PUBLIKACIJA - Poštnina plačana pri pošti 2102 Uradno glasilo slovenskih občin Št. 11 Maribor, petek 13.3.2020 OBČINA CERKVENJAK 160. Javni razpis za sofinanciranje programov športa v Občini Cerkvenjak za leto 2020 Na podlagi 6. člena Pravilnika o vrednotenju športnih programov v Občini Cerkvenjak (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 9/13), Letnega programa športa v Občini Cerkvenjak za leto 2020 (sprejetega na 4. dopisni seji Občinskega sveta Občine Cerkvenjak, dne 5. 3. 2020) in Odloka o proračunu Občine Cerkvenjak za leto 2020 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 56/2019), župan Občine Cerkvenjak objavlja JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV ŠPORTA V OBČINI CERKVENJAK ZA LETO 2020 1. Naziv in sedež naročnika: Občina Cerkvenjak, Cerkvenjak 25, 2236 Cerkvenjak, telefonska številka: 02/729-57-00, faks: 02/729-57-04, e-pošta: obcina@cerkvenjak.si 2. Predmet javnega razpisa A) Sofinanciranje programov športa v višini 12.000,00 EUR: • prostočasna športna vzgoja otrok in mladine, • športna vzgoja otrok in mladine usmerjenih v kakovostni šport, • kakovostni šport odraslih, • šport invalidov, • športna rekreacija, • šport starejših; B) Sofinanciranje razvojnih in strokovnih nalog v športu, organiziranosti v športu in športnih prireditev: • usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov v športu, v višini 400,00 EUR. • Delovanje športnih društev in zveze v višini 1.000,00 EUR. • Športne prireditve v višini 1.100,00 EUR. ISSN 1854-2409 / 2386-0448 Leto XVI 3. Na razpis se lahko prijavijo: • športna društva ter klubi, • zveze športnih društev, ki jih ustanovijo društva za posamezna področja oziroma športne panoge, • zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa, • javni zavodi s področja vzgoje in izobraževanja iz Občine Cerkvenjak, • ustanove, ki so ustanovljene za opravljanje dejavnosti v športu in so splošno koristne in neprofitne. 4. Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prijavitelji: • da so registrirani v skladu z zakonom o društvih, s sedežem v Občini Cerkvenjak in v njej pretežno izvajajo svojo dejavnost, oziroma organizacije ali klubi, ki imajo v svoji dejavnosti registrirano športno dejavnost, • da imajo zagotovljene materialne, kadrovske, organizacijske in prostorske pogoje za uresničitev načrtovanih športnih aktivnosti, • da imajo za določene športne programe zagotovljeno redno vadbo, najmanj 40 tednov v letu, • da so registrirani in imajo sedež v Občini Cerkvenjak, • da se pravočasno prijavijo na razpis, • da imajo urejeno evidenco o registriranih tekmovalcih in članstvu. 5. Pogoji sofinanciranja Iz proračunskih sredstev se bodo sofinancirali programi, izvedeni v letu 2020 v skladu s Pravilnikom za vrednotenje programov športa v Občini Cerkvenjak in Pogojih, merilih in normativih za vrednotenje športnih programov v Občini Cerkvenjak (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 9/13) ter v skladu z Letnim programom športa za leto 2020. Športna društva, klubi in njihova združenja imajo pod enakimi pogoji prednost pred drugimi izvajalci programov športa. Izdajatelj: Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor Smetanova ulica 30,2000 Maribor T: 02 250 04 58 | F: 02 250 04 59 | M: 031 68 77 88 | E: info@lex-localis.info | www.lex-locaHs.info Odgovorni urednik: dr. Boštjan Brezovnik Št. 11/13.3.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 361 Sredstva pod 1. alinejo 2. točke tega razpisa so predmet dejavnosti javnega zavoda OŠ Cerkvenjak -Vitomarci, športnih društev ter klubov, zveze športnih društev, sredstva pod 2. alinejo 2. točke tega razpisa, pa se sofinancirajo v skladu s točkami od 2.1. do 2.5. Pogojev, meril in normativov za vrednotenje športnih programov ter na podlagi predhodnega dogovora z izvajalci programov športa glede zagotavljanja tekočega vzdrževanje športnih objektov in opreme. 6. Rok in način prijave Prijavo na javni razpis za dodelitev sredstev morajo vlagatelji poslati s priporočeno pošiljko ali oddati osebno na naslov: Občina Cerkvenjak, Cerkvenjak 25, 2236 Cerkvenjak s pripisom: »NE ODPIRAJ - JAVNI RAZPIS - ŠPORT 2020«, najkasneje do petka, 3. aprila 2020. Šteje se, da je prijava prispela pravočasno, če je bila zadnji dan roka za oddajo prijav oddana na pošti s priporočeno pošiljko ali do 13. ure oddana v prostorih Občine Cerkvenjak. Javni razpis se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in na spletni strani občine ter na krajevno običajen način. Vloge bodo odprte in ovrednotene v 8-ih dneh od datuma za oddajo prijav. Vlagatelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najkasneje v 30-ih dneh od prejema popolnih vlog. 7. Prijava na javni razpis Obvezna vsebina vloge za pridobitev finančnih sredstev iz tega razpisa so pravilno izpolnjeni obrazci. Prijavni obrazci: • Obrazec SPLOŠNO Osnovni podatki o vlagatelju • Obrazec IZJAVA Izjava o sprejemanju in izpolnjevanju pogojev javnega razpisa • Obrazec A1 Prijava prostočasnih športnih programov • Obrazec A2 Prijava tekmovalnih športnih programov • Obrazec A3 Prijava prostočasnih športno rekreativnih programov • Obrazec PRI-I. Priloge k prijavi celoletnih športnih in športno rekreativnih programov • Obrazec B1 Prijava razvojnih dejavnosti v športu • Obrazec B2 Prijava organiziranosti v športu (delovanje društev) • Obrazec B3 Prijava izvedbe športnih prireditev Obrazci za poročanje: • Poročilo o izvajanju športnih programov (prostočasni, rekreativni, tekmovalni) • Poročilo o izvedbi športno rekreativnih prireditev • Poročilo o udeležbi na usposabljanju-izpopolnjevanju • Poročilo o izvajanju športnih programov vzgoje in izobraževanja - VIZ • Finančno poročilo o porabi dodeljenih finančnih sredstev 8. Informiranje kandidatov Informacije in zahtevane razpisne obrazce lahko kandidati pridobijo v prostorih Občine Cerkvenjak, Cerkvenjak 25, 2236 Cerkvenjak, vsak delavnik v času uradnih ur osebno ali na spletni strani Občine Cerkvenjak: www.cerkvenjak.si, pod rubriko Aktualni razpisi. Z izbranimi izvajalci letnega programa športa, ki bodo predložili vse zahtevane podatke razpisne dokumentacije na predpisanih obrazcih, bo Občina Cerkvenjak sklenila pogodbe o dodeljeni višini sredstev najkasneje v 30-ih dneh, po pravnomočnosti sklepa o dodeljenih sredstvih. Številka: 6712-0001/2020 Datum: 10. 3. 2020 Občina Cerkvenjak Marjan Žmavc, župan OBČINA ČRENŠOVCI 161. Statut Občine Črenšovci Na podlagi 64. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/07-UPB2, 76/08, 79/09, 51/2010, 40/12-ZUJF, 14/15-ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1, 30/18) je Občinski svet Občine Črenšovci na svoji 12. redni seji, dne 5. 3. 2020 sprejel STATUT OBČINE ČRENŠOVCI 1. člen (vsebina statuta) Ta statut določa območje občine Črenšovci, njen status, naloge občine, oblikovanje in pristojnost občinskih organov, organizacijo občine, občinske uprave in javnih služb, način neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v občini, premoženje in financiranje občine in druga vprašanja skupnega pomena v občini, ki jih določa zakon in so pomembna za delovanje občine. I. Status občine ter uresničevanje lokalne samouprave v občini 2. člen (območje, ime in sedež občine) (1) Občina Črenšovci (v nadaljevanju: občina) je samoupravna lokalna skupnost, ustanovljena z zakonom na območju naslednjih naselij: Črenšovci, Dolnja Bistrica, Gornja Bistrica, Srednja Bistrica, Trnje in Žižki. (2) Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče, so občanke in občani (v nadaljnjem besedilu: občani). (2) Sedež občine je v Črenšovcih, Ulica Prekmurske čete 20, 9232 Črenšovci. (3) Občina je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja. (4) Občino predstavlja in zastopa županja oziroma župan (v nadaljnjem besedilu: župan). (5) Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki ga določa zakon. (6) Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z občinskim odlokom. (7) V Občini Črenšovci živi naseljena romska skupnost. Položaj in pravice pripadnikov romske skupnosti se urejajo v skladu z zakonom. 3. člen (naloge občine) (1) Občina v okviru ustave in zakona samostojno ureja in opravlja naloge, določene v zakonu ter naloge, določene s predpisi občine. (2) Če zakon tako določa, lahko občina opravlja posamezne naloge iz državne pristojnosti. Za opravljanje nalog iz državne pristojnosti mora država občini zagotoviti potrebna sredstva. Št. 11/13.3.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 362 4. člen (uradno glasilo občine) (1) Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v Uradnem glasilu slovenskih občin in pričnejo veljati petnajsti (15) dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. (2) V Uradnem glasilu slovenskih občin se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet. 5. člen (uresničevanje lokalne samouprave) (1) Občani odločajo o zadevah iz občinske pristojnosti preko župana in občinskega sveta ter neposredno sodelujejo pri sprejemanju odločitev občinskih organov na zborih občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo. (2) Občani kot posamezniki in njihove organizacije sodelujejo pri oblikovanju razvojnih načrtov občine, proračunov in drugih splošnih aktov občine z dajanjem predlogov, pripomb in mnenj v javni razpravi na način in v rokih, ki jih določi župan. Javna razprava o posameznem predlogu ne sme trajati manj kot trideset (30) dni. (3) Na podlagi odločitve organov občine se v posamezne oblike odločanja in v javno razpravo vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče, na podlagi zakona pa tudi osebe, ki so lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine. 6. člen (grb, zastava in praznik občine) (1) Občina ima svoj grb in zastavo. Obliko, vsebino in uporabo grba in zastave občine podrobneje določa odlok. (2) V občini se praznuje občinski praznik določen z odlokom. (3) Občina ima žig, ki je okrogle oblike. Žig ima v zunanjem krogu na zgornji polovici napis: Občina Črenšovci, v sredini žiga pa grb občine. Velikost, uporabo in hrambo žigov določi župan s sklepom. (4) Za prispevek k razvoju in prepoznavnosti občine podeljuje občina zaslužnim občanom, organizacijam in drugim občinska priznanja in nagrade v skladu s posebnim odlokom. II. Naloge občine 7. člen (naloge občine) (1) Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene z zakonom in tem statutom, zlasti pa: 1. sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj občine, 2. pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja ter ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem, 3. ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj, 4. zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost, 5. gradi in vzdržuje objekte javnih vrtcev, osnovnih šol, športnih in drugih objektov v lasti občine, 6. zagotavlja obvezne in izbirne lokalne gospodarske javne službe v skladu z zakonom, 7. gradi in vzdržuje komunalno infrastrukturo, 8. spodbuja in zagotavlja pogoje za gospodarski razvoj občine, 9. ohranja in spodbuja razvoj kmetijstva in podeželja, 10. skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja in ohranjanja narave, 11. skrbi za razvoj energetike in pospešuje naloge na področju ekologije, 12. gradi in vzdržuje ter upravlja občinske ceste in javne poti, površine za pešce in kolesarje, igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča, javne parkirne prostore, parke in druge javne površine, 13. zagotavlja varnost v cestnem prometu na občinskih cestah in ureja promet v občini, 14. skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih in drugih nesreč. 15. ustvarja pogoje za glasbeno izobraževanje ter izobraževanje odraslih, 16. pospešuje društveno dejavnost na področju skrbi za socialno ogrožene, invalide in ostarele, 17. podeljuje denarne pomoči in simbolične nagrade ob posebnih priložnostih ali obletnicah občanov, 18. podpira in pospešuje društveno dejavnost na področju kulture, športa, turizma, humanitarne in preventivne dejavnosti, 19. ureja javni red v občini, 20. normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena. (2) Občina predpisuje občinske davke, takse, pristojbine, nadomestila, odškodnine in druge dajatve v skladu z zakonom. (3) Poleg lokalnih zadev javnega pomena občina na podlagi in v skladu z zakoni, ki urejajo posamezna področja kot svoje naloge opravlja še z zakonom določene naloge iz državne pristojnosti, ki se nanašajo na razvoj občine po zagotovitvi sredstev iz državnega proračuna. 8. člen (pridobivanje podatkov) (1) Občina opravlja statistične, evidenčne in analitične naloge za svoje potrebe. (2) Občina obdeluje podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti in jih pridobi v skladu z zakonom. (3) Za potrebe iz prvega odstavka tega člena pridobiva občina od upravljavcev zbirk podatke o fizičnih osebah, ki imajo v občini stalno ali začasno prebivališče in o fizičnih osebah, ki imajo v občini nepremičnine, ter podatke o pravnih osebah, ki imajo sedež in premoženje oziroma del premoženja v občini. (4) Od upravljavca Centralnega registra prebivalstva lahko občina za potrebe izvajanja svojih nalog pridobiva osebne podatke v skladu z zakonom. Osebne podatke lahko pridobi občina v pisni obliki, na magnetnih medijih, po elektronski pošti, za fizične osebe, ki imajo v občini stalno ali začasno prebivališče, pa tudi neposredno preko računalniške povezave. Za pridobivanje podatkov neposredno preko računalniške povezave, je potrebno dovoljenje pristojnega ministra. III. Organizacija občine 9. člen (organi občine) (1) Organi občine so: • občinski svet, • župan in • nadzorni odbor. (2) Občina ima občinsko volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov. (3) Občina ima lahko tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon. (4) Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma članov občinskih organov se izvajajo v skladu z Št. 11/13.3.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 363 zakonom, tem statutom in poslovnikom občinskega sveta. (5) Člani občinskega sveta, župan in podžupan so občinski funkcionarji. (6) Razloge in postopek za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta in župana, potrditev mandata nadomestnega člana oziroma nadomestne volitve ureja zakon. 10. člen (javnost dela) (1) Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakon, ta statut, poslovnik občinskega sveta in poslovnik nadzornega odbora. (2) Javnost dela občinskih organov občine se praviloma zagotavlja z obveščanjem javnosti o njihovem delu, z objavljanjem informacij javnega značaja, določenih z zakonom, na spletni strani občine ter v Katalogu informacij javnega značaja, z zagotavljanjem sodelovanja občanov pri pripravi splošnih aktov občine, z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, z objavljanjem sklicev sej občinskega sveta in gradiva za točke dnevnega reda teh sej, z omogočanjem navzočnosti občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah občinskih organov. Podrobneje določa način zagotavljanja javnosti dela posameznega občinskega organa njegov poslovnik. 11. člen (neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini) Občani sodelujejo pri odločanju na zborih občanov, z referendumom in z ljudsko iniciativo. 12. člen (občinska uprava) (1) Občina ima občinsko upravo, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti občine opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti. (2) Občinsko upravo na predlog župana ustanovi občinski svet z odlokom, s katerim določi tudi njeno notranjo organizacijo in delovno področje. (3) Posamezne naloge občinske uprave lahko opravlja organ skupne občinske uprave, ki ga je na predlog župana soustanovil občinski svet s posebnim odlokom, s katerim so določene njegove naloge, usmerjanje, nadzorovanje, vodenje in organizacija. (4) Občinska uprava opravlja strokovna, organizacijska in administrativna opravila za vse občinske organe. (5) Občinsko upravo vodi direktorica oziroma direktor občinske uprave (v nadaljnjem besedilu: direktor občinske uprave), usmerja in nadzoruje pa jo župan. 13. člen (občinski svet) (1) Občinski svet Občine Črenšovci šteje petnajst (15) članic oziroma članov (v nadaljnjem besedilu: član), od katerih je en član predstavnik romske skupnosti. (2) Volitve članov občinskega sveta se opravijo v skladu z zakonom, ki ureja lokalne volitve. (3) Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. Za opravljanje funkcije imajo člani sveta pravico do sejnine v skladu s pravilnikom, ki ga sprejme občinski svet. 14. člen (konstituiranje občinskega sveta) (1) Občinski svet se konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sveta. Konstituiranje občinskega sveta določata zakon in poslovnik občinskega sveta. (2) S konstituiranjem novoizvoljenega občinskega sveta preneha mandat prejšnjim članom občinskega sveta. S konstituiranjem preneha tudi članstvo v odborih in komisijah občinskega sveta. (3) Če je bil član občinskega sveta, ki mu je v skladu s prejšnjim odstavkom tega člena prenehal mandat, kot predstavnik občine imenovan v organ javnega zavoda, javnega podjetja ali sklada, katerega ustanoviteljica je občina, mu to članstvo preneha v skladu z ustanovitvenim aktom javnega zavoda, javnega podjetja ali sklada. 15. člen (nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta) (1) Nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta z drugimi funkcijami in delom določa zakon. (2) Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta. 16. člen (pristojnosti občinskega sveta) (1) Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah iz pristojnosti občine. (2) Pristojnosti občinskega sveta določa zakon in ta statut. (3) Občinski svet sprejema statut občine, poslovnik občinskega sveta, odloke in druge predpise občine. (4) V okviru svojih pristojnosti občinski svet predvsem: • sprejema prostorske načrte in plane razvoja občine, • sprejema občinski proračun in zaključni račun, • sprejme odlok o organizaciji in delovnem področju občinske uprave, • v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe občinske uprave ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in javnih podjetjih, • nadzoruje delo župana in občinske uprave glede izvajanja odločitev občinskega sveta, • potrjuje mandate članov občinskega sveta ter ugotavlja predčasno prenehanje mandata občinskega funkcionarja, • imenuje člane nadzornega odbora, člane komisij in odborov občinskega sveta, • določi, kateri izmed članov občinskega sveta bo začasno opravljal funkcijo župana, če temu predčasno preneha mandat, pa ne določi podžupana, ki bo začasno opravljal njegovo funkcijo ali če je razrešen, • odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, če z zakonom, s statutom občine ali z odlokom ni določeno drugače, • odloča o najemu posojila in dajanju poroštva, • odloča o politiki zadolževanja, • odloča o vseh obremenitvah občine, ki segajo v naslednja proračunska leta, • določa prispevke oz. cene storitev iz pristojnosti lokalne skupnosti, • določa cene komunalnih storitev, • razpisuje referendum, Št. 11/13.3.