ne bo več tako dolgo, kot je bilo dose- danje.« Takoj za njima sta sedla za poročno mizo tudi njuna vnukinja Olga RAUSL in njen izvoljenec Tonček ŠOŠ- TARIC. Proslavili so zeleno in zlato poroko hkrati. Na eni strani mladost s svetli- mi upi in željami v svojo prihodnost in na drugi stra- ni starost s srebrnimi lasmi in spomini, dolgimi 50 let. • Obema paroma naših zla- toporočencev je spregovoril tudi predsednik skupščine občine Ptuj Franjo REBER- NAK, ki jima je čestital za visok jubilej, jima za- želel srečno jesen življenja in izročil tudi darilo skup- ščine občine Ptuj. K številnim čestitkam se ob zlatem jubileju juršinskih zlatoporočencev pridružuje tudi uredništvo našega lista z željo, da bi se čez 10 let srečali tudi na biserni poro- ki. V soboto, na dan naših slavljencev, je močno snežilo. Že stari pregovor pravi, da padavine na dan poroke pri- našajo srečo. Da, sreča, za- konska sreča trajajoča 50 let, druga mladost med svojimi otroci, mladost v jeseni živ- ljenja ter vrnitev čolnička tihe in nerr.irne življenjske sreče, ki je kljub številnim zakonskim vetrovom zaplul v pristan zlatega jubileja. J. Blodnjak •Zlatoporočenca Marija in Alojz Majerič po svečani zaob- Jljubi zvestobe v drugi polovici zakonskega stoletja. Pred- sednik skupščine občine Ptuj Franjo Rebernak jima je zaželel še mnogo srečnih let. V zakonski jarem sta ta dan skočila tudi Olga Raušl (vnu- kinja naših zlatoporočencev) in Tonček Soštarič. Kdo ve, če bo tudi ta »zelena« poroka dočakala zlat jubilej? 250-krcit okoSi zemife v istem avtomobilu Moje srečanje z Jožetom Korenom, šoferjem Impola, je bilo čisto slučajno. Ti zim- ski dnevi so že takšni, da av- tobusi ne vozijo redno ali pa imajo zamudo. Zato sem se odločil za kratek štop iz Slov. Bistrice do Kidričevega. Sreča se mi je hitro na- smehnila, pomahal sem pla- vemu »merdžiju«, zavore so zaškripale in že sem se pe- ljal naprej. Šofer plavega to- vornjaka je bil Jože Koren, ki je za njegovim volanom že celih osemnajst let. Šofer v tem največjem podjetju v bistriški občini pa je dve le- ti več. Ker je Koren zgovoren mož, je beseda hitro stekla tudi o bližnjih volitvah. Tako se sedaj vozim od kandidata za republiškega poslanca, mislil je na inž. Štefana Podričnika, direktorja v Impolu, do kan- didata za zveznega poslanca inž. Franja Griinfelda, di- rektorja TGA »Boris Kidrič«. Koren namreč dnevno vozi aluminij iz Kidričevega v Slovensko Bistrico. Želi si, da bi bila oba izvoljena, saj bi razvoj aluminijske industri- je vsekakor pridobil, sva o- ba končala debato o bližnjih volitvah. Najbolj pa je Jože Koren zadovoljen z obnovo doma pri Treh kraljih. To so res lepo naredili, je dejal in ko sva se kasneje poslavljala mi je obljubil, da se bova go- tovo srečala pri nabiranju borovnic poleti, če me bo pot zanesla tudi tja. Zanimivo je bilo Korenovo pripovedovanje o njegovem delu, ko se že toliko let pre- bija skozi življenje za vola- nom plavega merdžija. Ja. je dejal, lani v jeseni sem z njim prevozil že milijon ki- lometrov. Hitro sem izraču- nal, da bi s to kilometražo ampak kaj resnega, je dejal Jože Koren, še ni imel. Ko sem v Kidričevem iz- stopil, mi je pokazal tudi značko, ki jo je dobil za pet sto tisoč kilometrov; sedaj pričakuje tisto, naslednjo. V slovo sva si segla v roke, po- mežiknil mi je in še dejal: »I.epo bi bilo, da bi tudi v Kidričevem začeli razmišljati na kakšen vikend pri Treh kraljih, saj bi se iz tega lah- ko kmalu razvil manjši tu- ristični center«. lahko 250-krat obkrožil zem- ljo. Zatrjeval je, da ni imel ni- koli kakšnega večjega ka- rambola. Tu in tam se že zgodi, da človek kje obtiči, Jože Koren za volanom svo- jega »merdžija«. STRAN 10 TEDNIK — ČETRTEK, 20. FEBRUARJA . Iz stairih zapisov o starem Ptuju Ptujski grad je baje nastal v 10. stoletju Kot daleč vidna mestna krona je ptujski grad že od nekdaj zbujal pozornost pot- nikov, pa tudi zanimanje znanstvenikov. Zelo malo pa se jih je zanimalo za njego- vo gradbeno zgodovino. V kroniki iz leta 1958 piše Jo- že Curk: »Gotovo je na.se- litvena in utrdbena konti- nuiteta grajskega griča pra- stara, saj je bilo treba od nekdaj varovati mostišče znane »jantarske ceste«, ki je vodila tod mimo iz sred- njega Podonavja na Jadran. Izredno strateško lego ko- maj 45 m visokega grajskega griča so spoznali tudi Rim- ljani, ki so v njegovi zašči- ti zgradili zidani most prek Drave, grič sam pa utrdili. V dobi preseljevanja narodov je Ptuj večkrat menjal go- spodarje. Imeli so ga v lasti zahodni Gotje, Huni, vzhod- ni Gotje, Langobardi in konč- no Slovani, kot to dokazuje- jo arheološke zgodnje sred- njeveške, predvsem staro- slovenske najdbe na Hajdi- ni in na grajskem platoju. Kazno je, da se je Ptuj ohranil skozi vse naštete vi- harje v času preseljevanja narodov vsaj kot skromna naselbina kajti okoli leta 850 se zopet omenja kot civitas ter ima most, trg in dve cer- kvi. Leta 874 so dobili Ptuj salzburški nadškofje, ki so ga obdržali v svojih rokah malone 700 let. Toda s po- sestjo v začetku niso imeli sreče, kajti v 10. in 11. sto- letju so te predele neusmi- ljeno ropali nomadski Ma- džari, ki so uničili tudi Ptuj. Konkretna umetnostna zgo- dovina Ptuja se začenja šele s prenehanjem madžarskih navalov v srednjo Evropo, to je z 12. stoletjem. Okoli leta 1125 je salzbur- ški nadškof Konrad I. obno- vil »že od davna v razvali- nah ležeči grad Ptuj«, ki naj bi ščitil salzburške posesti v Podravju. Iz citirane izjave Konradovega življenjepisca moremo sklepati, da je ptuj- ski grad obstajal že v 11. stoletju, grajska lega v oko- pu na vzpetini nas sili, da pomaknemo čas njegovega nastanka v 10. stoletje. Na kratko lahko rečemo, da se je iz slovenskega gradišča prek dvora kot razvojnega tipa zgodnjefevdalnih fortifika- cijskih naprav polagoma raz- vil zidani ptujski grad s sre- diščem na osrednji kopi ptujskograjskega griča. Ta razvoj dokazuje vrsta listin. ki neposredno omenjajo grad in njegove sestavine, in ka- tere v naslednjem na kratko navajam: leta 1203 se ome- nja v Ptuju salzburški dvor; leta 1230 se omenja Matildin dvor; leta 1231 se omenjata castrum maius in minus; le- ta 1235 se omenja grad vi- teza Hermana; leta 1249 se omenja castrum minus; oko- li leta 1265 omenja kronist Otokar Štajerski v svoji ri- mani kroniki dva salzburška gradova v Ptuju... Leta 1433 naštevata Hartnid in Friderik Ptujski salzburške fevde v Ptuju: grad, grajski stolp, hišo in vse, kar je na grajski gorici, ter 12 stražar- skih posesti okoli nje ... Le- ta 1487 omenja Santonimo utrjeni in nezavzetni ptuj- ski grad.