kulturno - politično glasilo Z |o popusifr na živila pri letnem nakupu od 2000'— šli. — brez kavcije v trgovski hiši Bcuhmc Celovec — Klagenfurt svetovnih in domačih dogodkov 4. leto / številka 42 V Celovcu, dne 16. oktobra 1952 Cena 1 šiling d)Gm&ouui Beseda sladka domovina, ne prideš več mi iz spomina! Neka nemška narodna pesem pravi: Als ich den VVandrer fragte: „Wo gehst da hin?” „Nach Hausc, nach Hause!” sprach er mit frohem Sinn. Ko potnika sem vprašal: „Kam te vodi pot?” »Domovi Domov!” zavriskal je nasprot. Hornov! Domov gre vsakdo rad. Kjer smo doma, tam je naša domovina. Te naše gore, la naša polja; ta naša mesta, trgi in vasi; ta. naša jezera; te naše cerkve, te naše pesmi; ta naša govorica; te naše šege in navade; ta naša vera: vse to spada pod pojem domovine. Kdor nam uničuje našo vero, kdor nam uničuje našo govo-T*co> ta nam ropa našo domovino! Kajti vse to spada bistveno k naši domo-Mnt, spada bistveno pod pojem: domovina. Boga hočemo hvaliti v naši govorici; k ogu moliti, Bogu v čast prepevati v naši govorici! — Nekateri si mislijo: kako lepo 1 bilo vse poenostaviti; en jezik vpeljati povsod; med ljudmi razširiti knjige samo v e,n^m jeziku (seveda v onem, ki igra v de-■deli vodilno in prevladujočo vlogo!). Tudi P° cerkvah naj bi se pelo, molilo, pridi-govalo samo v enem, v deieli prevladujo-em jeziku. ~ Da, mogoče bi bilo to prak-i * Mogoče bi manj stalo. Bilo bi manj a ln truda in sitnosti. A to bi ne b i-a n a š a domovina! Kajti naša domo-v*Pa obstoji v tem, da v tem našem jeziku, I nam ga je Bog dal, da v tem jez i-, b u tudi Boga hvalimo, njemu na čast pre-I Pevamo, ga častimo in ga prosimo, k njemu zdihujemo; da v tem jeziku boljo besedo | Pokušamo! Da, to je domovina! Kdor hoče ljudem vzeti materinsko govo-kdor hoče, da bi tudi iz naših cerkex> g1 ni la naša govorica; kdor hoče, da bi ljudje peli, molili, božjo besedo po-j“!“« » tujem jeziku: Pa naj v^Tl o domovini. nJ)0rnovine si ne pustimo vzeti! Domovi-rta 1 716 t>Uslimo vzeti od nikogar! In kdor n uničuje našo materinsko govorico; hoče, da bi mi opustili našo materin-govorico in jo zamenjali za tujo — ta ia T,(J P ar u a še domovine. Kajti na-^domovina obstoji poleg drugega prav v Ua^i materinski govorici, katero nam je it tljubimo domovino. Zato pa ljubimo jil f() [ uarodnost, katero nam je Bog dal; zait luhimo tudi našo materinsko govorico, j altl vse to spada pod pojem domovine. i*. narn torej uničuje našo narodnost; T-JJr nam uničuje našo materinsko govo-y l o n a m uničuje našo dom o-|/ * n o / Zborovanje Združenih narodov ta nam ropa potem še toliko V torek proti večeru se je začelo v New Yorku v novi palači Organizacije združenih narodov sedmo redno zborovanje te mednarodne organizacije, ki naj bi zagotovila svetu trajen mir.. Za zgradbo nove stavbe, v kateri bo imela ta organizacija vse svoje urade, so izdali skoraj 13 milijonov dolarjev. Zborovanje je začel s kratkim nagovorom predsednik lanske glavne skupščine, mehiški zunanji minister, dr. Padilla Nervo. Na tem zborovanju so zbrani kot zastopniki večinoma zunanji ministri vseh 60 držav, ki so že članice Organizacije združenih narodov. Število vseh zastopnikov posameznih držav članic pa presega 1000. Na dnevnem redu tega zasedanja Organizacije združenih narodov, ki naj bi bilo končano do novega leta, je 72 raznih vprašanj. Med temi je najvažnejše vprašanje vojne na Koreji. To vprašanje je kot prvo na dnevnem redu. Prvi govornik k temu vprašanju bo ameriški zunanji minister Dean Acheson, ki bo s tem takoj načel to najbolj sporno vprašanje med Sovjetsko zvezo in svobodnim svetom. Gotovo bo predlagal Acheson najpreje, naj bi še enkrat poizkušali mirno poravnati korejski spor. Je pa zelo mala verjetnost, da bi sovjetski zastopnik. Andrej Višinski na to pristal. Nadalje je na dnevnem redu tudi vprašanje Avstrije. Zastopnik Brazilije bo verjetno predlagal najpreje, naj bi Avstrijo sprejeli kot članico v (Organizacijo združenih narodov. Za predsednika 7. zborovanja Združenih narodov je bil izvoljen zunanji minister Kanade, Lester Bowles Pearson. Nato je bilo izvoljenih sedem podpredsednikov. Za predsednika političnega odseka je bil izvoljen zastopnik Brazilije Muniz. V tem odseku bodo obravnavali tudi avstrijsko vprašanje. Zanimivo je, da je bil izvoljen za predsednika tega odbora ravno brazilski zastopnik, ki bo predlagal reševanje avstrijskega vprašanja in bodo nato ta njegov predlog reševali pod njegovim predsedstvom. Posojilo Jugoslaviji Francosko veleposlaništvo v Beogradu je objavilo poročilo, v katerem je rečeno, da bodo dale Združene države, Velika Britanija in pa Francija Jugoslaviji v letu 1952/53 (do konca junija 1953) gospodarsko posojilo. Višina tega posojila bo verjetno 99 milijonov dolarjev. Prvotno je zaprosila Jugoslavija za posojilo v višini 150 milijonov dolarjev. V poročilu francoskega