Glasilo delniške družbe Alpina
DELO 7ivi)
LETNIK 33

-i:
64226 ŽIRI
Čisto J vsak lahko pomaga
Prednovoletno obdobje je čas, ko v poslovnem in tudi zasebnem življenju ugotavljamo ali smo bili pri svojem delu v minulem letu uspešni ®'i ne; hkrati delamo načrte za naslednje leto.
V Alpini bomo zastavljene in planirane "^loge in cilje za leto 1995 v glavnem uresničili. Poslovno leto 1995 osebno ocenjujem kot pre-cej uspešnejše od leta 1994.
Realno moramo biti zadovoljni, če bomo v '®ni, za izvoznike nemogočem letu, dosegli pozitiven rezultat v tekočem poslovanju. Mi smo v teh razmerah pospešeno ukvarjali z lastni-"li problemi. Mislim, da smo veliko naredili za 'Zboljšanje kvalitete poslovanja in notranjo preobrazbo, v smislu omogočanja dolgoročne perspektive in razvoja. Seveda pa ne morem biti zadovoljen s hitrostjo spreminjanja in preobrazbe Alpine v resnično poslovno uspešno, tržno usmerjeno firmo, ki bi nudila vsem zaposlenim zadovoljstvo in normalen zaslužek, 'ustnikom pa vsaj minimalne dividende, ob dobičku, ki bi hkrati omogočal tudi normalen dolgoročni razvoj podjetja. Zavedam se, da so "aše plače v povprečju vsaj za deset odstotkov prenizke. Kljub temu, da so slabe, so, glede na ""Se rezultate, stroškovno prevelike. To se Pravi, če jih bomo želeli povečati, bomo morali ■zboljšati učinkovitost podjetja in izboljšati rezultate poslovanja. Natančno vemo, kako 'zboljšati naše rezultate in tudi kje imamo še Ogromne rezerve. Pa tako strašno počasi pre-''i'kamo stvari na boljše! Naše socialistične raz-^ade so se pač bolj usidrale v naše glave, kot si "^'slimo. Zakaj v tovarni delamo drugače kot doitia? Mnogih stvari, ki jih delamo v tovarni, bi doma ali v lastnem podjetju nikoli ne naredili ali ^ z njimi sprijaznili, ker pač slabšajo končni
rezultat.
Nikakor se ne moremo sprijazniti z dejstvom, d® je skupen rezultat poslovanja Alpine odvisen Prav od nas vseh in od nikogar drugega. Biti bi "'Orali veliko bolj kritični do kvalitete svojega e'a in dela svojih sodelavcev. Pometanje pro-'etnov pod preprogo je pač za končni rezultat Podjetja vedno najslabša možna rešitev, kljub '^rnu, da je seveda za posameznika, ki dela ®bo, kratkoročno na videz najboljša.
Naši osnovni cilji in naloge, ki se jim bomo "korali maksimalno posvečati v letu 1996, bi "korale zato biti:
Pravočasno in kvalitetno opraviti naloge na 1'odročju razvoja, kar naj bi bila osnova za Popad z našo konkurenco. To naj bi nam [riogočilo načrtovano prodajo 1.825.000 parov Obutve.
nadaljevanje na str. 2
BOJAN STARMAN predsednik uprave Alpine, delniške družbe
Zmagoslavje Miklavca
CJ
A
Na sliki ANDREJ MIKLA VC na obisku v našem servisu
26. novembra je Andrej Miklavc v Park City-ju zmagal v slalomu v svetovnem pokalu; odličen 14. je bil Matjaž. Vrhovnik, točke pa je osvojil tudi Rene Mleku/, na 27. mestu Vsi tekmujejo z Alpininimi čevlji
Delavci bodo še sodelovali pri upravljanju
Uprava in svet delavcev sta podpisala dogovor, s katerim so urejene pravice, ki jih imajo delavci pri upravljanju družbe.
Delavci lahko v skladu z zakonom in podpisanim dogovorom uresničujejo svoje pravice individualno, preko sveta delavcev, delavskih predstavnikov v nadzornem svetu, delavskih predstavnikov v drugih organih družbe (komisije za reševanje pritožb delavcev, disciplinske komisije), preko delavskega direktorja, ki je član uprave.
Delavec kot posameznik lahko uresničuje svoje pravice predvsem r zvezi z zadevami, ki so povezane z njegovim delom oz. delovnim mestom v Alpini, delniSki družbi (v nadaljevanju: družbi). Ima pravico do pobude, mnenja in odgovora nanje. Pravočasno naj hi bil obveščen o vseh spremembah na svojem delovnem mestu. Od delodajalca oz. pooblaščenega delavca lahko zahteva, da mu pojasni vprašanja s področja plač, delovnih razmerij ter iz zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju.
Delavec ima tudi pravico zahtevati, da ga neposredno nadrejeni sprejme na razgovor, če želi izraziti določeno mnenje, pobudo, predlog ali zastaviti določeno vprašanje, lahko pa zahteva tudi pisni odgovor oz. da pisne pripombe.
Pisna mnenja in predloge lahko delavec naslovi tudi na organe družbe, zlasti na upravo, nadzorni svet ali svet delavcev.
Pristojnosti sveta delavcev so določene že v zakonu. Dogovor o sodelovanju delavcev pri upravljanju pa, poleg že zakonsko določenih, pristojnosti sveta še nekoliko razširja. Uprava mora npr. svetu delavcev predložiti v soglasje sprejem splošnih aktov, s katerimi se natančneje urejajo pravice delavcev in položaj delavcev na podlagi zakona o delovnih razmerjih ter program za razreševanje presežnih delavcev, ki ima za posledico prenehanje delovnega razmerja.
Člani sveta delavcev imajo pravico do mesečnega posvetovanja z delavci o vprašanjih, ki se bodo obravnavala na svetu oz. pravico do izobraževanja, potrebnega za učinkovito delo sveta.
Stroške za delo sveta krije delniška družba. Za udeležbo na sejah izven rednega delovnega časa pripada članom sveta delavcev tudi .sejnina v višini H0% vsakokrat veljavne višine cele dnevnice za službena potovanja v državi.
V dogovoru je predvidena tudi možnost .skupnih posvetov med upravo in svetom, kadar je to potrebno zaradi učinkovitejšega dela in boljše obveščenosti dogovornih strank.
Uprava in svet delavcev lahko ustanovita tudi posebne skupne koordinacijske odbore.
Nejko PODOBNIK
kronika DOGODKOV
Iz strokovnih služb in proizvodnih oddelkov, predstavitev novih dosežkov, inovacij, ukrepov, razpisi nagrad.
Skupen cili vseh je uspešno poslovanje
Prihajajočemu letu v dobrodošlico velja vsekakor napisati nekaj spodbudnih misli, ki naj bi bile po mo/.nosti rezultat leta, ki se počasi poslavlja in v katerem smo se srečevali y mnogimi predvidenimi pa tudi nepredvidenimi težavami, ki smo jih reševali bolj ali manj uspešno. Vedno smo skušali zagotoviti, da bi tovarna v teh (zlasti za obutveno industrijo) težkih časih poslovala tako, da bi si zagotovili ne samo obstoj, temveč tudi razvoj.
Prilagajanje povpraševanju, sposobnost konkuriranja tako glede cene kot kvalitete in pravočasno izdobavljanje so predpogoj in osnova za nadaljnji obstoj podjetja.
Ko ocenjujem leto 1995 in plan za naslednje leto, menim o omenjenih vprašanjih naslednje: kar zadeva prilagajanje povpraševanju, je skupna naloga komercial in razvojnih oddelkov, za katero smatram, da je bila v preteklem letu dobro opravljena. Predstavljene kolekcije so naši večji kupci ugodno ocenili, tako na športnem kot na modnem programu. To je dobra osnova za naslednje leto. Malo pozno (upam, da ne prepozno) smo razvili program rolerjev, ki
Direktor proi'/.vodnje Janko Rejc
Čisto
(nadaljevanje s I. strani)
S tesnim sodelovanjem med komercialami, razvojnimi oddelki, proizvodnjo in našimi poslovnimi partnerji doseči znižanje materialnih stroškov na enoto proizvoda in tako povečati novo vrednost proizvodnje najmanj za pet odstotkov.
V proizvodnji mnogo bolj kvalitetno kot letos izdelati planiranih 1.825.000 parov.
Ob tem dejansko realizirati plane minut v proizvodnih oddelkih, ki so za pet odstotkov višji, kakor bo realizacija v letu 1995. V številkah to pomeni skupno 88 milijonov minut v proizvodnih oddelkih Alpine. Verjetno bodo potrebne tudi nekatere kadrovske zamenjave v oddelkih, ki kronično dosegajo slabše rezultate od planiranih.
Bistveno povečati nagrade in izplačila za opravljeno delo in direktno ustvarjanje nove vrednosti, na račun najrazličnejših izplačil, ki niso v nobeni povezavi z ustvarjanjem nove vrednosti podjetja. V tovarni, katere osnovna dejavnost je proizvodnja obutve, je skoraj absurdno, da od skupno izplačane mase osebnih dohodkov 21 milijonov DEM dobijo delavci za opravljene norma ure samo 5.500.000 DEM ali približno 26% od skupne mase. Ta odstotek se mora v naslednjem letu povečati od 26 na 33%.
Velike rezerve vidim tudi v nabavah, kjer bo potrebno bistveno izboljšati kvaliteto, v smislu bolj sistematičnega dela z dobavitelji, večji analizi nabavnih možnosti; vse v smislu cenejše nabave. Ta ugotovitev ni neka splošna nepreverjena ocena, temveč temelji na zelo konkretnih primerjalnih analizah, ki sem jih naredil in z rezultati tudi seznanil prizadete.
Tisti, ki odgovarjajo za stroške po stroškovnih mestih, bodo morali v letu 1996 začeti tudi
zares...
opravljati svoje dolžnosti in odgovarjati za svoje delo.
V naslednjem letu bo potrebno še dodatno znižati število zaposlenih v režiji in obenem zapolniti nekatera, za podjetje ključna delovna mesta z visoko usposobljenimi kadri, ki bodo znali opravljati svoje delo.