« ZR Predav^itelj slovenščine Alojz Ambruš: Sodniška piščalka iz Velike Nedelje Ob obisku v osnovni šoli pri Veliki Nedelji sem se sre- čal tudi z Alojzem AMBRU- SEM, ki na tej šoli poučuje slovenščino. Prek Murske Sobote in filozofske fakulte- te v Ljubljani ga je pot za- nesla v Veliko Nedeljo, kjer se po njegovih besedah dobro in domače počuti. Poleg tega, da poučuje mlade Prleke pravilno knjiž- no slovenščino, ima Alojz Ambruš svojevrstnega ko- njička: pojavlja se kot sod- nik na rokometnih igriščih širom po Sloveniji. Roko- metna žoga ga je pritegnila že kot otroka. Kaj hitro je žogo zamenjal s sodniško pi- ščalko, ki je sčasoma postala njegov najbolj priljubljen »športni rekvizit«. Od sojenja razrednih tek- movanj v šoli je naglo na- predoval v republiškega ro- kometnega sodnika. Na do- sedanjih tekmovanjih je do- živel že marsikaj zanimive- ga. Vedno je poizkušal biti nepristranski za obe tekmo- valni ekipi, ki sta se morali pokoravati njegovi sodniški piščalki. Da mu je to zelo dobro uspevalo, priča njego- va bronasta plaketa, ki jo je prejel kot priznanje za dobro sodniško delo od rokometn< zveze Jugoslavije. Njegov poklicni kolegi iz Velike Ne- delje mu v ta namen pravi jo »prva slovenska piščal L Velike Nedelje«. Alojza Ambruša sem po- vprašal tudi, kateri so po njegovem mnenju glavni vzroki za občuten padec ro- kometa v Ormožu, kjer so imeli do pred nedavnim zelo kvalitetno in prizadevno ekipo. Dejal mi je, da se v te vzroke ne bi hotel spuščati, vendar pa so ti v prvi vrsti materialnega izvora. Dejal je samo to, da je v Ormožu zares škoda, da je tako re- koč razpadla kvalitetna eki- pa, ki je v zelo kratkem ča- su zlezla pod sam vrh repu- bliške rokometne lige. »Prva slovenska piščalka« iz Velike Nedelje še ne na- merava tako kmalu utihniti, čeprav je vzdušje na roko- metnih igriščih včasih precej vroče. V jesenski tekmoval- ni sezoni je bil Alojz na eni izmed tekem žrtev fizičnega obračuna nekega športnega novinarja. Seveda je, kot ve- dno, tudi takrat obveljala sodnikova odločitev in nje- gov rezek ter nepristranski žvižg. J. S. Alojz Ambruš, rokometni sodnik iz Velike Nedelje URESNIČENA ŽELJA ORMOŠKE MLADINE Večkrat smo že tudi v na- šem listu poročali ter podpi- rali željo ormoške mladine, ki ni mogla najti primernega prostora, kjer bi se lahko mladi Ormožanci sestajali in od časa do časa priredili tu- di mladinski ples. Ta želja se jim je pred nedavnim sicer le delno ure- sničila s pomočjo in razume- vanjem trgovskega podjetja Zarja, ki jim je za občasne potrebe dovolilo uporabo grajskega bifeja. Po dogovo- ru se lahko ormoška mladi- na sestaja v bifeju vsak to- rek in četrtek od 17. do 19. ure ter vsako soboto in ne- deljo od 17 do 21. ure. Vsa- ko soboto lahko mladinci priredijo v bifeju mladinski ples. V navedenih dnevih in v zgoraj določenem času to- čijo mladini samo brezalko- holne pijače, ki jim je tr- govsko podjetje Zarja občut- no znižalo cene. Tako je postala mladinska kavarna, kot jo nazivajo mladi v Ormožu, njihov pro- stor za sestajanje in razve- drilo. Zal so se v nedeljo že našli enkateri »poklicni or- moški razgrajači«, ki so po- izkušali pokazati svojo vročo kri, ter s tem očrniti vso ormoško mladino, ki jo na osnovi takih posameznikov mečemo v isti koš ter krivič- no ocenjujemo. Menimo, da bodo znali ormoški mladinci in mladinke s primernim ve- denjem opravičiti izkazano zaupanje trgovskega podjetja Zarja ter zaupanje, ki ga pričakujemo vsi od sedanje mlade gent- acije. J. S. Ptujska mladina dobi spomladi klub mladih Kaže, da bo letos spomladi dobila ptujska mladina svoj klub. V Narodnem domu ke zaključujejo zidarska dela. Urejujejo tri prostore: pred- sobo, večji prostor za zadr- ževanje mladih in konferenč- no sobo. Cilj kluba je doseči vse- stransko družbeno vzgojo mladega rodu v smeri obliko- vanja socialistične osebnosti. Mladino naj usposablja za aktivno delovanje v družbe- nopolitičnem življenju in sa- moupravljanju. Pri mladih naj razvija ustvarjalen od- nos do bodočega poklica in .dela in skrbi za vsestransko usposabljanje mladih. Klub naj zbira mladino in ji omogoča kulturno in druž- benopolitično izobraževanje ter rekreacijo. Po svojih možnostih pomaga pri raz- voju posameznih ustvarjalno- sti mladih na različnih p^od- ročjih, oziroma jih usmerja v organizacije in sekcije po njihovem interesu, v kolikor ni sam v stanju organizirati posameznih aktivnosti. V ta namen bo imel klub krog mentorjev in svetovalcev iz vrst starejših kulturnih druž- benopolitičnih in strokov tovarišev, ki bodo pom, •mladini pri njeni dejavj Svoj cilj bo klub dosegel sti s sodelovanjem družbi političnih organizacij, , štev, organov oblasti', j kovnih organov in kultu ustanov s tem, da bodo m mladini pri delu morala, materialno pomoč. Član kluba lahko pojj vsakdo, starejši od 14 ig ki bo pripravljen delovati delu kluba ter plačevati! narino. Člani kluba bodo^ li članske izkaznice. Bodo| dni in zaslužni. Zaželjeno bi bilo, da bil ni kluba ustvarili prijetni variške in humane od ki bodo sloneli na medsd nem spoštovanju in ražfl vanju. Mladi naj s spodlj nimi predlogi sodelujejo sestavljanju programa i in njegovi uresničitvi. Aki no naj sodelujejo vsaj v interni dejavnosti kluba i prizadevajo razviti še n dejavnosti. Klub mladih deloval v sekcijah, krog grupah po posameznih inte snih področjih. V klubu bo lahko bife,* dar le z brezalkoholnimi jačami in manjšimi oh hrane. Najstrožje bo pre| vedano točenje alkoholnili jač ali prinašanje teh v H Samoupravni organi Id bodo letna skupščina, | kluba in upravnik. Najl organ kluba mladih je k skupščina, ki jo sestav!] vsi člani kluba mladih. I drugim bo določala I smernice dela kluba. Z Delo krajevnih skupnosti v bistriški občini Ne samo v bistriški obči- ni ampak tudi drugod ugo- tavljajo, da so krajevne skupnosti postale del komu- nalnega aparata, katerih edi- na skrb je urejanje cest, ali pa še mogoče urejanje vodo- voda, kanalizacije, javne raz- svetljave ali pokopališča. Na občinski konferenci SZDL so sklenili, da bi se naj_ njihove krajevne skup- nosti več ukvarjale tudi s socialnimi problemi prebi- valstva, predvsem pa trgo- vino in obrtjo. Ravno v obr- ti, ki ji dajejo v bistriški občini v zadnjem času velik poudarek, bi bila lahko re- šitev za kak kraj. -b BODO UREDILI RIBNIK V PODLEHNIKU? Glede na vedno manjšo možnost ribolova v ptujskih vodah razmišljajo ptujski ri- biči, kako bi uredili zapuščen ribnik v Podlehniku. Menijo, da je velika škoda, da rib- nik ne služi namenu. Predvi- devajo, da bodo graditelji ceste Maribor-Zagreb jemali gramoz iz gramoznice v Trž- cu. Namesto odplačila bi s stroji lahko uredili ribnik v Podlehniku. Urejen ribnik bi poživil ribiško in turistično dejavnost v tem kraju, ^e večji pomen bi imel po zgra- ditvi omenjene ceste, po kate- ri se bo povečal promet skozi te kraje. ZR. Položaj žene in družine (Nadaljevanje s 3. strt področje. Nekatere stvari! začeli napačno pojm^ Tudi na vprašanje otroši varstva smo začeli gl® samo skozi dinar, pri teii smo vse preveč pozabljal: otroka in delovnega ® ka. Ni bilo dovolj zavesi delovni* organizaciji i" muni, niti pri republišld zveznih organih, da bi s^ li za otroško varstvo i" moč zaposlenim staršem Hitrejši razvoj ustanC katerih ostajajo čez ^ predšolski otroci, podal- celodnevno bivanje otr® šoli, prehrana otrok in go naj prispeva, da se izenačile startne osno^ katerimi stopajo otroO življenje.