poslaništva je rečeno, tla bodo omenjene zapadite države dale Jugoslaviji posojilo v interesu svetovnega miru in zaradi izboljšanja jugoslovanskega gospodarstva, za povečanje obrambne sile ter za zagotovitev neodvisnosti Jugoslavije. To posojilo bo uporabljeno predvsem za omogočanje uvoza, deloma pa tudi za izobrazbo jugoslovanskih tehnikov doma in v zamejstvu. — To posojilo naj bi nadalje omogočilo, da bi Jugoslavija čimprej izravnala svojo zunanjo trgovino. Regent v Egiptu Ko se je bivši kralj Faruk odpovedal egiptovskemu kraljevskemu prestolu v dobro svojemu enoletnemu sinu Fuadu in je odpotoval na otok Capri v Italiji, so imenovali v Egiptu regentski svet. Ta regentski svet je bil sestavljen iz treh oseb, ki jih je imenoval general Nagib. Takoj ko je prevzel general Nagib vladne posle v Egiptu, je izjavil, da ne misli na odpravo kraljestva in na uvedbo republikanske državne oblike. Vendar pa le pridobiva v Egiptu na moči pokret za odpravo kraljestva. To deloma potrjujejo tudi vesti, da je bil zadnje dni razpuščen regentski svet in je bil za edinega regenta postavljen princ Abd el Moneim. Moglo bi pa to tudi pomeniti, da bi bil namesto prejšnjega kralja Faruka oklican za kralja v Egiptu sedanji edini regent Egipta. Njegov oče je bil že kralj Egipta, pa se je moral leta 1914 odpovedati prestolu, ker je hotel v zvezi s Turčijo takrat prestopiti na stran Nemčije in Av-stro-Ogrske. Nato je bil takrat oklican za vladarja stari oče kralja Faruka. Volitve v Sloveniji J.f. 1 domovine tam, kjer se uničuje naša ‘J °dnost in naša materinska govorica. Ni ^nne tam, kjer se naša materinska go- s 'zganja tudi iz naših cerkev; kjer se / jetntrn. ljudem oznanja božja beseda v tu-/ jeziku; kjer se naše ljudi navaja, da in molijo v tujem jeziku. •V1 m^ogo sleparije se uganja z besedo „do-lna"- Večkrat se proglaša za domovino ■A jj,- • domovinsko zvestobo to, kar je v res->op domovine. St vi mt ljubimo domovino. M i s i d o m o-M e n e p u s t i m o v ze t i! In pod po-J i>isl domovnic spada, kakor rečeno, prav • Najvei 18.5 milijard klarn, VOeST, v Linzu, dr. Richter-Brd Predlog avstrijskega državnega proračuna za leto 1953 je dosegel po zahtevah, kakor so jih predložili finančnemu ministru posamezni ministri, celih 24 milijard šilingov. — To zahtevo je zato finančni minister spet vrnil ministrom in jih opozoril, da morajo zmanjšati svoje zahteve vsaj na skupno vsoto 20 milijard šilingov. Sedaj pa je izjavil finančni minister dr. Kamitz, da bodo dosegli dohodki v letu 1953 največ 18 milijard in 500 milijonov šilingov. Zato tudi izdatki ne bodo mogli biti višji. Ako bi hoteli dohodke zvišati, bi bilo to mogoče samo s povišanjem obdavčevanja. To pa bi bila samo nova obremenitev za gospodarstvo, kar bi imelo za posledico zmanjšanje proizvodnje in bi s tem dosegli ravno nasprotno, kakor pa bi želeli. Direktorju so očitali velike poneverb* , goljufije. Po dveh letih pa je sedaj stuK odločilo, da ni razloga za nadaljnje p°5i panje proti imenovanemu direktorju. Jj nost se seveda sedaj vprašuje, kdo je ^ toženi ali tožnik. Nove volitve v Grčiji d Kralj Jurij je pooblastil dosedanj . predsednika grške vlade, Plastirasa, da ^ pusti sedanji parlament in razpiše nov* ; litve, ki naj bi bile že 16. novembra. Jf Razpust sedanjega parlamenta in M volitve so potrebne, ker je imela vla* ^ sedanjem parlamentu komaj dva gla‘’,l(1« čine. Verjetno pa je kralj pristal na A/ volitve tudi pod vplivom poslanika ^ ženili držav. Nova grška poslanska zbornica bo 300 poslancev, ki bodo izvoljeni po v skem sistemu. Sz Avstralije - na Koroško NOVE KNJIC/E Bivši hodiški iupnik, g. dr. J. Mikula, je poslal iz Avstralije pismo, ki bo gotovo zanimalo številne njegove znance in prijatelje po Koroškem. Zato pismo v celoti priob-iujemo. 5ydney, na praznik sv. Mihaela 1952 Dragi sosed in prijatelj Lojze! Prvo pismo iz Avstralije, ki se mi je te prve tedne predstavila kot gostoljubna in dobra druga domovina, Ti moram pisati vprav danes, na dan Vašega vednega če-«čenja. Kako hitre so misii in fantazije, prav spoznam šele zdaj, ko nas ne loči le 8 km ali 40 minut kolesarjenja, ampak več kot 22.0000 km, to je več kot polovični obseg zemeljske oble. To je 32-dnevna vožnja z najhitrejšim vlakom in parnikom, *o je 30 aeroplanskih letalskih ur. Svet je res velik, obširna je suha zemija, za katero se tepejo kmetje in državniki. Toda voda, morje, ki pokriva 4/5 zemlje, je res nekaj ogromnega. Dneve in dneve, ves teden in čez, sama voda, nobene gorice, še kake ladje ne, razen tiste, katera ti pomeni ves svet, resnična Noetova barka, igračka v velikanskih valovih, kakor orehova lupina na Vrbskem jezeru — tedaj dobiš majhno predstavo neskončnosti... V 30 dneh vožnje le dvakrat nisem mogel maševati, enkrat radi morske bolezni, ki me je pa mučila le nekaj ur, drugič pa vsled silnega viharja. Dostikrat pa sem