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 364 • s svojim aktom, v skladu z zakonom, določa višino sejnine članov občinskega sveta in plačila za opravljanje nalog članov drugih organov in delovnih teles, ki jih imenuje, • določa vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih služb, • ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega prava v skladu z zakonom, • imenuje in razrešuje člane sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, člane sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin ter člane drugih organov občine, ustanovljenih na podlagi zakona, • določi organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter organizacijo in način izvajanja varstva pred požari, • sprejema začasne nujne ukrepe v skladu z zakonom, • odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut. 17. člen (seje občinskega sveta) (1) Občinski svet dela in odloča na sejah. (2) Seje občinskega sveta sklicuje in vodi župan v skladu z zakonom. (3) Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta in poslovnika občinskega sveta po programu dela občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu. (4) Podžupan ali drugi član občinskega sveta lahko opravi sklic seje na podlagi posamičnega pooblastila župana, če je župan odsoten ali zadržan, sklic seje občinskega sveta pa je v skladu s prejšnjim odstavkom načrtovan ali je nujen. (5) Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan. Podžupan in najstarejši član občinskega sveta predlagata dnevni red seje, kadar sta v skladu s tem statutom sklicatelja. (6) Strokovno pripravo gradiv, organizacijsko in administrativno delo za potrebe občinskega sveta ter pomoč pri pripravi, sklicevanju in vodenju sej zagotavlja občinska uprava. (7) Sklicevanje, vodenje sej občinskega sveta, določanje dnevnega reda in njegovo sprejemanje ter druge zadeve, pomembne za delo občinskega sveta podrobneje ureja poslovnik občinskega sveta. 18. člen (pravice člana občinskega sveta) (1) Član občinskega sveta ima pravico udeleževati se sej občinskega sveta in odločati o vseh zadevah iz pristojnosti občinskega sveta. (2) Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana. (3) Župan mora predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta. (4) Na vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja in odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta županu in občinski upravi. Na seji se odgovarja na vsa vprašanja, ki so bila oddana do začetka seje, ter na ustna vprašanja, dana na sami seji sveta. Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije oziroma proučitev, lahko župan, direktor občinske uprave ali občinska uprava odgovori na naslednji seji. 19. člen (odločanje občinskega sveta) (1) Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov, odločitve pa sprejema z večino opredeljenih glasov navzočih članov, razen če zakon določa drugačno večino. (2) Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako sklene občinski svet. (3) Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga vprašanja delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom občinskega sveta, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov. 20. člen (izvrševanje odločitev občinskega sveta) (1) Za izvrševanje odločitev občinskega sveta je odgovoren župan. (2) Župan usmerja in nadzoruje delo občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta. (3) Občinsko upravo vodi direktor občinske uprave. (4) Župan in direktor občinske uprave poročata občinskemu svetu o izvrševanju njegovih odločitev na vsaki redni seji. 21. člen (komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja) (1) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občinskega sveta Občine Črenšovci ima štiri (4) člane, ki jih izmed svojih članov imenuje občinski svet praviloma na svoji prvi seji. (2) Predsednika komisije izvolijo člani komisije izmed sebe z večino glasov vseh članov. (3) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je delovno telo občinskega sveta, pristojno za pripravo odločitev občinskega sveta, ki se nanašajo na predčasno prenehanje mandatov občinskih funkcionarjev, potrditev mandatov nadomestnih članov občinskega sveta, odločanje o morebitnih pritožbah na izvolitev župana na nadomestnih volitvah ter druga mandatna vprašanja, imenovanje in razrešitve članov nadzornega odbora, občinske volilne komisije in drugih občinskih organov, imenovanja in razrešitve članov odborov in komisij občinskega sveta, imenovanja in razrešitve predstavnikov občine v organih pravnih oseb javnega prava, ki jih je občina ustanovila. (4) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja predlaga občinskemu svetu v sprejem pravilnike, s katerimi so urejene svetniške skupine in zagotavljanje sredstev za njihovo delo, sejnine članov občinskega sveta, članov nadzornega odbora in jih izvršuje. (5) Predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izdaja posamične akte s področja pravic in obveznosti iz delovnih razmerij občinskih funkcionarjev in materialnih pravic iz dela in v zvezi z delom ter druge akte komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. 22. člen (stalna delovna telesa občinskega sveta) (1) Stalna delovna telesa občinskega sveta so: 1. odbor za proračun, finance in gospodarske dejavnosti, 2. odbor za družbene dejavnosti, 3. odbor za infrastrukturo in komunalo. (2) Delovno področje in število članov posameznega delovnega telesa občinskega sveta se določi s poslovnikom občinskega sveta. Št. 11/13.3.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 365 23. člen (pristojnosti komisij in odborov občinskega sveta) (1) Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja, določenega s poslovnikom občinskega sveta, obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge. (2) Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem splošne in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana. (3) Komisije in odbori občinskega sveta, vsak na svojem področju dela, lahko oblikujejo mnenja glede pripravljajočih se zakonov in drugih predpisov, ki jih sprejemajo državni organi in se tičejo koristi občine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu zboru. (4) Podrobneje določa način dela komisij in odborov občinskega sveta poslovnik občinskega sveta. 24. člen (ustanovitev drugih stalnih in občasnih delovnih teles) Občinski svet lahko po potrebi ustanovi še druge stalne in začasne komisije. Število članov in sestav stalnih komisij ter njihovo delovno področje določi svet z odlokom, začasne komisije pa lahko ustanovi s sklepom o imenovanju s katerim določi njihovo sestavo in naloge. 25. člen (pristojnosti župana) (1) Župan predstavlja in zastopa občino, predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi seje občinskega sveta, nima pa pravice glasovanja. (2) Poleg tega župan predvsem: • predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta, • izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih nalog izvrševanja občinskega proračuna, • skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta, • predlaga ustanovitev organov občinske uprave in organov skupne občinske uprave, ureditev njihovega delovnega področja, notranjo organizacijo občinske uprave, • določa sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi, odloča o imenovanju javnih uslužbencev v nazive ter o sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi in odloča o drugih pravicah in obveznostih javnih uslužbencev iz delovnega razmerja, • imenuje in razrešuje direktorja občinske uprave in vodjo organa skupne občinske uprave skupaj z drugimi župani občin ustanoviteljic, • usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave, • sprejme načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem pod vrednostjo 5.000,00 EUR, • sprejeme načrt ravnanja s premičnim premoženjem občine, • opravlja druge naloge, ki jih določa zakon in ta statut. 26. člen (objave splošnih aktov) (1) Župan skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine v uradnem glasilu občine, določenem s tem statutom. (2) Objavo splošnih aktov, razen proračuna občine, zaključnega računa proračuna in splošnih aktov, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve, ki se lahko objavijo takoj po sprejemu, opravi župan najprej po poteku petnajstih (15) dni po sprejemu. (3) Če župan meni, da je kakšen splošni akt ali njegov del neustaven ali nezakonit, in uveljavi svojo pravico do zadržanja objave, mora o tem najpozneje v osmih (8) dneh po sprejemu pisno obvestiti občinski svet, navesti razloge za zadržanje in predlagati občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji redni seji. (4) Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, mora župan tak splošni akt objaviti. 27. člen (podžupan) (1) Podžupana imenuje župan izmed članov občinskega sveta. (2) Na prvi seji občinskega sveta po imenovanju podžupana obvesti župan o tem občinski svet, pri čemer ga seznani tudi s pooblastili, ki jih je dal podžupanu ter nalogami, pri katerih mu pomaga. (3) Ne glede na pooblastila in naloge podžupana iz prejšnjega odstavka, podžupan na podlagi zakona nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti ter v tem času poleg svojih opravlja še tekoče naloge iz pristojnosti župana. (4) V času opravljanja funkcije župana zaradi predčasnega prenehanja mandata župana, podžupan nima pravice glasovati za odločitve občinskega sveta. 28. člen (komisije in drugi strokovni organi občine) (1) Župan imenuje komisije in druge strokovne organe občine, če je tako določeno v zakonu ali drugem predpisu. (2) Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti. 29. člen (nadzorni odbor občine) (1) Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini s pristojnostmi, določenimi z zakonom. (2) Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja neposrednih in posrednih uporabnikov občinskega proračuna s sredstvi občinskega proračuna in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe sredstev občinskega proračuna ter upravljanja z občinskim finančnim oziroma stvarnim premoženjem. 30. člen (imenovanje članov nadzornega odbora) (1) Nadzorni odbor ima tri (3) člane. Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji. (2) Kandidatno listo za člane nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja na podlagi predlogov kandidatov, ki jih po javnem pozivu predlagajo občani, njihove organizacije in politične stranke v občini. Št. 11/13.3.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 366 31. člen (konstituiranje nadzornega odbora) (1) Prvo sejo nadzornega odbora občine najpozneje v roku enega (1) meseca po imenovanju članov skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji navzočih večina članov. (2) Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika nadzornega odbora. 32. člen (delovanje nadzornega odbora) (1) Nadzorni odbor sprejema poročila o opravljenih nadzorih, postopkovne ter organizacijske odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov nadzornega odbora, z večino opredeljenih glasov navzočih članov. (2) Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje, koordinira izvajanje letnega nadzornega programa in opravlja druge naloge, ki jih določa ta statut in poslovnik nadzornega odbora. (3) Podrobneje ureja delo nadzornega odbora njegov poslovnik, ki ga sprejme nadzorni odbor z večino glasov vseh članov. Poslovnik nadzornega odbora je splošni akt občine in začne veljati petnajsti (15) dan po objavi v uradnem glasilu občine. (4) Nadzorni odbor za seje uporablja prostore občine, nadzore pa opravlja na sedežih nadzorovanih oseb. 33. člen (program dela nadzornega odbora) (1) Nadzorni odbor samostojno določa svoj program dela, ki vsebuje letni nadzorni program in predlog finančnega načrta. Z letnim nadzornim programom in njegovimi dopolnitvami in spremembami mora nadzorni odbor seznaniti občinski svet in župana. Predlog finančnega načrta predloži nadzorni odbor županu v postopku priprave predloga občinskega proračuna. (2) Poleg zadev iz letnega programa dela mora nadzorni odbor obravnavati zadeve, ki jih s sklepom predlaga občinski svet ali župan. (3) Nadzorni odbor začne izvedbo nadzora z izdajo sklepa, s katerim določi obseg nadzora in čas, v katerem bo potekal ter pooblastila člana nadzornega odbora, ki bo nadzor vodil. Sklep se vroči zastopniku oziroma pooblaščeni osebi neposrednega, posrednega uporabnika občinskega proračuna ali druge pravne osebe, ki upravlja z občinskim premoženjem, pri katerem bo nadzorni odbor izvedel nadzor (v nadaljnjem besedilu: nadzorovana oseba). O izdaji sklepa se obvesti župana. (4) Nadzorni odbor samostojno ocenjuje uspešnost izvajanja letnega nadzornega programa, sprejme poročilo in zaključni račun finančnega načrta nadzornega odbora. (5) S posameznimi poročili o izvedenih nadzorih seznanja nadzorni odbor občinski svet in župana, ko vsebujejo vse predpisane sestavine, so vročena nadzorovani osebi in so dokončna. Predsednik ali od njega pooblaščen član nadzornega odbora se mora udeležiti seje občinskega sveta, ko obravnava njegova poročila. 34. člen (predmet nadzora) (1) Nadzorni odbor opravlja naloge iz svoje pristojnosti in izvaja nadzor na podlagi preverjanj poslovnih poročil in zaključnih računov, pogodb, finančnih dokumentov in po potrebi druge dokumentacije končanih oziroma opravljenih dejanj, ki vplivajo na zakonito, pravilno, učinkovito in gospodarno poslovanje neposrednih in posrednih uporabnikov občinskega proračuna ali upravljanje z občinskim finančnim oziroma stvarnim premoženjem. (2) Nadzorni odbor ne sme opravljati svojih pristojnosti na način, s katerim bi omejeval samostojnost občinskih organov in organov posrednih uporabnikov občinskega proračuna. (3) V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni nadzornemu odboru predložiti na vpogled vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. V postopku nadzora lahko pooblaščeni član nadzornega odbora pregleda dokumentacijo na lokaciji nadzorovane osebe. 35. člen (izločitev člana nadzornega odbora) (1) Član nadzornega odbora se izloči iz nadzora in odločanja na seji v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti ali videz nasprotja interesov. Odločitev o izločitvi sporoči predsedniku nadzornega odbora pisno. (2) Šteje se, da so podane okoliščine iz prejšnjega odstavka, če: • je odgovorna oseba, zakonit zastopnik, prokurist ali pooblaščenec nadzorovane osebe s članom nadzornega odbora v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v zakonski ali zunajzakonski skupnosti ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza ali zunajzakonska skupnost prenehala, • je član nadzornega odbora skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik odgovorne osebe, zakonitega zastopnika, prokurista ali pooblaščenca nadzorovane osebe, • je član nadzornega odbora udeležen ali je sodeloval v postopku, ki je predmet nadzora. (3) Izločitev člana nadzornega odbora lahko zahteva tudi nadzorovana oseba in drug član nadzornega odbora. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči nadzorni odbor z večino glasov vseh članov. 36. člen (osnutek poročila nadzornega odbora) (1) Za posamezen nadzor je pristojen član nadzornega odbora, ki je določen s sklepom o izvedbi nadzora (v nadaljevanju: nadzornik). Nadzornik pripravi osnutek poročila o nadzoru in ga posreduje predsedniku nadzornega odbora. Osnutek poročila o nadzoru mora vsebovati enake sestavine kot poročilo o nadzoru razen odzivnega poročila nadzorovane osebe. (2) Osnutek poročila obravnava nadzorni odbor na seji. Vsak član se mora o osnutku poročila izjaviti, na koncu izjavo poda še predsednik nadzornega odbora. Po podanih izjavah nadzorni odbor sprejme osnutek poročila o nadzoru. (3) Če osnutek poročila o nadzoru ni sprejet, je dolžan nadzorni odbor sprejeti usmeritve za njegovo spremembo ali dopolnitev. Usmeritve mora upoštevati nadzornik in osnutek poročila o nadzoru dopolniti. (4) Nadzorni odbor pošlje nadzorovani osebi osnutek poročila o nadzoru najpozneje v roku osmih (8) dni po sprejemu. 37. člen (odzivno poročilo) (1) Nadzorovana oseba ima pravico v roku petnajstih (15) dni od prejema osnutka poročila o nadzoru odgovoriti na posamezne navedbe (odzivno poročilo). (2) Odzivno poročilo vsebuje mnenja, pripombe in pojasnila za vsako posamezno ugotovitev iz osnutka Št. 11/13.3.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 367 poročila, pri kateri se ugotovijo kršitve predpisov. Če nadzorovana oseba razpolaga z listinskimi dokazi, jih priloži odzivnemu poročilu. 38. člen (vsebina poročila nadzornega odbora) (1) Po preteku roka iz prejšnjega člena sprejme nadzorni odbor poročilo o nadzoru, ki ga pošlje nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, po potrebi pa tudi računskemu sodišču in pristojnemu ministrstvu. Dokončno poročilo nadzornega odbora občine se objavi v katalogu informacij javnega značaja na spletni strani občine. (2) Poročilo o nadzoru mora vsebovati obvezne sestavine v skladu z zakonom in pravilnikom o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora občine, ki ga izda pristojni minister. (3) V ugotovitvah se navede popolno in verodostojno dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno v nadzoru in na katerem temeljijo ocene, mnenje, priporočila oziroma predlogi. (4) Z ocenami nadzorni odbor presodi, kateri predpisi so bili kršeni (pravilnost poslovanja) in/ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe smotrno glede na ugotovitve in ocene v nadzoru. (5) V mnenju se izrazi, ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe pravilno in/ali smotrno. (6) Nepravilno poslovanje je takrat, če je nadzorovana oseba poslovala v nasprotju s predpisi, proračunom in drugimi akti (pogodbo, kolektivno pogodbo in drugimi splošnimi ter posamičnimi akti), ki bi jih morala upoštevati pri svojem poslovanju. (7) Nesmotrno poslovanje je negospodarno in/ali neučinkovito in /ali neuspešno. (8) Negospodarno poslovanje je tisto poslovanje, ko bi nadzorovana oseba enake učinke lahko dosegla pri manjših stroških. (9) Neučinkovito poslovanje je tisto, ko bi pri enakih stroških lahko nadzorovana oseba dosegla večje učinke. (10) Neuspešno poslovanje je tisto, ko se niso uresničili cilji poslovanja nadzorovane osebe. (11) Priporočila vsebujejo predloge za izboljšanje pravilnosti poslovanja oziroma smotrnosti (za gospodarnejšo, učinkovitejšo in uspešnejšo porabo sredstev javnih financ). S priporočili oziroma predlogi nadzorni odbor praviloma svetuje, kako nadzorovana oseba izboljša poslovanje tako, da nakaže le poti za izboljšanje. 