« Med drugim je toV- tudi poudaril, da morajji lovne organizacije, kralj skupnosti in občinske ščine pri zaposlovanjii sliti tudi na to, kje J starši pustili svoje dokler so na delu. Predsednik Tito je še P bej omenil, da bomo ^ v bodoče posvetiti ve^ r nosti ženam na podei^ mladi generaciji na P"^ lju nasploh. ^ ČETRTEK, 20. FEBRUARJA 1969 STRAN II . ujucek kuharskega tečaja pri Vehki jedelji in v Podgorcih lodoče velikonedeljske kuharice so za ta skupinski po- jelek pripravile tudi nekaj svojih specialitet, ki vabijo tpladnjev in krožnikov. »foHOSto« Ormož fpred nedavnim so pri Veliki Sedelji in v Podgorcih uspeš- 10 končali gospodinjsko ku- larska tečaja, ki ju je vodila prezika Frangež iz Velike [edelje. Dekleta so si v 14 peh — tako dolgo je trajal fčaj — pridobila ustrezne raktične izkušnje iz gospo- bjskega, v prvi vrsti ku- Bikega dela. Dekleta so z lastnimi sred- stvi financirale tečaj. Na po- moč sta jim priskočili upra- vi osnovnih šol v Veliki Ne- delji in v Podgorcih, ki sta jim za potrebe tečaja brez- plačno osdtopili prostor^ šol- skih mlečnih kuhinj. V bodoče bodo morale za tovrstne oblike izobraževal- nega dela pokazati nekoliko več razumevanja družbeno- politične organizacije Grozi Bistrici poplava? Izredne količine snega, ki so nas zasule v preteklem tednu, so razveselile naše tu- ristične delavce. Snega ima- jo letos vsepovsod dovolj, zato si gostinci ob pomisli na številni obisk zadovoljni manejo roke. Zaradi obilnega snega pa je na drugi strani mnogo upravičenih nezadovoljnežev. Poglejmo cestni, pa tudi že- lezniški promet! Na vseh ce- stah je prišlo do zastojev. Mnogi avtobusi so ostali v garažah, ker so v nekatere oddaljenejše kraje ceste plu- žili šele v ponedeljek ali to- rek. Vsem tovornim vozilom, težjim od treh ton, je bil prepovedan vsakršen promet. Zamude pa so bile tudi v železniškem prometu. Tako je gospodarstvo utrpelo pre- cej škode zaradi zastojev v prometu, ponekod pa so mo- rali začasno celo prekiniti delo. Izredne količine snega so se nagrmadile tudi na Slov. Bistrico. V ponedeljek za- radi velikih kupov snega ni bil mogoč razgled po mestu. Zaradi takšne situacije se je sestal štab za elementar- ne nesreče in organiziral či- ščenje mesta in odvoz sne- ga. Poskrbljeno bo tudi za tiste strehe, s katerih sneg neposredno grozi pešcem, in pa za tiste, ki se zaradi svo- je stare konstrukcije lahko vdro. Takšna hitra akcija je bi- la potrebna predvsem zaradi tega, ker bi ob nagli otop- litvi, ki bi lahko nastala, bilo mesto poplavljeno. Bistrica je premajhna, da bi lahko pri nagli otoplitvi odnesla vso vodo. Ce pomislimo na to, da je mesto pod vznož- jem Pohorja, je nevarnost poplav še toliko večja. Zato je razumljiva skrb štaba za elementarne nesre- če, ki vodi akcijo za očišče- nje mesta, da v naslednjih tednih ne bi prišlo do večje katastrofe. -b Počitniška zveza v Slov. Bistrici Organizacija Počitniške zveze v Slovenski Bistrici je do lanskga leta več ali manj životarila, dokler se za to ni zavzela občinska konfrenca ZM. Tako je prišlo lani do letovanja skupin mladih lju- di v Ohridu in v Makarski, organizirali so izlet na Go- ričko in Primorsko. Glede na to dejavnost se je začelo večati število čla- nov v organizaciji. Na letoš- nji konferenci PZ so izvolili izvršni odbor, da ne bo več vse breme samo na predsed- niku, kakor je bilo doslej. Program dela obsega pove- čanje števila članstva, orga- niziranje predavanj, poto- vanj, izletov ter povezavo z mladinskimi aktivi. Viktor Horvat Pogled na center Slov. Bistrice Zena v očeh optimista # Lepa in čednostna žena izžareva najbolj popol- no skladnost na svetu. V njej so vrednosti obeh spo- lov. La Bruyere 0 Tudi tisto življenje, ki je polno največjih uspe- hov, je brez smotra, če ne vključuje tudi žene. 0'Neill # Dekle j pravljična knjiga, ki je še nismo prebrali. Frangois Mauriac 0 2ene so dejansko varovalke človeškega rodu. Moški so razsipneži, pustolovci in kvartopirci in se morajo zahvaliti prav ženam za svoj ob.stanek. Jack London # Kadar pišemo o ženah, bi morali svoje pero namakati v barve mavrice, popisan papir pa po- sušiti s prahom metuljevih kril. Diderot O Žena — to je glasba življenja. Richard Wagner 0 Žena je tista, ki ne zapusti bolnikove postelje niti takrat, ko sta jo zapustila zdravnik in duhov- nik in niti takrat, ko je tudi sama izgubila upanje. Guearazzi 9 Ce sploh obstajajo lepota, ljubezen in dobre lastnosti, potem jih je treba iskati samo pri ženah. Goethe 0 Žena je umetniško delo narave. Calfigia 9 Poezija, glasba in cvetje — vse to je zelo lepo. Toda če ne bi bilo žena, vsega tega ne bi znali vred- notiti. Herder 0 V krepostni ženi sta dve poglavitni vrlini — nežnost in radost. Prvo nam odkrivajo njene oči, drugo pa nam posreduje njena razumna duša. Coleil Vose zdravje ozebline I Za razliko zmrznjenja ce- lega telesa so ozebline lokal- Si poškodbe zaradi mraza, ajpogosteje ozebejo peri- ferni deli telesa: prsti nog" ^ rok, ušesa, nos, brada, ali [Orugi deli telesa. na globino poškodb [«iva razlikujemo tako ka- s*or pri opeklinah tri vrste i^lin. Prva stopnja ozeblin J« Pobledela koža in obču- tek mraza. Nastopi oteklina in bolečina, koža pordeči. Prva pomoč je postopno gre- tje. Najboljše je ozeble dele telesa dati v hladno vodo ter ji polagoma dolivati toplo vse do temperature telesa. Cez deset dni premraženi deli popolnoma ozdravijo, ostane pa spremenjena bar- va kože in občutljivost na mraz. Drugo stopnjo karakterizi- rajo mehurčki. Prva pomoč je podobna, le da je treba premražene dele telesa umiti z milnico ter previti. Posle- dica te stopnje ozeblin je občutljivost na mraz, obču- tek bolečine. Treba se je dati cepiti proti tetanusu. Globoke poškodbe tkiva do kosti so tretja stopnja ozeb- lin. V začetku pomodreli deli tkiva počrnijo in odmro. Prva pomoč je v splošnem ogrevanju, umivanju poško- dovanih delov ter previtju. Premrzli del telesa mora mi- rovati, poškodovanca pa je najbolje spraviti v bolniš- nico. Kot posledice ostanejo deformacije, otekline in ra- ne, ki zahtevajo dolgotrajno zdravljenje, pa tudi naknad- ne operacije. Dr. JV Tudi letos aktivno prosvetno društvo Juršinci Prosvetno društvo Juršinci se je v letošnji zimski sezoni odločilo za uprizoritev dra- me Via male. Igro režira re- žiser Peter Malec iz Ptuja. Društvo je lani uprizorilo dve odrski deli in sicer »De- setega brata« in »Jurija Ko- zjaka«. Kot smo v našem listu že večkrat poročali, v Juršincih še vedno ni rešeno vpraša- nje upravi j alca prosvetne dvorane, ki je nujno potreb- na obnove in popravila. V dejavnost prosvetnega društva spada tudi ljudska knjižnica, ki jo vodi učite- ljica Cilka IVANUSA. Knjiž- nica je v zimskem času raz- meroma dobro obiskana. Vsa- ko leto obogatijo knjižnico z nekaj novimi knjigami, ki krajšajo dolge zimske večere njihovim vnetim, sicer še vedno premalo številnim bralcem. J. S. Zdravnik svetuje pacient- ki: »Predvsem več zraka in gibanja! Sprehajajte se vsak dan po več ur.« »Ne,« energično ugovarja stranka, »tega si res ne mo- rem privoščiti; ljudje bi ta- koj dejali, da smo prodali naš novi avto.« • Ona: »Ali občuduješ mojo novo obleko?« On: »Ne, pač pa račun za- njo!« hajdini trčili trije avtomobili {pL^^boto, 15. februarja, po ^rcih trije avtomobili, fcg;,?^ avto opel z nemško i s^tracijo se je zaradi pole- btišča ,'^^®^® ustavil sredi ce- teljal • trenutku je pri- Osehn- ^^ nasprotne smeri fiom ^ z voznikom Iva- Itliuh iz Golice. 