Leto 1872.
119
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XIX. — Izdan in razposlan dne 20. aprila 1872.
50.
Ukaz ministra za bogočastje in uk od 5. aprila 1872,
s katerim se izdaje nov propis za preskušnje učiteljev po ljudskih in meščanskih učilnicah.
Veljaven za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane, edino ne za Galicijo.
Dozdanje izkušnje pri zvrševanji ministerskega ukaza od 15. novembra 1869 (Drž. zak. št. 168) so pokazale potrebo, predrugačiti mu mnogokatero določilo, in dopolniti ga.
Vzvidelo mi se je torej namesto tega ministerskega ukaza in dotičnih dodatnih naredi b izdati ta novi propis za preskušnje učiteljev na ljudskih in meščanskih šolah, kateri pride v moč 1. dne oktobra 1872:
§• K
Postavijo se posebne komisije, katere bodo preskuševale učitelje za občne ljudske in 7-a meščanske šole (§. 58 državne postave od 14. maja 1869.) Njih ude imenuje minister za bogočastje in uk po nasvetu deželnega šolskega oblastva na tri lela. Najmenj dva izmej njih naj se vzameta iz učiteljev ljudskih šol. Oni dobivajo za svoj trud nagrado, in kjer je treba, tudi povprečnino za potne troške in dijeie.
Minister določuje tudi tistega izmej komisijnih mož, kateremu je izročeno tehnično •’avnanje preskušnje in opravilstvo, in namestnika mu. On ima naslov: „Ravnatelj preskuše-valne komisije za občne ljudske in za meščanske učilnice.“
§. 2.
Te preskušcvalne komisije so: na Dunaji, v Linču, Salcburgu, Bregenci, Inšpruku, Tridentu, Celovci, Gradei, Trstu, Pragi, Ljutomcricah, Budejevicab, Brnu, Olomucu, Opavi, Ljubljani, Gorici, Zadru, Crnovicah, Ro v in ji.
§. 3.
Preskuševanje je dvakrat na leto, in to v mesecih aprilu in oktobru, ako minister uka posameznim deželam ni j postavil ali pozneje ne postavi drugih rokov.
•)«
(Sloreiiiech.)	~u
§• 4.
Učiteljska sposobnost (zmožnost) se lehko izreče za občne ljudske in meščanske učilnice sploh ali samo za prve (H. 38, odstavek 3 državne postave od 14. maja 1869.)
*. s.
Učiteljska sposobnost za meščanske učilnice se razteza ali na vse učne predmete, ali samo na eno ali na dve izmej teh treh skupin :
1. Jezikovno-zgodovinske stroke, kakor so: jezikoslovje, zemljepis, zgodovina,
2. prirodoznanstvene stroke, kakor so : prirodopis, prirodoslovje (lizika in kemija) — k tema za dopolnilo: matematika,
3. matematično-tehnične stroke, kakor so: matematika, risanje — k tema za dopolnilo : prirodoslovje.
Vrhu tega se v vsaki skupini izprašuje tudi iz pedagogike.
Kandidatom druge in tretje skupine je na voljo, izbrati si za dopolnilo katero drugo stroko tretje ali druge skupine, a ne tiste, ki je vzeta za pravilo. Preskuševanec mora v dopolnilnem predmetu, kar se obsežnosti tiče, pokazati toliko znanja, kolikor se zahteva pri drugih predmetih izbrane skupine, a ne samo toliko, kolikor bi bilo dovolj za pripomočno službo.
§• 6.
Vsak kandidat, kateri hoče dobiti učiteljsko sposobnost za meščanske učilnice, mora konci (vsaj) iz vseh predmetov ene skupine (§. 5) preskušajo opraviti.
Vendar je kandidatom na voljo, dati se preskuševali tudi iz enega ali iz več predmetov druge skupine.
Vsakakor mora kandidat v učnih predmetih drugih skupin izkazati toliko znanja, kolikor se zahteva za učiteljsko sposobnost na občnih ljudskih šolah. Preskuševalna komisija sodi, ali je to izkazano ali ne z vpoloženimi svedočbami (izpričevali).