39. člen (postopanje nadzornega odbora) (1) Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v petnajstih (15) dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno ministrstvo in Računsko sodišče Republike Slovenije. (2) V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona. 40. člen (obravnava poročila nadzornega odbora) (1) Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora. (2) Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati poročila nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora. 41. člen (javnost dela nadzornega odbora) (1) Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela nadzornega odbora določi nadzorni odbor s svojim poslovnikom. (2) Za obveščanje javnosti o delu nadzornega odbora je pristojen predsednik nadzornega odbora oziroma oseba, ki jo on pooblasti. 42. člen (strokovna in administrativna pomoč za delo nadzornega odbora) (1) Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava. (2) Za posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko poda izvid in mnenje izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. 43. člen (sredstva za delo nadzornega odbora) Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu na posebni proračunski postavki, na podlagi letnega programa dela in finančnega načrta nadzornega odbora. Za porabo sredstev župan določi skrbnika. 44. člen (plačilo za opravljanje dela članov nadzornega odbora) Predsednik in člani nadzornega odbora imajo pravico do plačila za opravljanje dela v skladu z aktom občinskega sveta - pravilnikom o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles občinskega sveta ter članov volilnih drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov, ki ga je sprejel občinski svet. Izvedencu in drugim strokovnjakom pripada plačilo, ki se določi s pogodbo, ki jo sklene župan. 45. člen (drugi organi občine) Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora občina imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na posameznih področjih javne uprave, določi župan oziroma občinski svet na podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega organa. 46. člen (poveljnik in štab civilne zaščite) (1) Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki izvajata operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč v skladu s sprejetimi načrti. (2) Poveljnika Civilne zaščite občine ter sektorske in krajevne poveljnike in štabe Civilne zaščite imenuje župan. (3) Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni županu. 47. člen (vaški odbori) (1) Zaradi zagotovitve sodelovanja krajanov oziroma vaščanov pri opravljanju javnih zadev v občini, ustanovi občinski svet s sklepom vaške odbore kot svoja posvetovalna telesa: • vaški odbor Črenšovci, • vaški odbor Dolnja Bistrica, • vaški odbor Gornja Bistrica, • vaški odbor Srednja Bistrica, • vaški odbor Trnje in Št. 11/13.3.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 368 • vaški odbor Žižki. (2) Vaški odbori sodelujejo pri opravljanju javni zadev v občini, in sicer: • dajejo predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih programov na območju občine na področju javne infrastrukture na svojem območju ter sodelujejo pri izvajanju investicij v komunalno infrastrukturo in sodelujejo pri nadzoru nad opravljenimi deli, • sodelujejo pri pripravi programov oskrbe s pitno vodo in zaščiti virov pitne vode, sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za delo s področja javnih služb, • dajejo predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in sodelujejo pri njihovi sanaciji, • dajejo predloge za ureditev in olepševanje kraja v smislu ureditve in vzdrževanja javnih prostorov, sprehajalnih poti ipd. in pri tem sodelujejo, • dajejo pobude za dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija, ureditev dovozov in izvozov, omejitve hitrosti ipd.), • oblikujejo pobude za spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih aktov ter jih posredujejo pristojnemu organu občine, • dajejo mnenja glede sprememb namembnosti kmetijskega prostora v druge namene, predvidenih gradenj večjih proizvodnih in drugih objektov v skupnosti, za posege v kmetijski prostor (agromelioracija, komasacija), pri katerih je prišlo do spremembe režima vodnih virov, • seznanjajo pristojni organ občine s problemi in potrebami prebivalcev občine na področju urejanja prostora in varstva okolja, • organizirajo tradicionalna praznovanja ob dnevu žena oziroma materinskem dnevu in miklavževanju, • spremljajo nevarnosti na svojem območju in o tem obveščajo štab za civilno zaščito ter po potrebi prebivalstvo in sodelujejo pri ostalih nalogah s področja zaščite in reševanja, • dajejo mnenje k odločitvi o razpolaganju in upravljanju s premoženjem občine, ki je skupnostim dano za uporabo za opravljanje njihovih nalog, • sodelujejo z društvi v posameznem kraju in pri organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev. (3) Člane vaških odborov imenuje in razrešuje na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja občinski svet izmed prebivalcev posameznih območij občine. (4) Število članov posameznega vaškega odbora šteje od pet do sedem članov, od katerih so člani praviloma imenovani iz vrst članov občinskega sveta po domicilnem (krajevnem) principu, ostali člani pa iz vrst občanov s področja posamezne vasi. Če kraj po svetniškem principu ni zastopan v občinskem svetu se v odbor imenujejo občani s področja posameznega kraja. (6) Vaški odbor na svoji prvi seji imenuje predsednika izmed članov vaškega odbora. IV. Neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini 48. člen (zbor občanov) (1) Občani na zboru občanov: • obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža in oblikujejo mnenja, • predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij, imen naselij ter imen ulic, • dajejo predloge občinskim organom v zvezi s pripravo programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja, • oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari, • obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali župan. (2) Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti. 49. člen (sklic zbora občanov) (1) Zbor občanov skliče župan za vso občino ali za njen posamezen del na lastno pobudo ali na pobudo občinskega sveta ali vaškega odbora. (2) Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda. (3) Sklic zbora občanov je treba objaviti na krajevno običajen način in na spletni strani občine. 50. člen (zahteva občanov za sklic zbora) (1) Župan mora sklicati zbor občanov, če je tako predpisano z zakonom ali statutom občine ali če tako zahteva najmanj pet (5) odstotkov volivcev v občini. Zbor občanov za del občine pa na zahtevo najmanj deset (10) odstotkov volivcev tega dela. (2) Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih (30) dneh po prejemu pravilno vložene zahteve. 51. člen (vodenje zbora občanov) (1) Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi. (2) Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj pet (5) odstotkov volivcev z območja občine, za katero je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki so glasovali. (3) Javni uslužbenec, ki ga določi župan, ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora občanov župan seznani občinski svet in župana ter ga na krajevno običajen način objavi. 52. člen (referendum o splošnem aktu občine) (1) Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema Št. 11/13.3.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 369 občinski svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve. (2) Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta. (3) Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj deset (10) odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine. Pobudo za vložitev zahteve za razpis referenduma mora podpreti najmanj 100 volivcev v občini. (4) Naknadni referendum o splošnem aktu občine ureja zakon. 53. člen (svetovalni referendum) (1) Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni referendum. (2) Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del. (3) Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami zakona, ki ureja referendum o splošnem aktu občine in zakonom, ki ureja referendum in ljudsko iniciativo. 54. člen (referendum o samoprispevku in drugih vprašanjih) (1) Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon. (2) Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami zakona, ki ureja naknadni referendum, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno. 55. člen (ljudska iniciativa) (1) Najmanj pet (5) odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov. (2) Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe tega statuta o številu volivcev, ki morajo podpreti pobudo za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu in zakona, s katerimi je urejen postopek s pobudo volivcem za razpis referenduma o splošnem aktu občine. (3) Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih od dne pravilno vložene zahteve. (4) Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve. 56. člen (sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini) Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu. V. Občinske javne službe 57. člen (občinske javne službe) (1) Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih v skladu z zakonom lahko sama določi, in javnih služb, za katere je določeno z zakonom, da jih zagotavlja občina. (2) Občina lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij občine. (3) Izvajanje občinskih javnih služb uredi občina z odlokom v skladu z zakonom. 58. člen (izvajalci javnih služb) (1) Režijski obrat in pravne osebe javnega prava, ki izvajajo občinske javne službe, ustanavlja občina z odlokom ob upoštevanju pogojev, določenih z zakonom. (2) Občina lahko za opravljanje javnih služb v skladu z zakonom in občinskim odlokom podeli koncesijo. VI. Premoženje in financiranje občine 59. člen (premoženje občine) (1) Upravljanje in razpolaganje s premoženjem občine se izvede po postopku in na način, ki ga določa zakon in predpisi, ki veljajo za upravljanje in razpolaganje z državnim premoženjem. (2) Za neodplačno pridobitev premoženja je treba predhodno pridobiti soglasje občinskega sveta, če bi takšno premoženje povzročilo večje stroške ali če je pridobitev povezana s pogoji, ki pomenijo obveznost občine. 60. člen (prihodki občine) (1) Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom. (2) Občina je pod pogoji, določenimi z zakonom, upravičena do sredstev finančne izravnave in drugih sredstev sofinanciranja iz državnega proračuna. 61. člen (proračun občine) (1) Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine so zajeti v proračunu občine, ki ga sprejme občinski svet po postopku, določenem v poslovniku občinskega sveta. (2) Občinski svet mora sprejeti proračun občine v roku, ki omogoča njegovo uveljavitev s 1. januarjem leta, za katerega se sprejema. (3) Za pripravo in predložitev proračuna občine občinskemu svetu v sprejem v skladu z zakonom je odgovoren župan. V postopku priprave proračuna lahko določi višino sredstev, namenjeno financiranju projektov, ki jih predlagajo občani. O predlaganih projektih izvede župan posvetovanja z občani najkasneje do predložitve proračuna občinskemu svetu v sprejem. (4) Proračun občine sestavljajo splošni del, posebni del, načrt razvojnih programov ter obrazložitve. (5) Predlogi za povečanje izdatkov proračuna morajo vsebovati predlog za povečanje prejemkov proračuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov v isti višini, pri čemer povečani izdatki ne smejo biti v breme proračunske rezerve, splošne proračunske rezervacije ali v breme dodatnega zadolževanja. 62. člen (izvrševanje proračuna občine) (1) Za izvrševanje proračuna je župan odgovoren občinskemu svetu. (2) V okviru izvrševanja proračuna ima župan pooblastila, določena z zakonom, predpisi, izdanimi na podlagi Št. 11/13.3.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 370 zakona, odlokom o proračunu občine ali drugim splošnim aktom občine. (3) Župan mora zagotoviti izvajanje nalog notranjega finančnega nadzora v skladu z zakonom in predpisom ministra, pristojnega za finance, izdanim na podlagi zakona. (4) Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna občine lahko župan pooblasti podžupana in posamezne delavce občinske uprave. (5) Župan v mesecu juliju poroča občinskemu svetu o izvrševanju proračuna za tekoče leto. Poročilo vsebuje podatke in informacije, ki jih določa zakon, ki ureja sistem javnih financ. 63. člen (odlok o proračunu občine) (1) Proračun občine sprejme občinski svet z odlokom. (2) Odlok o proračunu občine določa ukrepe za zagotavljanje likvidnosti proračuna, prerazporejanje sredstev, začasno zadržanje izvrševanja proračuna, ukrepe za zagotavljanje proračunskega ravnovesja ter druge ukrepe in posebna pooblastila za izvrševanje proračuna. (3) V odloku o proračunu se določi obseg zadolževanja proračuna in obseg predvidenih poroštev ter drugi elementi, ki jih določa zakon. (4) Rebalans proračuna predlaga župan, če v teku proračunskega leta ni možno uravnovesiti proračuna občine. Rebalans proračuna sprejme občinski svet z odlokom. (5) Župan predlaga spremembe proračuna občine pred začetkom leta, na katerega se sprejeti proračun nanaša. Spremembe in dopolnitve proračuna sprejme občinski svet z odlokom. 64. člen (začasno financiranje) (1) Če proračun občine ni sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša, se financiranje občine začasno nadaljuje na podlagi zadnjega sprejetega proračuna in za iste namene. V obdobju začasnega financiranja se smejo uporabiti sredstva do višine sorazmerno porabljenih sredstev v enakem obdobju v proračunu za preteklo leto. (2) Župan sprejme sklep o začasnem financiranju v skladu z zakonom. Sklep velja največ tri mesece in se lahko na županov predlog s sklepom občinskega sveta podaljša še za tri mesece. 65. člen (uporaba sredstev proračuna) Sredstva proračuna občine se smejo uporabljati, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom določeni pogoji, le za namene in v višini, določeni s proračunom. 66. člen (prerazporejanje proračunskih sredstev) (1) Proračunskih sredstev ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in na način, določen z zakonom ali odlokom o proračunu občine. (2) Če se med letom spremeni delovno področje proračunskega uporabnika, župan sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za njegovo delo oziroma, če se uporabnik ukine in njegovega dela ne prevzame drug uporabnik proračuna, na katerega se sredstva prerazporedijo, prenese sredstva v proračunsko rezervo. 67. člen (zaključni račun proračuna) (1) Župan predloži predlog zaključnega računa občinskega proračuna občinskemu svetu v sprejem do 15. aprila tekočega leta. (2) Župan o sprejetem zaključnem računu občinskega proračuna obvesti ministrstvo, pristojno za finance, v 30 dneh po sprejemu. 68. člen (zadolževanje občine) Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme občinski svet, v skladu s pogoji, določenimi z zakonom. 69. člen (zadolževanje javnih podjetij in javnih zavodov) (1) Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se lahko zadolžujejo in izdajajo poroštvo samo, če je to dovoljeno z zakonom in pod pogoji, ki jih določi občinski svet. Soglasje izda župan. (2) O poroštvih za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, odloča na predlog župana občinski svet. (3) Kadar občina z eno ali več občinami ustanovi javno podjetje ali javni zavod, o soglasju k zadolževanju odločajo občinski sveti vseh občin ustanoviteljic. 70. člen (finančno poslovanje občine) (1) Finančno poslovanje občine izvršuje finančna služba v okviru občinske uprave. (2) Opravljanje posameznih nalog finančne službe ali notranjega finančnega nadzora sme župan naročiti pri izvajalcu, ki izpolnjuje pogoje strokovnosti oziroma pogoje, predpisane z zakonom in podzakonskimi predpisi. 71. člen (javno naročanje) Nabavo blaga, nabavo storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan občine v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje. VII. Splošni in posamični akti občine 72. člen (splošni akti občine) (1) Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki, odredbe, pravilniki in navodila. (2) Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni vrsti splošnih aktov. (3) Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko splošni ali posamični akt. (4) Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega sveta. 73. člen (statut občine) (1) Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta. (2) Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan s poslovnikom občinskega sveta za sprejem odloka. 74. člen (poslovnik občinskega sveta) S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov, se podrobneje uredi organizacija in način dela občinskega sveta in delovnih teles občinskega sveta pri izvrševanju nalog iz pristojnosti občinskega sveta, zagotavljanje javnosti dela občinskega sveta, uresničevanje pravic in Št. 11/13.3.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 371 dolžnosti članov občinskega sveta, postopki sprejemanja občinskih splošnih aktov in proračuna, sodelovanje občanov pri pripravi predlogov predpisov, volitve in imenovanja in druge zadeve, pomembne za delo občinskega sveta. 75. člen (odlok občine) (1) Z odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela, ustanavlja pravne osebe javnega prava, izvajalce občinskih javnih služb, in ureja druge zadeve, če je tako določeno z zakonom. (2) Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom. 76. člen (pravilnik) S pravilnikom se podrobneje uredi izvrševanje določb statuta ali odloka. 