5oepi ^^viranju trčenja ni firiL : Preprečiti. Za tem je »ehni nesreče ^ A^ R-4, ki ga je vo- FVeep ^ Kurilič iz Kidri- P avt ^ zaletel v oseb- fcaiu ^°vaka. Kurilič na fljub ."e^^eče ni počakal, ki rv.1 da so ga milič- ure po trečnju iska- se ni hotel od- )lal J^^Sov avto je razbit •km. Iv '^^^Sovim stanova- Pv. je za 500 dinar- '^^esnih poškodb ni bilo. STRAN 12 TEDNIK — ČETRTEK, 20. FEBRUARJA . Otroci in bolezen Smo v času, ko pcjgostc. zbolijo otroci, tudi tisti, ki so sicer odporni. Toda kolike, je otrok v osnovi bolj zdrav, toliko težje prenaša obvezno ležanje, morebitne zdravniš- ke obiske, jemanje zdravil, skratka: bolniško disciplino. V takšnih primerih more materin odnos do otroka in bolezni pogosto bolj pomaga- ti pri izboljšanju zdravja in trenutne krize kot sam zdravnik. Mati mora v tak- šnih trenutkih razumeti otro- ka in mu nuditi toplino in prijateljsko besedo, hkrati pa ne sme otroku kazati svo- je vznemirjenosti. Torej — vaš otrok je pre- hlajen. Vsi znaki so očitni: glavobol, moker nos, solzne oči. Zvišana temperatura še • ne pomeni, da gre za resno bolezen, temveč da se telo brani pred boleznijo. Otroku nudite prvo pomoč tako, da ga denete v posteljo, da ga toplo oblečete in pokrijete, toda ne preveč; to pa še ne pomeni, da mvi ne boste nu- dili svežega zraka z zrače- njem prostora, v katerem le- ži. Otrok naj ne začuti, da so oči vseh družinskih članov uprte izključno vanj in da je postal središče. Vse to bi po- menilo pripravljanje terena za zdajšnjo ali poznejšo hi- pohondrijo... Naučite otroka, ko je še majhen, da se ne boji zdra- vil. Le-ta ne smejo postati zanj »strašilo«; prav tako ne sme postati jemanje zdra- vil poseben obred, ki se pri- čenja s stavkom: »Ce vzameš tableto, boš dobil novo igrač- ko ali čokolado.« Tak odnos pripelje hitro do izsiljevanja. Naučite otroka, da je njego- va dolžnost — prav tako kot umivanje zob in sploh umi- vanje — jemati zdravila, ka- dar je bolan. Prav tako naj ne bo zdravnikov obisk za otroka nekaj grozovitega. Vsako vnetje grla in angi- ne spremlja zvišana tempe- ratura. zato ne ustvarjajte v hiši panike. Denite otroka v po.steljo; prva dva dni bolez- ni mu omogočite čimveč mož- nosti za počitek. V sobi naj ne bo preveč svetlo, postelj- nino pa zamenjajte, da se bo otrok prijetneje počutil v »sveži« postelji. Danes ima večina zdravil, aamenjenih otrokom, prijeten okus. Farmakologi so se po- trudili in odpravili »stra.šna in grenka« zdravila iz časov naših babic. Zakaj jih potem otrok ne bi jemal brez hru- pa? Vedite tudi, da zdravila pomagajo le, če jih otrok za- užije ob pravi uri, redno in v določeni količini. Pogosto mora sprejeti otrok tudi injekcijo. Največkrat injekcije ne bolijo, razen ti- stega znanega pika, toda kljub temu je treba otroka pripraviti na določeno bole- čino: postopoma, blago in previdno. Nikoli pa otr.jku ne obljubite kazni, če se bo uprl zdravniku. In ko je vaš malček že iz najhujšega, mora ostati še nekaj dni v sobi ali celo v postelji. Ker se mu je po- vrnil apetit, mu-pozorno pri- pravljajte jedi. Naj bodo okusne in lepo servirane. Poiščite si v teh dneh vsaj pol urice prostega časa, da preberete otroku pravljico. Hitreje bo ozdravel, če bo čutil, da ni osamljen, hkrati pa mu bodo ti trenutki, ko odraste, prijeten spomin na otroška leta. Voše zdravje ANGINA NI NEDOLŽNA BOLEIEN Človeško telo se brani pro- ti vsakemu vdoru bakterij, ki skušajo vanj prodreti sko- zi usta, s tem, da jih lovi v dveh. za to posebej usposob- ljenih organih na začetku žrela. To so mandlji. Stro- kovno jih imenujemo tonsiie. Kadar pride na teh dveh. za lešnik, ali včasih za oreh velikih mandljih do vnetja, ki ga povzročajo različne bakterije, govorimo o angini. Vsi ste jo že prav gotovo pre- boleti, pri tem pa razen red- kih gotovo niste imeli občut- ka, da ste preboleli kako resno bolezen Toda temu ni tako. Najbolj navadna angi- na ima, na žalost, lahko dalj- nosežne posledice. Bolezen lahko povzroči ko- pico komplikacij, tako vne- tje ledvic, vnetje srčnih za- klopk. revmatizem in podob- ne, ki so vse prej kot nedolž- ne Bolezen se prične z bole- činami v grlu. Mandlji po- rde, se povečajo in pokrijejo z belimi madeži in pikami. Resno vam svetujemo, da bolnika spravite v posteljo, mu daste toplega čaja in mu la lajšanje bolezni v grlu pripravite tople raztopine za grgranje: na dva del tople vode raztopite veliko žlico kuhinjske soli. To raztopino naj bolnik grgra čim večkrat na dan. S toplim čajem mu lahko brez škode daste tudi kak aspirin in podobno. Ce se bolezen v dveh dneh ne poleže, če so bolečine hujše, če gnojne pike prerastejo v veliko gnojno oblogo, ali če sf- morda celo po telesu poja- vi droben rdeč izpuščaj, po- tem je bolje, da pokličete zdravnika. Pri zdravljenju bi vas ra- di opomnili še na napako, ki se je danes že močno razpa- sla. Ne skušajte zdraviti vne- tja mandeljnov z antibiotiki širokega spektra. Zdravljenje s temi sredstvi prepustite v vsakem primeru samo zdrav- niku, drugače bolniku mnogo več škodujete, kot koristite. Sedaj in v jeseni, ko je ta bolezen najpogostnejša, bi vam svetovali šo dobro sred- stvo za preprečevanje angi- ne. Izperite si zjutraj (lahko tedaj, ko si umivate zobe) usta s kozarcem vode, v ka- terega ste kanili 2 ali 3 kap- ljice jodove tinkture, ki jo lahko kupite v vsaki lekarni. Delavska univerza ?\u\ l)EI..\VSKA UNIVEUZ.V l'TUJ IN KOOKDIN.VCIJSKI OHliOK iiA V1'HAS.\NM.V NAUODNE L>I5K.\.MnE PKI OBČINSKI KONKEUENCI SZDI. prirejata v izobraževalnih centrih od 24. februarja do 27. februarja 1969 naslednja predavanja: PONEl)EI..IEK, 24. februarja: PTU J — 1. teren Okupacijski sistem v Sloveniji in boj proti njemu med NOB 1941-1945; predava Ivan Rau ob 18. uri v dvorani obč. skupščine, Miklošičeva 14; LESKOVEC Bistvo in značilnosti sodobne vojne ter vpliv sedanje vojne tehnike na bojno udejstvovanje; predava Ferdo I.ovrec ob 18.30 uri v šoli; STOPEKCE Vojno strateške koncepcije V.ATO in varšavskega pakta; predava I.ojze Gojčič ob 17. uri v šoli; MEDVEDCE Osnovna načela vseljudske ob- rambne vojne s posebnim ozi- rom na posebnosti Slovenije; predava. Tone Žagar ob 18.30 uri v gasilskem domu; SE^.-V Psihološka vojna, delovanje obveščevalnih služb in varnostni ukrepi v sistemu narodne obram- be; predava, Franc Zadravec ob 18. uri v šoli; HAJDINA Okupacijski sistem v Sloveniji in boj proti njemu med NOB 1941-1945; predava, Branko Voljč ob 18. uri v šoli; TOKEK, 23. februarja: LOVRENC Bistvo in značilnosti sodobne vojne ter vpliv sedanje vojne tehnike na bojno udejstvovanje; predava, Štefan Požlep ob 18. uri v zadružnem domu; I.EVA.JNCI Psihološka vojna, delovanje obveščevalnih služb in varnostni ukrepi v sistemu narodne ob- rambe; predava, Učakar Mar- tin ob 18.30 uri pri Janezu 2am- pa, Levajnci 10; PTUJ — II. in m. teren Izkušnje osvobodilnega boja alžirskega in vietnamskega ljud- stva; predava, Adi šarman ob 18. uri v dvorani obč. skupščine Miklošičeva 14; PTUJ — V. teren in BUDINA Okupacijski sistem v Sloveniji in boj proti njemu med NOB 1941-1945; predava, Branko Voljč ob 18. uri v sindikalnem klubu Franca Krambergerja; SKEDA, 26. februarja: CIIIKOVCE Bistvo in značilnosti soduittie vojne ter vpliv sedanje vojne tehnike na bojno udejstvovanje; predava; Ferdo I.ovrec ob 18.30 uri v šoli; MAJSPEKK Osnovna načela vseljudske ob- rambne vojne s posebnim ozironi na posebnosti Slovenije; preda^^a, Franjo Ilebernak ob 18.30 uri v šoli; PTUJ —IV. teren in ROGOZNIC.