Leto 1996 bo tudi leto kadrovskih in tudi manjših in pomembnih organizacijskih sprememb, ki pa so za normalno delovanje podjetja nujne. Na žalost ugotavljamo, da kar precej naših delavcev niti ne pozna svojih dolžnosti in odgovornosti, za katere jih plačujemo, kaj šele, da bi v resnici kvalitetno opravljali svoje delo.
Poiskati bo potrebno načine, kako povečati prodajo, predvsem izdelkov, ki jih proizvajamo v Alpini, na domačem trgu, ki je seveda dohodkovno najbolj zanimiv, ker imamo preko svoje mreže dostop do končnega kupca.
Seveda sem naštel samo nekaj usmeritev in nalog za leto 1996. Ostale naloge in cilje bomo seveda natančno opredelili v naših planih. Za kvalitetno izpolnjevanje ciljev in zadanih nalog bo potrebno sodelovanje prav vseh zaposlenih in tudi izvoljenih organov nove delniške družbe.
Na koncu bom ponovil staro misel, ki pa je za našo nadaljnjo usodo zelo pomembna. Dokler bomo vsi skupaj vlekli ta voz (Alpino) v isti smeri, se bo premikal, drugače pa ne. Praktičen primer nasprotnega smo imeli priliko videti v lanskem letu in to tudi občutiti v svojih denarnicah.
Upam, da bodo na novo izvoljeni organi kvalitetno opravili svoje delo in tudi v celoti prevzemali odgovornosti za rezultate svojega dela.
Bojan STARMAN
naj bi uravnotežil proizvodnjo preko vsega leta in naj bi bil letna alternativa smučarskim čevljem.
Še vedno pa nekako ne »shodimo« na moškem programu in tudi brizgani program bi potreboval nekaj osvežitve. Aktivnosti na tern področju so že začete, rezultat naj bi se pokazal že v sezoni jesen-zima 1996/97. Pred razvojno-pripravljalnimi službami je zares veliko dela, da bodo pravočasno in kvalitetno izdelane tako kolekcije kot potniške kolekcije.
Isto velja tudi za pripravo proizvodnje.
Cena in kvaliteta sta povezana dejavnika, ki pogojujeta uspešnost posameznega izdelka in za katera veljajo samo neusmiljeni zakoni trga. Ob tem se takoj postavlja vprašanje; ali smo lahko s svojimi produkti, vsemi svojimi stroški, navadami in razvadami, svojim ugledom med potrošniki, ki so v očeh Evropejca oz. Američana tudi posledica geografskega položaja in zgodovine -konkurenčni?
Ni nas treba biti sram, saj Alpina tudi v svetu nekaj pomeni; bolj se velja zamisliti, kako s svojim delom prispevati k povečanju ugleda preko izdelka, ki ga ponujamo na trgu. Z nekvalitetnim izdelkom in prevelikimi stroSk' zanesljivo ne. Prav stroški so po mojem mnenju najšibkejša stran našega poslovanja letos. Temu bo potrebno posvečati v prihodnje več pozornosti.
V letošnjem letu smo načrtovali zmanjšanje obsega zalog t.i. viškov in »škartov«, vendar nam to ni prav posebno uspelo. Prav ta čas ^ montažnih oddelkih uvajamo sistem predpaki' ranja, za katerega sem prepričan, da bo izboljša' razmere na tem področju, seveda ob predpostavki, da bodo napake na izdelkih odpravljene znotraj proizvodnje.
Naslednje leto bomo v naše poslovanje začeli uvajati tudi ISO standarde. Razume se, da boifl® ob tem morali odpraviti marsikatero pomanjkljivost in malomarnost.
Kot že rečeno je izredno pomemben dejavnik uspešnega poslovanja spoštovanje rokov, ki s® kaže v pravočasnih dobavah. Že nekaj 1^' opažamo, da so roki dobav od naročil do pošilj)^ kupcem vsako leto krajši. Tako so vse bolj izražene t.i. mrtve sezone, prav na vseh programih. Posebno izraziti postajata prehodu' obdobji na modnem programu marca in oktobra
Zaradi vsega tega bomo še bolj morali računati na pre razporejanje delovnega časa, saj s' enostavno ne smemo privoščiti kasnitve dobavnih rokov.
To so tri osnovne usmeritve, katerim narnc ravam na področju proizvodnje nameniti v рП' hodnje največ pozornosti.
Namerno sem se tokrat izogibal številkam, saj bodo podrobno predstavljene v okviru plana.
Prilagoditev trem zahtevam zanesljivo ne b'J enostavna, vendar upam, da se bomo znotraj kolektiva, kot tudi s pristojnimi organi delniSk^ družbe uspeli dogovoriti in doseči tako skup®"* cilj - uspešno poslovanje.
Janko REJC

kronika DOGODKOV
Irokovnih služb in proizvodnih oddelkov, predstavitev novih dosežkov. Inovacij, ukrepov, razpisi nagrad...
w
s seje i/.vršnega odbora sindikata. V sredini predsednik Milan Sovine
Kako zadržati pridobljeno
v /adnjih mesecih, ko smo se preoblikovali v delniško družbo, smo Veliko govorili o organih dru%be in ''''"Sih, manj pa o sindikatu, ki ima v "ovih razmerah tudi svojo (in to ved-"o veijo) vlogo. O tem sem se pogo-*'8rja| % izvršnim odborom svobodnih sindikatov Alpine, ki ga sedaj vodi I^ILAN SOVINC.
»Ml po/.namo svojo vlogo,« so /a-'■"dili. »Vemo tudi, da delujemo v spremenjenih ra/merah; to pa ne Pomeni, da delujemo preko ra/ličnih Predstavnikov, kot so npr. svet de-*vcev ali delavski direktor. Določeno '"Vrstno sodelovanje je sicer nujno. Vendar je značaj našega dela tak, da ""oramo delovati politično in neposredno, tudi npr. z upravo.
Ta čas se med drugim ukvarjamo s problemi, ki spremljajo plače o/.. izpolnjevanje kolektivne pogodbe. Še ^'ttlno je v naši pristojnosti sodelova-na disciplinskih obravnavah, kjer '■»stopamo člane sindikata...
To našo vlogo odigravamo tudi na ^fugih področjih, kjer se kaj dogaja 'n kjer vemo, da posamezen delavec skupina zaposlenih ne bi mogla "doseči, kar lahko sindikat. Tu mislimo pravice, kijih Imajo člani sindikata.
Poudarjamo pa, da pri tem ne de-'"no razlike med člani in nečlani sindikata. Posebno, če gre za sistemska vprašanja in rešitve, se zavze-niamo za vse zaposlene. Pri tem še Posebno izpostavljamo sistemizacijo •lelovnih mest In sistem nagrajevanja.
To je /e dolgo obljubljeno in )JPamo, da bo to kmalu res narejeno, o kar se dela sedaj, je sistem popol-•"onia porušilo, saj grupe delijo po Judeh in ne na podlagi opisov in ugotovljene resnične zahtevnosti de-'Ovnih mest.
'*0 našem mnenju bi v neurejenih ''^'•nierah le nekaterim lahko popra-grupo, če bi bilo to za funkcioni-''*nje poslovanja res ključnega pome-"J*' pa še to zelo preudarno in samo za
dokčenčas.
Kot smo i.e rekli, zastopamo vse. delavce (ne glede na članstvo).
Pri tem nas včasih ovira dejstvo, da imamo v nekaterih okoljih (strokovne službe) premalo poverjenikov, da bi poznali problematiko. Tako se včasih vključujemo šele tedaj, »ko gori«. Upam, da bodo tudi tu ljudje spoznali našo vlogo, saj gre predvsem za njihove koristi.
Drugače pa imamo zlasti v proizvodnji dobro mrežo poverjenikov, zato tudi lažje zastopamo interese delavcev.
Sicer pa svojega dela ne obešamo na veliki zvon; delamo boU le v ozadju, zato marsikdo niti ne ve za našo vlogo.
Dobro se zavedamo, da se bodo s spremembo sistema zmanjševale pravice zaposlenih, zlasti s področij kot so letovanje, dopust in podobno. V sindikatu bomo skrbeli vsaj za to, da te izgube ne bodo prevelike, ali da upočasnimo dogajanja v tej smeri,« so še zatrdili predstavniki svobodnih sindikatov.
Nejko PODOBNIK
Svet delavcev misli na nas
Svet delavcev sicer ne sodi med organe delniške družbe (d.d.), je pa zakonita možnost samoorga-niziranja delavcev. Da bi bilo bolj Jasno, se danes pogovarjamo s predsednikom sveta delavcev Markom KAVČIČEM.
Delo-življenje:
Kako bi torej opredelili vlogo sveta delavcev?
Marko Kavčič:
Vloga sveta delavcev je drugačna, kot so bile včasih pristojnosti in naloge delavskega sveta. Medtem ko je imel delavski svet upravljal-sko vlogo, je svet delavcev omejen na socialna in kadrovska vprašanja, ki zadevajo delavce. Njegova vloga je tudi pri sprejemanju posameznih aktov družbe, zlasti tistih, ki zadevajo prej omenjeno problematiko. Med temi je pomemben dogovor o soupravljanju, ki ga sopodpišeta uprava podjetja (nekdanji kolegij, skupaj z delavskim direktorjem).
Delo-življenje:
Se vam zdi, da ste s podpisom tega akta kaj pridobili?
Marko Kavčič:
Smatram, da je dogovor o soupravljanju uspeh za svet delavcev. Mislim, da smo z upravo našli skupne točke, v zadovoljstvo obeh strani. Najbolj pomembno je, da se bo od sveta delavcev moralo dobiti soglasje pri spremembah aktov oz. pri razreševanju problematike tehnoloških viškov, kar je vsekakor zelo pomembno, saj gre lahko za prenehanje delovnega razmerja.
Predsednik uprave Bojan Starman in predsednik sveta delavcev sta podpisala dogovor o sodelovanju delavcev pri upravljanju
Delo-življenje:
Ali niso to pravzaprav naloge sindikata?
Marko Kavčič:
Sindikat se loteva teh vpraSanj politično na eni strani, na drugi strani pa z obravnavanjem posameznih primerov.