77. člen (posamični akti občine) (1) Posamični akti občine so odločbe in sklepi. (2) S posamičnimi akti, odločbo ali sklepom, odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. 78. člen (odločanje o pritožbah zoper posamične akte občine) (1) O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno. (2) O pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon. (3) O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče. 79. člen (pooblastila v upravnih zadevah) Pooblastila za vodenje postopka in odločanje v upravnih zadevah iz občinske pristojnosti se podeljujejo uradnim osebam v skladu z zakonom in predpisi izdanimi na podlagi zakona. 80. člen (obveščenost o upravnih postopkih) (1) Župan mora od pristojnih državnih organov zahtevati, da je občina obveščena o vsakem upravnem postopku, v katerem pristojni državni organ odloča na podlagi predpisov občine. Ta organ mora občino pisno obvestiti o začetku upravnega postopka v osmih (8) dneh. (2) Župan mora vstopiti v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma, če so z že izdanimi akti prizadete pravice in pravne koristi občine, določene z ustavo in zakoni. VIII. Varstvo občine, pravic posameznikov in organizacij 81. člen Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine. 82. člen Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost. 83. člen (1) Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine. (2) Župan mora od pristojnih državnih organov zahtevati, da je občina obveščena o vsakem upravnem postopku, v katerem pristojni državni organ odloča na podlagi predpisov občine. Ta organ mora občino pisno obvestiti o začetku upravnega postopka v osmih dneh. 84. člen Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni. 85. člen Delovna telesa so dolžna za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu zboru. IX. Prehodne in končne določbe 86. člen (prenehanje veljavnosti) Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati Statut Občine Črenšovci (Uradni list RS, št. 58/10 in 62/16). 87. člen (objava in začetek veljavnosti) Ta statut začne veljati petnajsti (15) dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 0320-12/2020-113 Datum: 5. 3. 2020 Občina Črenšovci Vera Markoja, županja OBČINA LOVRENC NA POHORJU 162. Sklep o potrditvi cen storitev obvezne občinske gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki za leto 2020 V skladu z Elaboratom o oblikovanju cen izvajanja storitev obvezne občinske gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki za leto 2020 in skupno odločitvijo občin, v katerih družba Snaga, d.o.o., opravlja storitve obvezne občinske gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki o oblikovanju enotne cene (to so: Mestna občina Maribor, Starše, Pesnica, Kungota, Ruše, Selnica ob Dravi, Lovrenc na Pohorju; razen občine Miklavž na Dravskem polju), je Občinski svet Občine Lovrenc na Pohorju na podlagi 5. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12 in 76/17) ter 14. člena Statuta Občine Lovrenc na Pohorju (UGS, št. 59/17), na svoji 7. redni seji, dne 30.1.2020, sprejel Št. 11/13.3.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 372 SKLEP O POTRDITVI CEN STORITEV OBVEZNE OBČINSKE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE RAVNANJA S KOMUNALNIMI ODPADKI ZA LETO 2020 1. Občinski svet Občine Lovrenc na Pohorju soglaša s predlaganimi predračunskimi cenami ravnanja s komunalnimi odpadki v občini Lovrenc na Pohorju: Cena zbiranja komunalnih odpadkov znaša 0,1407 EUR/kg (brez DDV); • cena storitve: 0,1393 EUR/kg (brez DDV); • cena javne infrastrukture: 0,0014 EUR/kg (brez DDV). Cena obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov znaša 0,1465 EUR/kg (brez DDV); • cena storitve: 0,0986 EUR/kg (brez DDV); • cena javne infrastrukture: 0,0479 EUR/kg (brez DDV). Cena odlaganja ostanka predelave komunalnih odpadkov znaša 0,2995 EUR/kg (brez DDV); • cena storitve: 0,2995 EUR/kg (brez DDV); • cena javne infrastrukture: 0,0000 EUR/kg (brez DDV). Cena zbiranja bioloških odpadkov znaša 0,0491 EUR/kg (brez DDV); • cena storitve: 0,0491 EUR/kg (brez DDV); • cena javne infrastrukture: 0,0000 EUR/kg (brez DDV). 2. Sklep je veljaven in stopi v uporabo s 1. 2. 2020, pod pogojem, da ga do vključno 19. 2. 2020 na mestnem oz. občinskih svetih obravnavajo in potrdijo vse v preambuli tega sklepa navedene občine, ki so pristopile k oblikovanju enotne cene. 3. Občinski svet Občine Lovrenc na Pohorju pooblasti Župana Občine Lovrenc na Pohorju za podpis aneksa h koncesijski pogodbi za morebitno ureditev koncesijskih razmerij, upoštevaje ta sklep. Občina Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, župan 163. Sklep o spremembi vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Lovrenc na Pohorju Na podlagi 13. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/2018) in Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 21/2019) ter Statuta Občine Lovrenc na Pohorju (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 59/17) je Občinski svet Občine Lovrenc na Pohorju na svoji......redni seji, dne........, sprejel SKLEP O SPREMEMBI VREDNOSTI TOČKE ZA IZRAČUN NADOMESTILA ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA V OBČINI LOVRENC NA POHORJU 1. Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Lovrenc na Pohorju znaša 0,000323 € za m2 zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča za leto 2020. 2. Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati z dnevom objave, uporabljati pa se začne od 1. 1. 2020 dalje. Datum: Številka: 0075-0015/2019 Občina Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, župan 164. Sklep o potrditvi cen storitev obvezne občinske gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki za leto 2020 V skladu z Elaboratom o oblikovanju cen izvajanja storitev obvezne občinske gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki za leto 2020 in skupno odločitvijo občin, v katerih družba Snaga, d.o.o., opravlja storitve obvezne občinske gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki o oblikovanju enotne cene (to so: Mestna občina Maribor, Starše, Pesnica, Kungota, Ruše, Selnica ob Dravi, Lovrenc na Pohorju; razen občine Miklavž na Dravskem polju), je Občinski svet Občine Lovrenc na Pohorju na podlagi 5. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12 in 76/17) ter 14. člena Statuta Občine Lovrenc na Pohorju (UGS, št. 59/17), na svoji 7. redni seji, dne 30.1.2020, sprejel SKLEP O POTRDITVI CEN STORITEV OBVEZNE OBČINSKE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE RAVNANJA S KOMUNALNIMI ODPADKI ZA LETO 2020 1. Občinski svet Občine Lovrenc na Pohorju soglaša s predlaganimi predračunskimi cenami ravnanja s komunalnimi odpadki v občini Lovrenc na Pohorju: Cena zbiranja komunalnih odpadkov znaša 0,1407 EUR/kg (brez DDV); • cena storitve: 0,1393 EUR/kg (brez DDV); • cena javne infrastrukture: 0,0014 EUR/kg (brez DDV). Cena obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov znaša 0,1465 EUR/kg (brez DDV); • cena storitve: 0,0986 EUR/kg (brez DDV); • cena javne infrastrukture: 0,0479 EUR/kg (brez DDV). Cena odlaganja ostanka predelave komunalnih odpadkov znaša 0,2995 EUR/kg (brez DDV); • cena storitve: 0,2995 EUR/kg (brez DDV); • cena javne infrastrukture: 0,0000 EUR/kg (brez DDV). Cena zbiranja bioloških odpadkov znaša 0,0491 EUR/kg (brez DDV); • cena storitve: 0,0491 EUR/kg (brez DDV); Št. 11/13.3.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 373 • cena javne infrastrukture: 0,0000 EUR/kg (brez DDV). 2. Sklep je veljaven in stopi v uporabo s 1. 3. 2020, pod pogojem, da ga do vključno 25. 2. 2020 na mestnem oz. občinskih svetih obravnavajo in potrdijo vse v preambuli tega sklepa navedene občine, ki so pristopile k oblikovanju enotne cene. 3. Občinski svet Občine Lovrenc na Pohorju pooblasti Župana Občine Lovrenc na Pohorju za podpis aneksa h koncesijski pogodbi za morebitno ureditev koncesijskih razmerij, upoštevaje ta sklep. Občina Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik župan glasilo slovenskih občin, št. 2/2007, 45/2014 in 64/2016) je Občinski svet Občine Makole na 9. redni seji dne 11.03.2020 sprejel ODLOK O PRORAČUNU OBČINE MAKOLE ZA LETO 2020 1. Splošna določba 1. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se za Občino Makole za leto 2020 določajo višina proračuna, postopki izvrševanja proračuna, posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun). 2. Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna OBČINA MAKOLE 165. Odlok o proračunu Občine Makole za leto 2020 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št.: št. 94/07 - UPB, 76/08, 79/09, 51/10 in 40/12 - ZUJF), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. št. 11/11 - UPB, 14/13 - popr. in 101/13) in 101. člena Statuta Občine Makole (Uradno 2. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih: Konto O P I S Plan 2020 (v EUR) A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. S K U P A J P R I H O D K I (70+71+72+73+74+78) 2.071.869 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 1.858.998 70 DAVČNI PRIHODKI 1.707.078 700 Davki na dohodek in dobiček 1.604.428 703 Davki na premoženje 58.250 704 Domači davki na blago in storitve 44.400 71 NEDAVČNI PRIHODKI 151.920 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 128.770 711 Takse in pristojbine 3.000 712 Globe in druge denarne kazni 2.500 714 Drugi nedavčni prihodki 17.650 72 KAPITALSKI PRIHODKI 35.000 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 35.000 74 TRANSFERNI PRIHODKI 177.871 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 177.871 II. S K U P A J O D H O D K I (40+41+42+43+45) 2.478.563 40 TEKOČI ODHODKI 729.898 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 185.270 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 30.260 402 Izdatki za blago in storitve 451.317 403 Plačila domačih obresti 8.000 409 Rezerve 55.051 41 TEKOČI TRANSFERI 866.165 410 Subvencije 35.400 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 534.595 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 72.170 413 Drugi tekoči domači transferi 224.000 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 839.000 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 839.000 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 43.500 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 11.000 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 32.500 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I. - II.) -406.694 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Št. 11/13.3.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 374 75 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0 750 Prejeta vračila danih posojil 0 44 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442) 0 440 Dana posojila 0 441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPIT. DELEŽEV (IV. - V.) 0 C. R A Č U N F I N A N C I R A N J A 50 VII. ZADOLŽEVANJE (500+501) 297.000 500 Domače zadolževanje 297.000 55 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550+551) 104.215 550 Odplačila domačega dolga 104.215 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) -213.909 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) 192.785 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) 406.694 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH KONEC PRETEKLEGA LETA 213.909 Posebni del proračuna je sestavljen iz finančnih načrtov neposrednih proračunskih uporabnikov (občinski svet, župan, nadzorni odbor in občinska uprava), ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo. Podprogrami so razdeljeni na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov, konte in podkonte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk -podkontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Makole. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. 3. Postopki izvrševanja proračuna 3. člen (izvrševanje proračuna) Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke -podkonta. 4. člen (namenski prihodki in odhodki proračuna) Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi naslednji prihodki: 1. prihodki požarne takse po 59. členu zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93) in se porabijo za investicijo v gasilsko opremo Prostovoljnega gasilskega društva Makole, 2. prihodki od okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanje odpadnih voda po Uredbi o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanje odpadnih voda (Uradni list RS, št. 80/2012 in 98/2015) in se porabijo na področju ravnanja z odpadno vodo in subvencioniranja storitev in vlaganj na področju ravnanja z odpadno vodo, 3. prihodki od okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov po Uredbi o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih (Uradni list RS, št. 14/2014) in se porabijo za sofinanciranje odlagališča odpadkov CERO II. reda - Pragersko ter za ukrepe zmanjševanja onesnaževanja okolja. 4. koncesijska dajatev za divjad, ki se nameni za namene varstva in vlaganj v naravne vire v Občini Makole. Pravice porabe namenskih prihodkov proračuna prejšnjega odstavka tega člena, ki niso porabljene v tekočem letu, se prenesejo v naslednje leto za isti namen. 5. člen (prerazporejanje pravic porabe) Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna. Na predlog predlagateljev finančnih načrtov neposrednega uporabnika, župan odloča o prerazporeditvah pravic porabe med proračunskimi postavkami v okviru posameznega področja proračunske porabe. Župan s polletnim poročilom o izvrševanju proračuna in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2020 in njegovi realizaciji. 6. člen (največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let) Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere, ne sme presegati 70% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega: • v letu 2021 70% navedenih pravic porabe in • ostalih prihodnjih letih 30% navedenih pravic porabe. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 20% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika. Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih porabnikov. 7. člen (spreminjanje načrta razvojnih programov) Župan lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Projekte, katerih vrednost se spremeni za več kot 20% ali za več kot 5.000 EUR, mora predhodno potrditi občinski svet. Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v Št. 11/13.3.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 375 tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna. Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta. 8. člen (proračunski skladi) Proračunski skladi so: • Proračunska rezerva, ki deluje kot proračunski sklad, oblikovana po Zakonu o javnih financah; • Sklad za nabavo gasilskega vozila, ustanovljen na podlagi Odloka o ustanovitvi proračunskega sklada za nabavo gasilskega vozila. Proračunska rezerva se v letu 2020 oblikuje v višini 24.067 EUR. Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF v celoti odloča župan in o tem obvešča občinski svet. V sredstva rezervnega sklada za nabavo gasilskega vozila se v letu 2020 izloči 30.000 EUR. 4. Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja 9. člen (odpis dolgov) Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan v letu 2020 odpiše dolgove, ki jih imajo dolžniki do občine, in sicer največ do skupne višine 500 EUR. 10. člen Župan lahko dopolni letni načrt pridobivanja in razpolaganja za nepremičnine do vrednosti 9.000 EUR in za nepremičnine, za katere občina uveljavlja predkupno pravico ter o tem obvesti občinski svet. Za nepremičnine iz prejšnjega odstavka je župan pooblaščen tudi za podpis pogodbe. Posamično premično premoženje nad vrednostjo 5.000 EUR je potrebno uvrstiti v letni načrt razpolaganja. 5. Obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja 11. člen (obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine) Če se zaradi neenakomernega pritekanja prejemkov izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko občina na podlagi 85. člena ZJF in tega odloka likvidnostno zadolži do višine 5% sprejetega proračuna. O obsegu poroštev občine za izpolnitev obveznosti javnih zavodov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je Občina Makole, v vsakem posamičnem primeru odloča občinski svet. 12. člen (obseg zadolževanja občine za izvrševanje občinskega proračuna za investicije, predvidene v občinskemproračunu) Za financiranje projekta ureditve kuhinje in jedilnice v OŠ Anice Černejeve Makole, se občina lahko zadolži do višine 297.000 EUR. 6. Prehodne in končne določbe 13. člen (začasno financiranje v letu 2021) V obdobju začasnega financiranja Občine Makole v letu 2021, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja. 14. člen (uveljavitev odloka) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 900-2/2020-20 Datum: 11. 3. 2020 Občina Makole Franc Majcen, župan 166. Sklep o potrditvi cen storitev izvajanja javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki Na podlagi 5. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12, 76/17 in 78/19) in določil Statuta Občine Makole (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 2/2007, 45 2014 in 64/2016) je Občinski svet Občine Makole na svoji 9. redni seji, dne 11.03.2020, sprejel naslednji SKLEP O POTRDITVI CEN STORITEV IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE RAVNANJA S KOMUNALNIMI ODPADKI 1. Občinski svet Občine Makole potrjuje Elaborat oblikovanje cen izvajanja storitev gospodarske javne službe ravnanje s komunalnimi odpadki na območju Občine Makole, ki ga je predložil izvajalec javne službe Komunala Slovenska Bistrica, d.o.o.. 2. Potrdijo se naslednje obračunske cene storitev obvezne občinske gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki: 1. Cene storitev ravnanja z mešanimi komunalnimi odpadki: Cena zbiranja komunalnih odpadkov: 0,15015 EUR / kg / mesec (brez DDV). Cena stroškov javne infrastrukture zbiranja komunalnih odpadkov: 0,00250 EUR / kg / mesec (brez DDV). Cena obdelave komunalnih odpadkov: 0,08935 EUR / kg / mesec (brez DDV). Cena stroškov javne infrastrukture obdelave komunalnih odpadkov: 0,02509 EUR / kg / mesec (brez DDV). Cena odlaganja komunalnih odpadkov: 0,05183 EUR / kg / mesec (brez DDV). Cena stroškov javne infrastrukture odlaganja komunalnih odpadkov: 0,06667 EUR / kg / mesec (brez DDV). 2. Storitve ravnanja z biološkimi odpadki: Cena zbiranja bioloških odpadkov: Št. 11/13.3.