\ Izkušnje osvobodilnega boja alžirskega in vietnamskega ljud- stva; predava Adi Sarman ob 18. uri v dvorani obč. skupščine Miklošičeva 14; KIDRIČEVO Psihološka vojna, delovanje obveščevalnih služb in varnostni ukrepi v sistemu narodne ob- rambe; predava, Franc Potočnik ob 18.30 uri v šoli; ČETRTEK, 27. februarja; NAR.VPI.JE Osnovna načela vselju^j. rambne vojne s posebnim J! na posebnosti Slovenije; n», Karel Zmauc ob 18. uri POUl.EIINIK Psihološka vojna, ^jk obveščevalnih služb in vat^ ukrepi v sistemu narodne oS be; predava, Učakar Marti« 18. uri v Soli; ^ GRAJENA Izkušnje osvobodilnega , alžirskega in vietnamskega stva; predava, Adi SarnJ 18.30 uri v šoli; VICAVA — ORESJE Osnovna načela vseljuds^ rambne vojne s posebnim og na posebnosti Slovenije; va, Franjo Rebernak-ob » v domu SZDL Vičava. Zimsko-grafska tihožiiie pri Veliki Nedelji Ob obisku pri veliki Nedelji me je pozdravil velik( deljski grad že. od daleč v vsej svoji mogočni lepoti, J v snežno odejo in obsijan z medlim zimskim soncem bogati kulturno zgodovinski spomenik, v katerem so s stanovanjski prostori, je potreben temeljite obnove, časa ga je že precej nagrizel, za obnovo pa ni potrei sredstev. Na eni strani govorimo o prepotrebni za kulturno zgodovinskih spomenikov, na drugi strani P ob pomanjkaiiju sredstev zares gradimo »spomenike«,' že vnaprej obsojeni za vpis v register spomenikov pai nerazumevanja za ohranitev spomenikov preteklosti. ' Vzgojna vprašanja Mali uničevalec v vsaki hiši je navadno poseben kotiček, namenjep majhnim keramičnim izdel- kom, kristalu, spominkom s potovanj, kipcem in podob- brezskrbno vdre vanj in raz- bije enega spominkov, ga na- vadno zmerjamo za uniče- valca. In kdo od domačih se takoj vpraša: »Le po kom se je vrgel otrok?« Odgovor je, da je kratko malo otrok. Ali natančneje, normalen otrok, ne glede, po kom se je vrgel. V prvih letih otroštva je določena težnja k uničevanju naravna in normalna: pred- stavlja torej značilnost, ki jo moramo v razvoju otroka pričakovati. Otroci, posebno najmanjši, žive v obdobju fiziološke spontanosti, preki- pevajo od veselja in energi- je in nekako se morajo iz- življati. Za to po svoje išče- jo in izbirajo načine, pa če jih starejši odobravajo ali ne. Vzgojitelj naj bo v ta- kem položaju potrpežljiv, naj se zaveda razvoja otrok. Ne sme pozabiti, da majhni otro- ci še ne morejo biti družbeno odgovorni. Iz tega potem sle- di, da vsak predmet pomeni samo objekt, na katerem lah- ko sprosti svojo odvečno energijo. Razen tega se otrok še ne zaveda vrednosti raznih predmetov, pogosto pa je treba upoštevati tudi težnjo po oponašanju. Ce je otrok, na primer,, videl, kako je oče nekaj delal z žeblji in kladi- vom, bo naslednji dan v opo- našavni vnemi poskusil iste gibe, vendar s čimerkoli, se pravi s prvo rečjo, ki mu bo prišla pod roke. Otrok normalno ne pozna namernega prezira do stva- ri; morda le v posebnih merih odkrijemo pri J škodljive motive za neb njegova dejanja. Skratka, ne smemo ( biti, da ima v zgodnjemj štvu otrok željo i po ^ janju i po uničevanju ■] oboje otrok počne z ei" zadovoljstvom. V okoli dveh let uničeval® gon ne more povzročil žalovanja iz preprostega loga, ker v otrokovi o' nosti še ni razvit čut sP vanj a do tuje lastnin®' dobno je tudi z tn"^ maščevanja: otrok primer, mirno vmeša "I ti igro tovarišev, ne ® sploh imel pojem o da bo kdo zaradi tega Kakšni naj bodo "J vzgojiteljev, kar za^' otrokove nagone? Cist" prosti: usmerjati jih- tirati, tako da se bodo^ gije uravnoteženo in ^ sproščale. ČETRTEK, 20. FEBRUARJA 1969 pNl^^___^- STRAN 13 jsnicljivi obeti ^b slovenski oboli 06 lepem vremenu je mogoče z enim samim oaledom objeti triintrideset kilometrov dolg, z za- prepleten obmorski svet od Debelega rtiča do Pircitid- Med Fieso in Piranom, med Izolo in Strunjanom ■ jnorje v srditi ofenzivi proti kopnemu. Valovi ne- irestano izpodjedajo podnožje lapornatih vzpetin. I drugih strani pa se mora počasi, nezadržno ^^jjiiJcati. Več ko dva kilometra globoko v Sečovelj- gj(i dolini so še vidni sledovi, kjer so nekdaj pri- vezovali čolne. Morje se je umaknilo daleč za na- sipe solin. Cesta se pri ankaranskem križišču po nekaj sto metrih primakne skoraj do morja. A le še nekaj Igt. Škocjanski zaliv, ki je nekdaj oblival velik ^ei otoka, kjer stoji stari Koper, bo ostal le v spo- minih ljudi in na starih zemljevidih. Tu pa se bodo širila industrijska poslopja, tako kot se že zdaj na severovzhodni strani Kopra razteza naselje stano- vanjskih poslopij in še više na prostoru, ki so ga pred leti iztrgali morju, velika skladišča tovornega pristanišča. izpotje narodov M, kjer se jadransko mor- najgloblje zajeda v evrop- j kopno, so se že od ne- H križale poti narodov, j so se nekdaj valile tru- rimskih vojščakov proti bji Evropi, z druge stra- )a so Kelti, Iliri in Slova- [od ubirali pot proti za- u. To območje je bilo ne- okrat v zgodovini prizo- e velikih bojev. Čezenj je valilo mnogo osvajal- . mesta pa so doživljala »it in nekatera med nji- ttudi svoj propad. B obmorskih mestih Ko- S. Izoli in Piranu vemo, da (jih naseljevali že stari pti. Starogrška pravljica povedujc, da je pri Anka- fc nesrečna kraljica nimf pla v morje in se utopi- fker ji Zeus ni hotel po- flli nesmrtnosti, feodovinski viri navajajo- J prve prebivalce tega l^ija Ilistre, ki so jih pod- roili Rimljani in romani- V VIL stoletju pa so to ozmlje do Soče zavze- iivenci. ^ar v notranjosti Slove- govorimo o slovenski imamo navadno v mi- sončne poletne dneve, ^ice ob morju in vse, ® povezano z romantiko [skega življenja. Za ^aice notranjosti Slove- e obalno območje pojem ''^em. Zlasti zadnja le- Postaja vse bolj pojem tvse gospodarstvo in L - kar je povezano z r,• prihodnje pa bo še naj ^ničevanje načrtov, .»oi^P^stane Koper resnič- feja ° v svet«, bo v pri- frnoi še bolj obrnilo frno "^t^ogih na sora- [obaij"^^*^^" del sloven- EjJ®*?« rel avia. nam dokazujejo dej- stva, saj se zadnje čase mo- ramo varovati in cepiti že proti tako banalnim motnjam, kot sta gripa in nahod. Uživa- mo uspavalne praške proti nespečnosti, pomirila proti živčnosti, poživila proti potr- tosti ... Počasi bo vsako od- prto okno atentat na člove- kovo telo. Gre kratko malo za to, da znanost in tehnika ne rešujeta problemov, kate- re jima zastavlja človek, vse- lej ravno tako, kot bi si to želeli. Znanost in tehnika gresta svojo pot, srečujeta se s problemi, ki jih pred nju po- stavlja človek, toda lotevata se jih po svoje in so zato tu- di rešitve pogosto tako ne- pričakovane. Nekaj nevarnosti te civili- zacije je očitnih. Na primer jedrska vojna. Na svetu je zdaj že toliKo jedrskega orož- ja, da bi lahko na našem pla- netu nekajkrat uničili vse življenje. Ko smo Se po vsej sili šli higieno, smo spremenili ne- katere, na splošno ne preveč nevarne otroške bolezni, na primer otroško paralizo, v nadvse hude, komaj ozdrav- ljive bolezni. V izredno kratkem obdob- ju svoje zelo kratke zgodovi- ne je človek tako temeljito premagal naravo, da jo bo zdaj, zdaj ubil, piše fizik Ba- tisse. Ce bo šlo tako naprej, čez dve, tri stoletja v zraku ne bo več kisika. Reakcijsko letalo namreč med enim sa- mim poletom čez Atlantik *pokuri« štirideset ton kisika. Zgodovina jezera Eire je poučna. Nekoč je bilo to je- zero eno največjih in najlep- ših prostranstev sladke vode na svetu. Njegova smrt je bila hitra. Leta 1956 so v njem še nalovili 6,900.000 fun- tov sinje ščuke, leta 1963 pa samo še 200 funtov, se pravi niti en stot. Jezero je postalo taka mlakuža, tako polno or- ganskih in kemijskih stru- pov, da svetujejo ljudem, ki padejo vanj, naj se dajo takoj cepiti proti tetanusu. Hkrati pa so izračunali, da je zdaj že ceneje jezero popolnoma izsušiti, kot pa da bi skušali očistiti njegove vode. Človek in razum ne govo- rita več istega jezika. Ce bi bil napredek za človeka le vznemirljiv, prehud in pre- težak, potem se ga ne bi bilo treba nad njim, če bi pomenil duševati se ne bi bilo tako treba za njim, če bi pomenil le materialne pridobitve. To- da napredek je človeka iz- zvil, kar najgloblje je priza- del zavest o njegovi osebno- sti. Nekdanje razmerje se je spremenilo. Nasproti tradi- cionalnemu življenju stoji zdaj znanstvenik. In svet se prilagaja njemu. Napredek je sicer lahko po- metel z vsemi zastarelimi pojmovanji, toda človeka ne more odrešiti njegove odgo- vornosti do samega sebe. Za- radi napredka je ta odgovor- nost samo vse večja in vse težja. Turistična publikacija Turistična društva in dru- gi turistični delavci na ob- močju Slovenskih goric si prizadevajo izdati v nakladi lO.OOO izvodov TURISTIČNO PUBLIKACIJO z naslovom: »Turistični kraji Slovenskih goric vabijo ...