Svet delavcev pa se v to vprašanje vključuje globalno, to je z normativnim urejanjem teh vprašanj (akti). Ali npr. sprejmanje aktov za dodelitev letnega dopusta ali njegovih sprememb. Podobno velja za spremembe na področju letovanja.
Ali pa vloga na Se bolj pomembnih področjih, kot je sprememba sistemizacije delovnih mest in sistema nagrajevanja. Pa tudi pravico obveščenosti v zvezi s poslovanjem. Če vse to primerjamo s pristojnostmi nekdanjega delavskega sveta, je res precej manj, vendar zelo pomembno. Sicer se svet zavzema za take delavske pravice (na globalni ravni), ki bi z izboljšanjem gospodarjenja prinesla večjo socialno varnost.
Delo-življenje:
Kakšni pa so vaši prvi vtisi pri delu sveta delavcev?
Marko Kavčič:
Razumljivo je, da smo se v začetku ukvarjali bolj sami s seboj in določitvijo osnovnih nalog lastnega delovanja. V začetku smo morali spoznavati tudi vloge organov družbe in medsebojnega razmerja.
Delo-življenje:
Kako pa ocenjujete stike, ki ste Jih že vzpostavili / organi družbe, kot sta na primer nadzorni svet in uprava?
Marko Kavčič:
Mislim, da je sodelovanje za začetek kar dobro; dalo pa bi se še kaj napraviti. Na svoje seje vabimo vedno delavskega direktorja (ki je član uprave) in ostale člane nadzornega sveta, ki smo jih sami izvolili (4). Pa tudi ostale člane uprave.
Med drugim na sejah obravnavamo poročila o delu teh organov.
Kar zadeva upravo, je sodelovanje prav tako dobro. Morda bi bilo dobro, da bi bila nekatera gradiva za seje temeljiteje pripravljena.
Delo-življenje:
Svet delavcev verjetno ne more biti le samemu sebi namen.
Marko Kavčič:
Seveda ne, zato si želimo tudi sodelovanja z delavci; računamo na to, da bodo ljudje opozarjali, predlagali; to bo povečalo vlogo sveta delavcev.
Nejko PODOBNIK
^^^življenje
kronika DOCiODKOV
Iz strokovnih služb in proizvodnih oddelkov, predstavitev novih dosežkov, inovacij, ukrepov, razpisi nagrad...
Ne šivajo
ve6 notranjih ievijev
Vodja obrata na Colu, Stane Čar, pripoveduje:
»Spremembe doživljamo tudi na Colu: medtem, ko smo prej v celoti izdelovali notranje čevlje za smučarske čevlje, sedaj na Colu le sekamo sestavne dele, ki jih nato vozijo v šivanje k zasebniku ArConu v Miren pri Gorici. Poleg tega pa v celoti izdelujemo zgornje dele za tekaške čevlje in trekking program.
Ta sprememba programa je zahtevala v našem obratu določene prilagoditve. Seveda vsaka sprememba vpliva na razmere. Če se ljudje učijo novih stvari, zanesljivo ne morejo narediti toliko, kot so doslej. Podobno je s kvaliteto. Sicer pa je tudi vsaka odločitev, kdo naj kaj dela, da bo za podjetje boljše, stvar tehtanja različnih vzrokov in posledic. In za vse zanesljivo ni prav...«
Pa poglejmo kako o samem delu razmišljajo delavci v obratu:
Martina Vidmar, vstava podloge 07.. gobe:
Delam štiri leta, saj sem se zaposlila tukaj po osnovni šoli, tako da nimam kvalifikacije. Rada delam, čeprav je veliko dela z lepili. Norma je kar zahtevna, tako da zaslužim okoli 35.000,00 tolar-
jev.
Marija Kovšca;
Izdelujem vzorce smučarskih čevljev za japonskega naročnika. V Alpini sicer delam že dvanajst let. Norma je kar visoka, tako da mi uspeva zaslužiti 38.000,00 do 40.000,00 tolarjev. Važno je, da je delo dobro pripravljeno, da ni živčnosti. Za naprej si želim, da bi se plače malo povišale - norme pa ne.
Marjan FagancI, sekanje sestavnih delov za pancarje:
Sestavne dele sekam iz umetnih materialov. Ko je vse skompletirano, sestavne dele vozijo k Arčonu, da sešijejo zgornje dele. Pri mojem delu je poleg norme pomemben tudi prihranek, saj na to dobim tudi doplačilo. Tu delam sedaj tri leta, zdi se mi, da sem se kar dobro priučil, tako da povečini dosežem normo. Tako zaslužim okoli 35.000,00 tolarjev.
Brigita Stožinič je Žirovka, ki je končala štiriletno čevljarsko šolo. Izgleda, da ji strokovno znanje pri delu pomaga, saj dosega normo od 110 do 115% in tako zasluži okoli 45.000,00 tolarjev.
»Vidim marsikatero pomanjkljivost; pri tem mi znanje, ki sem si ga pridobila, kar prav pride. V Žiri pridem kar pre-cejkrat, še vedno me vleče v domač kraj...«
Ivanka Leban - št robi šivanje:
V obratu na Colu sem že od vsega začetka, saj imam skupaj 32 let delovne dobe; od tega sem osem let delala v tekstilni industriji. Odkar sem v Alpini, sem praktično delala na vseh fazah. Tako obvladam delo, čeprav sem se priučila. Kljub temu mislim, da je ponekod normo res težko doseči. Pri štrobl šivanju mi to uspeva.
Nataša Vidmar:
Imam srednjo šolo, - sem čevljarski tehnik, vendar po petih letih, odkar .sem na Colu, še vedno delam na normi. Mislim, da bi morali biti pristojni na take stvari bolj pozorni in tistim, ki imamo za določeno delo primemo izobrazbo - da se uveljavijo na zahtevnejših delovnih mestih.
Tokrat so govorili bolj delavci iz neposredne proizvodnje, ki ponavadi nimajo toliko priložnosti povedati svojega mnenja in predlogov.
Na videz vsakdanja vprašanja, so lahko dobra spodbuda za razmišljanje vodstvenih ljudi in drugih strokovnjakov.
Nič se ne da izboljšati, je najlaže reči; poiskati idealne rešitve ni mogoče, ker jih ni; nekaj naredili, da bo prav za podjetje in delavce, se pa tu in tam da. Če ne takoj, pa jutri...
Nejko PODOBNIK
1200 parov v Novem Maroffu
Delniška družba Zagurita v Novem Marofu, katere večinski lastniki so mali delničarji (53%), je nastala i/ obrata v nekdanjem našem kooperantu Tatjana Marinič.
Proizvodnjo v obratu, kjer je zaposlenih okrog 200 delavcev, vodi Vera Čurdija. Mlada ubratovodkinja poskrbi, da obrat, ki trenutno dela le za nas, dnevno izdela od 1000 do 1200 parov zgornjih delov, od tega okrog 400 parov Colorado obutve, 300 parov treking in 400 parov tekaške obutve.
»Sodelovanje z Alpininimi strokovnjaki je kar v redu,« je povedala. »Če kaj ni v redu, se hitro dogovorimo. Oskrbujejo nas tudi v redu, le plačilo je sedaj slabše, saj dobimo za par izdelanih zgornjih delov manj kot dosedaj. Razume se, da zato tudi mesečni zaslužek delavcev ne more biti visok (sreča je, da ima večina vsaj majhen prihodek od zemlje),« pravi obratovodkinja.
Nejko PODOBNIK
Ponovno sodelulemo X Arionom
»Da. ni dolgo nazaj, ko smo že sodelovali z vami,« pravi g. Arčon v svoji zasebni delavnici v Mirnu pri Gorici, nekdanjih prostorih Mebla.
»Mislim, da bomo kos tej nalogi, saj smo v preteklosti že sodelovali s podobnimi podjetji in opravljali podobna dela. Zato imamo tudi večletne izkušnje, ki nam pomagajo pri delu. Seveda ni moč pričakovati, da bo šlo vse gladko. Uskladiti moramo delovanje tako strokovnjakov Alpine kot nas tu v Mimu.
Pri delu nas ovirajo tudi neprimerni prostori in upamo, da bomo proizvodnjo v kakšnem letu organizirali v drugih, za čevljarsko proizvodnjo primernejših prostorih.
Skratka, sem optimist; če bo vsak od nas, ki smo vključeni v to delo, strokovno in dosledno opravil svoje delo.«
»Mislim, da se kar dobro uvajamo,« je ugotavljala gospa Nadja Dumik, ki v delavnici koordinira delo na traku.
»Delavke so podobna dela že delale in pričakujem, da večjih težav ne bomo imeli, čeprav je razumljivo, da je v začetku nekaj neusklajenosti.«
Nejko PODOBNIK
V premislek
če boste spremenili težave v priložnosti, boste ugotovili, da bre: njih ne hi bilo pravega uspeha.
Mark H. McCormavk
Verjemite strokovnjakom, da se motijo - in jim prav zalo zaupajte.
Напеу Маскау
Da zamisli .spremenimo v dejanja, je potrebno veliko vztrajnosti in volje, prepričanja - in strasti.
Ted Levitt
Izberi si delo. ki ga IjubiS, in ne bo ti treba delati niti en sam dan v življenju.
K<»\f4ci}
Narava je dala človeku dve ušesi in en jezik, kurje namig, da naj hi človek več poslušal, kot govoril.
Težko preživimo z izrazi kot: lep, pravi, razkošen. Potrebujete nekaj, kar je mogoče izmeriti.
Philip B. Crosby
Uredništvo
4
ntUOiivljenjt k
iz POSLOVNEGA sveta
Novosti iz panoge, gospodarska politika vlade, vloga gospodarske zbornice, tečajna politika tolarja, borzni kotiček.
Vedno večja ponudba
Smučarski sejem
v Ljubljani v pravem času
Konec prejšnjega meseca in v začetku decembra jc bila na Cospudarskem raz-stavišču v Ljubljani odprta »največja Športna trgovina«, kot je sejem Šport in rekreacija poimenoval direktor Gospodarskega razstavišča BORUT JARŠE. S tem se velja strinjati, saj jc 216 razsUvljalcev iz. trinajstih držav zasedlo 4.500 kvadratnih metrov sejemske površine.