moral pri maševanju ob nemirnem morju (še ne vihar!) po povzdigovanju z levico držati kelih, z desnico pa sv. hostijo. Pretresljivo je bilo, s kako pobožnostjo so mnogi verniki prejemali sv. obajilo, zvečer pa skupno niolili rožni venec in peli litanije. Do Colombo nas je bilo 7 duhovnikov. ‘im Pa sta se dva misijonarja izkrcala za urmo. Ladijski kaplan, generalni vizita-tor Pavlincev, misijonar (S. V. D.) za Pa-Puance na Novi Gvineji in jaz smo se peljali do Sydneya. Opat S. S. B., ki je bil le na! obisku v Evropi, se je izkrcal v prvem avstralskem pristanišču Frementel poleg ertha. Tja mi je poslal nadškof avto, ki 1116 Je popeljal do njega. Sprejem je bil nadvse prisrčen, očetovski, .Prijateljski (nadškof Prendiville je rojen eta 1899 in je že 20 let škof), dobil sem Jakoj vse dokumente, G-tedenski dopust in ‘eP denar, da morem spoznati kraje in razmere Avstralije in se tako čimprej udomačim. Prvo cigareto na avstralskih tleh mi ie ponudil on, prvi čaj sva pila skupaj, medtem ko so duhovniki prihajali k nje-ruu v avdienco tako priprosto, kakor pri Vas kaplani k svojemu župniku. ^ne H. septembra sem opravil svojo »primicijo'’ na avstralskih tleh v Sydneyu kapelici šolskih sester, kjer skoraj vsak “ mašujem, ako nisem določen za farno cr ev. _ Tukajšnji župnik me povabi sko- raj vsak drugi dan na obed. Ko sem se mu predstavil, mi je takoj podaril 5 funtov (260 šil.): „Da bodete imeli za vožnjo po mestu.” Sydney ima 1,700.000 prebivalcev, toda le v srednjem delu, v Gity-ju, so visoke hiše. Po vseh okrajih pa ima vsaka družina svoj dom in svoj vrt in zato je mesto tako raz-sežno, da pokriva površino vse Koroške. Vse pa je prepreženo s prevoznimi sredstvi v taki meri kot v evropskih mestih nismo vajeni. Komur je vožnja po zemlji, po vodi, pod zemljo prepočasna, ta se tudi v mestu iz enega dela v drugega vozi z zrakoplovom ... Tu je sedaj cvetoča pomlad. Tako lepo cvetočih dreves, palm, grmov, rož poprej še nisem videl. In srečen bi bil, ako bi mogel za vaš oltar na današnji dan darovati ognjenobarvne, kakor otroške glave velike tulpe in škrniclje v velikosti dveh odprtih velikih rok, ki so mi jih sestre postavile na mizo k zajtrku. Tu sem obiskal že številne slovenske družine, ki so se dobro udomačile. V četrtek se peljem v glavno mesto, v Canberro, nato v Melbourne in še naprej v Adelaide, vse z vlakom. Nato pa se odpeljem še 3000 km na zapad, v Perth, kjer bom začel s podrobnim delom v zlatokopih: Boulder, Kalgoor-lie, Coolgardie. Tam bom med Nemci, Italijani, Slovenci, ki se za cerkev ne zanimajo dosti, ker so pridige le angleške. Kar pa je domačinov katoličanov (1,500.000), pa so zelo vzgledni in zelo pridni. Vse duhovnike, verske šole, cerkve, bolnišnice, zavetišča, redovnike, sestre i. dr. vzdržujejo s prostovoljnim nedeljskim ofrom brez cerkvenega davka. Skoraj neverjetno in vendar res odlično! Australia docet! Po Veliki noči bo v Sydneyu evharistični shod za vso Avstralijo in zbirka zanj je samo v tej fari dala zadnjo nedeljo 310 funtov (16.300 šil.). Fara šteje 3500 katoličanov. Cene pa so naslednje: 1 kg belega kruha 1 avstralski šiling, 1 kg telečjega mesa brez kosti 7 šil., lepa moška obleka 13 funtov. Delavec in uradnik zasluži na teden (40 ur, pet dni) 15 funtov. En funt je 20 avstralskih šilingov = 52 avstrijskih šilingov. To pismo naj bo namenjeno vsem znancem po Koroškem in vsakega posebej prisrčno pozdravljam. Čeprav smo ločeni v prostoru (pišem ob 10. dopoldne, Vi pa ravno po polnoči pošteno drnjohate), smo si v duhu in v molitvenem spominu blizu. Prsrčno pozdravljam vse drage znance v Škofičah in okolici, proti št. liju, Hovsu, nepozabnim Hodišam ... J. Mikula. (Naslov: Rev. John Mikula, Archbishop’s House, Vict. Stjuare, Perth, Western Australia). Mons. dr. Jože! Jagodic: Nadškof Jeglič. Majhen oris velikega življenja. Založila Družba sv. Mohorja v Celovcu. Str. 483. Cena v platno vezane knjige za ude 65 šil., za neude 90 šil. Odlična prednost te knjige med mnogimi drugimi življenjepisi je dejstvo, da je pisatelj živel 8 let v neposredni bližini velikega škofa, pod isto streho, v njegovi zaupni službi. Ni mu bilo treba tedaj sestavljati Jegličevega lika samo iz raznih pisanih virov (dasi jih je pisatelj seveda tudi pridno uporabljal), iz katerih je navadno mogoče povzeti le dokaj nejasno, včasih kar močno retuširano podobo določene osebnosti. Pisatelj te knjige pripoveduje toliko tudi iz lastnega neposrednega opazovanja, da je s tem tudi tisto, kar se je o škofu pisalo za in proti (in tega je bilo večkrat dosti), mogel postaviti v pravilno luč. Neprecenljive vrednosti za pisatelja je tudi nad 2400 strani obsegajoči osebni dnevnik, ki ga je Jeglič o sebi sproti pisal. Iz tega dnevnika je mogoče podati prave nagibe vseh važnih škofovih odločitev v vodstvu škofije kakor tudi v javnem življenju, ki so tolikokrat na eni strani