« Odbore turističnih društev, krajevnih skupnosti, lovskih družin, pisarne turističnih birojev, skupščine občine Ptuj, Ormož, Ljutomer, Rad- gona, Lenart, Maribor-Tez- no, uprave trgovskih in go- stinskih združenj, osnovne šole, kmetijski kombinati, ki bi finančno s sredstvi pod- prli izdajo te prepotrebne publikacije, naprošamo, da za tisk primerna besedila in slike pošljejo do 5. marca 1969 mariborski turistični zvezi, Maribor, Trg svobode 6/1. Rešitev križanke iz št. 6 z dne 13. febr. 1969 Samo vodoravne rešitve: puristi — eternit — racel a — kurent — c — maska — As- cota — okvara — Amer — stalnica — Ive — Kir — edi- nost — Ivi — Vaterloo — talka — atrans — omleta — via REZERVIRANO ZA LUJZEKA Dober den drogi Pripin drugi, ki se na toU gur. mijo! ' No ja, faSenk je za , moremo drgoč nositi sv? ginalne lorfe. Moja zom ved, ke de za pustni »ij^ na Ptuju lepo vremen^ žalost ne uresničila. Tafe sneg zasipa našo stororim, sto, ke so skoro fsi korS snegon ostali. Saj reče? narove nas fCosik tak za, tegne, ke mamo tote hJ boj duge ka bi trebalo i včeraj sen guča z enij pejdošon, ki mi je reK Lujs, totl sneg je po glih ob proven cajti prij, nemo mogli nlkoga kritizj, volo dogodifčin okoli faj, ga »karambola.« Zaj lehh na krotko rečemo: »Zavoi kega snega no prove . burje ptujska korantija m la tak kak smo si to žei dale planirali no želeli., SNEGA NE TREBA PUCA SAJ JE ITAK ZE ZADOS BELI Zaj tote dni, gdo lehkoi ken vogli sneg že skoro i rivlemo, si občoni našega postovlajo pitaje: gdo nol se rešli z naših trotooroti tote bele nadloge. Jas s« več mestih čuja, ke let« nemo nič pucali, saj je itak zadosti beli. Ala, m ki si ga je vredno zapu RAZOCORANI ORM020Ii PISE: Drogi Lujzek Napisa mo ti neke x g s sporočilon, ke je tvoja i v zodjen cajti joko po) grotala. Zaj si že dvok Ormoži fčesna, tak kak < nigi ne bi meli zadosti i dobnih napok. Zodjič si pismo od tistega, ki je • ormošken virstvi celo pe« ža. Veš jas rečen, fsa {m mineron, ki so nan tid most v liift spustili, dtp še vena tak gnejši den ■ tisten ta storen klašturtl; Ke pa se tiče našega' škega virstva ti more» li dobro virtimo, samo pena boj malo. Veš mene mjl lijo prevejke razlike v t« ših pločah ali »posebnih« kih kak se to boj po strni no viičeno reče. To prti kin sen toke stvari zvoha, je skoro kop zadela. V em jetji, ge deklice samo kartotečne liste zlogajo, povprečno pločo od 160 taužnt dinarof, na mes« da. Premoj diiši, to je f ma pri nas tajnik na ol)l si je na višji šoli hlače tn Lujs, jas sen tudi ne po t pi na svet priplava no glovi fse uradne liste « 1945 dale, pa dobin kum« rekof ploče. Seveda ti ol bi rad omena fseh tistih, služijo kumer 40 jiirjof na Zodjič enkrat sen se sB loCa, ke mo še na delo » čijo. Na Ptuji me je od^ glave prešaca en Herr ii' je no mi hitro reka: man za šver arbajt sp< Pje, gdo sen to čuja, sen zbrisa prta Spuhli, ke » asfalti za menoj proh k* fvem ten sen se odloča^ rajši osta v Ormoži. Veš Lujs, povoha bi te line, pa sen si letos naje' prašiča ktipiti. Lekič f leto ke bojši cajti. Lepo te pozdrovla tv«) no razočorani brolec i« ' POZDROVLENI ORMOŽ® Zlo lepo si mi opisa t' razlike v pločah, ki res® glih tak zgledajo kak, ® sami s sebe norca delali - napisa, ge je tisto podJ^ majo dikline toke vejK« veš tudi jas bi napisa F sprejem v tisto delovno zacijo. Pišeš tiidi, ke tni> fse uradne liste od le. Ne bodi jezen, Ce neke poveda. Veš, ne J. Ce mamo pri nas zakon^ mo v glovah no je ni^ , mo Cista dosledno tiia'.' sprafU. Začni se z neC)" nosnin kšefton okvo^ nede trebalo o NemCjJ". tudi prašička boš si Te pa srečno. Pišite ^ tres: Uredništvo Tedni" ja Lacka 2, Ptuj. , j Samo vas — ČETRTEK, 20. FEBRUARJA 1969 imNI^___ STRAN 15 j\ (Kikrivajo v Kaliforniji družino prihodnosti? ifič hlač in predsodkov ,r,.rii vam se danes ponu- Vriložnost, da pokukate v Lfiutrišnjega dne: zivlje- f brez dela, izpolnjeno le f havo in užitki, svobodna ^ gn v skupnem haremu, K^i na grbi skupnosti, rož- £ obeti za vsakogar... t .rradu nekje sredi holly- ^iskih gričev so položili ^glje družine prihodnosti. Sečna družina« — v sesta- I vrlih fantov in deklet, ki r 2 golo ritko krajšajo le morda ena formalnost, (bi jo bilo vredno omeniti: ^tje prijaznega gradu pla- 1200 dolarjev mesečne ijemnine, prispevajo še za Bp(xiinjske stroške, ki jih ačujejo iz posebnga sklada, katerega vsak novi član ob |cpu prostovoljno prispeva ^ svoje premičnine in ne- (eraicnine. 'No, da se podrobneje se- fenimo, za kaj gre. Torej, »je družina, ki šteje dvaj- človeških bitij obeh spo- ki se »preoblečejo« v ;gantna oblačila zadnje )dele takrat, kadar morajo >džunglo« zunaj gradu, v permarkete in lokalne tr- me. David Samuels, ki 1 gre čast prvega ustanovi- la tovrstne »družbe«, pra- »Vsak človek išče pot v ijo deveto deželo. Tako 10 se tudi mi odločili, da pimo v svet prihodnosti, nato zlagoma vrnemo v lanjost ter tako prepotu- jemo deveto deželo...« Živ- ljenje te grajske gostoljubne strehe se zdaleč ne da pri- merjati z oblečenimi norci, ki se pehajo za svoj vsakda- nji kruh izven zidu. Grajska tovarišija vstane ob enajstih, steče pod prhe, sede k zaj- trku, in šele nato prične z delovnim dnem. Samuels je mirno puhal iz pipice in govoril: »Pri nas spodbujamo pogostne spolne odnose, kadarkoli se komu zahoče in kjerkoli ga je vo- lja.« To so pričali tudi udob- ni divani, nameščeni kjerko- li, in eksotika zunaj in zno- traj gradu ... V nadaljevanju pravijo: »Edino pravilo, ki se ga na seksualnem področ- ju držimo, je prepoved oseb- ne lastnine. Naša dekleta lahko gredo s katerim koli zaželenim, stalne parčke pa smo prisiljeni izgnati, ker bi s svojo ljubosumnostjo pri- krajšali druge za njihove pravice.« V bistvu gre za enega tabujev zunanjega sve- ta. »Sprva pustimo dekletom, da prevzamejo pobudo in si izberejo vsaka svojega part- nerja, toda tudi moški pride- mo pri izbiri na vrsto in ta- ko smo že vsi imeli vsa de- kleta. Imenujte to s kakrš- nimkoli imenom vas je vo- lja, za naš življenjski ustroj je izrednega pomena. Pred časom sem imel zapo- slitev v New Yorku, toda moja glavna skrb, zaradi ka- tere sem dejansko služil nov- ce in ki mi je požrla energi- jo, je bila misel, kdaj bom spet spal s kakšno žensko. Ce natanko premislite, si mi- lijoni ljudi razbijajo glavo z istim problemom.« Večna družina si je znala poma- gati ... Kako se je našla ta čedna druščina? Rueben in Samu- els sta se pred šestimi mese- ci odpravila na križarjenje po vseh ameriških državah in ugodila svojemu na- menu. Sleherni član je mo- ral prestati strogo preizkuš- njo. Sleherna neiskrenost be- sede, misli ali dejanja je pri- vedla do takojšnje izključit- ve, kajti za skrito gnezdeče se za čudo zanima tudi nad- ležna FBI. »Ta krog dvajsetih ni za- ključen krog, vendar brez privolitve celotne skupnosti ne vzamemo medse nobenega. Pri tem ne težimo za teles- no popolnostjo in ustreznost- jo gmotnih dobrin, čeprav te stvari tudi štejejo pri izbiri kandidatov. Zahtevamo le po- polno odsotnost predsodkov.