§■ 7.
Kdor želi biti pripuščen k preskušaji, naj se pismeno zglasi ravnateljstvu katere pre-skuševalnc komisije (§. 2), ter nuj pove, katere izmej raznih preskušenj hoče storiti (§§. 4 in 5). Ti zglasitvi naj se pridene:
a)	kratek popis, kako je doslej živel, in kako se je izobraževal;
h) svedočba zrelosti, zadobljena na učiteljskem izobraževališči;
c) izkaz, da je dovršil najmenj dve leti (v Dalmaciji in Istri tri leta) v djanjski šolski
služb', in to na javni ali taki privatni učilnici, katera ima pravico javnosti.
Tisti, ki se niso doučili na javnem učiteljskem izobraževališči, morajo priložiti tudi svedocbo, da so trdnega života. Ministru za uk je pridržano razsoditi, ali se sme kdo iz posebnih razlogov pripustiti k preskušnji, da si mu katere teh prilog manjka.
§• 8.
PreskuŠnja je dvojna, teoretična in praktična. Teoretična preskušnja je ustna in pismena. Ustna preskušnja je javna.
Pismene preskus »j e se po enoglasnem sklepu komisije smejo oprostiti tisti, kateri so s pisateljskimi deli izkazali svojo sposobnost. Ustne in praktične preskušaj e nij smeti nikogar oprostiti,
§. 9.
Pismena prcskušnja kandidatov za občne ljudske učilnice je v lem :
1. Da napišejo sestavek v učnem jeziku in morebiti v katerem druzem deželnem jeziku ;
2. da	razrešijo nekoliko matematičnih nalog;
3. da	obdelajo po katero vprašanje iz ostalih predmetov, sosebno	iz odgojstva in
nauka o poučevanji otrok. Kandidati za meščanske učilnice dobivajo pismene izdelke iz vseli predmetov, katere si izberö.
§. 10.
Ustna preskušnja kandidatov , ki hočejo dobiti učiteljsko sposobnost za občne ljudske šole, obseza pedagogiko in vse tiste predmete, katere je po državni postavi o ljudskih šolah učiti Ijndskošolsketnn učitelju :
Kandidat mora dokazati, da si je, odkar je dobil svedočbo zrelosti, prizadeval svoje znanje pomnožiti in dotrditi, ter da mu je na tanko po obsežku in učnem načinu znano vse, kar je učiti	na ljudski učilnici. 8 preskušajo naj se torej ne pozveda	toliko,	ali	so kandidatu
vse podrobnosti iz različnih učnih predmetov popolnoma znane, nego	ali mu	je	od tega, kar
se v ljudski učilnici uči, najvažnejše znano, ali v njegovem znanji vladata red in jasnost, in sosebno še to, ali je popolnoma vešč tega, kako treba, kar se tiče metode, ravnati s posameznimi predmeti.
Kandidati za občne ljudske učilnice naj opravijo posebno ustno preskušajo, da so potem sposobni učiti verstvo (§. 38 državne postave od 14. maja 1869.)
Preskušajo naj jih v tem komisijni možje, nalašč za to postavljeni, vpričo ravnatelja preskuševalne komisije in komisarjev, katere cerkvena oblast odbere, ter sodbo, ali je, in v kateri stopinji je kandidat sposoben k namestovalnemu uku verstva v ljudski učilnici, ali če nij sposoben k temu , določevali bodo edino zastopniki dotične cerkve ali verske družbe. Ravnatelj preskuševalne komisije naj tudi trdo pazi na metodično stran verskega nauka ter naj svoje mnenje o tem priobči cerkvenim zastopnikom.
§.H.