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 376 0,04333 EUR / kg / mesec (brez DDV). Cena stroškov javne infrastrukture zbiranja bioloških odpadkov: 0,00000 EUR / kg / mesec (brez DDV). Cena obdelave bioloških odpadkov: 0,02800 EUR / kg / mesec (brez DDV). Cena stroškov javne infrastrukture obdelave bioloških odpadkov: 0,02533 EUR / kg / mesec (brez DDV). 3. Cene storitev pričnejo veljati in se uporabljati s 01.04.2020. Številka: 900-2/2020-16 Datum: 11. 3. 2020 Občina Makole Franc Majcen, župan OBČINA NAKLO 167. Zaključni račun proračuna Občine Naklo za leto 2019 Na podlagi 96. in 98. Člena Zakona o javnih financah (ZJF, Uradni list RS, št. 79/1999, 124/2000, 79/2001, 30/2002, 110/2002 - ZDT-B, 56/2002 - ZJU, 127/2006 -ZJZP, 14/2007 - ZSPDPO, 109/2008, 49/2009, 38/2010 -ZUKN, 107/2010, 110/2011 - ZDIU12, 46/2013 -ZIPRS1314-A, 101/2013, 101/2013 - ZIPRS1415, 38/2014 - ZIPRS1415-A) in 79. člena Statuta Občine Naklo (Uradni list RS, št. 28/15) je Občinski svet Občine Naklo na 9. seji, dne 11. 3. 2020 sprejel: ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE NAKLO ZA LETO 2019 1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna Občine Naklo za leto 2019. Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki proračuna Občine Naklo so bili v letu 2019 realizirani v naslednji višini: KONTO OPIS REALIZACIJA 2019 v EUR A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. S K U P A J P R I H O D K I (70+71+72+73+74+78) 4.834.427 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 4.730.256 70 DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706) 3.974.211 700 DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK 2.925.066 703 DAVKI NA PREMOŽENJE 951.244 704 DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE 91.876 706 DRUGI DAVKI 6.025 71 NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714) 756.045 710 UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA 468.553 711 TAKSE IN PRISTOJBINE 6.797 712 GLOBE IN DRUGE DENARNE KAZNI 61.476 713 PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV 1.979 714 DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI 217.240 72 KAPITALSKI PRIHODKI (720+721+722) 22.714 720 PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV 666 721 PRIHODKI OD PRODAJE ZALOG 0 722 PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠČ IN NEOPREDMETENIHSREDSTEV 22.048 73 PREJETE DONACIJE (730+731) 0 730 PREJETE DONACIJE IZ DOMAČIH VIROV 0 731 PREJETE DONACIJE IZ TUJINE 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI (740+741) 81.457 740 TRANSFERNI PRIHODKI IZ DRUGIH JAVNOFINANČNIH INSTITUCIJ 72.631 741 PREJETA SREDSTVA IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA IZ SREDSTEV PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE 8.827 78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE (786+787) 0 786 OSTALA PREJETA SREDSTVA IZ PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE 0 787 PREJETA SREDSTVA OD DRUGIH EVROPSKIH INSTITUCIJ 0 II. S K U P A J O D H O D K I (40+41+42+43) 5.314.566 40 TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409) 1.189.648 400 PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM 303.754 401 PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST 47.053 402 IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE 818.499 403 PLAČILA DOMAČIH OBRESTI 15.341 409 REZERVE 5.000 41 TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413) 1.541.115 410 SUBVENCIJE 25.874 411 TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM 1.040.730 412 TRANSFERI NEPROFITNIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM 170.439 413 DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI 304.074 414 TEKOČI TRANSFERI V TUJINO 0 42 INVESTICIJSKI ODHODKI (420) 2.449.514 420 NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV 2.449.514 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI (431+432) 134.289 431 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRAVNIM IN FIZ.OSEBAM 113.602 432 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM 20.687 Št. 11/13.3.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 377 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I. - II.) -480.139 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB 75 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 34.250 750 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 0 751 PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 34.250 752 KUPNINE IZ NASLOVA PRIVATIZACIJE 0 44 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441) 0 440 DANA POSOJILA 0 441 POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV IN FINANČNIH NALOŽB 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV. - V.) 34.250 C. R A Č U N F I N A N C I R A N J A 50 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 0 500 DOMAČE ZADOLŽEVANJE 0 55 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 143.382 550 ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA 143.382 IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (III.+VI.+X.) = (I.+IV.+VII.) - (II.+V.+VIII.) -589.271 X. NETO ZADO LŽEVANJ E (VII. - VIII.) -143.382 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) 480.139 STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH OB KONCU PRETEKLEGA LETA 2.090.678 2. člen Zaključni račun proračuna Občine Naklo za leto 2019 sestavljajo splošni in posebni del. V splošnem delu je podan podrobnejši prikaz predvidenih in realiziranih prihodkov in odhodkov oziroma prejemkov in izdatkov iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja, v posebnem delu pa prikaz predvidenih in realiziranih odhodkov in drugih izdatkov proračuna Občine Naklo za leto 2019. Sestavni del zaključnega računa je tudi načrt razvojnih programov, v katerem je podan prikaz podatkov o načrtovanih vrednostih posameznih projektov, njihovih spremembah tekom leta ter o njihovi realizaciji v tem letu. 3. člen Saldo sredstev proračunske rezerve na dan 31.12.2019 v višini 82.412,46 € se prenese med sredstva proračunske rezerve za leto 2020. 4. člen Bilanca prihodkov in odhodkov zaključnega računa proračuna Občine Naklo za leto 2019 je priloga zaključnega računa. Priloga so tudi račun financiranja in račun finančnih terjatev in naložb Občine Naklo za leto 2019 ter posebni del in načrt razvojnih programov. 5. člen Zaključni račun proračuna Občine Naklo za leto 2019 se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Priloge se objavijo na spletni strani Občine Naklo. Številka: 4103-001/2020 Datum: 12. 3. 2020 Občina Naklo Ivan Meglič, župan OBČINA ORMOŽ 168. Pravilnik o postopku in merilih za sofinanciranje programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Ormož Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 27/08 - odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 - odl. US, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 76/16 - odl. US, 11/18 -ZSPDSLS-1, 30/18), 25. in 100. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 - uradno prečiščeno besedilo, 65/07 - odl. US, 56/08, 4/10, 20/11, 100/11 - odl. US, 111/13, 68/16, 61/17, 21/18 - ZNOrg) ter 16. člena Statuta Občine Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 9/15 - uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet Ormož na 12. redni seji dne, 9. 3. 2020 sprejel PRAVILNIK O POSTOPKU IN MERILIH ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV LJUBITELJSKE KULTURNE DEJAVNOSTI V OBČINI ORMOŽ I. Splošne določbe 1. člen (1) Pravilnik o postopku in merilih za sofinanciranje programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Ormož (v nadaljnjem besedilu: pravilnik) določa merila, pogoje in postopke za sofinanciranje programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Ormož, ki so v javnem interesu. (2) Predmet tega pravilnika je delitev sredstev, ki jih zagotavlja občina v občinskem proračunu, namenjenih za ljubiteljsko kulturno dejavnost lokalnega pomena. 2. člen Za kulturne programe štejejo vse oblike ustvarjanja, poustvarjanja, posredovanja in varovanja kulturnih dobrin na področju vokalno glasbene dejavnosti, recitacijske in literarne dejavnosti, mažoretne in plesne dejavnosti, likovne in fotografske dejavnosti, instrumentalne glasbene dejavnosti, gledališke in lutkovne dejavnosti, folklorne in druge dejavnosti. 3. člen (1) Iz proračuna Občine Ormož se po tem pravilniku v posameznem koledarskem letu sofinancirajo materialni in programski stroški. (2) Programski stroški so vezani na izvedbo programa (note, inštrumenti, oblačila, scena, rekviziti, tehnična oprema, programski listi, ozvočenje, najem dvorane, prevozni stroški na prireditev, izdaja CD ...). (3) Materialni stroški predstavljajo stroške elektrike, ogrevanja, najemnine za poslovni prostor, administracije, honorar mentorju, izobraževanje mentorja, kotizacije, strokovna literatura, izdelava tiskanih gradiv, članarine v združenjih . 4. člen Upravičenci za sofinanciranje programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Ormož po tem pravilniku so: Št. 11/13.3.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 378 • kulturna društva, njihove sekcije, zveze kulturnih društev in drugi subjekti s področja kulture, ki niso javni zavodi, izvajajo pa kulturni program v javnem interesu, • ostala društva, ki imajo v okviru svoje dejavnosti registrirano kulturno dejavnost, • samostojni kulturni ustvarjalci, ki so vpisani v razvid pri ministrstvu, pristojnem za kulturo, • glasbena šola. 5. člen (1) Upravičenci za sofinanciranje programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Ormož morajo izpolnjevati tudi naslednje pogoje: • da imajo sedež v Občini Ormož in aktivno delujejo na območju te občine, • da so v skladu z zakonodajo registrirani za izvajanje kulturnih dejavnosti najmanj eno leto pred objavo razpisa, • da prijavljeno dejavnost opravljajo na neprofitni osnovi, • da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničitev načrtovanih dejavnosti, • da redno dostavljajo poročila o realizaciji programov ljubiteljske kulturne dejavnosti ter imajo na dan prijave poravnane vse zapadle obveznosti do Občine Ormož, • posamezni kulturni ustvarjalci morajo imeti stalno prebivališče v občini Ormož, • da imajo v skladu z lastnim temeljnim aktom urejeno evidenco članstva, • druge pogoje določene z vsakoletnim razpisom. (2) Upravičenci so dolžni v svojih promocijskih gradivih na primeren način predstavljati občino Ormož in na pobudo naročnika brezplačno sodelovati na do treh prireditvah občinskega pomena. II. Postopek izbire programov ljubiteljske kulturne dejavnosti 6. člen (1) Postopek izbire programov ljubiteljske kulturne dejavnosti, ki se sofinancirajo iz proračuna Občine Ormož, se začne s sklepom o začetku postopka javnega razpisa, ki ga sprejme župan. (2) S sklepom iz prejšnjega odstavka župan določi predmet sofinanciranja, predviden obseg javnih sredstev, cilje in besedilo javnega razpisa. Javni razpis se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in na spletni strani Občine Ormož. 7. člen (1) Komisijo, ki vodi postopek javnega razpisa, s sklepom imenuje župan. Komisijo sestavljajo predsednik in dva člana. (2) Naloge komisije so: • ugotavljanje pravočasnosti in popolnosti prispelih vlog, • opravljanje pregleda popolnih vlog in ocenjevanje na podlagi meril, pogojev in kriterijev za vrednotenje, ki so navedena v javnem razpisu in v tem pravilniku, • priprava predloga za dodelitev sredstev izbranih upravičencev za sofinanciranje programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Ormož, • sestava zapisnika o delu. (3) Predsednik in člani komisije ne smejo biti z vlagatelji, ki kandidirajo za dodelitev sredstev, interesno povezani v smislu poslovne povezanosti, sorodstvenega razmerja, v zakonski zvezi, v zunajzakonski skupnosti. Prav tako ne smejo sodelovati pri delu komisije, če obstajajo druge okoliščine, ki bi vplivale na njihovo neobjektivnost in nepristranskost (npr. osebne povezave). (4) Predsednik in člana komisije podpišejo izjavo o prepovedi interesne povezanosti. (5) Če je predsednik ali člana komisije z vlagateljem poslovno, sorodstveno ali osebno povezan se izloči iz komisije in se to evidentira v zapisniku. 8. člen (1) V skladu s tem pravilnikom ter na podlagi sklepa župana občina izvede javni razpis. (2) Javni razpis mora vsebovati: • naziv in sedež izvajalca razpisa, • pravno podlago za izvedbo javnega razpisa, • predmet javnega razpisa, • navedbo pogojev za kandidiranje na javnem razpisu in meril, • predviden obseg javnih sredstev za sofinanciranje, • določitev obdobja, v katerem morajo biti porabljena dodeljena sredstva, • rok, do katerega morajo biti predložene vloge za dodelitev sredstev, • datum odpiranja vlog za dodelitev sredstev, • rok, v katerem bodo vlagatelji obveščeni o izidu javnega razpisa, • kraj, čas, osebo, pri kateri lahko vlagatelji dvignejo razpisno dokumentacijo, oziroma elektronski naslov, na katerega lahko zaprosijo zanjo. (3) V javnem razpisu se lahko poleg podatkov iz prejšnjega odstavka objavijo tudi drugi podatki, če je to potrebno glede na predmet javnega razpisa. (4) V razpisni dokumentaciji morajo biti navedeni vsi podatki, ki omogočajo izdelavo popolne vloge za dodelitev sredstev. Razpisna dokumentacija se objavi na spletni strani Občine Ormož oziroma mora občina zainteresiranim omogočiti vpogled v razpisno dokumentacijo in jim jo na zahtevo predati. (5) Razpisni rok za prijavo na razpis se določi z javnim razpisom in mora biti dovolj dolg, da lahko vlagatelj pripravi kakovostno vlogo v skladu z zahtevanimi pogoji v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji, ne sme pa biti krajši kot 14 dni od objave javnega razpisa v Uradnem glasilu slovenskih občin. 9. člen (1) Odpiranje prejetih vlog opravi komisija v roku in na način, ki je predviden v javnem razpisu. (2) Odpirajo se samo v roku posredovane vloge v pravilno izpolnjeni in označeni ovojnici in sicer po vrstnem redu, po katerem so bile prejete. Ovojnica, ki ne bo pravilno izpolnjena in označena, se vrne vlagatelju. (3) Odpiranje prejetih vlog ni javno. (4) Za vsako vlogo komisija ugotovi, ali je pravočasna, ali jo je podala upravičena oseba in ali je popolna. Komisija o odpiranju vlog vodi zapisnik. (5) Vlogo, ki ni pravočasna ali je ni vložila upravičena oseba, se zavrže s sklepom. Pritožba zoper sklep ni dovoljena. (6) Komisija v roku osmih dni od odpiranja vlog pisno pozove tiste vlagatelje, katerih vloge ne vsebujejo vseh z razpisno dokumentacijo zahtevanih dokumentov (nepopolne vloge), da jih dopolnijo. Rok za dopolnitev ne sme biti krajši od 8 dni in ne daljši od 15 dni. (7) Če vlagatelj vloge ne dopolni v zahtevanem roku, se vloga zavrže s sklepom. Pritožba zoper sklep ni dovoljena. Št. 11/13.3.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 379 10. člen (1) Komisija opravi strokovni pregled popolnih vlog, tako da preveri izpolnjevanje razpisnih pogojev in jih oceni na podlagi pogojev in meril za vrednotenje programov, ter glede na to pripravi predlog izbire in sofinanciranja programov ljubiteljskih kulturnih dejavnosti. (2) Komisija o opravljenem strokovnem pregledu in ocenjevanju iz prvega odstavka tega člena vodi zapisnik, v katerem natančno navede razloge za razvrstitev in predlog, kateri programi ljubiteljske kulturne dejavnosti se sofinancirajo v določenem obsegu, kateri pa se glede na višino sredstev in razvrstitev ne financirajo. (3) Ocenjevanje in vrednotenje vlog ter zapisnik komisije niso javni. 11. člen (1) Na podlagi predloga komisije izda pristojni organ občinske uprave odločbo o izbiri ter obsegu sofinanciranja ali o zavrnitvi sofinanciranja programa ljubiteljske kulturne dejavnosti. (2) Odločba o izbiri je podlaga za sklenitev pogodb o sofinanciranju izvajanja programa ljubiteljske kulturne dejavnosti. 12. člen (1) Ob izdaji odločbe o izbiri se vlagatelja pozove k podpisu pogodbe o sofinanciranju izvajanja programa ljubiteljske kulturne dejavnosti. (2) Če se vlagatelj v roku osmih dni ne odzove, se šteje, da je umaknil vlogo za sofinanciranje. 13. člen (1) Vlagatelj, ki meni, da izpolnjuje pogoje in merila iz javnega razpisa in da mu razpisana sredstva neopravičeno niso bila dodeljena, lahko v roku osmih dni od vročitve odločbe iz 12. člena tega odloka vloži ugovor. Vloženi ugovor ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi vlagatelji. (2) Predmet ugovora ne more biti primernost meril za ocenjevanje vlog. (3) O ugovoru odloči župan v roku 30 dni od njegovega prejema. Odločitev o izbiri je s tem dokončna. 14. člen Rezultati javnega razpisa se po zaključku postopka javnega razpisa objavijo na spletni strani občine. 15. člen Z izbranimi izvajalci programa ljubiteljske kulturne dejavnosti župan sklene pogodbe o sofinanciranju izvajanja programa ljubiteljske kulturne dejavnosti. V pogodbi se opredeli: • vsebino in obseg dejavnosti, • čas realizacije dejavnosti, • višino dodeljenih sredstev, • način nadzora nad namensko porabo sredstev ter predvidene sankcije v primeru ugotovljenih nepravilnosti, • način, vsebino in rok za poročanje o realizaciji programa ljubiteljske kulturne dejavnosti po pogodbi, • druge medsebojne pravice in obveznosti. 16. člen (1) Do sklenitve pogodbe o sofinanciranju programa ljubiteljske kulturne dejavnosti se lahko določeni programi sofinancirajo na osnovi dokumenta o začasnem sofinanciranju (pogodba, odločba). Dokument se lahko sklene samo z izvajalci programa ljubiteljske kulturne dejavnosti, ki so imeli enake dejavnosti sofinancirane že v preteklem koledarskem letu in je izvajalec vložil zahtevo po začasnem sofinanciranju. (2) Dokument določi način in višino sofinanciranja dejavnosti. Višina začasnega sofinanciranja skupaj ne sme preseči ene tretjine pogodbenega zneska, ki ga je izvajalec prejel za svoje dejavnosti iz prvega odstavka tega člena v preteklem letu. (3) Po sklenitvi pogodbe o sofinanciranju programa ljubiteljske kulturne dejavnosti se že nakazana sredstva poračunajo. 17. člen (1) Izvajalci programa ljubiteljske kulturne dejavnosti so dolžni izvajati izbran program najmanj v obsegu, opredeljenem v pogodbi, sredstva pa nameniti za izbran program v skladu z javnim razpisom. (2) Nadzor nad izvajanjem pogodb in porabo proračunskih sredstev izvaja občinska uprava. 