« Člani morajo priti k mizi ob enih popoldne in ob deve- tih zvečer, poleg tega pa mo- ra vsakdo prisostvovati ne- kakemu večernemu psihotera- pevtskem zboru, na katerem je vsakomur dovoljeno, da po mili volji analizira in kri- tizira kogarkoli svojih milih kolegov in kolegic. Cez dan se druščina spre- haja po parku, se koplje v dveh plavalnih bazenih, se poskuša v elektronski muziki, brenka na kitaro ali razbija po klavirjih. »Povečanje članstva je naš edini namen,« pravi brhka Joan, ki se v Evinem kostimu preteguje na sončnem balko- nu. »Meni je vsa reč strašan- sko všeč. Čutimo se povezani bolj kot je to mogoče kjer- koli drugje na svetu ...« Ženske uživajo tablete, da ne bi morda utegnil kak otrok postati težaven problem druščine. Prepričani pa so, da bodo otroci nekoč prišli; takrat bodo postali last vse družine. Roxanne, lepa rjavolaskas čudovitim telesom, je bila prej blagajničarka v super- marketu. Nekega dne so jo povabili na obisk, od takrat ni več zapustila gradu. »Dotlej nisem nikomur pri- padala,« pravi ona. »Zdaj je čudovito. Naša stvar je naj- bolj popolno in pošteno raz- merje, kar sem jih doslej imela. Je poštena in zdrava reč, ki daje človeku veliko zadovoljstva. Vse, kar tu počnemo, je za blaginjo dru- žine. To je naš namen.« Kljub vsemu temu lepemu bi bralce, ki morda že pri- pravljajo kovčke za na pot, opozorili, da ima večna dru- žina tudi svoje skrbi in te- žavice. Se vedno je treba po- mivati posodo in stepati pre- proge. In kaj bo, če se neke- ga dne družina razide, kdo se bo ločil s kom in kdo bo pre- vzel skrb za mladi rod? Filmski in TV mozaik JEAN IN URŠULA POROČENA Slika prikazuje sedanja za- konca, ko sta še na »koruzi« živela v razkošni vili v Pa- rizu Največ prahu sta v zadnjih mesecih v svetovnem film- skem svetu vzbujala Jean- Paul Belmondo in Uršula Andress. Posebej pa Jean, ki je pred leti trdil, da je nje- gov zakon večen. Toda prišla je Amazonka, ki mu je vznemirila srce iij ga odvojila od žene in dru- žine. Njuna ljubezenska idila se je vlekla precej časa, pre- den sta se odločila, da bosta skupaj nadaljevala svojo filmsko pot. Pred dnevi sta se poročila in tako je konec še ene od največjih afer v filmskem svetu v zadnjih mesecih. Humor »Ali ti Franci na začetku pisma še zmeraj napiše ,Mo- ja draga Glorija'?« »Odkar mi je poklonil no- vo obleko, piše samo še ,Mo- ja najdražja Glorija'.« »A ste letos imeli veliko snega v hribih?« »Jaz ne, pač pa moj sosed.« »Kako to?« »On ima mnogo večje po- sestvo kot jaz.« STRAN 16 TEDNIK — ČETRTEK, 20. FEBRUARJA . Radijiiki program NEOKK.IA, 23. februarja 19G9 6.00—8.00 Dobro jutro! — 6.05— 6.20 Poročila 6.30 Informativna od- daja 7.00—7.10 Poročila 7.20 Za kmetijske proizvajalce 7.50 In- formativna oddaja 8.00 Poročila 8.05 Veseli tobogan 9.00 Poročila 9.05 Koncert iz naših krajev 10.00 Poročila 10.05 Se pomnite, tovari- ši .. . 10.30 Pesmi borbe in dela 10.45—13.00 Poslušalci čestitajo — vmes ob 11.00—11.15 Poročila 11.50 Pogovor s poslušalci 12,00—12.10 Poročila 13.00 Poročila 13.15 Zabav- na glasba 13.30 Reportaža 13.50— 15.00 Zabavna glasba — vmes ob 14,00—14.05 Poročila 14.30—14.45 Humoreska tedna 15.00 Poročila 15.05 Športno popoldne 17.00 Po- ročila 17.05 Operni koncert 17.30 Radijska igra 18.20 Dunajska pustna šala 19.00 Lahko noč, otro- ci! 19.10 Obvestila 19.15 Glasbene razglednice 19.30 Radijski dnev- nik 20.00 »V nedeljo zvečer« 22.00 Poročila 22.15 Serenad. večer 23.00 Poročila 23.05 Literarni nokturno 23.15 Glasba velikih orkestrov 24.00 Poročila. Vsak dan razen nedelje: 4.30—8.00 Dobro jutro! — vmes ob 4.45 Informativna oddaja 3.00 Poročila 5.30 Vremenska napoved 5.45 Informativna oddaja 6.00 Ju- tranja kronika 6.30 Informativna oddaja 6.50 Za vas 7.00 Poročila 7.25 Telesna vzgoja 7.45 Infor- mativna oddaja 8.00 Poročila. Ra- dijski in TV spored. PONEDELJEK, 24. februarja 1989 14.00 Poročila 14.05 Lepe melo- dije 14.30 EP 14.35 Poslušalci če- stitajo 14.55 Kreditna banka I.ju- bljana 15.00 Poročila 15.20 Glas- beni intermezzo 15.40 Tri rapso- dije za zbor 16.00 Za vas 17.00 Po- ročila 17.05 Odlomki iz opere »Samson in Dalila« 18.00 Poročila 18.15 »Signali« 18.35 »Interna 409« 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Ob- vestila 19.15 Pevka Jožica Svete 19.25 t:P 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Skupni program JRT — v odmoru: »Kulturne diagonale« 22.00 Poročila 22.15 Za ljubitelje jazza 23.00 Poročila 23.05 Lite- rarni nokturno 23.15 Zabavna glasba 24.00 Poročila. TOREK, 25. februarja 19G9 14.00 Poročila 14.05 Glasba mla- dih 14.25 Lahka glasba. 14.55 Kre- ditna banka Ljubljana 15.00 Po- ročila 15.20 Glasbeni intermezzo 15.45 Jezikovni pogovori 16.00 Za vas 17.00 Poročila 17,05 Simfo- nični orkester 18.00 Poročila 18.15 V torek na svidenje! 18.45 Druž- ba in čas 19.00 Lahko noč, otro- ci! 19.10 Obvestila 19.15 Pevka Ivanka Kraševec 19.25 EP 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Od pre- miere do premiere 21.00 Pesem godal 21.15 Deset melodij 22.00 Poročila 22.10 Skupni program JRT 23.00 Poročila 23.05 Literar- ni nokturno 23.15 Plesni orkestri in ansambli 24.00 Poročila. SREDA, 26. februarja 19G9 14.00 Poročila 14.05 Za oddih 14.39 EP 14.35 Poslušalci čestitajo 14.55 Kreditna banka Ljubljana 15.00 Poročila 15.20 Glasbeni inter- mezzo 15,40 Naš podlistek 13.00 Za vas 17.00 Poročila 17.05 Mla- dina sebi in vam 18.00 Poročila 13,15 Odskočna deska 18.40 Naš razgovor 19.00 Lahko noč, otioci! 19.10 Obvestila 19.15 Glasbene raz- glednice 19.25 EP 19.30 Radi.iski dnevnik 20.00 »Ti in opera« 22.00 Poročila 22.15 Jazz 23,00 Poročila 23.05 Literarni nokturno 23.15 Za- bavni zvoki 24.00 Poročila. ČETRTEK, 27. februarja 1969 14.00 Poročila 14.05 »Mladina poje« 14,25 Operetne melodije 14.45 »Mehurčki« 14.55 EP 15.00 Poročila 15.20 Glasbeni intei'm3Z- zo 15.40 Majhen klavirski recital Ifi.OO Za vas 17.00 Poročila 17.05 Simfonični koncert 18,00 Poročila 18.15 Iz naših studiov 18.45 Kul- turni globus 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila 19.15 Pe- vec Nino Rcbič 19.25 EP 19.30 Ra- dijski dnevnik 20.00 Domače pe- smi 21.00 Literarni večer 21.40 (Jlasbeni nokturno 22.00 Poročila 22.15 Komorno-glasbeni večer 23.00 Poročila 23.05 I jterarni nok- turno 33.15 Zabavna sla.sba 24.00 Poročila. PETEK, 28. februarja 1969 14.00 Poročila 14.05 Lahka glas- ba 14.30 EP 14.35 Poslušalci če- stitajo 14.55 Kreditna banka Lju- bljana 15.00 Poročila 15.20 Napot- ki za turiste 15.25 Glasbeni in- termezzo 15.45 Turistična oddaja 16.00 Za vas 17.00 Poročila 17.05 Človek in zdravje 17.15 Koncert po željah 18.00 Poročila 18.15 Za- bavna glasba 18.45 Na medna- rodnih križpotjih 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila 19.15 Pev- ka Marjana Deržaj 19.25 EP 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Zbori tek- mujejo 20.30 Ob isti uri 21.15 Od- daja o pomorščakih 22.00 Poro- čila 22.15 Sodobna glasba 23.00 Po- ročila 23.05 Literarni nokturno 23.15 Zabavna glasba 24.00 Poro- čila. SOBOT.V, 1. marca 1969 14.00 Poročila 14.05 Glasbena pravljica 14.25 V vedrem ritmu 14,55 Kreditna banka Ljubljana 15.00 Poročila 15.20 Glasbeni in- termezzo 15.40 Naš podlistek 16.00 Za vas 17.00 Poročila 17.05 Gremo v kino 17.35 Dva zbora 18.00 Po- ročila 18.15 »Top-pops 11« 