Za učiteljsko sposobnost na meščanskih šolah naj se iz posameznih učnih predmetov toliko zahteva :	s
1. Pedagogika.
Znanje najvažnejših naukov antropologije (somatologije in empirične psihologije) ter logike ; znanje otrokove naravi in pomočkov, kako se otrok odgojuje; tenka znanost, kako se hrani in goji zdravje po učilnicah ; zvedenost v načelih poučevanja ; znanje zgodovine o pedagogiki, sosebno z ozirom na zgodovinski razvoj avstrijske ljudske in meščanske učilnice in njijne naloge v zdanjosti ; znanje načel šolske discipline in postav o ljudski učilnici (državne postave o ljudski učilnici, dotičnih deželnih šolskih postav, šolskega in učnega reda, učnih črtežev.)
2. Učili jezik.
Znanje slovnice (novovisoko-nemške pri nemškem učnem jeziku.) Splošen pregled o jeziku, kako se je razsnoval; poznanje navadnejših oblik in vrst prozajične in poetične dopovedbe ; znanje odličnih del novejšega slovstva iz samosvoj nega čitanja in njihove karak-
26 •
L
terislike po najvažnejših razdobjih ; ročnost v ustnem in pismenem dopovedovanji; trdnost v izustnem govoru ; ročnost v razstavljanji prostih snov/j; sposobnost, težka berila po stvari in jeziku razkladati.
Podobno se merijo zahteve, ako bi kdo delal preskušajo iz d r u z e g a deželnega jezika.
3.	Zemlje/,nanstvo.
Znanje zemlje v matematičnem, fizikalnem in političnem oziru, sosebno znanje Evrope in zlasti Srednje Evrope; temeljito znanje domovinskega zemljepisa; znanje ustave in državnih uredeb avslrijsko-ogerske monarhije sploh; pregledne znanosti trgovinskega zemljepisa ; trdnost v primerjalnem obdelovanji zemljepisne tvarine; vajenost v risanji zemljevidov in v grafičnem napodobljevanji zemljeznanstvenih predmetov.
1.	Zgodovina.
Pregled občne zgodovine zemljepisno in časoslovno obrazložen ali podtrjen s posebnim ozirom na omiko; iz starega veka bodi težišče v zgodovini Grkov do Aleksandra in Rimljanov do Avgusta, a iz srednjega veka in nove dobe v zgodovini Srednje Evrope.
Tanje znanje avstrijske zgodovine.
5. Matematika.
Obširno znanje vseh aritmetičnih operacij in njih podlog, ročnost v računskih slučajih državljanskega življenja ; znanje prostega knjigovodstva ; znanje najvažnejših naukov (učnih postavko v) algebre (v dotrdbo aritmetičnih operacij), znanje planimetrije, stereometrije in ravne trigonometrije s posebnim ozirom na to, kako se v dejanji uporabljajo.
0. Prirod na znanstva:
n) Prirodopis.
Pregledno znanje treh predelov prirodstva, oprto na sa m ogled in na izurjenost v razlikovanji in določevanji, in znanje važnejših prirodopisnih sistem; korenito znanje najvažnejših prirodnin z ozirom na to, kako se v dejanji lehko z njimi okoristi ohrtnost in poljedelstvo ; znanje človeka po sestavi, delovanji organov, in kar se tiče zdravja, kako se hrani ; znanje fizičnega zemljepisa.
Ii) Prirodoelovje.
Znanje najvažnejših prirodnih močij (sil) in njihovih zakonov, spretno razkladanje naj-očitnejših prirodnih prikazov tudi z ozirom na opite (eksperimente); vednost, kako je rabiti najnavadnejše aparate ; znanje imenitnejših kemijskih prvin in tistih anorganskih in organskih spojin ali zvez, ki se v državljanskem življenji navadneje dejanski rabijo.
7. Kisanje.
Ročno risanje geometrijskih oblik in prostih ploskih ukrasti (ornamentov) na šolski tabli, z golo roko v včlicem merilu.