Podobno je menil predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije mag. JANEZ KOCIJANČIČ, ki je menil, da se tudi s tem Slovenci uvrščamo med športne narode.
•talija predstavlja naše najpomembnejše nabavno tržišče, zato ni naključje, da smo si tudi letos ogledali sejem LINEA PELLE v Bologni, od |5.do 17. novembra. To je največji sejem materialov za potrebe tekstilne in Usnjarsko predelovalne industrije, ki poteka dvakrat na leto. Na njem seje predstavilo preko 900 razstavljalcev, največ seveda italijanskih. Med števil-"iwi razstavljalci so bila zastopana •udi naša podjetja, med njimi naši poslovni partnerji: Sava, Melamin, Okrogliea, Konus in drugi.
Tokratni sejem je bil v znamenju '"odnih teženj in usmeritev (tendenc) in predstavitve materialov za sezono jesen-zima 1996/1997. Priprava na kolekcijo se je v Alpini začela že pred sejmom v Bologni, Praksa zadnjih let je namreč,
že pred sejmom iščemo in naročamo love materiale, ker kupci želijo prve yzorce obutve veliko prej. Tako nam sejem ne more več dati kakšnih napotil, temveč samo potrditev ali ne potrditev usmeritve, čeprav se na podlagi zbranih informacij s sejma in želja naših kupcev tudi odločamo, katere materiale ^Graditi v čevlje.
Prevladujoči materiali, ki bodo zaznamovali kolekcijo jesen-zima 1996/97 so: napa, boksi, lakasto usnje s Pi^Sanimi vzorci, gladki laki. Za »col-'ege« stil pa prevladujejo polirani boksi. Veliko je tudi imitacij plazilcev (rep-lilov) v kombinaciji z raznimi elastikami. Prevladujoča barva je črna, precej je 'udi rjavih odtenkov, predvsem temno fjavih.
so bile Se lansko leto v modi zvončaste pete, letos prevladujejo de-''ele, čolastc pele. Tudi podplati so zelo Srobi. Hna od novosti pri podplatih so "kare« podplati; oblika kopita je SirSa, "a koncu prisekana. Ta oblika podplata Je. za spremembo, tokrat namenjena
rnoSkim.
Seveda je možno na sejmu dodatno naročati vzorčne materiale, ki naj bi bili ^obavljcni v čim krajSem roku. Tako je "■'o tudi letos, ko smo obiskali naše
^■■tdsednik sveta delavcev Marko KavčK
poslovne partnerje. Seznanili so nas z novostmi, ki Jih pripravljajo za prihodnjo sezono jesen-zima; z njihovimi prednostmi in cenami. Ponudba je bila zelo pestra. Ko se takole sprehajaš med razstavnimi prostori in opazuješ živahen sejemski utrip, kaj hitro ugotovi;, da je trg nasičen z novimi materiali. Dobaviteljev je iz leta v leto več, tako da na tem področju vlada zelo velika konkurenca. Sami lahko izberemo za nas najugodnejšega ponudnika, gledano z vidika kvalitete ali cene.
Dejstvo je, daje najuspešnejše dolgoletno sodelovanje z istimi dobavitelji, kar pa je pri dobavi za modno obutev velikokrat težko, saj se materiali zelo hitro spreminjajo. Tako je treba iskati in navezovati stike tudi z novimi dobavitelji, ki so v začetku velikokrat cenejši. Kasneje so ti materiali lahko precej dražji, ker dobavitelji pogosto zahtevajo predplačila, saj nam kot novemu kupcu ne zaupajo. Običajno imajo tudi daljše roke dobave, kar je za nas nesprejemljivo. Tako smo mnogokrat zelo omejeni, zato je treba pretehtati več dejavnikov, preden se odločimo za neznanega dobavitelja.
Pri tem moramo upoštevati tudi razmere, v katerih poslujemo. liden od problemov so npr. razdrobljena naročila, ki jih dobivamo v nabavno službo. To povečuje stroške nabave in transporta v celoti.
Problem se pojavi že pri naročanju vzorcev in nas spremlja vse do rednih naročil. Izdelava vzorcev je zelo pomembna, saj so od kvalitetne izbire materialov in od pravočasne izdelave kasneje odvisna tudi naročila kupcev.
To je samo nekaj novosti, na nas samih pa je, kako bomo to znali izkoristiti. Modne novosti se zelo hitro spreminjajo, časovni zamik zmanjSuje. Moda je tudi pri nas postala svobodnejSa in vse več je posameznikov, ki želijo z obutvijo in oblačenjem poudariti svojo osebnost.
Nataša JEREB
Popravek
v prejšnji številki Delo-življenje je tiskarski škrat v sestavku V montaži modne obutve nov ring sistem »določil«, da naj bi na novem ringu izdelali kar 1500-2000 parov. To seveda ni res, zato se vam opravičujemo.
Uredništvo
»Seveda je sodelovanje na poslovnem področju, ki pride tu lahko do veljave, za razstavljalce najpomembnejše.
Čeprav sejem ni humanitarna ustanova, je vendarle koristno, da tu ljudje lahko kupijo opremo ceneje ali kupijo celo staro, kot je mogoče letos. Vemo namreč, da marsikdo nima dovolj denarja, da bi kupil novo.«
Vsem razstavljalcem je Janez Kocijančič zaželel veliko uspehov, v stilu velikega uspeha naših smučarjev v Park Cityju.
NaS razstavni prostor, ki je bil med največjimi, je bil urejen v domačijskem stilu, na dobri lokaciji...
Pohvalili velja komercialo in oblikovalce, ki so le dan po velikem zmagoslavju Andreja Miklavca, Matjaža Vrhovnika in Reneja Mlekuža pripravili barvni plakat zmagovalca v slalomu v Park Cityju Andreja Miklavca. Napis na plakatih pomeni dobro poslovno potezo...
Prodajo na sejmu je prevzela športna prodajalna iz Ljubljane, pomagali pa so nekateri strokovnjaki iz vodstva maloprodajne mreže in servisne službe.
Poslovodkinja Milka Rlhar je na začetku menila: »To je kar velika odgovornost za uspeh, prodajo in za vso zalogo. Upam, da bo prodaja dobra, podobno kot preteklo leto. Pričakujemo obiskovalce iz cele Slovenije.
Uspel sejem
Kar lepo je bilo pogledati mlade prodajalce, ki so skušali prodati svojo odsluženo opremo ali s pomočjo staršev nabaviti novo.
»Tako številnega obiska kot Je bil letos, ie ni bilo nekaj let,« so povedali poznavalci. »Prostor sam sicer ustreza (večnamenska dvorana osnovne šole), le v kombinaciji s športno prodajalno Jc manj primeren. Bolje bi bilo, če bi sejem lahko pripravili v družbenem domu Partizan.«
Kljub vsemu pa lahko ocenimo, da jc letošnji sejem kar dobro uspel. Vsi pa smo si bili edini, da bi še veliko bolje, če bi bilo kaj snega. Toda na to smučarski eniu/.iasti i/ smučarskega kluba res ne morejo vplivati.
Blago smo dobili tudi iz nekaterih drugih prodajaln in iz Alpine. Moti pa me, da ne moremo prodajati na obroke (čeke); to bo sigurno vplivalo na prodajo.«
Kaj pa menijo obiskovalci in kupci?
Zdravko Kasnič, ki je s hčerko kupoval smučarske čevlje: Športno opremo kupujem skoraj izključno v Alpini, drugo obutev pa kakor nane.se. Mislim si, če že kupujemo, kupimo pri domačem proizvajalcu. Škoda, da ne prodajate na več čekov.
Blaž Sagmeister in Renata Trav-nikar:
Do sedaj sva kupovala obutev drugih firm (San Marco). Sedaj sva nekaj kupila pri vas, pa bi še več, če bi imeli širšo izbiro (ženske bele pancerje z ustreznimi zaklopkami). Sicer so vaši čevlji tudi po designu v redu; tudi cene ustrezajo.
Marija in Slane Jakopin:
Pred Miklavžem kupujeva opremo za 4-letno hčerkico. Čeprav z nakupom športne obutve nimava izkušenj, sva pri vas to kar hitro dobila. Všeč nama je, da vaši ljudje znajo svetovati! Tudi cene so sprejemljive.
Iz tega lahko sklepamo, da nas ljudje kar dobro poznajo in tudi primemo cenijo. To je dobro; »kredita« pa ne smemo zapraviti z nepremišljenimi potezami. Obratno, konkurenca jc tako huda, da bo o uspehu odločala vsaka malenkost.
Nejko PODOBNIK
»Kar dobro smo prodajali,« sta po smučarskem sejmu v Žireh povedala oba poslovodja, športne prodajalne Igor Bačnar, oz. industrijske prodajalne Tanja Lazar.
»V športni prodajalni smo prodali kar precej obutve in druge opreme. Poznaloseje, da je bil popust, pa tudi priložnost za brezplačno montažo opreme.
Prodajali smo tako blago letošnje proizvodnje, kakor tudi manj idoče blago iz preteklih let.
Del obutve in opreme smo dobili Iz drugih prodajaln ali sejmov, podobno bomo naredili mi z blagom, ki nam ga ni uspelo prodali. V glavnem, lakle sejem kar izdatno pripomore k našemu izkupičku,« jc zaključil Igor Bačnar.
Nejko PODOBNIK
^^^^iživljenje
S
osrednja TAMA
z ra/guvura u osrednji temi - varstvo okolja in infrastruktura
Razgovori, reportaže, komentarji, pisma, v premislek na obravnavano temo, ankete, Krišpin Obutnik.
Skrbimo za okolje in za človeka v njem
Brekovicah, posebno v Podklancu (kjer teče iz pip »gnojnica«). Šele v zadnjem času so se zadeve začele reševati hitreje v prid teh občanov.
V vodotokih imamo večkrat pogin rib. Čeprav ribiči večkrat opozarjajo in zahtevajo izboljšanje, lahko ugotavljamo, da se tu stvari izboljšujejo zelo počasi. Inšpektorji premalo ali sploh ne ukrepajo.