18.50 S knjižnega trga 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila 19.15 Pev- ka Alenka Pinterič 19.25 EP 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Spozna- vajmo svet in domovino 21.30 Iz fonoteke radia Koper 22.00 Po- ročila 22.15 Oddaja za izseljence 23.00 Poročila 23.05 S pesmijo in plesom 01.00 Poročila. Radio Ptuj PETEK, 21. februar 15.30 oddaja iz cikla »1900-letnica Ptuja« 16.00 obvestila in ekonomsko- propagandna oddaja 16.30 kar ste izbrali — predva- jamo. SOBOTA, 22. februar 15.30 poročila, magnetofonski za- pisi in obvestila 16,00 ekonomsko-propagandna od- daja 16.30 novi posnetki — nove plošče. NEDEI.JA, 23. februar 10.30 tedenski pregled poročil m obvestila 11.00 nove plošče Jugotona 11.10 magnetofonski posnetki se- je občinske konference SZDL, aktualni razgovori in reportaža — iz naših delovnih kolektivov 11.45 ekonomsko-propagandna od- daja 12.00 čestitke in želje poslušalcev. PONEDELJEK, 24. februar 15.30 radijska univerza, 100 let gasilstva na Slovenskem 16.00 obvestila in ekonomsko- propagandna oddaja 16.30 kar ste izbrali predvajamo. TOUEJC, 25. februar 15.30 poročila, sestavki in obve- stila 16,00 ekonomsko-propagandna od- daja 16.30 kar ste izbrali—predvajamo, jamo. SREDA, 2G. februar 15.30 »Z mikrofonom med mla- dimi« 16.00 obvestila In ekonomsko- propagandna oddaja 16.30 kar ste izbrali, predvajamo. ČETRTEK, 27. februar 15.30 poročila, magnetofonski za- pisi in obvestila 16.00 ekonomsko-propagandna od- daja 16.30 »zbiralci plošč pred mikro- fonom«. V oslalem času prenaša spored RTV Liubliana. TV SPORED NEDEI.JA, 23. februarja 19«9 9.30 5 minut po domače 9.35 Kmetijski film 10.00 Kmetijska oddaja 10.45 Propagandna odda- ja 10.50 Otroška matineja: Dak- tari 11.40 TV kažipot 14.25 Šahov- ski komentar Braslava Rabarja 14.55 Nogomet. Belgija — Špani- ja 16.45 Karavana 17.15 Saga o Forsytih 18.05 Harvey 19.45 Cik- cak 20.00 TV dnevnik 20.30 3-2-1 20.35 G. Mihič: Samci 21.20 iVialo za šalo, malo za res 21.45 Športni pregled 22.10 TV dnevnik. PONEDELJEK, 24. februarja 1969 9.35 TV v šoli 10.30 Ruščina 11.00 Osnove splošne izobrazbe 14.45 TV v šoli 15.40 Ruščina 16.10 An- gleščina 16.45 Madžarski TV pre- gled (do 17.00) 17.45 Tiktak 18.00 Po Sloveniji 18.25 Ekonomska šo- la na malih zaslonih 18.50 Slager .sezone 19.20 Ljudje in poklici 19.45 Cikcak 20.00 TV dnevnik 20.30 3-2-1 20.35 Slavko Kolar: Mi smo za pravico .. . Glasbena od- daja . . . Poročila. TOREK, 25. februarja 1969 9.35 TV v šoli 10.30 Angleščina 11.00 Osnove splošne izobrazbe 14.45 TV v šoli 15.40 Angleščina 16.10 Francoščina 17.45 Risanka 18.00 Kurir Gregec 18.20 Obrežje 18.40 Torkov večer s komornim zborom RTV 19.05 Zena v svetu 19.30 Portret dr. Marje Boršil- kove 19.50 Cikcak 20.00 TV dnev- nik 20.30 3-2-1 20.35 Goljufi 22.05 Ples skozi svet 22.30 Poročila. SREDA, 26. februarja 1969 9.35 TV v šoli 17.45 20 slavnih 18.30 Pisani trak 18.45 Skrivnosti narave 19.15 Popularna glasba 19.45 TV prospekt 20.00 TV dnev- nik 20.30 3-2-1 20.35 G. Puccini: La Boheme 22,05 Razgledi po filmskem svetu 22.45 Poi^očila. ČETRTEK, 27. februarja 1969 9.35 TV v šoli 10.30 Nemščina 11.00 Angleščina 14.45 TV v šoli 15.40 Nemščina 16.10 Osnove sploš- ne izobrazbe 17.45 Tiktak 18.00 Risanka 18.15 Po Sloveniji 18.45 Humoreska 19.45 Cikcak 20.00 TV dnevnik 20.30 3-2-1 20.35 Saga o Forsytih 21.25 Kulturne diago- nale 22.10 Poročila. PETEK, 28. februarja 1969 9.35 TV v šoli 11.00 Francošči- na 14.45 TV v šoli 16.10 O.snove splošne izobrazbe 16.45 Madžar- ski TV 'pregled 17.15 Svetovno drsalno prvenstvo v Colorado Springsu 18.15 Daktari 19.05 V središču pozornosti 19.50 Cikcak 20.00 TV dnevnik 20.30 3-2-1 20.35 Quiz 69 22.00 Rezerviran čas . . . Poročila. SOBOTA, 1. marca 1969 9.35 TV v šoli 13.30 Svetovno drsalno prvenstvo 17.45 Narodna glasba 18.15 Tristan in Isolda 19.15 s kamero po svetu 19.40 5 minut za boljši jezik 19.45 Cikcak 20.00 TV dnevnik 20.30 3-2-1 20.35 Za- bavna glasba 21.35 Rezervirano za smeh 22.00 Wojock 22.50 TV kaži- pot 23.10 Poročila. ® Cas je krojač, ki se je specializiral na spreimemibe. ® Otroci hitro odraščajo. Kot bi trenil, je iz dekletca v plLsiranem krilu mlada že- na v kavbojskih hlačah. OBJAVA Redni občni zbor občin- ske organizacije Zveze pi-ostovoljcev — borcev za severno mejo 1918—1919 bo dne 9. marca 1969 s pričetkom ob 9. uri v Klubu upokojencev, Ptuj, Aškerčeva ulica 9, in ne 23. marca 1969, kakor je bilo razglašeno. Za upravni odbor Karel Pertekel, tajnik PREDAVANJE Planinsko društvo je za- čelo tudi letos z delom. Za začetek bo predavanje o Sa- vinjskih planinah. Govoril bo profesor Ivan Šumljak iz Maribora. Predavanje bo v torek, 25, februarja v dvo- rani skupščine občine Ptuj ob 18. uri. Vljudno vabljeni. Odbor Planinskega društva. ® Zakon dela je na videz sikrajno nepravičen — ven- dar pa je tu in nihče ga ne more spremeniti: več ko imaš nezadovoljsljva pri svojem delu, bolje je plačano. MALI OGLASI Prodam takoj vseljivo Dražencih. Volf, Ora?" Prodam hišo z vrtom v i na Dravskem polju, ti naj se oglasijo v goi' panič, Lovrenc (ZdoišiS 5 ha posestva, hišo in sko poslopje prodam im točnik, Strmec 8, DesS Zakonca iščeta sobo s i ali vsaj večjo sobo. n! Krajnc, LES - tel, Iščemo starejšo žensko r, v gospodinjstvu zaradi i Alojz Kondrič, Podvin« Enodružinsko prazno sta» lahko z nekaj zemlje 1 najem v okolici GorlM Prazno sobo v Ptuju iju magam v gospodinjsC Mohorko, Dolena 64, » ska gora. ' Iščem žensko za pomoč v dinjstvu. Naslov v upn POSEBNO OPOZORILO VSEM PREBIVALCE) PTUJA Z BLIŽNJO OKOLICO! Prijavno otljavna služba, služba stalnega f lilnega imenika pri odd. za državljanske zadeve i komisija za volilne imenike skupščine občine Pt ugotavljajo, da zelo velik odstotek prebivalsti mesta Ptuja z okolico nima urejenega statusa st) nega prebivališča in statusa stalnega volilnega im nika po kraju stalnega prebivališča na prijava odjavnem uradu v Ptuju. To velja še zlasti za 01 prebivalce, ki so se v poslednjih letih preseljeni V druga — nova stanovanja i. p. Po določbi 4, člena zakona o registru stalnei prebivalstva in o razvidu začasnega prebivaliS (Uradni list SRS, št. 36-372/65), je prijavljanje i odjavljanje stalnega prebivališča in prijavljaBj spremembe naslova stanovanja obvezno za vse ol čane, kadar se v določenem kraju stalno naselij spremenijo stalno prebivališče ali spremenijo n slov stanovanja v istem kraju. Za kršilce gornje določbe t. j. občane, ki ta^ prijave po spremembi prebivališča ali spremeni naslova stanovanja ne opravijo, je v 20. člM istega zakona zagrožena denarna kazen do 30,9 S dinarjev ali zaporna kazen do 15 dni. Glede na to pozivamo vse prebivalce mesl Ptuja z okolico, da do 15. marca 1969. preveri na prijavnem uradu v Ptuju na TMB l/II soba i 26, če so pravilno prijavljeni in če so vsi volfl upravičenci pravilno vpisani v stalni volilni im nik po sedanjem kraju prebivališča. Zlasti še 1 to opozarjamo nosilce stanovanjske pravice predsednike hišnih svetov ter hišnike, da o S« njem ukrepu obvestijo vse stanovalce. Komisija za volilne iHif®' in oddelek za državljanske zade SOb PI Komisija za razpise in delovna razmerja trgovd ga podjetja PANONIJA PTUJ, razpisuje ddo^ mesto SEKRETARJA PODJETJA Kandidati morajo poleg splošnih, s TZDR doloces pogojev izpolnjievatii še naslednje pogoje: — da imajo pravno fakulteto ali njej enako vis® izobrazbo — da imajo končano višjo pravno ali nje