Ročnost v razumnem posnemanji otenjanih (šatiranih) ornamentalnih in figuralnih
Spretno narisa vanje geometrijskih oblik na ravnem, znanje važnejših načel iz nauka o projekciji, uporabljenih na nauk o te nji, perspektivi in napodobljevanji prostih predmetov stav itcljske in mašinske stroke.
Spretno porisavanje geometrijskih teles in prostih plastičnih «krasil z zaznamenjeva-njem tenje nasebne in odsebne ter svetlobnih mest.
Ročno risanje očrtov po prirodnih in umeteljno narejenih telesih.
Pri v s a c e m pod 2—7 omenjenem predmetu je na tanko preskusiti znanje posebne metodike.
§. 12.
Kar se tiče pisanja, risanja, petja in igre na gosli in klavir, potrebne pri učenji petja, preskuševalna komisija lehko ukaže posebno preskušajo, ali na podlogi gotovih opor kandidatu prisodi učiteljsko sposobnost.
Ob slučajih posebnega ozira vrednih sme preskuševalna komisija kandidata oprostiti preskušnje iz petja, oziroma iz igre na gosli ali klavir, potem iz telovadstva ; ali to je treba v svedočbi, katera se izda o preskušnji, izrecno povedati.
Kandidatom za meščanske učilnice, ki so si izvolili jezikovno-zgodovinsko skupino, sme se, ako prosijo, prcskušnja iz risanja utesniti do mere v §. 11, pod 3 določene.
§. 13.
Pismene preskušnje se delajo pod nadzorom mož preskuševalne komisije.
Pomočkov rabiti nij dopuščeno.
Kandidatom meščanskih učilnic naj se za vsak pismen izdelek, kandidatom ljudskih šol za vsak izdelek iz pedagogike, jezikoslovja in matematike dadč po štiri ure, in kadar minejo, potem se izdelek vzame. Kar se tiče drugih predmetov, določuje preskuševalna komisija kandidatom ljudskih šol, koliko časa smejo pismene izdelke delati.
§. 14.
Zaradi ustne in praktične preskušnje se sme preskuševalna komisija razdeliti na odseke; vsak odsek mora, kadar se preskuša vajo kandidati ljudskih učilnic, imeti naj m en j po tri, in Če se	preskušavajo učitelji meščanskih učilnic,	najmenj po pet	mož.
V	odsekih, kjer nij ravnatelja, prevzame	prvosedstvo tist	mož, katerega	v	to ravnatelj
določi.
§. 15.
Praktična preskušnja je v učitvi na poskus ter se v tisti šoli dela pred istimi preskuše-valnimi komisarji, kateri so kandidata pri ustni preskušnji izpraševali. Predmet, katerega hode razkladal, naznani se kandidatu poprej ta dan.
S	to preskušajo naj se sosehno izkaže,	ali ima kandidat	že od narave	kake darove	za
učitelja	in katere, in koliko se je že praktično	izuril v učenji.
§. 16.
Po dokončani preskušnji naj se v zapisniku ustanovi, kako se je izšla, in to za vsak učni predmet in za uči te v na poskušnjo posebej.
Kar kandidat pokaže v posameznih predmetih in povzemši vse preskušnje, to je izreči s temi besedami, namreč; vrlo dobro, dobro, zadostno, jedva (komaj) zadosti, ne zadosti.
Prisodek za vsak predmet posebej se določuje z večino glasov po nasvetu dotičnega preskuševalca.
Kadar se presoja uspeli ustne preskušnje in poskusne ueitve, naj glasujejo samo tisti možje, kateri so preskušajo zvrševali. Pri presojanji pismenih izdelkov in pri ustanavljanji končnega izhoda bodo glasovali vsi možje komisij»!, kateri so iz posameznih predmetov izpra-šavali.
Ob enacem številu glasov velja nižji prisodek.
§• 17.
Kadar so prisodki za posamezne preskuševanjske predmete ustanovljeni, naj preskuševalna komisija na njihovi podlogi povzame celokupni izhod preskušnje ter naj določi, za kakšne učilnice in oziroma za katero skupino (§§. 4 in 5) je preskuševanec dobil sposobnost, in kolika je ta sposobnost po stopinji.