vzbujale najostrejši odpor, na drugi strani pa največje navdušenje. Tako stoji Jeglič v tej knjigi pred nami tak, kakoršen je v resnici bil: v vsej svoji izredni veličini kot škof, kot Slovenec, kot učitelj in voditelj svojega naroda v eni najbolj razgibanih dob njegove zgodovine. Kar je storil Jeglič za Slovence zlasti v prvi DVE Pred mano sličica visi, spomin iz blažene mladosti; na njej se barva las črni, obličje polno je radosti. Nobene brazde ni tedaj še skrb na licu izorala, cvetela sta mi vrt in gaj, poletna zarja je sijala. Na steni tesno zraven nje visi še druga večja slika. Podobni sta si pač obe in vendar — kolika razlika! Na sliki tej ni črnih las, nikjer mladostnega izraza. Le kdo je slikal ta obraz — nedvomno bil je — mojster skaza! Vse čelo zdaj je polno gub in glava se na prsi sklanja, nagiba smrti se v poljub, utrujena želi si spanja. »Nekoč si meni bil enak,” mi prva slika kaže lice. — »Nikoli več ne boš zdaj tak. v mladost nazaj ni več stezice!" svetovni vojni in v dobi majske deklaracije, ko je postajal nemški pritisk vedno hujši in nevarnejši, tega slovenski narod ne bo mogel nikdar pozabiti. Poleg tega nam knjiga nazorno kaže, kako svetniško je bilo njegovo notranje življenje. čudovito in obenem spodbudno je, kako je Jeglič znal harmonično v sebi združevati najživahnejšo zunanjo delavnost Z najglobljo ascezo, Marto in Marijo v eni osebi. Ob koncu knjige dodaja pisatelj na 50 straneh drobnega tiska veliko raznih zgodbic iz Jegličevega življenja, ki niso ravno zgodovinsko važne, toda ostro in natančno osvetljujejo Jegličev značaj, kakor ga pisec podaja v knjigi. Knjiga je pisana živahno — ni čuda: pisatelj je sam doživljal razgibano Jegličevo življenje. Lepa, tekoča in tudi za najpreprostejšega bralca lahko razumljiva slovenščina napravlja branje prav posebno prijetno. Prepričani smo, da bo marsikateri bralec, ko bo knjigo prebral, začel zopet od kraja. Tudi zunanja oprema knjige je zelo lična, tisk lep, papir prvovrsten, škoda le, da se je vrinilo nekaj tiskovnih napak, ki sem in tja neprijetno motijo. Družbi sv. Mohorja v Celovcu moramo biti hvaležni, da je prav ona, čeprav z velikimi žrtvami, postavila velikemu škofu tako sijajen spomenik, ob katerem bomo mogli Slovenci vedno in vedno obnavljati svoje moči v boju za svoj verski in narodni obstoj. fzt. SLIKI »Dospel si na življenja rob,” podoba zraven nje mi pravi. — »Dozorel si za hladni grob, ki srcu slednjo bol ozdravi.” Limbarski Komur se mudi, temu je vsaka pot predolga. Laž zjutraj vstane, toda mraka ne dočaka. — Laž ima kratke noge. * Bog počasi hodi, toda hitro pride. Bogat je, kdor ni ničesar dolžan in mlad je, kdor je zdrav. * Kritika je davek, ki ga mora plačati človek javnosti, ako hoče dobiti ved: odlično. Prava globoka žalost okameni in se ne da izliti v solze. Karel M a user: jmtuk (28. nadaljevanje) praviš, da spet govori z Rezo," je bruhnilo iz »Govori. Se mi zdi, da sta kar oba težko čakala na • Nobeden ni hotel začeti. Zdaj se je pa razvezalo.” »Morda je prav tako,” je vezal misli Peter. »Lojz je žko na Jamniku. Se mi zdi, da Re/a tudi. V Kranj ju eče. V fabriko.” »Ko ne ve, kaj ima doma,” je rekla Barbara, dotlej je Peter dolgo molčal. »Vseskozi sem mislil, da boš skoraj Lojzeva,” je ne-adoma rekel. Ko je bila beseda zgovorjena, se mu ni ela več težka. Tako lahko jo je izgovoril. , »Lojzeva?” se je čudno nasmehnila. »Sama ne vem, . sem kdaj zares mislila nanj. Vse je bilo neko vrtenje. <-asih človek samega sebe išče.” Peter je s prstom odrival mravljo, ki je lezla po koketi. Nič ni mogel reči, Čudna sladkost je vrela iz noči in arbarinih besedi. Nenadoma je rinilo iz Barbare: »Peter, kaj sta takrat imela z Lojzetu v gmajni?” - Vprašanje je prišlo tako znenada, da je Petra zmedlo. Nakoval je, da bo še govorila o sebi in da bo stisnila razdaljo, ki je že med njima. , »Nič nisva imela,” je krehnil, »Crogorjevka je o ne-1,1 trobezljala. Sama veš zakaj.” Barbara se je nagnila naprej. Peter je čutil njeno sa-P0 na svojih rokah. »Saj mi je Lojz sam namignil,” je čudno skrhano 'a. Peter v rahli temi ni mogel natančno videti nje-~8a obraza. Zdelo pa se mu je, da glas ni Barbarin. t. ••Sam ti jc namignil? Potlej tako veš. Nemara ti je 1 povedal, zakaj mi je hotel zariniti cepin v glavo.” Barbara je zaprla oči. Tako znenada je prišla Petrova izpoved. Ujela ga je. Torej se je na skrivaj le pehal zanjo. Boril se je z Lojzem na tihem, pred njo je molčal. Stisnil je za kosišče, da je zaškripalo. Obšlo jo je globoko veselje. Noč, ki se je umirila, je izžarevala omamno toploto. »Nikoli mi nisi rekel, da ti je kaj zame,” je šepnila-In koj potlej je dodala: »Tudi nisi hotel nikoli povedati, kaj sta imela V gmajni.” Petrov glas se je tresel: »Nisem hotel, da bi Lojz mislil, da se skušam na tak način prebiti do tebe.” Barbarina desnica je počasi polezla do Petrove. Potlej so Petrovi prsti stisnili, da je zaječala. Rahla svetloba je še žarela v temini. Toda noč se je zgostila. Moralo je biti že pozno. Dvignila sta se. Do pod breg sta se držala za roke. Ko je Peter stopil v bajto, ni prižgal luči. Kakor pijan se je potegnil v kamro in kar opravljen legel. 