Zrak: Tudi tu je dovolj problemov, posebno pozimi, ker imamo veliko kurišč, pa še premalo se čistijo, čeprav je zakon jasen, da je to treba opravljati redno. Problemi so tudi pri nastavitvi gorilcev.
Zaradi nepregnitja gnojničnih odpadkov imamo skoraj vse leto smrad zaradi polivanja gnojničnih odpadkov. Tudi tu je zakon jasen. Gnojnične jame bi morale biti strokovno grajene, gnojnični odpadki pa bi morali v njih dovolj pregniti, predno se vozijo na kmetijska zemljišča.
Zraven čistilnega obrata je zrak precej onesnažen, kar moti ljudi v bližini. Predvsem bolnike pa moti tudi dim, ko po njivah kurijo odpadke vseh vrst, celo plastične.
Kanalizacija: Pri tem delu nas čaka Se zelo ogromno dela, saj veliko stvari Se ni dogovorjenih. V preteklosti je bilo napravljeno dosti napak. Potrebno bo strokovno popravljati določene predele kanalizacije. Tu bodo veliko lahko pomagali občani, uporabniki pa bomo poleg sredstev občanov pridobili tudi republiška sredstva. Sedaj dela tečejo na kanalizaciji v Starih Žireh. Zahteval sem, da morajo biti kanali za meteorne vode ločeni od kanalizacije, da se razbremeni čistilna naprava in pocenijo stroški čiščenja odpadnih voda.
Čistilna naprava: Čistilna naprava je zaenkrat zadovoljiva, ob normalnem vremenu, kadar ni preveč meteornih voda. Poskrbeti pa bo potrebno za povečanje njenih zmogljivosti, saj bo sicer kanalizacija napravljena, čistilna naprava pa premajhna.
Če strnem: dejavnost je izredno razvejana in zahtevna. Prav zato smo se dela lotili sistematično. Naj omenim samo tri akcije, ki bodo imele prednost. To so: I. pospešena akcija čiščenja črnih odlagališč iz okolice Žirov, 2. pregled gorilcev pri centralnih kurjavah, kjer bomo poskušali pomagati čimveč uporabnikom in 3-pomagati, da bi v Žireh povsod strokovno (do)gradili gnojnične dvoprekatne jame, da bo prišlo do zadostne pregnojitve in s tem do bolj znosnih razmer potem, ko se gnojnico uporabi-Seveda bomo vzporedno reševali tudi druge stvari, zlasti na organizaciji zbiranja odpadkov in sekundarnih surovin.
Ob vsem tem računamo na boljše sodelovanje in doslednost odgovornih.
Pa še nekaj; za posamezne zahtevne akcije bo moral imeti občinski odbor tudi več sredstev, da bo lahko odigral svojo zahtevno vlogo.
Delo-življenje:
Na že omenjenih področjih nismo omeni'' gozdov, kjer je največ črnih odlagališč, del"'
Franci More:	čimprej pomagati in urediti vodovod v je veliko organizacij: turistično društvo, p'^
Med osrednjimi skrbmi in dejavnostmi občine Je prav gotovo skrb ш okolje, hkrati /. urejanjem infrastrukture v kraju. Za to smo na razgovor o mesečni osrednji temi povabili predsednika občinskega odbora /,a varstvu okolja Francija Moreta, predsednika občinskega odbora 7,a infrastrukturo Antona Oblaka in tajnika občine - Andreja Poljan-ška, ki se organizacijsko vključuje na obeh področjih, pozna pa tudi, kako gospodariti s proračunskim denarjem.
Delo-življenje:
Kako ocenjujete razmere na področju varstva okolja v Žireh?
Varstvo okolja in človeka ter svoboda so temeljne družbene vrednote, saj čisto, zdravo in varno okolje zadeva vsakogar. Ljudi in njihovih pravic ni mogoče izločiti iz njihovega življenjskega okolja; prav tako ne delovnih mest. Varstvo okolja je zato lahko prava šola demokracije pri oblikovanju naše skupne prihodnosti.
Razmere na področju varstva okolja v Žireh sploh niso tako dobre, kot morda nekdo misli. V zvezi s tem bi le-te ocenil na posameznih področjih. Imamo precej divjih odlagališč v naravi, predvsem v gozdovih in tudi ob rekah. Največje čmo odlagališče je v Jarčji dolini, kamor je pred leti Alpina vozila svoje odpadke.
Ljudje se rešujejo odpadkov tako, da jih odvržejo ponavadi ponoči na lastnino drugega.
V občini Žiri v bistvu organiziranega odlagališča sploh nimamo, v Osojnici, v nekdanjem kamnolomu imamo nekakšno zbiralnico. Ravnanje s komunalnimi odpadki je odslej v pristojnosti lokalnih skupnosti, na omenjeni lokaciji pa ne zbirajo samo komunalnih odpadkov, ampak tudi posebne. Prostor za ta namen sploh ni primemo urejen. Naš odbor je zahteval, da se za to pridobi vsa soglasja in v čim krajšem času uredi odlagališče. Pri tem sodelujemo z odborom za infrastrukturo. Dogovorili smo se, da je potrebno prostor čimprej strokovno urediti ter omogočiti ustrezne pogoje za delo.
Voda; Delež prebivalstva, ki je priključen na vodovodno omrežje je v celoti visok, vendar je poselitev v hribovju zelo razpršena, oskrba z vodo je slabša in jo zagotavlja vrsta lokalnih vodovodov. Menim, da bo potrebno tu narediti še precej in vložiti ogromno sredstev, če bomo upoštevali mnenja strokovnjakov, predvsem pa želeli pomagati ljudem. Občina je npr. letos pomagala zgraditi vodovod v Žirovskem vrhu, vendar je bil delež prebivalcev v delu in sredstvih po mojem mnenju še zmeraj prevelik, saj niso sami krivi, če živijo na območju, kjer je kvalitetna voda problem. Obvezno je potrebno čimprej pomagati in urediti vodovod v
6
DOJOživljeiije
4Msrednja TEMA
Roxgovori, reportaže, komentar|i, pisma, v premislek na obravnavano lemo, ankete, Krišpin Obulnik.
ninci, taborniki, ribiči, lovci, gozdarji, kmetje itd. Vsi se s temi vprašanji bolj ali manj srečujejo. Verjetno bi vse te ljudi moral odbor /,a Varstvo okolja tudi pritegniti k sodelovanju.
Anton Oblak:
Za začetek bi naštel glavna področja, na katerih prvenstveno delamo:
-	kanalizacija s čistilno napravo (z obnovo)
-	urejevanje vodnih virov v kraju
-	preostalo asfaltiranje ulic in cest
-	urejevanje električnih naprav in napeljave
-	dopolnjevati TV pretvomiJko omrežje.
To je le nekaj glavnih področij; za te namene je bilo letos namenjenih okrog 80 milijonov tolarjev, skupaj z vzdrževanjem.
Največ pozornosti bomo tudi v prihodnje na-nienili kanalizaciji. To kar je začeto, previdena pa je tudi gradnja na drugih področjih, kot je Nova vas, Rakulk, Dobračeva. To bo vključeno v plane. Za vse to pa bo potrebno pripraviti Ustrezno dokumentacijo. Vse te akcije bodo tekle 5 do 6 let. Med tem časom bomo morali povečati tudi čistilno napravo (okrog leta 1998). Tu se bo o podrobnostih potrebno Se dogovoriti.
Posebno pozorni smo pri zadnjih projektih, da so meteorne vode ločene od ostalih voda, da ne obremenjujejo čistilne naprave. To včasih lahko rešimo z razbremenilnimi kanali.
Andrej Poljanšek:
Za kanalizacijo, ki je že zgrajena, pa velja, da
to popravili, kjer je to možno, sicer bo ostalo, 'ako kot je. Mislim pa, da bomo odslej morali Vedno delati dosledno po projektih.
Anton Oblak:
To kar delamo sedaj, moramo narediti pravilno (z ustreznimi profili; v planu je izboljšanje ^'Stilne naprave).
Andrej Poljanšek:
Se morda nekaj besed o telefonskih in drugih električnih napeljavah. To je sicer domena spe-
Urejevanje kanalizacije je največja investicija v Žireh. Že samo /a skladišče materialov zavzema veliko prostora
cializiranih organizacij (Telekom, Elektro podjetje). Kar zadeva morebitne spremembe, bi jih kazalo uvajati ob prenovah.
Anton Oblak: *
Da, to je res v rokah podjetij; zato pa morajo poskrbeti, da so stvari strokovno izvedene. Tubi morali ugotoviti, kaj je bolje. Seveda pa je vprašanje, če bi ljudje sedaj, ko je mreža razpeta, pristali, da bi kopali po vrtovih.
Delo-življenje:
Poskrbeti je treba za pravi vrstni red, ne pa da npr. takoj po asfaltiranju cesto spet prekopljemo.
Andrej Poljanšek:
Na cestah, ki smo jih asfaltirali v zadnjem času, smo na podobne stvari že mislili. Pri tem je treba res pomisliti na vse, saj to nič ne stane.
Anton Oblak:
V najbolj razvitih deželah imajo ob cestah pas.
kjer tečejo vsi vodi. Tako je vse lažje dograjevati ali vzdrževati.
Franci More:
Naš odbor je predlagal, da bi uvedli tudi plinovodno napeljavo, kar je naravi prijazna energija. Mislim, da bi morali v tej smeri narediti več in načrtno.
Anton Oblak:
Pri novih projektih bomo skušali upoštevati čim več podobnih stvari (vgraditi kakšno dodatno cev, da potem ne bomo imeli težav).
Andrej Poljanšek:
Mislim, daje za dejavnost na vseh področjih kar precej sredstev. Prav na področju varstva okolja je bila v Žireh druga največja investicija-to je 70 milijonov, kolikor velja dodatna pogodba na področju kanalizacije.
Sicer pa mislim, da morajo odbori pripraviti akcije (npr. čiščenje), potem pa bodo stroški plačani po redni poti preko občinske uprave. Zlasti sedaj, ko pripravljamo občinski proračun, se moramo zavedati, da bo morala biti vsaka večja postavka v proračunu.