18. člen Za uresničevanje javnega interesa v kulturi so z kriteriji in merili opredeljeni načini vrednotenja naslednjih programov ljubiteljske kulturne dejavnosti: A) Vokalna glasbena dejavnost B) Gledališka in lutkovna dejavnost C) Instrumentalna glasbena dejavnost - pihalni orkester D) Mažoretna in plesna dejavnost E) Folklorna dejavnost F) Instrumentalna glasbena dejavnost - tamburaške skupine, ljudski godci, trobilne skupine,... G) Likovna, slikarska, kiparska in fotografska dejavnost H) Recitacijska in literarna dejavnost I) Drugi programi v kulturi - alternativna glasbena umetnost Programe ljubiteljske kulturne dejavnosti, prijavljene na javni razpis, komisija vrednoti tako, da jih točkuje oz. vrednoti na podlagi kriterijev in meril za vrednotenje programov ljubiteljske kulturne dejavnosti. Znesek sofinanciranja posameznega programa se določi tako, da se število točk, ki jih prejme ob vrednotenju, pomnoži z vrednostjo točke. Izračun vrednosti točke je odvisna od razpoložljivih sredstev, ki so namenjeni za posamezne vsebine letnega programa kulture v občini Ormož, kar pomeni, da se vrednost točke za posamezne programe ljubiteljske kulturne dejavnosti izračuna kot razmerje med obsegom sredstev in skupnim številom točk na javni razpis prijavljenih izvajalcev posameznega programa ljubiteljske kulturne dejavnost. Izračun pripadajočih sredstev: z letnim programom kulture se vsako leto v proračunu določi obseg sredstev za posamezni program ljubiteljske kulturne dejavnosti. Vlagatelju pripadajo sredstva glede na vsoto zbranih točk po posameznih kriterijih. Pripadajoča sredstva posameznega prijavitelja, predstavljajo produkt števila točk, ki jih je zbral po posameznih kriterijih in vrednosti točke. Kriteriji in merila za vrednotenje programov ljubiteljske kulturne dejavnosti: Št. 11/13.3.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 380 A) VOKALNA GLASBENA DEJAVNOST (pevski zbori in male vokalne skupine) 1. prizna se maksimalno 80 vaj na leto, za vsako vajo se prizna 1 točka do 80 točk 2. programska dejavnost: opraviti najmanj 5 koncertnih ali priložnostnih nastopov (V kolikor število nastopov ne dosega predvidenega števila, se število točk proporcionalno zniža. Če se opravi večje število nastopov, kot je predvideno, se upošteva število točk kot je določeno.) 100 točk 3. honorar zborovodju za opravljene najmanj 5 koncertnih ali priložnostnih nastopov (V kolikor število nastopov ne dosega predvidenega števila, se število točk proporcionalno zniža. Če se opravi večje število nastopov, kot je predvideno, se upošteva število točk kot je določeno.) 100 točk 4. materialni stroški na leto: 4 točke na člana zbora, vendar ne več kot max 80 točk 5. udeležba na območnem srečanju tovrstnih skupin v preteklem letu 10 točk 6. udeležba na regijskem srečanju tovrstnih skupin v preteklem letu 20 točk 7. udeležba na državnem srečanju tovrstnih skupin v preteklem letu 30 točk 8. udeležba na mednarodnem tekmovanju, ki se je v preteklem letu odvijal v Sloveniji 40 točk 9. udeležba na mednarodnem tekmovanju v tujini v preteklem letu 50 točk 10. udeležba na seminarjih oz. izobraževanju na udeleženca 10 točk, maksimalno se prizna 5 izobraževanj na leto 10 točk/na udeleženca 11. dodatne točke za izvedbo samostojnega koncerta (najmanj 45 minut izvedenega lastnega programa; če se izvede več kot en samostojni koncert, se upošteva število točk kot je določeno) 80 točk 12. dodatne točke za izvedbo koncerta, lahko v sodelovanju z drugim društvom (najmanj 25 minut izvedenega lastnega programa; če se izvede več kot en tovrstni koncert, se upošteva število točk kot je določeno) 40 točk V kolikor izvajalec na leto izvede samostojni koncert z najmanj 45 minut izvedenega lastnega programa in koncert, ki je lahko v sodelovanju z drugim društvom z najmanj 25 minut izvedenega lastnega programa, se dodatno točkuje samo enkrat, po kriteriju, ki je za prijavitelja najugodnejši. B) GLEDALIŠKA IN LUTKOVNA DEJAVNOST_ 1. prizna se maksimalno 30 vaj na leto, za vsako vajo se prizna 1 točka do 30 točk 2. programska dejavnost: opraviti najmanj 3 priložnostne nastope (V kolikor število nastopov ne dosega predvidenega števila, se število točk proporcionalno zniža. Če se opravi večje število nastopov, kot je predvideno, se upošteva število točk kot je določeno.) 60 točk 3. honorar umetniškemu vodji za opravljene najmanj 3 priložnostne nastope (V kolikor število nastopov ne dosega predvidenega števila, se število točk proporcionalno zniža. Če se opravi večje število nastopov, kot je predvideno, se upošteva število točk kot je določeno) 60 točk 4. pavšal za materialne stroške za premiero celovečernega dela 80 točk 5. pavšal za materialne stroške za premiero enodejanke, krajšega gledališkega dela ali gledališkega prizora 40 točk 6. udeležba na območnem srečanju tovrstnih skupin v preteklem letu 10 točk 7. udeležba na regijskem srečanju tovrstnih skupin v preteklem letu 20 točk 8. udeležba na državnem srečanju tovrstnih skupin v preteklem letu 30 točk 9. udeležba na mednarodnem tekmovanju, ki se je v preteklem letu odvijal v Sloveniji 40 točk 10. udeležba na mednarodnem tekmovanju v tujini v preteklem letu 50 točk 11. udeležba na seminarjih oz. izobraževanju na udeleženca 10 točk, maksimalno se prizna 5 izobraževanj na leto 10 točk/na udeleženca 12. dodatne točke za izvedbo premiere celovečernega dela (celovečerno gledališko delo traja 60 minut ali več, celovečerno lutkovno delo je v trajanju več kot 30 minut besedila; če se izvede več kot ena premiera celovečernega dela, se upošteva število točk kot je določeno) 80 točk 13. dodatne točke za izvedbo premiere enodejanke, krajšega gledališkega dela ali gledališkega prizora (enodejanka ali krajše gledališko delo je v trajanju do 60 minut ali manj kot 30 minut besedila, gledališki prizor je v trajanju vsaj 15 minut; če se izvede več kot ena tovrstna premiera, se upošteva število točk kot je določeno) 40 točk V kolikor izvajalec na leto izvede premiero celovečernega dela in premiero enodejanke, krajšega gledališkega dela ali gledališkega prizora, se dodatno točkuje samo enkrat, po kriteriju, ki je za prijavitelja najugodnejši. C) INSTRUMENTALNA GLASBENA DEJAVNOST - PIHALNI ORKESTER__ 1. prizna se maksimalno 80 vaj na leto, za vsako vajo se prizna 1 točka do 80 točk 2. programska dejavnost: opraviti najmanj 5 koncertnih ali priložnostnih nastopov (V kolikor število nastopov ne dosega predvidenega števila, se število točk proporcionalno zniža. Če se opravi večje število nastopov, kot je predvideno, se upošteva število točk kot je določeno.) 100 točk 3. honorar dirigentu za opravljenih najmanj 5 koncertnih ali priložnostnih nastopov (V kolikor število nastopov ne dosega predvidenega števila, se število točk proporcionalno zniža. Če se opravi večje število nastopov, kot je predvideno, se upošteva število točk kot je določeno.) 100 točk 4. materialni stroški na leto: 4 točke na člana orkestra, vendar ne več kot max 80 točk 5. udeležba na območnem srečanju tovrstnih skupin v preteklem letu 10 točk 6. udeležba na regijskem srečanju tovrstnih skupin v preteklem letu 20 točk 7. udeležba na državnem srečanju tovrstnih skupin v preteklem letu 30 točk 8. udeležba na mednarodnem tekmovanju, ki se je v preteklem letu odvijal v Sloveniji 40 točk 9. udeležba na mednarodnem tekmovanju v tujini v preteklem letu 50 točk Št. 11/13.3.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 381 10. udeležba na seminarjih oz. izobraževanju na udeleženca 10 točk, maksimalno se prizna 5 izobraževanj na leto 10 točk/na udeleženca 11. dodatne točke za izvedbo samostojnega koncerta (najmanj 45 minut izvedenega lastnega programa; če se izvede več kot en samostojni koncert, se upošteva število točk kot je določeno) 80 točk 12. dodatne točke za izvedbo koncerta, lahko v sodelovanju z drugim društvom (najmanj 25 minut izvedenega lastnega programa; če se izvede več kot en tovrstni koncert, se upošteva število točk kot je določeno) 40 točk V kolikor izvajalec na leto izvede samostojni koncert z najmanj 45 minut izvedenega lastnega programa in koncert, ki je lahko v sodelovanju z drugim društvom z najmanj 25 minut izvedenega lastnega programa, se dodatno točkuje samo enkrat, po kriteriju, ki je za prijavitelja najugodnejši. D) MAŽORETNA IN PLESNA DEJAVNOST__ 1. prizna se maksimalno 40 vaj na leto, za vsako vajo se prizna 1 točka do 40 točk 2. programska dejavnost: opraviti najmanj 3 priložnostne nastope (V kolikor število nastopov ne dosega predvidenega števila, se število točk proporcionalno zniža. Če se opravi večje število nastopov, kot je predvideno, se upošteva število točk kot je določeno.) 50 točk 3. honorar vodji skupine za opravljene najmanj 3 priložnostne nastope (V kolikor število nastopov ne dosega predvidenega števila, se število točk proporcionalno zniža. Če se opravi večje število nastopov, kot je predvideno, se upošteva število točk kot je določeno.) 50 točk 4. materialni stroški na leto: 4 točke na člana skupine, vendar ne več kot max 80 točk 5. udeležba na območnem srečanju tovrstnih skupin v preteklem letu 10 točk 6. udeležba na regijskem srečanju tovrstnih skupin v preteklem letu 20 točk 7. udeležba na državnem srečanju tovrstnih skupin v preteklem letu 30 točk 8. udeležba na mednarodnem tekmovanju, ki se je v preteklem letu odvijal v Sloveniji 40 točk 9. udeležba na mednarodnem tekmovanju v tujini v preteklem letu 50 točk 10. udeležba na seminarjih oz. izobraževanju na udeleženca 10 točk, maksimalno se prizna 5 izobraževanj na leto 10 točk/na udeleženca 11. dodatne točke za izvedbo celovečernega nastopa (najmanj 40 minut izvedenega lastnega programa; če se izvede več kot en celovečerni nastop, se upošteva število točk kot je določeno) 80 točk 12. dodatne točke za izvedbo polvečernega nastopa, lahko v sodelovanju z drugim društvom (najmanj 20 minut izvedenega lastnega programa; če se izvede več kot en tovrstni nastop, se upošteva število točk kot je določeno) 40 točk V kolikor izvajalec na leto izvede celovečerni nastop z najmanj 40 minut izvedenega lastnega programa in polvečerni nastop, ki je lahko v sodelovanju z drugim društvom z najmanj 20 minut izvedenega lastnega programa, se dodatno točkuje samo enkrat, po kriteriju, ki je za prijavitelja najugodnejši. E) FOLKLORNA DEJAVNOST__ 1. prizna se maksimalno 80 vaj na leto, za vsako vajo se prizna 1 točka do 80 točk 2. programska dejavnost: opraviti najmanj 3 priložnostne nastope (V kolikor število nastopov ne dosega predvidenega števila, se število točk proporcionalno zniža. Če se opravi večje število nastopov, kot je predvideno, se upošteva število točk kot je določeno.) 50 točk 3. honorar vodji skupine za opravljene najmanj 3 priložnostne nastope (V kolikor število nastopov ne dosega predvidenega števila, se število točk proporcionalno zniža. Če se opravi večje število nastopov, kot je predvideno, se upošteva število točk kot je določeno.) 50 točk 4. materialni stroški na leto: 4 točke na člana skupine, vendar ne več kot max 80 točk 5. udeležba na območnem srečanju tovrstnih skupin v preteklem letu 10 točk 6. udeležba na regijskem srečanju tovrstnih skupin v preteklem letu 20 točk 7. udeležba na državnem srečanju tovrstnih skupin v preteklem letu 30 točk 8. udeležba na mednarodnem tekmovanju, ki se je v preteklem letu odvijal v Sloveniji 40 točk 9. udeležba na mednarodnem tekmovanju v tujini v preteklem letu 50 točk 10. udeležba na seminarjih oz. izobraževanju na udeleženca 10 točk, maksimalno se prizna 5 izobraževanj na leto 10 točk/na udeleženca 11. dodatne točke za izvedbo celovečernega nastopa (najmanj 40 minut izvedenega lastnega programa; če se izvede več kot en celovečerni nastop, se upošteva število točk kot je določeno) 80 točk 12. dodatne točke za izvedbo polvečernega nastopa, lahko v sodelovanju z drugim društvom (najmanj 20 minut izvedenega lastnega programa; če se izvede več kot en tovrstni nastop, se upošteva število točk kot je določeno) 40 točk V kolikor izvajalec na leto izvede celovečerni nastop z najmanj 40 minut izvedenega lastnega programa in polvečerni nastop, ki je lahko v sodelovanju z drugim društvom z najmanj 20 minut izvedenega lastnega programa, se dodatno točkuje samo enkrat, po kriteriju, ki je za prijavitelja najugodnejši. F) INSTRUMENTALNA GLASBENA DEJAVNOST - TAMBURAŠKE SKUPINE, LJUDSKI GODCI, TROBILNE SKUPINE,..._ 1. prizna se maksimalno 40 vaj na leto, za vsako vajo se prizna 1 točka do 40 točk 2. programska dejavnost: opraviti najmanj 3 koncertne ali priložnostne nastope (V kolikor število nastopov ne dosega predvidenega števila, se število točk proporcionalno zniža. Če se 50 točk Št. 11/13.3.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 382 opravi večje število nastopov, kot je predvideno, se upošteva število točk kot je določeno.) 3. honorar vodji skupine za opravljene najmanj 3 koncertne ali priložnostne nastope (V kolikor število nastopov ne dosega predvidenega števila, se število točk proporcionalno zniža. Če se opravi večje število nastopov, kot je predvideno, se upošteva število točk kot je določeno.) 50 točk 4. materialni stroški na leto: 4 točke na člana orkestra, vendar ne več kot max 80 točk 5. udeležba na območnem srečanju tovrstnih skupin v preteklem letu 10 točk 6. udeležba na regijskem srečanju tovrstnih skupin v preteklem letu 20 točk 7. udeležba na državnem srečanju tovrstnih skupin v preteklem letu 30 točk 8. udeležba na mednarodnem tekmovanju, ki se je v preteklem letu odvijal v Sloveniji 40 točk 9. udeležba na mednarodnem tekmovanju v tujini v preteklem letu 50 točk 10. udeležba na seminarjih oz. izobraževanju na udeleženca 10 točk, maksimalno se prizna 5 izobraževanj na leto 10 točk/na udeleženca 11. dodatne točke za izvedbo samostojnega koncerta (najmanj 45 minut izvedenega lastnega programa; če se izvede več kot en samostojni koncert, se upošteva število točk kot je določeno) 80 točk 12. dodatne točke za izvedbo koncerta, lahko v sodelovanju z drugim društvom (najmanj 25 minut izvedenega lastnega programa; če se izvede več kot en tovrstni koncert, se upošteva število točk kot je določeno) 40 točk V kolikor izvajalec na leto izvede samostojni koncert z najmanj 45 minut izvedenega lastnega programa in koncert, ki je lahko v sodelovanju z drugim društvom z najmanj 25 minut izvedenega lastnega programa, se dodatno točkuje samo enkrat, po kriteriju, ki je za prijavitelja najugodnejši. G) LIKOVNA, SLIKARSKA, KIPARSKA IN FOTOGRAFSKA DEJAVNOST__ 1. prizna se maksimalno 80 vaj, delavnic oz. študijskih srečanj na leto, za vsako vajo se prizna 1 točka do 80 točk 2. programska dejavnost: opraviti najmanj 5 sodelovanj na drugih razstavah in prireditvah (V kolikor število sodelovanj ne dosega predvidenega števila, se število točk proporcionalno zniža. Če se opravi večje število sodelovanj, kot je predvideno, se upošteva število točk kot je določeno.) 100 točk 3. honorar vodji skupine za opravljena najmanj 5 sodelovanj na drugih razstavah in prireditvah (V kolikor število sodelovanj ne dosega predvidenega števila, se število točk proporcionalno zniža. Če se opravi večje število nastopov, kot je predvideno, se upošteva število točk kot je določeno.) 100 točk 4. materialni stroški na leto: 4 točke na člana skupine, vendar ne več kot max 80 točk 5. udeležba na območnem srečanju tovrstnih skupin v preteklem letu 10 točk 6. udeležba na regijskem srečanju tovrstnih skupin v preteklem letu 20 točk 7. udeležba na državnem srečanju tovrstnih skupin v preteklem letu 30 točk 8. udeležba na mednarodnem tekmovanju, ki se je v preteklem letu odvijal v Sloveniji 40 točk 9. udeležba na mednarodnem tekmovanju v tujini v preteklem letu 50 točk 10. udeležba na seminarjih oz. izobraževanju na udeleženca 10 točk, maksimalno se prizna 5 izobraževanj na leto 10 točk/na udeleženca 11. dodatne točke za izvedbo samostojne razstave (če se izvede več kot ena samostojna razstava, se upošteva število točk kot je določeno) 80 točk 12. dodatne točke za izvedbo razstave v sodelovanju z drugim društvom (če se izvede več kot ena tovrstna razstava, se upošteva število točk kot je določeno) 40 točk V kolikor izvajalec na leto izvede samostojno razstavo in razstavo v sodelovanju z drugim društvom, se dodatno točkuje samo enkrat, po kriteriju, ki je za prijavitelja najugodnejši. H) RECITACIJSKA IN LITERARNA DEJAVNOST__ 1. prizna se maksimalno 30 vaj na leto, za vsako vajo se prizna 1 točka do 30 točk 2. programska dejavnost: opraviti najmanj 3 sodelovanja na literarnih večerih in prireditvah (V kolikor število sodelovanj ne dosega predvidenega števila, se število točk proporcionalno zniža. Če se opravi večje število sodelovanj, kot je predvideno, se upošteva število točk kot je določeno.) 30 točk 3. honorar umetniškemu vodji za opravljena najmanj 3 sodelovanja na literarnih večerih in prireditvah (V kolikor število sodelovanj ne dosega predvidenega števila, se število točk proporcionalno zniža. Če se opravi večje število sodelovanj, kot je predvideno, se upošteva število točk kot je določeno.) 30 točk 4. materialni stroški na leto: 4 točke na člana skupine, vendar ne več kot max 80 točk 5. udeležba na območnem srečanju tovrstnih skupin v preteklem letu 10 točk 6. udeležba na regijskem srečanju tovrstnih skupin v preteklem letu 20 točk 7. udeležba na državnem srečanju tovrstnih skupin v preteklem letu 30 točk 8. udeležba na mednarodnem tekmovanju, ki se je v preteklem letu odvijal v Sloveniji 40 točk 9. udeležba na mednarodnem tekmovanju v tujini v preteklem letu 50 točk 10. udeležba na seminarjih oz. izobraževanju na udeleženca 10 točk, maksimalno se prizna 5 izobraževanj na leto 10 točk/na udeleženca 11. dodatne točke za izvedbo samostojnega literarnega večera (če se izvede več kot en samostojni literarni večer, se upošteva število točk kot je določeno.) 80 točk 12. dodatne točke za izvedbo literarnega večera v sodelovanju z drugim društvom (če se 40 točk Št. 11/13.3.