Preskuševalna komisija ima pravico, takim kandidatom, kateri so delali preskušajo za meščanske učilnice a se ne morejo potrditi za meščanske učilnice, ako prosijo, po meri tega, kar je preskušnia pokazala, prisoditi učiteljsko sposobnost za občne ljudske učilnice.
§ 18.
Učiteljska sposobnost za občne ljudske učilnice se sme prisoditi, če preskuševanec nij dobil v nobenem predmetu prisodka „ne zadosti“, in če je v dveh največ prejel prisodek „jedva zadosti.“
§. 19.
Učiteljska sposobnost za meščanske učilnice se ne more izreči, kadar je kandidat v več nego enem predmetu ene skupine dobil samo prisodek „zadostno.“
§. 20.
Tistim, kateri so zadobili sposobnost za eno predmetno skupino meščanskih učilnic, dano je na voljo, pozneje dobiti svedočbo učiteljske sposobnosti tudi iz katere druge skupine. Ob tacem slučaji naj se ne izprašuje iz pedagogike.
§• 21.
Ce je kdo ovržen (reprobovan), mora ponoviti preskušajo pred isto preskuševalno komisijo in sicer praviloma po celem nje obsežku. Samo pri kandidatih za občne ljudske učilnice je prihranjeno preskuševalni komisiji, da sme ob slučajih ozira vrednih od ponovljene preskušnje izločiti tiste predmete, v katerih je kandidat ob prvi preskušaj! dobil prisodek „vrlo dobro“ ali „dobro.“ Ponovitev se pravilno samo enkrat dopušča. Izimek sme dopustiti minister uka, če preskuševalna komisija tako nasvetuje (•§. 39 državne postave od 14. maja 1809.)
§. 22.
Za preskušajo plačujejo kandidatje ljudskih učilnic takse po ,'i gld., a kandidatje meščanskih učilnic po 10 gld. avstr, veljave.
§. 23.
Svedočbo (spričevalo) po dokončani preskušnji izdajana naj obseza:
1. Popolno rodofnico preskuševančevo,
2. določbo, v katerem jeziku je kandidat sposoben učiti,
3. prisodek o uspehu preskušnje v posameznih predmetih,
4. skupno sodbo, katera se zaznamenjuje s številkami 1, 2, 3 in 4 v tem zmislu, da sfev. 1 vzražuje vrlo dobro, štev. 2 dobro in štev. 3 zadostno sposobnost.
Svedočbo štev. 4 (lobodo tisti, katerim se nij prisodila sposobnost.
Svedočba za učitelje meščanskih učilnic naj ima v sebi še obširno z razlogi podprto sodbo, kar je preskuševanec v posameznih predmetih pokazal da zna.
Na konci svedočbe o učiteljski sposobnosti za občne ljudske učilnice je pristaviti, ali je, in v kateri stopinji je kandidat sposoben k namestovalnemu uku verstva, ali če k temu nij sposoben (§. 10, odstavek 4).
Kar je kdo pokazal znanja iz nezapovedanih	predmetov,	treba	v	svedočbah	o učiteljski
sposobnosti za ljudske in meščanske učilnice v opomnjah razvidno storiti.
§. 24.
Pri kandidatih meščanskih	učilnic	naj	se	za	vsako	skupino	izreče posebna
celokupna sodba, ako store preskušajo	iz več nego iz	ene	skupine.
Svedočbo s štev. 1 dobodo tisti kandidati, kateri so v vseh preskuševanjskih predmetih •zbrane si skupine prejeli prisodek „vrlo dobro.“
V svedočbi s štev. 2 ne sme biti noben nižji prisodek nego „dobro.“
Svedočba s štev. 3 se da tistim kandidatom, kateri dobodo poleg vrlo dobrih in dobrih prisodkov tudi en prisodek „zadostno.“
Ob vseh ostalih slučajih dohode kandidat stopinjo štev. 4.