Kar pa zadeva samo delo, npr. na področju varstva okolja, je treba ljudem pomagati. Pri občini npr. delajo nekateri uradi; urad župana, urad za gospodarstvo, urejanje okolja, urad za finance in režijski urad, ki je podrejen uradu za gospodarstvo. Le ti imamo strogo določene naloge. Za drugo leto bomo to izvajali še bolj dosledno. Da bi s čim manj stroški naredili čim več.
Zaključek:
Čas prinaša torej nove in nove Izzive In skušajmo delati tako, da bodo tisti, ki bodo delali za nami, imeli čimmanj težav. Kaj nam preostane; kjer se da popravljati stare napake, jih odpravljajmo. Seveda pa bo še marsikaj, česar ne morem v celoti predvideti. Že to, če bomo začrtali okviren razvoj kraja, bo lahko dobra podlaga tudi za strokovno delo na področju varstva okolja in infrastrukture. Pa na doslednosti pri izvedbi ne smemo pozabiti tudi pri nizanju načrtov, saj na primer ni hujšega, če moramo prekopati celo cesto pa še del vrta, ko iščemo posamezne vode...
btlo
življenje
kako POSLUJEMO
Sklepi nadzornega sveta, sveta delavcev, uprave, mnenja lastnikov, menagerjev, delavcev, sindikat
Alpina Cro napreduje
Počasi se tudi na Hrvaškem popravlja prodaja, saj se je iztržek od tedaj, ko se je začela vojna, povečal od 6 na 7 milijonov mark, tako da sedaj prodajo 200.000 parov letno, je zatrdil namestnik direktorja Alpine Cro Stjepan Novoselec.
To smo dosegli v povojnih razmerah z izredno konkurenco in nizko kupno močjo prebivalstva. Še posebej velja poudariti, da smo medtem zmanjšali število zapo-

slenih v prodajalnah Alpine Cro od 120 na 87.
Težave povzroča siva ekonomija, saj veliko konkurence uvaža obutev po različnih kanalih, ne da bi plačevali carino. To zla.sti velja za obutev za pomlad-poletje. Gre sicer za kratkoročno politiko, vendar nam vendarle predstavlja težave.
Ko govorimo o konkurenci, naj omenim iSe množične nakupe na Madžarskem. To se najbolj pozna pri prometu severozahodnih proda-
Predstavniki Alpine Cro, /. leve: direktor Bojan Končan, v sredini eden najvidnejših hrvaških poslovodij Drago Četojević in namestnik direktorja Alpine Cro Stjepan Novoselec
jaln, ki so najbliže madžarski meji. Tudi sicer je prodaja na različnih področjih različno uspeSna; od prodajaln pa so trenutno najbolj uspešne: Zagreb I., Dubrovnik in Našice.
Kljub vsem težavam računam, da bomo zdržali in še povečali prodajo, saj so nekateri drugi naši konkurenti še v večji krizi.
Seveda pa moram reči, da v tem času nismo mogli posodabljati prodajaln, kar bo v prihodnje nujno, če bomo želeli ostati konkurenčni. Tudi za promocijo bomo morali nameniti več sredstev. Seveda pa je največja promocija, da ponujamo modno in kvalitetno obutev in da dobro poslujemo.
Kar zadeva poslovnost, upamo na pozitiven rezultat. Računamo, da bomo tudi prihodnje leto kljub konkurenci uspešni. Želimo, da bi vsako leto napredovali tako, da bi v dveh, treh letih dosegli 10 milijonov mark prometa, seveda, če bodo pogoji ustrezni. S tem bo omogočeno, da bo 80 zaposlenih doseglo povprečno plačo okrog 550-600 DEM.
Prav gotovo ima matično podjet-
je v Žireh pri tem pomembno vlogo. Sedaj smo naleteli na razumevanje, odplačali smo dolgove, roki plačil so sprejemljivi. Tudi sodelovanje je v redu, je zatrdil Stjepan Novoselec.
Nejko PODOBNIK iskrice
V Murski Soboti jeseni slabše
»Vreme nam ta čas res ni naklonjeno,« je/alrdil poslovodja v Murski Soboti A loj/ Bralkovič.
»Poleg vremena seveda na našo prodajo vpliva izredna konkurenca na eni in Šibka kupna moč na drugi strani. V različnih letošnjih obdobjih smo sicer določeno obutev kar dobro prodajali (npr. sandale). Od prodaje ženske kolekcije smo pričakovali več, čeprav smo med letom z akcijskimi prodajami marsikdaj nadomestili izpade pri prodaji.
Včasih so na prodajo vplivale čisto banalne stvari, kot npr. ko smo prodajali obutev iz nubuka, smo imeli za tovrstno obutev preveč lepo vreme...
Dobro smo prodajali tudi bulerje; obutev, kombinirano s pleteninami, se nekako ni »prijela«. Prav tako ponovna ponudba lani uspešnih gležnjarjev. Tudi prodaja moške obutve ne teče najbolje.
Tako bi lahko šli od artikla do artikla, od ene zvrsti obutve do druge - ugotavljali boljšo ali slabšo prodajo in analizirali vzroke, ki so spet sila različni. Na splošno lahko rečemo, da smo od novosti pričakovali več kot smo iztržili. Težave so seveda zlasti z obutvijo, ki jo imamo tukaj že nekaj sezon. Sicer so bile dobave pravočasne in kar v okviru naročil, razen v določenih primerih.
Tako smo v desetih mesecih zaostali za planom; do novega leta je sicer še
nekaj časa in upam. da bomo vsaj del zlasti oktobrskega izpada nadoknadili.
Poleg vremena, na slabšo prodajo Se vedno vpliva šibka kupna moč prebivalstva in vedno ostrejša konkurenca. Izpad prometa je tako povečal obseg zalog v prodajalni. Deloma skušamo to reševati s predispozicijami; toda ponavadi je tako, da obutev, ki ne gre pri nas, tudi drugje slabo prodajajo.
Vemo, da moramo misliti na stranke in pri tem upoštevati njihove želje. Tako npr. nimamo obutve z visokimi petami za mlajše gospe. Nad kolorado programom tudi niso posebej navdušeni (IVIaraton podplati). Kupci so nasploh zelo zahtevni, nekateri celo čez vsako mero. Že vedo, zakaj so lahko, tudi pri reklamacijah.
Če gledamo sedaj naprej, bomo morali biti .še bolj prilagodljivi. Na eni strani bo morala biti določena selekcija programov in zelo pretehtana kolekcija. Pravo stvar bomo morali ponuditi ravno v pravem trenutku. Vse to pa bo morala spremljati tudi ustrezna reklama; od materialov za aranžiranje izložb, do drugih reklamnih akcij.
Tudi drugače bomo morali biti dobro pripravljeni. Tako organizacijsko kot s posodobljenimi prodajalnami. Z nastopom nove konkurence, ki ima povečini nove, sodobne prodajalne, je to Se toliko bolj potrebno.
v kakšnih ra/.mcrah delamo, se še posebno poka%c ob lakih zalogah, kot jih imamo sedaj, ko se komaj še gibljemo med policami. Kljub vsemu delamo v dobri veri, da bomo vendarle še uspešno poslovali. Hkrati, ko smo previdni, moramo biti optimisti. Pri tem mislim, da bodo svojo po/.itivno vlogo odigrali novi prijemi pri pro-gno/.l in naročanju.
Nejko PODOBNIK
Organizacija:
Podjetje dohro posluje le, če so za to ustvarjeni vsi poi;oji: slabo pa ie, če odpove en sam člen v poslovni verigi.
Organizacija;
Če še toliko načrtujemo in vrhunsko organiziramo delo, je uspeh odvisen predvsem od tega, če zaznamo priložnosti in jih izkoristimo.
Kadri;
Upa se lahko le ti.'iti, ki vf-liko ve: drzne pa ti.sti, ki ve premalo.
Kadri:
Kader je rezultat razmerja med sposobnostjo in rezultatom.
Kadri;
Kader niso tisti, ki v.se vedo; .so tisti, ki iSčejo, kaj hi morali vedeti.
Denar;
Najlaije perejo danes ti.'iti, ki znajo prati možgane.
Denar:
Denar je sveta vladar predvsem zato, ker se nam preveč zablešči, ko ga zagledamo.
Uredništvo
Borxni kot(i)ieek
Navadne ali redne delnice
To so delnice v pravem pomenu besede, saj imajo splošne lastnosti, o katerih smo pisali. So osnovna oblika zbiranja kapitala družbe. Za vlagatelja je to najbolj tvegana oblika naložbe v delnice, saj uveljavljajo zgolj »preostali zahtevek« iz premoženjskih pravic. Tako so pri izplačilu dobička na zadnjem mestu, za vsemi drugimi delničarji. Imetniki navadnih delnic pa tako, v nasprotju z drugimi delničarji, nadzorujejo celotno delovanje družbe, kar pomeni, da so njeni dejanski lastniki.
Navadne delnice so včasih lahko razvrščene v različne razrede. Vlagatelji naj bodo na to Se posebej pozorni, saj dajejo različne pravice. Delnice z enakimi pravicami tvorijo en razred (npr. razred
Л - brez glasovalne pravice: razred B -ne prinašajo dividend ipd.).
Prednostne delnice
Manj tvegana oblika je naložba v prednostne delnice. Te prinašajo imetniku fiksno dividendo, ki je navadno določena v odstotkih nominalne vrednosti ali v obliki fiksno določenega zneska za določen čas. Prednostni delničarji so upravičeni do dividend, preden se izplača kakršnakoli dividends imetnikom navadnih delnic.
Imetniki teh delnic pa zato navadn" nimajo pravice sodelovati pri upravlja' nju družbe, dokler jim ta zagotavlja redno izplačilo dividend.
Poleg osnovne vrste prednostnih delnic obstajajo tudi zbirne in udeležben« prednostne delnice.
8
DtLOživljenjf ^
kako POSLUJEMO
Sklepi nadzornega sveta, sveta delavcev, uprave, mnenja lastnikov, menagerjev, delavcev, sindikctla.
Od Celja do Žalca
so iste želfe
Pa tudi če obrnemo; povsod i/.vem Isto; (e bo vreme primerno, bomo tudi prodali, saj je Alpinina kolekcija dobra, ponudba v celoti ustrezna, prav tako cena. Tudi Alpina ima kar dober ugled.