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 383 | izvede več kot en tovrstni literarni večer, se upošteva število točk kot je določeno)_|_| V kolikor izvajalec na leto izvede samostojni literarni večer in literarni večer v sodelovanju z drugim društvom, se dodatno točkuje samo enkrat, po kriteriju, ki je za prijavitelja najugodnejši. I) DRUGI PROGRAMI V KULTURI - ALTERNATIVNA GLASBENA UMETNOST Drugi programi v kulturi - alternativna glasbena umetnost. Sofinancira se organizacija samostojnih koncertov, delavnic, filmskih in tematskih večerov na področju alternativne glasbene umetnosti. Prijavijo se lahko društva, ki imajo status društva v javnem interesu na področju kulture. Merila in kriteriji so določeni v točkah. Vrednost točke se izračunava na podlagi razpoložljivih proračunskih sredstvih v letnem programu kulture in skupnega števila točk ovrednotenih programov, prispelih na 1. ČLANSTVO - število aktivnih članov do 10 aktivnih članov 10 točk nad 10 do 20 aktivnih članov 20 točk nad 20 aktivnih članov 30 točk 2. VSEBINA PROGRAMA do 5 samostojnih koncertov, delavnic, filmskih in tematskih večerov 5 točk nad 5 do 10 samostojnih koncertov, delavnic, filmskih in tematskih večerov 10 točk nad 10 samostojnih koncertov, delavnic, filmskih in tematskih večerov 15 točk 3. PROMOCIJA - projekti in prireditve prispevajo k prepoznavnosti občine mednarodni 15 točk državni 10 točk regijski, občinski, krajevni 5 točk 4. REFERENCE - redno in kvalitetno delovanje skozi daljše obdobje do 5 let 5 točk nad 5 do 10 let 10 točk nad 10 let 15 točk III. Prehodni določbi 19. člen Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o sofinanciranju programov na področju ljubiteljske kulture v Občini Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, štev. 3/05). 20. člen Ta pravilnik začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Uporabljati pa se začne s 1. 4. 2020. Številka: 007-5/2020 10/8 Datum: 9. 3. 2020 Občina Ormož Danijel Vrbnjak, župan 169. Sklep o lokacijski preveritvi za parcelo številka *73, 323/2 in 327 k.o. Stanovno Na podlagi 128. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list Republike Slovenije, št. 61/17) in 16. člena Statuta Občine Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 9/15-uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet Ormož na svoji 12. redni seji, dne 9.3.2020 sprejel SKLEP O LOKACIJSKI PREVERITVI ZA PARCELO ŠTEVILKA *73, 323/2 IN 327 K.O. STANOVNO 1. člen Občinski svet Ormož je sprejel Elaborat lokacijske preveritve za preoblikovanje izvornega območja posamične poselitve na delu parcelne številke *73, 323/2 in 327 k.o. Stanovno, ki ga je pod številko LP 8/19 (datum izdelave: december 2019) izdelalo podjetje ZEU družba za načrtovanje in inženiring d.o.o., Ulica Staneta Rozmana 5, 9000 Murska Sobota. Identifikacijska številka prostorskega akta v zbirki prostorskih aktov je 1544. 2. člen Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 350-241/2019 02\22 Datum: 9.3.2020 Občina Ormož Danijel Vrbnjak, župan OBČINA RADENCI 170. Odlok o proračunu Občine Radenci za leto 2020 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 101/13, 55/15 - ZFisP, 96/15 -ZIPRS1617 in 13/18) ter 16. člena Statuta Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 2/11 in 67/15) je Občinski svet Občine Radenci na 13. redni seji, dne 10. 3. 2020 sprejel ODLOK O PRORAČUNU OBČINE RADENCI ZA LETO 2020 I. Splošna določba Št. 11/13.3.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 384 1. člen S tem odlokom se za Občino Radenci za leto 2020 določa višina proračuna, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in dajanja poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun). II. Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna 2. člen V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Splošni del proračuna za leto 2020 se na ravni kontov določa v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 11.723.710,54 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 5.557.198,35 70 DAVČNI PRIHODKI 3.702.729,00 700 Davek na dohodek in dobiček 2.960.764,00 703 Davki na premoženje 471.255,00 704 Domači davki na blago in storitve 270.710,00 71 NEDAVČNI PRIHODKI 1.854.469,35 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 819.169,35 711 Takse in pristojbine 4.000,00 712 Globe in druge denarne kazni 4.700,00 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 746.300,00 714 Drugi nedavčni prihodki 280.300,00 72 KAPITALSKI PRIHODKI 2.058.636,00 720 Prihodki od prodaje osn.sredstev 1.037.924,00 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 1.020.712,00 73 PREJETE DONACIJE 2.000,00 730 Prejete donacije iz domačih virov 2.000,00 74 TRANSFERNI PRIHODKI 4.105.876,19 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 1.182.146,75 741 Transferni prihodki iz drž.proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije 2.923.729,44 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 14.792.529,86 40 TEKOČI ODHODKI 3.185.889,28 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 468.254,00 401 Prispevki delodajalca za socialno varnost 76.462,27 402 Izdatki za blago in storitve 2.568.933,01 403 Plačilo domačih obresti 8.400,00 409 Rezerve 63.840,00 41 TEKOČI TRANSFERI 2.368.880,42 410 Subvencije 6.600,00 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 1.274.638,00 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 227.811,47 413 Drugi tekoči domači transferi 859.830,95 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 9.051.088,39 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 9.051.088,39 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 186.671,77 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 28.900,00 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 157.771,77 III. PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ (PRORAČUNSKI PRESEŽEK) (I.-II.) -3.068.819,32 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (75) 0,00 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 0,00 750 Prejeta vračila danih posojil 0,00 751 Prodaja kapitalskih deležev 0,00 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITAL.DELEŽEV (44) 0,00 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 440 Dana posojila 0,00 441 Povečanje kapitalskih deležev 0,00 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBA KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 0,00 C. RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE (500+501) 1.560.000,00 50 ZADOLŽEVANJE 1.560.000,00 500 Domače zadolževanje 1.560.000,00 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 180.924,36 55 ODPLAČILA DOLGA 180.924,36 550 Odplačila domačega dolga 180.924,36 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) -1.689.743,68 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) 1.379.075,64 Št. 11/13.3.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 385 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIII.-IX.) 3.068.819,32 STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31.12. PRETEKLEGA LETA 1.801.582,48 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, ta pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk -podkontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Radenci. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. III. Postopki izvrševanja proračuna 3. člen Proračun se izvršuje skladno z določbami zakona, ki ureja javne finance in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in tega odloka. Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke -konta. Veljavni načrt razvojnih programov tekočega leta mora biti za tekoče leto usklajen z veljavnim proračunom. 4. člen Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. Odredbodajalec proračuna je župan oziroma od njega pooblaščena oseba. 5. člen Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi naslednji prihodki: • pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest, ki se uporablja za vzdrževanje gozdnih cest; • požarna taksa po 59. členu Zakona o varstvu pred požarom, ki se uporablja za namen, določen v tem zakonu; • namenska sredstva iz državnega proračuna in Evropske unije; • koncesijska dajatev za trajnostno gospodarjenje z divjadjo, ki se uporablja za gospodarjenje z divjadjo; • najemnina za gospodarsko javno infrastrukturo, ki se lahko porabi za gradnjo, nakup in obnovo javne infrastrukture; • donacije; • prispevki soinvestitorjev; • prihodki krajevnih skupnosti iz naslova najemnin za grobove, ki se uporabljajo za vzdrževanje pokopališča in objektov; • drugi namenski prihodki sofinancerjev. Če se po sprejemu proračuna vplača namenski prejemek, ki zahteva sorazmeren namenski izdatek, ki v proračunu ni izkazan ali ni izkazan v zadostni višini, se v višini dejanskih prejemkov poveča obseg izdatkov uporabnika (postavke) v proračunu. Namenska sredstva, ki niso bila porabljena v preteklem letu se prenesejo v proračun tekočega leta. Ne glede na tretji odstavek 5. člena odloka, je za likvidnostno financiranje proračuna mogoča uporaba namenskih sredstev, ki po ocenah v tekočem letu ne bodo porabljena za načrtovane namene. Sredstva je potrebno vrniti in ob tem zagotavljati ustrezne evidence namenskih sredstev. 6. člen Prihodki in odhodki krajevnih skupnosti so zajeti v finančnih načrtih krajevnih skupnosti in so sestavni del proračuna občine. Za izvrševanje finančnih načrtov krajevnih skupnosti so odgovorni predsedniki sveta krajevnih skupnosti. Predsednik sveta krajevne skupnosti si za pravne posle v vrednosti nad 2.100,00 EUR mora pridobiti soglasje sveta krajevne skupnosti in župana. 7. člen Uporabniki sredstev občinskega proračuna so dolžni uporabljati sredstva občinskega proračuna za namene, opredeljene v bilanci prihodkov in odhodkov le do višine sredstev, ki je za posamezne namene v tekočem letu planirana v občinskem proračunu. Na račun proračuna ne smejo prevzemati nobenih obveznosti, ki bi presegala za ta namen določena sredstva v proračunu. 8. člen Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna. O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna med področji proračunske porabe v okviru proračunskega uporabnika odloča župan, v primeru krajevnih skupnosti pa predsedniki sveta krajevnih skupnosti, ki o tem sproti obveščajo župana. Župan s poročilom o izvrševanju proračuna v mesecu juliju in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2020 in njegovi realizaciji. 9. člen Župan lahko v tekočem letu razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu. Skupni obseg prevzetih obveznosti, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere ne sme presegati 80% pravic porabe v sprejetem proračunu za tekoče leto. Skupni obseg prevzetih obveznosti, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 25% pravic porabe v sprejetem proračunu za tekoče leto. Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje obveznosti za pogodbe za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitve in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov ter prevzemanje obveznosti za pogodbe, ki se financirajo iz namenskih sredstev EU, namenskih sredstev finančnih mehanizmov in sredstev drugih donatorjev. Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov. 10. člen Župan lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Projekte, katerih vrednost se spremeni za več kot 20% mora predhodno potrditi občinski svet. Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v Št. 11/13.3.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 386 tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov v 30 dneh po uveljavitvi proračuna. Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve župana, ki o tem poroča občinskemu svetu. 11. člen Uporabniki morajo pri nakupu blaga, oddaji gradenj in naročanju storitev upoštevati določila Zakona o javnem naročanju. Poraba sredstev za te namene mora biti po virih in dinamiki usklajena s planiranimi finančnimi sredstvi tekočega obračunskega obdobja. Za poravnavo obveznosti v breme občinskega proračuna se uporabljajo plačilni roki kot so določeni v Zakonu o izvrševanju proračuna Republike Slovenije. Predčasno plačilo je možno, če je dosežen popust s strani izvajalca oziroma dobavitelja. Popust ne more biti nižji od 0,5 % (preračunano na dneve plačila pred rokom zapadlosti). Popust se dogovori s pogodbo ali dobropisom. 12. člen Proračunski sklad je podračun proračunske rezerve, oblikovan po 49. členu Zakona o javnih financah. Proračunska rezerva se v letu 2020 oblikuje v višini 5.000,00 EUR. O uporabi sredstev do višine 5.000 EUR odloča župan in o tem v pisni obliki obvešča občinski svet. V primerih, ko poraba proračunske rezerve presega višino določeno z odlokom, o porabi odloča občinski svet občine s posebnim odlokom. 13. člen V proračunu se del predvidenih proračunskih prejemkov vnaprej ne razporedi, ampak zadrži kot splošna proračunska rezervacija, ki se v proračunu posebej izkazuje. Sredstva splošne proračunske rezervacije se uporabljajo za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva ali za namene, za katere se med letom izkaže, da niso zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu, ker jih pri pripravi proračuna ni bilo mogoče načrtovati. Sredstva proračunske rezervacije ne smejo presegati 2% prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov. O uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije odloča župan. Dodeljena sredstva splošne proračunske rezervacije se razporedijo v finančni načrt neposrednega uporabnika. 14. člen Če se med proračunskim letom zaradi nastanka novih obveznosti za proračun ali zmanjšanja prihodkov proračuna ugotovi, da proračuna ne bo mogoče realizirati, lahko župan zadrži izvrševanje posameznih odhodkov proračuna, če s tem ne ogrozi plačevanja zapadlih zakonskih in pogodbenih obveznosti, ki dospejo v plačilo ali prerazporedi proračunska sredstva. O odločitvi iz prejšnjega odstavka župan obvesti občinski svet. Če proračuna ni možno uravnovesiti, mora župan predlagati rebalans proračuna. 15. člen S prostimi denarnimi sredstvi na računih upravlja župan. Prosta denarna sredstva se lahko nalagajo v Banko Slovenije, poslovne banke, hranilnice in državne vrednostne papirje ob upoštevanju načela varnosti, likvidnosti in donosnosti naložbe. 16. člen Nadzor nad poslovanjem uporabnikov proračunskih sredstev ter smotrnost in namembnost porabe teh sredstev opravlja Nadzorni odbor Občine Radenci v skladu z zakonom in statutom. Občinski organi, javna podjetja in javni zavodi ter druge osebe javnega prava, katerih ustanoviteljica in soustanoviteljica je občina, ter drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna, so dolžni omogočiti članom nadzornega odbora vpogled v finančno dokumentacijo in jim nuditi vse potrebne podatke v zvezi s porabo sredstev občinskega proračuna. Nadzorni odbor mora postopke nadzora opravljati v skladu s predpisi. IV. Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja 17. člen Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena Zakona o javnih financah, lahko župan dolžniku do višine 2.000,00 EUR odpiše oziroma delno odpiše plačilo dolga, če bi bili stroški postopka izterjave v nesorazmerju z višino terjatve ali če se zaradi nevnovčljivosti premoženja dolžnika ugotovi, da terjatve ni mogoče izterjati, vendar v proračunskem letu skupno največ 10.000 EUR. Dolžniku, kateremu je bil dolg že odpisan v preteklih letih, v tekočem letu ni možno ponovno odpisati dolga. Kot dolgovi po tem členu se ne štejejo dolgovi do občine iz naslova obveznih dajatev. 18. člen Občinski svet sprejme letni načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem. Župan lahko sprejme sklep o dopolnitvi letnega načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem v primeru nujnosti za nepremičnine v posamični vrednosti do 5.000,00 EUR. V. Obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja 19. člen Za kritje presežka odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežka izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2020 lahko zadolži do višine 1.560.000,00 evrov. Občina Radenci v letu 2020 ne bo dajala poroštev za izpolnitev obveznosti javnih zavodov, javnih skladov, javnih agencij ter javnih podjetij, katerih ustanoviteljica oz. soustanoviteljica je. Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, lahko župan odloči o najetju likvidnostnega posojila, vendar največ do višine 10% sprejetega proračuna, ki pa mora biti odplačano do konca proračunskega leta, oziroma za EU projekte, do višine že odobrenih EU sredstev. VI. Prehodne in končne določbe 20. člen V obdobju začasnega financiranja Občine Radenci v letu 2021, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja. Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati sklep o začasnem financiranju za obdobje od 1. januarja do 31. marca 2020 štev. 4101-0007/2019 z dne 17.12.2019 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 56/2019). 21. člen Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih Občin in Št. 11/13.3.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 387 začne veljati naslednji dan po objavi, uporablja pa se od 1. januarja 2020. Številka: 4100-0021/2019 Datum: 11. 3. 2020 Občina Radenci Roman Leljak, župan 171. Spremembe in dopolnitve Poslovnika Občine Radenci Na podlagi 29. in 36. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07- uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10 in 40/12 - ZUJF in 14/15 - ZUUJFO) in 16. člena Statuta Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 2/11 ter 67/15) je Občinski svet Občine Radenci na svoji 13. redni seji, dne 10. 3. 2020 sprejel naslednje SPREMEMBE IN DOPOLNITVE POSLOVNIKA OBČINE RADENCI 1. člen V Poslovniku Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 6/15, 32/16 ter 40/16; v nadaljevanju Poslovnik) se v 2. členu doda tretji stavek, ki se glasi:« Svet in njegova delovna telesa poslujejo v slovenskem jeziku.« 2. člen Prvi odstavek 21. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Vabilo za sejo sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje članom najkasneje 10 dni pred dnevom, določenim za sejo. Skupaj z vabilom se pošlje tudi gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red. Posamezno gradivo se lahko pošlje tudi kasneje, če je vsebina gradiva nujno potrebna pri odločanju o točki dnevnega reda.« 3. člen Tretji odstavek 53. člena se spremeni tako, da se glasi: » (3) Posnetek se objavi na spletni strani občine.« 4. člen Prvi odstavek 70. člena se spremeni tako, da se glasi: » (1) Predlog odloka se pošlje članom sveta deset dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan.« 5. člen (objava in začetek veljavnosti) Spremembe in dopolnitve Poslovnika Občine Radenci začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 0141-0001/2020-3 Datum: 10. 3. 2020 Občina Radenci Roman Leljak, župan 172. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka grbu in zastavi Občine Radenci Na podlagi 10. In 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18) ter 6. in 16. člena Statuta Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 2/11 ter 67/15) je Občinski svet Občine Radenci na svoji 13. redni seji, dne 10. 