Za kandidate ljudskih učilnic veljajo ta določila :
Svedočba s štev. 1 se sme prisoditi samo tistim kandidatom, kateri so prejeli iz pedagogike, praktične sposobnosti za učitelja, iz učnega jezika in aritmetike najmenj tri „vrlo dobro“, iz večine realnih naukov „vrlo dobro“, in ki nij so v nobeni drugi stroki dobili nižjega prisodka nego je „dobro.“
Pri svedočbi štev. 2 mora v praktični učiteljski sposobnosti in znanstvenih strokah biti več vrlo dobrih in dobrih prisodkov nego prisodkov „zadostno“, niti sme biti kateri prisodek „jedva zadosti.“
Ob vseh drugih slučajih daje se svedočba štev. 3, ako kandidat nij dobil nobenega prisodka „ne zadosti“ ali ne čez dva „jedva zadosti.“
Svedočba štev. 4 se podeljuje, kadarkoli dohode kandidat en prisodek „ne zadosti“ ali več nego dva prisodka „jedva zadosti.“
§. 28.
Svedočbe učiteljske sposobnosti je izdajati po obrazcih v dodatku priloženih. Podpisuje jih ravnatelj z enim možem iz prcskuševalnc komisije vred.
§. 26.
Učiteljice se preskušavajo tako kakor učitelji, toda posebej.
Prisodki o ženskih ročnih delih in o gospodinjstvu se smejo kar predeti iz svedočbe Zrelosti v svedočbo učiteljske sposobnosti.
Preskušava naj se z ozirom na tiste premembe, ki jih uredba ljudskih in meščanskih "čilnic za deklice podaje, in katere so, kar se tiče posameznih naukov, v učnem črtežu izobraževalisc za učiteljice ukazane.
§• 27.
Tisti kandidatje, kateri so že dobili učiteljsko sposobnost za srednje učilnice (gimnazije ali realke) ter bi radi dosegli sposobnost za učiteljsko službo na meščanskih učilnicah, naj napravijo samo dopolnilno preskušajo iz tistih predmetov, za katere ne izkazujejo sposobnosti z opravljeno preskušajo.
§. 28.
Svedočbe učiteljske sposobnosti, ki jih je kdo dobil zunaj dežel zastopanih v državnem zboru, potrebujejo izrecnega priznanja ukovnega ministra.
Isto velja, dokler se drugače ne ukaže, o svedočbah, ki se dobodo v kateri tistih na državnem zboru zastopanih dežel, za katere so dana posebna pravila, kar se tiče učiteljskih izobraževališč, kadar se stvar suče o službi na kateri ljudski šoli v ostalih na državnem zboru zastopanih deželah.
§. 29.
Kandidati, kateri že imajo učiteljsko sposobnost za občne ljudske in za meščanske učilnice ali za eno strokovno skupino meščanskih učilnic, in kateri bi radi dobili učiteljsko sposobnost za ist učni predel, z ozirom na drug učni jezik, naj se pred katero za preskušaj e v dotiertem jeziku postavljeno preskuševalno komisijo za občne ljudske in za meščanske učilnice dadč še enkrat preskušati na to stran, ali popolnoma znajo ta drugi učni jezik sploh in z ozirom na svoj učni predel posebej.
Preskuševalni komisiji je na voljo, ob takih slučajih, pretehtavši okoljnosti, kandidata od vseh pismenih izdelkov ali od nekoliko njih in tudi od praktične preskušaje oprostiti ; ali nikdar mu nij smeti odpustiti tudi ustne preskušaj e.
O preskušaj! naj se kandidatu ali izroči svedočba, ki obseza zgolj skupno sodbo in nazna..ilo stopinje, ali naj se to pristavi v dodatku na svedočbo učiteljske sposobnosti, katero že ima.
Učiteljska sposobnost se more samo tedaj izreči, kadar ima preskušnja vrlo dober ali dober uspeh.