11. Lojzu se je zdelo, da je na novo zaživel. Je bilo še nekaj grenkobe v srcu, Toda vsak dan manj. Spočetka ga je peklila misel na Grogorjevega, ki je obrisal prste ob Rezo. Pa je nazadnje misel le potlačil. Globlje se je za-glavilo sovraštvo do Petra. Pritišal se je do Barbare. S prstom ni mignil zanjo, nič se ni gnal na zunaj, vendar je prišel do nje. Zmagal je. In ravno ta zmaga, ki je prišla tako tiho, je Lojza žrla. Saj nima nič z Barbaro. Gnal se je, da bi jo dobil, pa mu je na lep način pokazala vrata. Zdaj je prav tako. Vrnil se je k Rezi. Toda Lojz bi lažje živel, ko bi k Barbari prišel kdo drugi. Da bi le Peter ne. In je, ravno on. To ga pekli. Vidi v Petrovo dušo, kakor da je na stežaj odprta. Smeje se. Ves Lojzev napor, vsa njegova ihta, vse je bilo zaman. Peter je šel mirno svojo pot. Vse je kazalo, da naravnost pelje od Barbare. In glej, ravno k Barbari je peljala. Nič čudnega, da je pri Rakarju kakor v peklu. Lojz je tak kot sam spodnji. Revska in runka po bajti, po tar-behih hodi, doma se pa Peter sam pobija z vsem. Pa kar molči. Noče, da bi se znova udarila. Pa sta se le. Lojz ni mogel molčati, čeprav je že ves Jamnik vedel, da sta z Rezo nazaj, nad Petrom se je zavoljo Barbare le moral znesti. V nedeljo je bilo, koj po južini. Lojz je obsedel za mizo in s prsti bobnal po mizi. »No, zdaj si pricvilil do nje,” je zinil nenadoma. Peter ga je komaj pogledal. »Briga me,” je zarevskal. »Samo to ti povem, da zavoljo tega ne boš nič drugače gospodaril po bajti.” Zdaj šele se je Peter obrnil s celim telesom. »Til” je skoraj zarjul. »Ti si cvilil in se lizal okrog njenih vrat. Vsak večer si cepal v njeni bajti. In ko te je bila sita, ti je pokazala pot domov. Ti si šel potlej še malo dlje. Naravnost do Reze. Kar se pa bajte tiče, bi že vse zlodej vzel, ko bi še jaz tako delal kot ti. Kdo pa doma dela? Po tarbehih se vlačiš, za zastonjkarja doma sem pa jaz. Si nemara na testament pozabil.” Lojz je kar rinil izza mize. Peter se še zganil ni. Le mirno je rekel: »Če bi se rad tepel, se lahko začneva. Skoz zaprta vrata te obrišem v čumnato.” »Prav,” je votlo krehnil Lojz. Zasukal se je in z drle-skom zaprl vrata. Dva dni je pil po tistem v Kropi. Tako, da je Reza, čeprav težko, sama prišla do Petra. »Kaj je z njim?” »Nič ni z njim, zato boš reva,” je zinil. »Pije zlodej.” Peter je slutil, da je v Lojzu samo ena misel še: spodnesti z bajte tudi njega. Lojz bo sam šel. Prej ali slej. Gnal bo na prodajo. In bo šla zemlja. Za majhen denar sicer, toda Peter tudi tega nima. Lojz ne bo poznal usmiljenja. Nič mu ne pomeni domačija, v zemlji vidi samo denar. In izbil ga bo. (Dalje prihodnjič) CELOVEC Nedeljska služba božja je ob pol deveti uri vsako nedeljo v slovenski cerkvi v Prie-sterhausgasse. Popoldanska pobožnost je ob nedeljah in praznikih ob 4. uri popoldne. VABILO V nedeljo, dne 26. oktobra, ob pol 3. uri popoldne uprizori slovenska igralska skupina iz Spitala v Šercerjevi dvorani v Šmihelu pri Pliberku igro „VERIGA”. Prijatelje dobre zabave od blizu in daleč prisrčno vabimo! Na programu je tudi petje mešanega zbora. SV. LENART PRI SEDMIH STUDENCIH Oglašamo se zopet, saj je toliko novega, da res ne smemo molčati. Seveda maramo žal skoro same žalostne reči poročati; toda življenje je že tako, da se godijo žalostne in vesele reči. Pa začnimo. Umrl je Tervul Pavel iz Radne vasi. Rojen je bil Pavel na Dobravi pri Dobrli vesi leta 1884. Že kot mladenič je.moral zapustiti svoj rojstni dom ter se podati s trebuhom za kruhom. Usoda ga je zanesla v našo faro in se je tako še za časa stare monarhije pri nas nastanil. Kot priden in dober tesar je našel delo, toda poleg dela je našel pri nas tudi življenjsko družico in sicer Kristanovo iz Rikarje vesi. Z njo se je leta 1915 poročil. V tem zakonu se je rodilo troje otrok in sicer hčerka, ki je sedaj poročena v Korpičah ter dvojčka Peter in Pavel. Toda Pavel je kmalu po rojstvu umrl. Kasneje se je tesarski mojster Tervul Pavel iz Poturja preselil v Radno ves. Tu je poleg svojega poklica delal tudi na polju, da je na ta način lažje preživel svojp družinico. Pokojni je bil vse svoje življenja dobričina ter je posebno rad sodeloval, če se je šlo za olepšanje hiše božje ali pa pri blagoslovitvi zvonov. On je vodil vsa dela, ki so bila v zvezi z dviganjem zvonov v stolp. V življenju mu ni šlo vedno dobro. Toda zavedal se je slovenskega pregovora, ki pravi: Kogar Bog ljubi, tega tepe. In tako je vdano prenašal vse trpljenje. Kako pa je bil priljubljen pri ljudeh, je pričal pogreb, ki je privabil od blizu in daleč veliko