V blagovnici Žana v Žalcu proda-jalka Marina Bre/.nikar naglo oceni ■"azmere, ki vladajo na trgu.
»Pred tremi leti smo odprli oddelek za prodajo Alpinine obutve. NaSe poslovanje ocenjujem kol uspešno, čeprav ni lahko, saj je kar precej težav. Konkurenca. majhna kupna moč. pogosto ludi vreme, so dejavniki, ki vplivajo na to.
govorimo o sedanji prodaji, bi penila povpraševanje kupcev za buler-J' in gležnjarji. Poudarila bi, da ženske "PraSujejo po visokih elegantnih pe-Vsa obutev ne gre v prodajo, saj iniajo ljudje veliko možnosti izbire. Mislim, da imamo v sedanjem lokalu primernih pogojih za delo možnost Pfodajo Se stopnjevati in razširiti, saj se "ted drugim stari kupci vračajo, nove pa ''onio pridobili, če bomo prisluhnili ''"pcem.«
Vera Vesenjak, Metro Celje, oddelek za prodajo športne opreme;
Kljub temu, da je v vsej okolici polno prodajaln, prodaja kar dobro teče. o^ečini sprašujejo po novih modelih, primer bulerji in moram reči, da radi P®vpra5ajo po Alpininih čevljih. Mislim Pa. da je oddelek, kjer hkrati ponujamo ''Portno opremo in čevlje, kar posrečene kombinacije.
Kljub temu, da ljudje težko kupujejo, anko rečem, da sprejemljive cene (in dobri modeli) vendarle privabijo kupce, k' jih skušamo pridobiti tudi z reklama-preko Radia Celje. Propagandnih ""aierialov pa imamo zaenkrat še dovolj. Sodelovanje z Alpino ocenjujem kot
solidno. Pri tem pomembno vlogo igra poslovodska konferenca, kjer .se veliko dogovorimo. Tudi reklamacije va.ši ljudje hitro rešujejo.«
Danica Klepej Je poslovodkinja v Alpini Celje že 27 let.
»NaJia prodajalna je res postala že zastarela in nefunkcionalna, saj je od temeljite adaptacije že dolgo. Mislim, da bi morali priti na v rito za posodobitev.
Poslujemo pa v območju, kjer je poleg blagovnice Se veliko konkurenčnih prodajaln obutve. Sicer je to tudi območje, kjer ni motornega prometa. To je lahko ugodno, saj se pešci lažje odločajo, da pridejo v prodajalno, vendar promet teče drugje. Sicer pa smo že natančno ugotovili, kdaj ljudje prihajajo in kateri so to. Npr. mladi prihajajo od 12. do 14. ure. Mislim, da se bomo zato lahko kmalu odločili za deljen delovni čas in s tem verjetno pocenili poslovanje, čeprav to za zaposlene ni tako ugodno. Vnaprej si želim dobrega sodelovanja in da bi blago pošiljali v pravem času, da bi imeli primerno ponudbo, ne pa prevelike zaloge.
Poslovanje na relaciji podjetja -maloprodajna mreža - potrošnik je pravzaprav v načelu preprosto, a prav zato zahtevno in zapleteno. Narediti iskano kolekcijo in ponudili kvalitetno obutev, s sprejemljivimi cenami. Vse to naj bi bilo v funkcionalno urejenih prodajalnah ravno v pravem času.
Prodajalci pa moramo biti usposobljeni da lahko sprejmemo odgovornost za dobro prodajo: pa Se primerno spodbujeni (motivirani) morajo biti, pa če gre za naše prodajalne ali za prodajalne, s katerimi nimamo pogodb o sodelovanju.
Če bi vsak. ki je za svojo vlogo v tej verigi plačan, dobro opravil svoje delo -bi ostal le Se poslovni riziko.
N. P.
Robert Nagode in Roman Oblak pri nameščanju koritastih podplatov na trekking obutev
Ali so čevlji v redu? Jure Rupert in Boris Pečelin v zadnji fazi izdelave pancarjev
v skladišču imajo ta čas veliko dela
(lantar v športni prodajalni v Žireh montira tudi v prodajalni "Pljeno opremo
88 let Leopolda Šketa
Oh obisku na Štajerskem smo v Celju izvedeli, da prav danes slavi visok življenjski jubilej eden naših osrednjih osebnosti maloprodajne mreie, nekdanji poslovodja v prodajalni v Celju -Leopold Šket.
Direktor domače prodaje in vodja rajona slovenskih prodajaln sta se na^lo odločila in hitro so bile izbrane domače copate, ki hi utegnile koristiti našemu nekdanjemu sodelavcu - in ie nam je sedanja poslovodkinja v Celju pokazala pot v starejši stanovanjski del Celja, kjer v zanimivi trgovski hiši stanuje gospod Šket in njegova soproga.
Hallerjevemu Poidku, kot so nekoč rekli, pozneje .strogemu, a uspešnemu poslovodji, ielimo veliko ve.selja v krogu svoje druiine in da bi še dolgo pripovedoval pravljice vnukom in .se igral tudi s svojim zve.stim pasjim prijateljem.
Nejko PODOBNIK
kadrovske NOVICE
Prisil, odsli, umrli, diplomirali, predstavitve diplom, kadrovski načrti, tekoča problematika, stimulacije.
KADROVSKE NOVICE
za mesec NOVEMBER 95
Mesec je za nami in v novembru 1995 smo na novo zaposlili 7 delavcev, z delom pa je v tem razdobju prenehalo 6 delavcev.
Delovno razmerje sta v tem mesecu nastopila pripravnika Barbara Likar in Matjaž Mazzini. V neposredni proizvodnji obrata Col so z
V POKOJ ODHAJAJO
delom pričele delavke Darja Pregelj, Martina Velikonja in Suzana Bolčina; v obratu Rovte pa Mihaela Vavken. Delo v prodajalni obutve v Logatcu je nastopila prodajalka Marija Sovan.
Iz skupnih služb sta z delovnim razmerjem prenehali Marija Hri-bemik in Magdalena Čadež; iz proizvodnih oddelkov v Žireh pa Marija KogovSek, Ferdinand Čefarin in Bernarda Lesjak. V prodajalni obutve v Kopru je delovno razmerje prenehalo Nadježdi Zabotkin.
Irma DOLENEC
Ob upokojitvi želimo dolgoletnim sodelavkam Mariji Kogovšek iz šivalnice ter obračunovalkama Mariji Hribernik in Magdaleni Čadež mnogo zdravja, dobrega počutja, zadovoljstva in razumevanja v domačem krogu.
OB SKLENITVI ZAKONSKE ZVEZE
Sodelavki Anici Puc, iz obrata Col, iskreno čestitamo in ji želimo v zakonu mnogo sreče, zdravja in medsebojnega razumevanja.
Prispevek za razmišljanje
Kolikokrat smo v zadregi, ko hi radi takole pred novim letom z izvirnim darilom razveselili prijatelje ali poslovne partnerje.
Če se spomnimo na domače iirovske moino-sti,je to le čipka ali slika, ki pa je ponavadi predraga.
Če oh tem pomislim He na simbole Žirov in ie davno razmišljanje nekaterih, je morda prav ena izmed idej Tomaia Kriišnika dobra spodbuda tudi za druge, ki hodo o teh zadevah prav tako razmišljali.
Naj vam povemo, da lahko staroiirovskega lintverna v kombinaciji treh barv kupite že sedaj, in sicer v Radirki, saj je Mihela Strlič, ki ima podjetje Jania, ie izdelala igračko iz bombaža, v lični embalaži.
kanton
STARE z IR
OFFITIUM 1291 INSYROCH
PFAR R-SAl RACh
St.martin duLINTVERN
Cilki Mlinar v slovo


Konec meseca novembra smo se 7Л vedno poslovili od naše dolgoletne upokojenke Cilke Mlinar, rojene leta 1915 na Dobračevi.
Cilka Mlinar je v Alpini pričela delati leta 1954 kot poikvaliricirana delavka v šivalnici, kasneje - leta 1966, ji je bila pri/nana Interna kvalifikacija za prešivalko zgornjih delov obutve. Vseskozi je delala na različnih delih v šivalnici. Upokojila se je avgusta leta 1973.
Sedaj Cilke Mlinar ni več med nami; vsi, ki smo jo poznali, jo bomo za vedno ohranili v lepem in dobrem spominu.
Poslovili smo se od Stanka Žaklfa
Vidi Pustavrh v slovo
V slovo Vinku Novaku
v mesecu novembru smo se za vedno poslovili od našega dolgoletnega upokojenca Stanka Žaklja, rojenega leta 1909 v Stari vasi.
Stanko Žakelj je svojo delovno pot v Alpini pričel kot kvalificiran čevljar junija leta 1945 v montaži, kasneje je delal na odpravi ozkih grl, nato pa na popravilu reklami-ranih čevljev. Starostno se je upokojil leta 1964. Po upokojitvi je vseskozi pridno in vestno obdeloval kmetijo.
Vsi, ki smo ga poznali, bomo Stanka Žaklja za vedno ohranili v dobrem spominu.
Mnogo prezgodaj smo se poslovili od naše upokojenke iz obrata Gorenja vas Vide Pustavrh, rojene leta 1934 v Žirovskem vrhu.
Vida Pustavrh je najprej delala v tedanjem Čevljarju v Gorenji vasi, od leta 1958 dalje, do konca leta 1964; v obratu Alpine v Gorenji vasi pa je nato pričela delati januarja 1965 kot polkvalifici-rana preši valka; vse do upokojitve v maju leta 1989.
Delavci, zlasti iz obrata Gorenja vas, bomo nekdanjo sodelavko in upokojenko Vido Pustavrh ohranili v lepem spominu.
v mesecu novembru 1995 smo se za vedno poslovili od našega upokojenca Vinka Novaka, rojenega leta 1927.
Vinko Novak je svojo delovno pot v Alpini /ačel kot delavec v montažnih oddelkih leta 1963, kasneje je opravljal naloge voznika dvigala, julija leta 1972 pa je bil premeščen na delovno mesto stražarja.