Kadar se ta druga preskušnja dela pred isto preskuševalno komisijo in v istem roku, ne plača se nobena taksa, razen tega slučaja se plača polovica takse.
§• 30.
Ministerski ukaz od -1. maja 1871, štev. 593”), kateri je preskuševalne komisije za občne ljudske in meščanske učilnice pooblastil, tudi posebne preskušne o sposobnosti za učenje v francoskem, italijanskem in angleškem jeziku po meščanskih učilnicah, učiteljskih izobrazevališčih in po privatnih zavodih v obsežji ljudskih učilnic napravljati, bode še dalje veljal; samo da je preskuševalnim komisijam, kjer on razpis ne ukazuje nič posebnega, držati se določil pričujočega propisa. Učiteljsko sposobnost je moči samo tedaj izreči, kadar je preskušnja imela vrlo dober ali dober uspeli.
Prehodile določbe, §• 31.
Od preskuševancev za občne ljudske učilnice naj se šc do 1. oktobra 1873 zahteva samo onoliko, kolikor je bilo učiteljskim izobraževališčem pred šolskim letom 1879 za učno
•) Ukaz.nik ininisterstva za bogočastje in uk. Lelo 1871, kos Vlil. st. 27, stran 86.
nalogo zapovedano ; vendar naj izpraševanec pokaže pri tem tak napredek v posameznih predmetih, kar se tiče znanja in metode, kakoršnega za svoje dolžnosti vnet in priden učitelj tudi v nekoliko neugodnih okoljnostih lehko doseže'
§• 32.
Do 1. dne oktobra meseca 1873 dovoljeno bode, pripuščati k preskušnji o učiteljski sposobnosti za občne ljudske in za meščanske učilnice tudi take kandidate, kateri nimajo svedočbe zrelosti in ki ne izkažejo praktične šolske službe [§. 7, lit. b) in c)]; samo da se učiteljstva kandidati, kateri dobodo svedočbo učiteljske sposobnosti, ko nijso prej praktično služili pri učilnici, smejo stoprv (še le) po dveletni (v Dalmaciji in Istri triletni) službi pri šolstvu za trdno (definitivno) postaviti, ter je to izrecno v svedočbi opomniti.
Stremayr s. r.
t
(Slovenileh.)
27
Obrazci svedočeb (spričeval.)
I a). Za učitelje občnih ljudskih učilnic.
(J. kr. preskuševalna komisija za občne ljudske in meščanske učilnice
v (na).......................  .
Število
187
(Državni orel.)
Svedočba učiteljske sposobnosti za občne ljudske učilnice.
(Svedočbe četrte stopinje imajo napis „Preskuševanjska svedočba“.)
Gospod........................ rojen dne	18	.	. v (na) (rojstveni
kraj,	dežela)	....	vere, je ...	.	(kar	in kjer se je	prej	učil)..potem
v letih .... hodil v c. kr. učiteljsko izobraževališče v(na)...........................(uživaje	na	leto
. .	. gld. štipendije)	ter je dne . .	.	. 18	.	.	dobil svedočbo	zrelosti	.	.	stopinje
za učilnice z	(s) . . .	učnim jezikom.
Potem ko je on poslej za podučitelja	v učilnici v	(na)...........služil	(tu se pove,
kje in koliko časa je že služil pri šolstvu), udal se je meseca	18	.	.
pred podpisano preskuševalno komisijo preskuša ji o učiteljski sposobnosti za občne ljudske učilnice z uspehom, kakor se tu niže vidi:
Predmet:	Pokazano	znanje	:
Pedagogika..............................................................................
Praktična sposobnost za učitelja........................................................
. .	.	.	učni	jezik..............................................................
Aritmetika .............................................................................
Geometrija..............................................................................
Zemljepis...........................................................................
Zgodovina...............................................................................
* Prirodopis...............................................................................
Prirodoslovje ..........................................................................
Nauk o poljedelstvu............................................... .....................
Pisanje..............................................I..................................
Kisanje.................................................................................