množico ljudi. Pogrebne obrede je vodil častiti TRGOVINA GOSPODARSKIH STROJEV koles in šivalnih strojev Johan Lomiek Zagorje-Št. Lipš, p. Ebemdorf (Dobrla vas). Koroško dobavlja po najnižji ceni kotle za kuhanje krme, stroje za rezanje pese, krme, ensilaže, mline vseh velikosti in drobilnike žita, gnojnične sode in črpalke. — Zahtevajte cenik. g. župnik Starc Janez, ki se je v lepih besedah poslovil od pokojnika. Pokojnemu želimo miru v domači zemlji, njegovim zaostalim pa izrekamo iskreno sožalje. V nedeljo, dne 5. oktobra, smo dobili prenovljen Marijin kip za cerkev pri Sedmih studencih. Kip sicer še ni bil potreben prenovitve, toda marsikateri ljudje si kaj vtepejo v glavo in to se mora zgoditi, če drugače tega ne morejo doseči, gredo kar k najvišjim oblastem. Tako se je dogodilo tudi pri Marijinem kipu. Res, da je kip sedaj gotičen, kar prej ni bil, toda mnogo bolje bi bilo, da bi se odvisen denar, katerega gotovo imajo, porabil za kaj bolj potrebnega. Tako n. pr. za prenovitev cerkve pri Naši Gospej, ki je popravila že zelo potrebna. To bi naše ljudstvo gotovo pozdravilo, najbolj, pa bi bil vesel tega prečastiti g. župnik, kajti na ta način bi mu odvzeli eno skrb. V nedeljo smo z veseljem pričakovali električni vlak ob naši progi. Res smo ga bili veseli, ko smo ga prvič na naši progi videli. Sedaj smo postali res gospodje, ko se bomo vozili z električnim vlakom. Toda bojimo se, da bomo včasih morali ostati kar na sredi proge, kajti v nedeljo se je to že zgodilo. V Podkloštru je lokomotiva zavozila na slepo progo, kar je povzročilo kratek stik. Seveda so varovalke hitro popravili, da se jim ne bi preveč smejali. Upajmo pa, da bodo drugič bolj pazili in da ne bo zlepa prišlo spet do kakega stika, ki bi povzročil motnje pri prevažanju. V Radni vasi so morali prepeljati sina Koradovega Albina v bolnišnico, konj ga je preceji s podkvami obdelal po glavi. Upajmo, da ne bo prehudo, kajti ta družina je tako morala že mnogo prestati, ko je gospodar skoro vse leto moral biti v bolnišnici. Tudi mi mu želimo skorajšnjega okrevanja. RUDA Naša občina je postala zadnji čas tako zanimiva, da so prišli celo štirje jeleni pogledat, kaj se tu godi. Toda naši lovci so hoteli tem nepovabljenim vsiljivcem zabra-niti, da bi tu pri nas nabrane novice ponesli v svet. Zato so jih začeli zasledovati in res se je posrečilo šent Pavelčanom, da so ustrelili dva jelena blizu Rabensteina. Eden pa je ostal v naši bližini in tega je dne 8. oktobra zvečer ustrelil ruški gozdar blizu Tempaškega mosta. Četrti jelen pa se še skriva — Kdo ga bo dobil? ŽELEZNA KAPLA Sedemdesetletnico rojstva je praznoval g. inšpektor Franc Piskernik. Mladost je preživel v domači družini pri Vrbniku v Lobniku. Kot orožnik je na vseh mestih zgledno in vestno izpolnjeval svojo službo. Ko se je vrnil v domači kraj, da bi tukaj živel v zasluženem pokoju, je še vedno pripravljen drugim pomagati. Dvakrat je kot vešči župan vodil posle občine. Kot pevovodja cerkvenega pevskega zbora še zdaj neumorno deluje. Bog naj ohrani slavljenca še mnogo let! Nepričakovano je umrl čevljarski mojster Janez Zaplotnik v Železni Kapli. Radi njegove vsestranske poštenosti in pravičnosti je bil splošno priljubljen. Ni se sramoval materinega jezika, priznal se je tudi kot veren katoličan. Poročili so se Mirko Spruk z Herto Sur-telj iz Bele, Jožef Verdel in Jedert Male iz Remšenika, Jakob Varh in Helena Grubelnik iz Obirske. Želimo jim obilo sreče in božjega varstva. Letina je pri naših gorskih kmetih pičla. Poleg suše so škodovale žitu miši skakavke, ki so pojedale klasje pri žitu in uničile pridelek. Le redko se pojavi ta težka šiba za gorske kmete. Letos pa so prišle skakavke v taki množini, da jih ni bilo mogoče pregnati. Padanje lesnih cen je za naše gorske kmete še posebno občutno radi oddaljenosti od prometa. Zaupamo pa pri vsem tem v Previdnost Očeta, ki čuva nad nami. ŠMIHEL PRI PLIBERKU V nedeljo, dne 5. oktobra, zvečer smo imeli pri Šercerju v dvorani prav lepo prireditev. Dvorana je bila natrpano polna. Mešani zbor nam je zapel več narodnih pesmi. Videli smo film o blagoslavljanju katarinskega zvona. Film so snemali gospod župnik Poš iz Globasnice. Zelo lepe slike smo videli na tem filmu, je pač prvič, da je bila domača cerkvena prireditev v Šmihelu snemana na film. Posebno lepe so slike o samem blagoslavljanju zvonov. Pa tudi botri, pevci, tete in tudi drugi verniki so prišli lepo na svoj račun. G. župniku Pošu smo za ta film, ki je postal farna last, zelo hvaležni. Glavna točka tega večera pa je bilo predavanje o evharističnem shodu v Barceloni. Predavanje so imeli gospod Vinko Zaletel. To predavanje pa je bilo tako zanimivo in krasno, da je bilo v dvorani tiho kot v cerkvi. Predavanje so spremljale krasne, barvne slike iz Barcelone. Kakor vedno so se g. Zaletel tudi tukaj izkazali kot pravi mojster pri