URN_NBN_SI_DOC-EJ1NTHJC

RESO LU C IJA ZBOROVANJA SLOVENSKIH K N JIŽN IČA RJEV KlRANJ 16,—18. XI. 1962 iPo sklopu udeležencev zborova­ n ja slovenskih knjižničarjev, k i je bilo 'V K ranju 16.—18. novem bra 1%2, je kom isija u pravnega odbo­ ra D ruštva bibliotekarjev Sloveni­ je na osnovi referatov, k i so o b rav­ navali položaj po letu d ni old spre­ jetja zakona o knjižnicah, delo re­ p ubliške m atične knjižnice, organi­ zacijsko problem atiko strokovnih knjižnic, inform acijsko službo v knjižnicah, ak tu aln o problem atiko slovenskih bibliotočnih delavcev in organizacijska vprašanja D ruštva bibliotekarjev Slovenije, ter na osnovi razp rave o obravnavanih te­ m ah zbrala naslednje ugotovitve, sklope in priporočila, k i n a j usm er­ jajo dejavnost slovenskega k n jižn i­ čarstva! v nopas red ni prihodnosti. 1 . S prejetje zakona o knjižnicah m anifestira uveljavitev k njižničar­ stva k ot pom em bnega področja k u ltu rn e dejalvnositi in koit sodobni d ru žb i (potrebne javne službe ter preko njiju enakovredno uvrstitev knjižničrske stroke v krog d ru g ih strok. Zakon sam je pom em bna prelom nica v knjižničarstvu Slove­ nije im temelj za njegov n ad aljn ji k valitativni razvoj. O srednji republiški organi s Sve­ tom za k u ltu ro in prosveto LR Slo­ venije na> čelu, strokovni organiza­ ciji D ruštvo bibliotekarjev Slove­ nije te r Zveza Svobod in prosvet­ nih d ru štev Slovenije so v letu uveljavljanja zakonskih določil s polno odgovornostjo izvajali ustrez­ ne ukrepe in m obilizacijo odgovor­ n ih oiniteljev v kom unah za ob­ ravnavanje iz zakona izvirajočih nalog ter prispevali konstruktivne sm ernice za pravilno reševanje or­ ganizacijskih in strokovnih knjižni­ čarskih vprašanj. L judski odbori in n jih organi za k u ltu ro in prosveto so večinoma pokazali razum evanje za ureditev knjižničarske problem atike v sm i­ slu zakonskih določil in po izdela^ nih strokovnih in k u ltu rn o po litič­ nih sm ernicah, vendar so' p red re- aliziramjem konkretnih d ejan j pre- voökrait, obstali, tako d a je vse po- zakonsko' intenzivno gibanje v ne­ varnosti, da obtiči kot običajna k am panjska akcija. 2 . D a b i se izognili zgoraj navedeni nevarnosti im v doglednem času vendarle oživeli besedo in duha zakona o knjižnicah, se m ora skrb vseh, ki se jih zakon kak or koli tiče, usm eriti v reševanje naslednjih vprašam j: — K ot vodilo p ri isk anju u strez­ ne organizacijske oblike za vzpo­ stavitev knjižničarskega om režja na kakem obm očju naj služi princip smiselne integracije ob smiselni d e­ centralizaciji. U stanavljanje občin­ skih knjižnic ne sm e biti povod za neprem išljeno uk in jan je ali združe­ vanje sam ostojnih in društvenih knjižnic, temveč n aj im a za cilj o r­ ganizacijsko in strokovno utrditev knjižničarstva na določenem ob­ močju. Smisel vseli takšnih akcij bodi: P rav a k n jig a ob pravem ča­ su na pravem mestu. — U stanovitelji knjižnic naj bi pospešili izdajanje ustanovitvenih aktov tako sam ostojnim kot n esa­ m ostojnim knjižnicam , d a se bodo le-te m ogle p rija v iti v register knjižnic LR Slovenije in se z vsemi pravicam i in dolžnostm i v ključiti v om režje javnih knjižnic ter p reko njega v k ultu rn o življenje ožje in širše družbene skupnosti. Še prav posebno' pozornost je potrebno po­ svetiti nesam ostojnim knjižnicam , katerih položaj je v organizacij­ skem in strokovnem sm islu dostii m anj jasen, ugoden in pravilen od položaja sam ostojnih knjižnic.