Telovadstvo.............................................................................
Petje...................................................................................
Godba na gosli  ........................................................................
Šfempelj
Z	ozirom na tako pokazano znanje se je prisodila gospodu..........................svedočba
št.	.	.	(to naj se zapiše s pismeni [črkami]), s katero se izrekuje,	da je on	samostojne-
mu učiteljevanju na občnih ljudskih učilnicah z (s) .... učnim jezikom . . . . (vrlo dobro, dobro ali zadostno) sposoben.
V	posebni preskušnji iz nauka o verstvu je izpraševanec dobil	stopinjo	štev. . . torej
je	ôn k	namestovalnemu uku verstva svojega verskega spoznanja po ljudskih	učilnicah . .
. . . . (vrlo dobro, dobro, zadostno) pripraven (ali nij pripraven.)
Opomnje.
Pokazano znanje iz nezapovedanih predmetov:
. . . . jezik, ki je drugi deželni jezik........................................
Orglanje.........................................................................
Igra na klavir...................................................................
(Tu se postavljajo še kake opomnje, ako jih je treba.)
dne............................187	.
C. kr. preskuševalna komisija za občne ljudske in meščanske učilnice.
(Pečat preskuševalne komisije.)	Ravnatelj.
Preskuševalni komisar.
I b). Za učiteljice občnih ljudskih učilnic.
Za-nje naj se delajo svedočbe po obliki enake zgornji s tistimi premembami, katere se same po sebi pokažejo.
Zapovedani predmeti preskušnje, po katerih se ravna celokupna sodba, naj bodo in naj se naštevajo:
Pedagogika, praktična učiteljska sposobnost, .... učni jezik, aritmetika, geometrija, zemljepis, zgodovina, prirodopis, prirodoslovje, nauk o gospodinjstvu, francoski jezik, pisanje, risanje goloročno, petje, igra na klavir, telovadstvo, ženska dela;
nezapovedane stroke:
. . . .jezik, ki je drugi deželski jezik, angleški jezik;............................
II. Za učitelje in učiteljice po meščanskih učilnicah.
C. kr. presknševalna komisija za občne ljudske in meščanske učilnice
v(na) ...................
Število
187
(Državni orel.)
Svedočba učiteljske sposobnosti za ljudske in meščanske učilnice:
(Svedočbe četrte stopinje imajo napis „Preskuševanjska svedočba“.)
stemPelJ	rojen(a)	dne.................18 . . v (na) .
................sere,	udal(a)	seje	meseca	.	.	. . 18 . . pred podpisano preskuševalno
komisijo p re skušnji o učiteljski sp oso b nosti za meščanske učilnice in to:
iz.........................................................................................
Iz izkazov priloženih zglasitvi je posneti, kar se tiče:
a) Dovršenih ukov in opravljenih preskušenj :
b) kraja, kje, in časa doklej je že pri šolstvu služil(a) :
Iz preskušnje o učiteljski sposobnosti se je pokazalo : da..................................................
(Primeren prostor za obširno z razlogi podtrjene sodbe o tem, kolikor znanja je kdo pokazal v posameznih predmetih.)
Iz predmetov drugih skupin je izpraševanec (izprašcvanka) pokazal(a) tiste znanosti, ki se zahtevajo za ljudsko učilnico, v . . . . stopinji.
Na podlogi tega uspeha seje....................svedočba	štev.	.	. prisodila, ter se
izreka, da je.............k samostojnemu učiteljevanju po občnih ljudskih
učilnicah, in po meščanskih učilnicah z (s) . . . . učnim jezikom za . . .	. (tu se
naštevajo predmeti dotične skupine, oziroma tudi predmetov v zmislu §. 6, odstavek 2 pre-skuševanih)...............sposoben(-bna).
O p o m n j e.
.............dne.................187	.
C. kr. presknševalna komisija za občne ljudske in za meščanske učilnice.
(Pečat preskuševalne komisije.)	Ravnatelj.
Preskuševalni komisar.