fotografiranju. Slike so bile zelo zanimive, saj smo videli vso lepoto kongresa in mesta v teh slikah. Od sprejema papeževega legata, pa do sklepne prireditve evharistične procesije. Pokazali so nam tudi veliko število slik iz mesta samega, razne ulice, trge, palače, in tudi takozvano „Banmeile”, predmestje bede in revščine, ki jo najdeš povsod. Povedali so nam tudi marsikatera grozodejstva in zločine, ki so jih storili komunisti za časa krutovlade in preganjanja v Španiji. Videli smo slike in križe na hišah, kjer so mučenci svojo kri prelili za Kristusa Kralja. Če vam povemo še, da smo videli Mon-serat, največje špansko svetišče, nadalje Barcelono ob dveh ponoči in celo bikoborbe v barvnih slikah, potem smo vam povedali vse. Niti enemu ni bilo žal, da je šel gledat in vsak se je samo čudil lepim slikam, vsak želi samo to, da bi prišli gospod Zaletel kmalu zopet v našo sredo in nam kazali daljni svet v slikah. Te dni so se peljali g. Zaletel samo zato v Rim, da bi imeli več barvnih slik iz večnega mesta Rima. Imamo upravičeno upanje, da tudi te slike pokažejo Šmihelu. Upamo pa, da bodo prišli prihodnjič popoldne, da bo tem več časa za uživanje teh mojstrskih del. Pri zadnji predstavi nismo čutili ne utrujenosti in ne pozne noči, samo gledali in poslušali smo. G. Zaletelu se lepo zahvalimo za ta lepi večer in prisrčno prosimo, da kmalu pridejo zopet v našo sredo. BISTRICA Metka Pavlič si je postavila v najkrajšem času zelo lepo družinsko hišico sredi vasi, ob cesti Šmihel—Bistrica, Ravno tako je pozidal prejšnji mlinar Lešanc ob gozdu svojo hišo, kamor se je tudi že pred tedni preselil. Na Zgornji Bistrici poleg Stampha pa so pozidali pri križu, kjer bi imeli postaviti svoj čas rudarji in njih podjetje cerkev, čisto novo in moderno požarno hišo. Požarne brambe so potrebne, potrebno je tudi, da imamo vso opremo v redu. Pa kljub temu se ljudje hudujejo nad to zgradbo. Pozimi so imeli občinski možje in razni odseki dolga posvetovanja, da je potrebno in nujno, življenjsko in zdravstveno važno, da se zgradi veliki vodovod: Podgora — Šmihel — Breška vas — Bistrica — Dvor — Dolinčiče — Gonovece. Naša občina gradi že 50 let vodovod! Pred leti so se zmenili, da mora biti vodovod, potem pa je bilo bolj potrebno graditi cesto na Bistrico. Sedaj pa je bolj potrebna požarna hiša na Bistrici! A kaj nam pomaga požarna hiša, ko pa nimamo vode v raznih vaseh. V slučaju ognja ni vode v Breški vasi ne na Letini ne na Suhi ne v Podlibiču in ne v Šmihelu. Lahko držimo roke križem in čakamo, kako bo ogenj uničeval poslopje za poslopjem. Ko bi bilo treba graditi Vodovod, so delali propagando tudi s tem, da je zdravstveno važno, da se zgradi vodovod, ker voda iz farovškega studenca ni pitna in zdrava in da je že veliko ljudi radi vode obolelo. Res, da bi lahko našel razne živa-lice v vodi, či bi jo z mikroskopom pregledoval, pa tudi s prostim očesom lahko najdeš marsikatero stvar (žive niti) v vodi. Tudi prigovarjajo, češ da ta voda priteče s pokopališča. Pa vendar v Šmihelu nič ne vedo, da bi kdaj ljudje umirali na koleri in kugi, kakor je to bilo v Dvoru in drugod. Torej mora biti bistriška voda še veliko bolj nezdrava, posebno v Dvoru, ko namečejo v Bistrici vse razne odpadke v vodo. Dvorjani pa morajo nato to vodo piti. To so res nezdrave higienske razmere. Pa kljub vse tem pomislekom so si nekateri izmislili, da je bolj važna hiša kot pa voda. Vendar vodo rabimo vsak dan in vsi. Gori pa le včasih in ne pri vseh! Država, deželna vlada, takozvani prispevek iz plebiscitnega fonda (VVedenigspen-de), od vsepovsod smo dobili zagotovila pripravljenosti, da prispevajo k graditvi vodovoda. Seveda bi še na vsakega domačina prišel precejšnji prispevek, pa tega bi vsak prispeval kakor smo za elektriko in druge stvari prispevali. Če hočemo kaj ustvariti, je potrebno tudi nekaj žrtvovati. Za vodo, ki je življenjske važnosti, se mora pa še več žrtvovati. Smilijo se nam šmi-helčani, ko leto za letom vozijo vodo z Bistrice ali iz Dvora. Večji kmetje morajo imeti kar posebnega konja in voz, da vozi samo vodo k hiši. To so razmere, ki so nevzdržne. Hvala Bogu, da imajo v župnišču tak studenec, ki zalaga z vodo skoraj celo zgornjo vas in še iz spodnje vasi hodijo v župnišče po njo, vsaj po vodo za „kuho”. Mora pač boljša biti kot pa ona iz Bistrice. Če premislimo pripravljenost države, dežele in ljudi za vodvod, potem nekje nekaj ne more „štimati”. Občina bi morala biti bolj dosledna, konsekventna v svojih programih. Če nekaj sklene, potem mora to tudi izpeljati in občina bi morala gledati na dobrobit vseh občanov in ne samo nekaterih. Če človek pregleda vso to mizerijo radi vode v bistriški občini, potem se mora res čuditi, da v moderni državi — j in h tej se Avstrija prišteva — že davno ni posegla vmes ter odpravila vsako sled teh nehigienskih razmer. Najbrž si misli, če hočejo