Zaradi poškodbe in vse večjih težav z. zdravjem^je bil leta 1976 invalidsko upokojen. V želji za boljšim življenjem zase in za družino seje tudi po upokojitvi ukvarjal s kmetijstvom.
Nekdanjega delavca in upokojenca Alpine Vinka Novaka bomo ohranili v lepem in trajnem spominu.
10
OSLOživljenje
Od TU in TAM
Dogodki s področja širših interesov, šolstvo, zdravstvo, akcije krajanov, kultura, sport, potopisi, pisma.
Od Švice se lahko marsikaj naučimo
v okviru mednarodne i/.menjave "iiteljev se nas je osem slovenskih "(lleljic /. (lorenjske (ki smo bile gostiteljice švicarskih učiteljev februarje letos), odpravilo / vlakom v Švico, •la bi spoznale ra/.mcre v Švici, /.lasti na področju izobraževanja.
Jaz sem stanovala pri Ediju Freiu in njegovi prijazni družini, v llltzkirchu v 1^'ini jezer; kraju z okoli 2000 prebivalcev, 25 kilometrov oddaljenem od Luzema. To je zelo lep in urejen kraj, vsi 'judje se med seboj pozdravljajo. Zanimivo je, daje v tako majhnem kraju poleg osnovne šole tudi učiteljišče.
Kar zadeva šolski sistem, je le ta v Švici drugačen kot pri nas. Osnovna 5ola traja 9 let; razredna stopnja Sest, predmetna pa tri leta. Po šestem razredu se učenci usmerijo na realko, srednjo šolo ali niijo gimnazijo, •^vlsno od njihovih uspehov In sposobnosti. Šolski sistem tudi ni centra-"'•iran; kantoni so samostojni in od-'očajo o marsičem, npr. o počitnicah.
Osnovna šola v Hitzkirchu je kar ve-''''a(550 učencev). Veliko je nivojskega pouka, saj sem med hospitiranjem opazila, daje v razredu večinoma 12 do '4 učencev, redkokdaj ves razred. Učenci so pri delu veliko bolj samostojni kot pri nas. V vsakem razredu so •udi tujci, ki bolj ali manj obvladajo Največ jih je iz republik bivše Jugoslavije, Turčije, Albanije, pa tudi ''akšen iz Afrike. Med obvezne pred-•"We spadajo tudi pisanje na pisalni ^tfoj, računalništvo, različna ročna dela verouk. Učenje tujega jezika se začne razmeroma pozno - šele v 7. razredu.
švicarski učitelji so dobru plačani. Vsake dve leti avtomatično napredujejo in pri starosti 48 let dosežejo najvišjo plačilno lestvico. Pri delu, i/.biri učbenikov in materiala so bolj samostojni, saj su teme učnega načrta bolj okvirne. Učitelj si poti, oblike in metode dela i/bira sam.
Če mnoge svoje vtise strnem, bi lahko rekla, da meje prevzelo zlasti naslednje;
-	otrok je središče izobraževalnega procesa,
-	samostojnost učencev pri delu, pri čemer je tempo dela različen glede na sposobnosti. Oblike dela so poljubne (Individualno, v parih, v skupinah). Učitelj je organizator, moderator.
-	razvijanje odgovornosti učencev za delo, namesto prisile; odgovornost za uspeh nosi učenec, starSI In učitelj,
-	povezovanje teorije s prakso; na primer celostna obravnava Luzerna v 6. razredu se zaključi z raziskovalno ekskurzijo brez spremstva učiteljev. Ali; obravnava pisanja pisma vodi v resnično dopisovanje z učenci Iz Žuga In Francije?
-	učenci zelo pazijo na inventar
-	uporaba malih pripomočkov za motivacijo šibkejših učencev (škatlice, srčki s skritimi željami...)
-	samostojnost učiteljev pri svojem delu, s tem pa so povezani ustrezni zaslužki.
Tudi prostornost in dobra materialna opremljenost šol je kar hitro vidna.
Seveda je to le nekaj opažanj, ki so se ml vtisnila v spomin; so pa lahko premislek tudi za nas.
Irena Rakovec-Poljanšek

Dr. Vilma Eniko tudi zasebnica
»Od prvega oktobra delam kot zasebnica; v Škofji Loki imam ordinacijo s koncesijo, doma v Žireh pa ordinacijo /.a odrasle samoplačnike,« je pripovedovala zobozdravnica dr. Vilma Eniko, ko naju je sprejela v lepi in funkcionalni ordinaciji na Dobra-čevski cesti.
»Človek si prej ne more predstavljati, koliko stvari je treba urediti v zvezi s papirji, ordinacijo In ostalimi prostori. Normativi so namreč zelo zahtevni, vendar nama je z možem In s pomočjo sorodnikov uspelo, da smo uredili prostore In opremo, tako da lahko opravljam vse zobozdravstvene storitve. Kar celo leto je trajalo, da sem pridobila vse papirje in enajst inšpektorjev je moralo odobriti, da je vse v redu. Oktobra sem tako začela z zasebno prakso tako v Škofji Loki kot v ŽIreh.
V Skofjl Loki je najemnina prostorov devet mark za kvadratni meter, skupaj z obratovalnimi stroški pa preko 22 mark. NI malo, kar dobro je treba delati...
V ŽIreh zaenkrat delam dvakrat tedensko, ob torkih in sredah od 16. do 19. ure, ali Se bolje, po dogovoru. Po novem letu bom urnik sku.Sala urediti tako, da bo za vse bolje, tako za paciente kot zame.
Če govorimo o vseh možnih uslugah, naj povem, da delam tudi s porcelanastimi materiali. V zvezi s tem sem bila v Lichtensteinu na po.sebnem tečaju, da so nas seznanili s tehnologijo dela In da smo pridobili ustrezen certifikat.
Pri delu ml stalno pomaga zobna asistentka Brlgita Gaber, s katero uspešno sodelujeva že leta, tako v Škofji Loki kot v ŽIreh. Kar zadeva zobotehnične storitve, danes nI več problem; sodelujem tako z zasebniki ali pa z zobotehnikom v zdravstvenem domu.
Prehod od zaposlenega zobozdravnika do zasebnika je torej kar zahteven. Je pa dober občutek, ko delam tako samostojno,« je Se menila dr. Vilma Eniko.
Nejko PODOBNIK
Srečanje slovenskih ljudskih piscev upokojencev v Mariboru
l^ruSivo upokojencev Marihor-center konec novembra v aosliUču Šlajerc, v ^<"nent središču Utajerske metropole, Kuniziralo srečanje ljudskih piscev. Srečanje je vodil Zmago Rafolt, vodja "llurno-liierarne sekcije pri društvu "P^kojencev Marihor-center. Ta je pred Petimi leti pripomogel, da je izšel piyi ^^>ornik ljudskih piscev, ki je danes pre-'""el v vseslovenski zbornik. Glavni "'ednik in lektor Zbornika Janez
^ KoSofon=
"DELO-ŽIVUENJE« je glasilo 'Sipine Žiri. Ureja ga uredniški odhor: Jana Erznoinik, Bogo ^ilipič, Helena Kavčič, Slavko Tatjana Pirnai, Silva ^ivk, Nejko Podobnik - glavni odgovorni urednik. Naklada: ^■400 izvodov. Fotografija: Bri-Sita Zemljarič. Tisk: Gorenjski Ч-чк Kranj.
Švajncer skrbi za pravilno izrazje in nosi levji delež pri izhajanju zbornika, kar je za njegovih 75 let še poseben doseiek.
Gre za upokojence, ki na je.sen življenja izpričujejo svoje trde življenjske izkušnje. Niso vsi šolani, toda njihova beseda prihaja iz srca.
Slovenska beseda jim je najljubša; je kakor mati, ki ji z verzi, črticami in povestmi postavljajo spomenik. Včasih je njihova beseda okorna, a nikoli robata. Pisci so iz v.se Slovenije, od Murske Sobote do Pirana, od Adlešičev do Mojstrane. Petintrideset avtorjev (med njimi trije Žirovci) je zastopanih v letošnjem zborniku mariborske .samozaložbe pod naslovom Darovanje. V zborniku, ki ho izšel v začetku prihodnjega leta v dveh knjigah, ho avtorjev še več. Spomnimo se: doslej .so izšli štirje zborniki. 1992 »Iz srca*, 1993 »K srcw, 1994 »Od srca do srca«, 1995 »Darovanje«, zbornik 1996 »Od srca, k srcu«, pa je že tudi v tisku.
Vsem je skupno to, da stopajo skozi življenje z odprtimi očmi in čutečim srcem. Ne pričakujejo, da jih bo pisanje
povzdignilo nad druge ljudi: ielijo si le, da njihove prijazne besede sprejmemo, kakor nam jih ponujajo.
Sicer pa zbornik ljudskih piscev financirajo avtorji sami v obliki posojila in odkupa desetih izvodov knjige. Zbornik je bil doslej tiskan v 1000 izvodih in kol kaže, bo moral iziti v večji
nakladi, ker so bile dosedanje izdaje razprodane.
Ljudski pisci od »ukih do neukih' naj hi se naslednje leto združili v klubu li-teratov, pri združenju upokojencev. Kaže, da bodo ie uspeSnejSi.
Ivan REVEN
/Razstava ob 70-letnici Ivana Gluhodedova
v prenovljeni Galeriji Svobode so 8. decembra odprli razstavo izbranih del Ivana Gluhodedova, ki letos praznuje 70-lelnico življenja.
Razstavo sla odprla prof. Miha Na-glič in akademski slikar Stane Kosmač.
Številni obiskovalci so uživali tudi oh zvokih Kvarteta kljunastih flavt. Razstava ho odprla še v soboto in nedeljo, 16. oz. 17. decembra od 9. do 12. in od 16. do 19. ure.
^^•Ouvljenje
11
kronika KRAJA
Dogodki s področja širših interesov, solsivo, xdravslvo, akcije krajanov, kultura, šport, potopisi, pisma.
~Об<дга OGurrx ocLŠim hiixn/Lrn irx maio
3
m.
'icapcerrij
ooščinTO tudi

^еб/

12
življenJ4