3. 2020 sprejel naslednji ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA GRBU IN ZASTAVI OBČINE RADENCI 1. člen V Odloku o grbu in zastavi Občine Radenci (Uradni list RS, št. 31/97; v nadaljevanju: Odlok) se spremeni naslov Odloka tako, da se po novem glasi: «Odlok o uporabi grba, zastave in imena Občine Radenci ter znaka Radenci«. 2. člen Doda se tretji odstavek 1. člena Odloka: »Ta odlok ureja tudi uporabo imena Občine Radenci (v nadaljnjem besedilu: OR) ter imena Radenci in njegovo uporabo.« Doda se četrti odstavek 1. člena Odloka: »Ime OR po tem odloku pomeni besede, ki označujejo OR, in se sme uporabljati le v skladu z določili tega odloka.« 3. člen Doda se novo poglavje: »IV. IME OBČINA RADENCI TER IME RADENCI 4. člen Doda se nov 13. a člen, ki se glasi: »Ime OR lahko uporablja ob srečanjih, športnih, kulturnih in drugih prireditvah, tekmovanjih in javnih shodih (v nadaljnjem besedilu: prireditev): • organizator prireditve, če je OR njegov ustanovitelj ali soustanovitelj; • udeleženec prireditve, če je OR njegov ustanovitelj ali soustanovitelj. Ime OR se v primerih iz prejšnjega odstavka lahko uporabi tudi na predstavitvenih materialih organizatorja oziroma udeleženca prireditve.« 5. člen Doda se nov 13. b člen, ki se glasi: »Uporaba imena OR ter imena Radenci se lahko dovoli pravni osebi, ki ima sedež na območju občine Radenci, in sicer: • v imenu; • v znaku; • v priznanjih, ki jih podeljuje; • na spominskih darilih in značkah.« 6. člen Doda se nov 13. c člen, ki se glasi: »Za uporabo zastave, imena OR oz. imena Radenci v primerih iz 11., 13. a in 13. b člena tega odloka je potrebno pridobiti dovoljenje, ki ga izda direktor občinske uprave. Prošnji za uporabo imena OR mora prosilec iz 13. a in 13. b člena tega odloka priložiti dokumentacijo, iz katere je razviden naslov in namen prireditve, njena lokacija in trajanje ter tehnični in grafični podatki o uporabi zastave ali imena OR. Prošnji za pridobitev dovoljenja za uporabo imena OR ter imena Radenci mora prosilec iz 13.a. in 13.b. člena tega odloka predložiti dokumentacijo s tehničnimi in grafičnimi podatki o uporabi imena OR oz. imena Radenci ter kratko predstavitvijo namena uporabe imena OR oz. imena Radenci. Št. 11/13.3.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 388 V dovoljenju se določijo pogoji in načini, pod katerimi se dovoli uporaba zastave, imena OR ali imena Radenci, omeji uporaba za določen namen in določi rok, v katerem je uporaba dovoljena. O pritožbi zoper odločbo iz prvega odstavka odloča župan. 7. člen Doda se nov 13. d člen, ki se glasi: Dovoljenje o uporabi zastave, imena OR oz. imena Radenci preneha veljati: • če se odvzame; • če se upravičenec pisno odpove uporabi zastave, imena OR ali imena Radenci. Dovoljenje se odvzame, če upravičenec zastave, imena OR ali imena Radenci ne uporablja skladno s pogoji in načinom, določenimi v dovoljenju. 8. člen Doda se nov 13. e člen, ki se glasi: »Evidenco o dovoljenjih, izdanih na podlagi tega odloka, vodi tajništvo občinske uprave. 9. člen Doda se novo poglavje: »V. NADZOR« 10. člen Doda se nov 13. f člen, ki se glasi: »Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka, za katera so predpisane kazenske sankcije, opravlja Medobčinski inšpektorat.« Spremeni se 14. člen Odloka tako, da se po novem glasi: »Z globo 1.400 eurov se kaznuje pravna oseba, če: 1. izdeluje ali uporablja grb ali zastavo v nasprotju z njeno grafično podobo, opredeljeno s tem odlokom (2. člen), 2. uporablja grb ali zastavo, ki sta poškodovana ali po zunanjosti neprimerna za uporabo (prvi odstavek 3. člena), 3. uporablja grb ali zastavo v nasprotju z javnim redom tako, da je krnjen ugled občine (drugi odstavek 3. člena), 4. postavlja ali izobeša grb oziroma zastavo v nasprotju s pravili (5., 9., 12. in 13. člena), 5. uporablja ime OR ali ime Radenci v nasprotju z določili tega odloka.« 11. člen Poglavje IV. KAZENSKE DOLOČBE se preštevilči v poglavje VI. KAZENSKE DOLOČBE. 12. člen (objava in začetek veljavnosti) Spremembe in dopolnitve Odloka začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 030-0001/2020-3 Datum: 10. 3. 2020 Občina Radenci Roman Leljak, župan OBČINA ZAVRČ 173. Razpis o sofinanciranju malih komunalnih čistilnih naprav na območju občine Zavrč v letu 2020 Na podlagi 6. in 14. člena Statuta občine Zavrč (Uradno glasilo slovenskih občin 60/2018 in 36/2019), Pravilnika o sofinanciranju malih komunalnih čistilnih naprav na območju občine Zavrč (Uradno glasilo slovenskih občin 1/2018, 11/2018) in Odloka o proračunu občine Zavrč za leto 2020 (Uradno glasilo slovenskih občin, št.58/2019), župan občine Zavrč objavlja: RAZPIS O SOFINANCIRANJU MALIH KOMUNALNIH ČISTILNIH NAPRAV NA OBMOČJU OBČINE ZAVRČ V LETU 2020 I. PREDMET RAZPISA Predmet razpisa je sofinanciranje nakupa in vgradnje malih komunalnih čistilnih naprav (v nadaljevanju: MKČN), individualnih ali skupinskih, velikosti do 50 Pe (populacijskih ekvivalentov) na območju občine Zavrč. II. UPRAVIČENCI DO SOFINANCIRANJA Za sofinanciranje po tem razpisu lahko zaprosijo fizične osebe s stalnim prebivališčem v občini Zavrč, ki so lastniki stanovanjskih objektov na območju občine Zavrč in so kupili ter vgradili MKČN od 1. 1. 2017, vendar najkasneje v 3 letih od nakupa in vgradnje. Sredstva se ne morejo pridobiti za stanovanjske objekte na območju aglome-racij in na območjih kjer je že zgrajena ali se planira izgradnja javne kanalizacije. Praviloma mora biti MKČN izven predvidenih območij aglomeracij na katerih se predvideva izgradnja kanalizacije. Izjemoma se lahko sredstva pridobijo tudi za objekte na območju aglomeracij, kjer se ne predvideva izgradnja javne kanalizacije. V takšnih primerih mora biti na podlagi soglasja izvajalca gospodarske javne službe razvidno, da objekt na javno kanalizacijo ne bo priklopljen; V primeru izgradnje skupne MKčN za več stanovanjskih objektov, je nosilec investicije (vlagatelj) tisti, na katerem zemljišču bo čistilna naprava zgrajena. Investitorji medsebojna razmerja uredijo s posebno pogodbo. III. UPRAVIČENI STROŠKI IN VIŠINA SOFINANCIRANJA Višina razpisanih sredstev za leto 2020 je 15.000,00 EUR in so zagotovljena v proračunu občine Zavrč za leto 2020 na proračunski postavki 150204 Sofinanciranje malih komunalnih čistilnih naprav. Upravičeni so stroški nakupa MKČN do 50 PE, v skladu z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpa-dne vode. DDV ni upravičen strošek. Upravičeni stroški se dokazujejo s plačanimi računi dobavitelja čistilne naprave oziroma izvajalca del. Višina dodeljenih sredstev za sofinanciranje MKČN znaša do 50 % upravičenih stroškov, vendar ne več kot 1.400,00 EUR na stanovanjski objekt za postavitev male ko-munalne čistilne naprave pri zamenjavi obstoječe greznice z malo komunalno čistilno napravo ali pri novogradnji. Za objekte, ki ležijo znotraj aglomeracij, na območjih kjer pa se gradnja javne kanalizacije ne predvideva, višina pomoči znaša do 70 % upravičenih stroškov, oziroma največ do 2.000 EUR na stanovanjski objekt. Sofinancira se po-stavitev ene MKČN za en stanovanjski objekt kot tudi postavitev ene MKČN za več stanovanjskih objektov. Št. 11/13.3.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 389 IV. POGOJI UPRAVIČENOSTI ZA PRIDOBITEV SREDSTEV 1. Pogoji pri izgradnji MKČN: • da enostanovanjska ali večstanovanjska stavba leži izven območja aglomeracij in da ima lastnik prijavljeno stalno prebivališče v občini; • da ima objekt veljavno gradbeno dovoljenje za stanovanjski objekt zgrajen po letu 1967 ali potrdilo, da je stanovanjski objekt zgrajen pred letom 1967 ali da je stanovanjski objekt vpisan v kataster stavb ali v register nepremičnin. V kolikor pa je v zemljiški knjigi za stanovanjski objekt vpisana zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje Inšpektorata, pa lastnik stanovanjskega objekta ni upravičen do sofinanciranja; • MKČN mora biti praviloma izven predvidenih območij aglomeracij ali izven območij na katerih je že izvedena ali se predvideva izgradnja kanalizacije; • MKČN mora imeti certifikat oziroma listino o skladnosti izdelka z zahtevami glede doseganja mejnih vrednostih parametrov odpadnih vod, kot jih predpisuje Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode; • MKČN je lahko postavljena tudi na območju predvidenih aglomeracij, vendar mora biti na podlagi soglasja občine razvidno, da objekt na javno kanalizacijo ne bo priklopljen; • lokacija postavitve MKČN mora omogočati dostop in neovirano praznjenje; • upravičenci morajo razpolagati z zemljiščem na podlagi lastninske ali katere druge stvarnopravne pravice na katerem se načrtuje postavitev MKČN; • čistilna naprava mora biti vgrajena in v funkciji obratovanja (v času vložitve zahtevka); • upravičenci, ki bodo za več objektov postavili skupno čistilno napravo, morajo vlogi priložiti podpisan medsebojni dogovor vseh uporabnikov MKČN, ki ni časovno omejen in osebo, ki bo zadolžena za upravljanje MkČN, ter sklenjeno služnostno pogodbo med lastniki zemljišč in investitorji; • v primeru biološke čistilne naprave je potrebno zahtevku za izplačilo sredstev priložiti dokazilo o pozitivno opravljeni prvi meritvi; • ob zagonu MKČN mora biti ukinjena obstoječa greznica v skladu s pogoji izvajalca javne službe; • sredstva se ne dodelijo za naložbe izven območja občine; • upravičenci lahko pridobijo sredstva za isto naložbo le enkrat, v kolikor je upravičenec že prejel javna sredstva za isti namen, do sredstev po tem razpisu ni upravičen. 2. Čistilna naprava mora zadostiti naslednjim tehničnim zahtevam: • čistilna naprava mora biti izdelana v skladu z enim od gradbenih standardov: SIST EN 12566-1, SIST EN 12566-2, SIST EN 12566-3, SIST EN 12566-4 ali SIST EN 12566-5 in iz katere se v skladu s temi standardi odvaja očiščena odpadna voda neposredno v površinsko vodo, kar se dokazuje z ustreznim a testom oziroma certifikatom; • čistilna naprava mora imeti kot gradbeni proizvod izjavo o skladnosti, da ustreza standardom iz prejšnje alineje in je izdelana v skladu s predpisom, ki ureja potrjevanje skladnosti in označevanja gradbenih proizvodov; • za čistilno napravo mora biti izdelano poročilo o opravljenih prvih meritvah, iz katerega mora biti razvidno, da je obratovanje male komunalne čistilne naprave v skladu z določbami Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode. V. VSEBINA VLOGE Upravičenec mora vložiti vlogo (izpolnjen obrazec z zahtevanimi prilogami). Za izplačilo sredstev upravičenci vložijo vlogo na predpisanem obrazcu ter predložijo obvezne priloge: • fotokopijo računa ali predračuna za nakup MKČN; • dokazilo, da je objekt, h kateremu je zgrajena MKČN, zgrajen v skladu z veljavnimi predpisi s področja gradnje - gradbeno dovoljenje, ali izjavo oziroma potrdilo, da ima objekt, zgrajen pred letom 1967, na podlagi določil 1. odstavka 197. člena ZGO-1, uporabno dovoljenje ali da je stanovanjski objekt vpisan v kataster stavb ali v register nepremičnin. V kolikor pa je v zemljiški knjigi za stanovanjski objekt vpisana zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje Inšpektorata, pa lastnik stanovanjskega objekta ni upravičen do sofinanciranja ; • dokazilo o lastništvu stanovanjskega objekta oziroma zemljišča - izpisek iz ZK, ali da se razpolaga z zemljiščem na podlagi katere druge stvarnopravne pravice na katerem se načrtuje postavitev MKČN; • upravičenci, ki bodo za več objektov postavili skupno čistilno napravo, morajo vlogi priložiti podpisan medsebojni dogovor vseh uporabnikov MKČN, ki ni časovno omejen in osebo, ki bo zadolžena za upravljanje male komunalna čistilne naprave, ter sklenjeno služnostno pogodbo med lastniki zemljišč in investitorjem (priložiti samo v primeru skupne MKČN); • certifikat oziroma listino o skladnosti MKČN z zahtevami glede doseganja mejnih vrednostih parametrov odpadnih vod, kot jih predpisuje Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode; • mnenje izvajalca gospodarske javne službe (Komunalno podjetje Ptuj d.d.), da je MKČN izven predvidenih območij aglomeracij, oziroma na območjih kjer javne kanalizacije ni in na katerih se ne predvideva izgradnja javnega omrežja, ali da bo MKČN postavljena na območju predvidenih aglomeracij, vendar objekt na javno kanalizacijsko omrežje ne bo priklopljen. VI. ROK IN NAČIN PRIJAVE Izpolnjeno vlogo vlagatelji vložijo z vsemi dokazili osebno ali priporočeno v zaprti kuverti po pošti na naslov: Občina Zavrč, Goričak 6, 2283 Zavrč, s pripisom »NE ODPIRAJ - RAZPIS MALE KOMUNALNE ČISTILNE NAPRAVE 2020«. Na hrbtni strani mora biti označen naslov pošiljatelja vloge. Upoštevale se bodo vloge, ki bodo pravočasno oddane. Razpis je odprt do porabe sredstev za leto 2020. V primeru predčasnega zaprtja razpisa bosta datum in ura zaprtja razpisa objavljena na spletni strani občine. VII. POSTOPEK OBRAVNAVE VLOG IN ODOBRITVE 1. Postopek za dodelitev proračunskih sredstev v skladu z raz-pisnimi pogoji vodi komisija, imenovana s strani župana občine Zavrč (v nadaljevanju: komisija), ki bo prispele vloge pregledala in strokovno ocenila. Popolne in pravočasno prejete vloge do 15. v posameznem mesecu bo komisija obravnavala v tem mesecu po vrstnem redu prejetja. Odpiranje vlog ni javno. Komisija pripravi seznam upravičencev najkasneje v roku 15 dni od obravnave vlog in pripravi predlog o dodelitvi proračunskih sredstev. O izidu se vse vlagatelje obvesti v Št. 11/13.3.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 390 roku 15 dni od dne, ko komisija pripravi predlog dodelitve proračunskih sredstev. Vloga se šteje za popolno, če je izpolnjena na predpisanem obrazcu, je razumljiva in ima priložene vse potrebne priloge. Vlagatelje nepopolnih vlog se pisno pozove k dopolnitvi. Rok dopolnitve je 8 dni od prejema poziva za dopolnitev. Dopolnitve poslane po roku se ne upoštevajo. Popolne vloge se razvrstijo po datumu in uri prejetja. Pravočasno dopolnjene vloge se uvrstijo po vrstnem redu na seznam, glede na prejem dopolnitve. V primeru, da je v seznam popolnih vlog uvrščeno več vlog, kot je na voljo sredstev, se sredstva razdelijo popolnim vlogam, glede na vrstni red datuma in ure prejema do porabe razpoložljivih sredstev. S sklepom se zavrže vloge: • katere so prispele po zaključku razpisa, • ki niso oddane na predpisanih obrazcih, • nepopolne vloge, ki jih v navedenem roku vlagatelj ne dopolni ali jih dopolni neustrezno. S sklepom se zavrne vloge: • ki so neutemeljene, • ki so vsebinsko neustrezne, • ki ne izpolnjujejo pogojev za prijavo • ko ni več razpoložljivih sredstev. 2. O dodelitvi sredstev se na podlagi predloga komisije o dodelitvi proračunskih sredstev izda sklep. Zoper sklep o dodelitvi sredstev je mogoča pritožba pri Županu občine Zavrč, v roku 8 dni od prejema sklepa. Odločitev župana je dokončna. 3. Upravičenci na podlagi sklepa o dodelitvi sredstev na občino pošljejo zahtevek za izplačilo z vsemi zahtevanimi prilogami . Pred vložitvijo zahtevka mora biti naložba zaključena in plačani vsi računi ter priloženo poročilo o opravljenih prvih meritvah. Po predložitvi vse dokumentacije, se z upravičencem sklene pogodba o dodelitvi nepovratnih sredstev in ostalih medsebojnih obveznostih in pravicah. Nakazilo sredstev se izvrši na osebni račun upravičenca 30. dan od podpisa pogodbe. VIII. NADZOR IN SANKCIJE Proračunska sredstva se lahko porabijo samo za namen, za katerega so dodeljena. Nadzor nad izvajanjem namenske porabe proračunskih sredstev, skladno z javnim razpisom, izvaja občinska uprava. V primeru, da se ugotovi, da dodeljena sredstva niso bila delno ali v celoti porabljena za namen, za katerega so bila dodeljena, ali da so bila dodeljena na podlagi neresničnih podatkov, ali je prejemnik prekršil druga določila pogodbe in so nastale nepravilnosti pri uporabi sredstev, je upravičenec oziroma prejemnik sredstev dolžan vrniti nenamensko porabljena sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki se obračunavajo od dneva izplačila upravičencu, do dneva vračila sredstev. IX. RAZPISNA DOKUMENTACIJA IN INFORMACIJE: Razpisna dokumentacija je objavljena na občinski spletni strani: http://www.zavrc.si, zainteresirani pa jo lahko dvignejo tudi v sprejemni pisarni občine Zavrč, Goričak 6, 2283 Zavrč, v času uradnih ur. Dodatne informacije glede razpisa se lahko pridobi po elektronski pošti: danica@zavrc.si ali na telefonu: 02 761 18 02, v času uradnih ur, kontaktna oseba: Danica BRATUŠA in župan Slavko PRAVDIČ. Glede mnenja, da je MKČN izven predvidenih območij aglomeracij na katerih se predvideva izgradnja kanalizacije, za tehnična vprašanja in informacije glede obratovanja ter vgradnje MKČN in poročila o prvih meritvah oziroma pridobitve pozitivno opravljene prve meritve obratovanja, pa se obrnite na predstavnika izvajalca obvezne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih vod v občini Zavrč to je Komunalno podjetje Ptuj d.d., telefon: 02 78 05 460 (mag. Jernej Šomen). Občina Zavrč Slavko Pravdič, župan Št. 11/13.3.2020_Uradno glasilo slovenskih občin_Stran 391 OBČINA CERKVENJAK Stran 160. Javni razpis za sofinanciranje 360 programov športa v Občini Cerkvenjak za leto 2020 OBČINA ČRENŠOVCI Stran 161. Statut Občine Črenšovci 361 OBČINA LOVRENC NA POHORJU Stran 162. Sklep o potrditvi cen storitev obvezne 371 občinske gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki za leto 2020 163. Sklep o spremembi vrednosti točke za 372 izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Lovrenc na Pohorju 164. Sklep o potrditvi cen storitev obvezne 372 občinske gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki za leto 2020 OBČINA MAKOLE Stran 165. Odlok o proračunu Občine Makole za 373 leto 2020 166. Sklep o potrditvi cen storitev izvajanja 375 javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki OBČINA NAKLO Stran 167. Zaključni račun proračuna Občine 376 Naklo za leto 2019 OBČINA ORMOŽ Stran 168. Pravilnik o postopku in merilih za 377 sofinanciranje programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Ormož 169. Sklep o lokacijski preveritvi za parcelo 383 številka *73, 323/2 in 327 k.o. Stanovno OBČINA RADENCI Stran 170. Odlok o proračunu Občine Radenci za 383 leto 2020 171. Spremembe in dopolnitve Poslovnika 387 Občine Radenci 172. Odlok o spremembah in dopolnitvah 387 Odloka grbu in zastavi Občine Radenci OBČINA ZAVRČ Stran 173. Razpis o sofinanciranju malih 388 komunalnih čistilnih naprav na območju občine Zavrč v letu 2020