ljudje še naprej požirati večje ali pa manjše žabe v vodi, pa naj jih! Samo ne razumemo, kje je potem tista skrb za zdravje, dobrobit občanov. Ni nam znano, koliko je dala država oziroma dežela za požarno hišo, vemo pa, da je dala velik del (govori se o 60.0000 šil.) občina, kar bi lahko prispevala k vodovodu. Zakaj pa vedno kaj drugega vmes začeti, da se vodovod vedno zopet zavleče! Se bomo morali pač še več let zadovoljiti -bistriško vodo, tolaži nas samo to, da pravi ljudski pregovor: „Če voda črez tri kamenčke priteče, je zopet čista.” Naši očetje, dedje in pradedje so dočakali visoko starost, ker so pili več bistriške vode kot pa pijače iz raznih kleti. DJEKŠE Letnica za pokojnim gospodom župnikom Filipom Jandl bo v ponedeljek, du« 27. oktobra. Avtobus vozi iz Velikovca db 7. in ob 8. pripelje na Djekše. Nazaj vozi ob 5. uri popoldne. Umrl je Ožbej Jamnik, pd. Kurmon. Bil je šele 42 let star. Kurmon je prva hiša v fari št. Urh, komaj dober četrt ure od Djekš. Je že v šenturški fari, a od Kurmona do cerkve v št. Urhu je še celo uro hoda daleč. Od Kurmona hodijo v cerkev in ^ k šolo na Djekše. Rajni Ožbej Jamnik je bo t en teden v bolnišnici v Celovcu. Ko so pa videli, da ne bo več ozdravel, so še živega pripeljali domov. Doma je takoj nato umrl-Pogreb je bil veličasten. Rajni Ožbej je t>d član požarne brambe na Djekšah in so se dješki gasilci polnoštevilno udeležili p0" greba. Dješki pevski zbor je rajnemu zapel žalostinki pred hišo (slovensko) in ob grobu (nemško). Naj mu sveti večna luči Z lurškega romanja se je vrnila pd. Koč" marica Angela Slamanik, sestra rajnega g0" spoda Lipeja. Romarjev je bilo 600. R°' manje se je vršilo od 25. septembra do 4. oktobra. V Lurdu so bili 4 dni. Vozili so se čez Zgornjo Italijo in dalje ob morju-Romanja se je udeležil tudi nadškof dr-Andrej Rohracher. Vozili so se s posebnih6 vlakom. Stalo je za osebo 1.400 šilingov- j Vsi romarji so bili z romanjem zelo zadovoljni. L ŽVABEK " * Skoro devet mesecev smo imeli mir pred smrtjo. Zadnji, ki ga je ugrabila izmed naše farne družine, so bili Rebernikov oče iz Doba. Pokopali smo jih 17. januarja-Hodila je okoli nas in mislila potrkati n16 vrata te in one hiše, a slišala je najbrž vroče prošnje naših bolnikov, da bi slišali nove zvonove, ki naj bi jih spremljali s svojim6 glasovi na oni svet. Komaj mesec dni po blagoslovitvi zvonov je že pristopila k Potočnikovemu očetu in položila roko nanj, ko je oče hodi' okoli hiše. Komaj so domači imeli časa, d« očeta spravijo v posteljo, je smrt prestrigD nit njegovega življenja. Oče je pač slutil da potekajo njegovi dnevi, prejel pred mesecem dni sv. zakramente, a da bi moral ! oditi tako hitro, ni mislil. Kot prvemu so zapeli novi zvonovi sv-Štefana, kateremu j^ fjužil kot zvesti i" vestni cerkveni ključar trideset let. Oglasil se je tudi sv. Jurij s podružnice, kjer je rajni vršil in opravljal dolgo vrsto let ;>o-dobno službo, Pred dobrimi tremi leti umr' li č. g. župnik Uranšek in Potočnikov oče sta si bila velika prijatelja. Ali je bilo mof' da rajnemu gospodu dolgčas po svojem prh jatelju in ga je s svojo prošnjo poklical v nebesa? Kljub deževnemu dnevu je raj neg* spremljala velika množica ljudstva in sum ga položili počivat v bližino njegovega pri' jatelja g. Uranšeka. Dobri Bog mu popi*' čaj dobra dela z večnim mirom in z večnu lučjo! ŠENT PRIMOŽ V nedeljo, dne 12. oktobra, smo praznovali naše žegnanje. Od vseh strani so pr1' hiteli farani v našo lepo prenovljeno in p** večano cerkev. še bolj kot žegnanje pa je privabilo b'( rane v cerkev nekaj drugega. Naš prečastit* dušni pastir so se namreč poslavljali, ko •s'3' (Nadaljevanje) fppi mia mi DComŠkejn (Nadaljevanje s 4. strani) sedem let pastirovali med nami. Vsak, ki je dobrega srca, je hotel dosedanjemu dušnemu pastirju izkazati časti in priti po slovo. Sedem let so bivali med nami preč. g. Kašelj. Učili so nas, vzgajali so našo mladino v cerkvi in izven cerkve, zbirali so farno mladino za kulturne prireditve. Z vso potrpežljivostjo in ljubeznijo pa so se predvsem in povsem žrtvovali za naše malčke. Ko so bili zadnjič kot naš dušni pastir med nami in so darovali za nas najsvetejšo daritev, so se gotovo spomnili v molitvi svojih faranov. V duhu so povezali svojo dosedanjo čredo v en sam rožni venec in ga izročili Bogu s prošnjo, naj še nadalje čuva nad vsakim posameznim, da se ne odtrga od tega rožnega venca. V zadnjih svojih poslovilnih besedah so Oam zapustili vodilo:: Hočem biti drugačen kot sem! — Ne zadostuje, da dela človek celo življenje samo dobre sklepe. Dobra volja mora priti do izraza, tako bomo tudi v dejanjih postali drugačni. Vso ohromelost naših značajev hočemo vreči v globok prepad, začeti hočemo z drugačnim živ- CENEJŠI SMO Moške spodnje hlače iz posebno toplega, barvastega barhenta kom. S 39.— Flanelaste rjuhe rosa 220 cm dolge S 49.— Flanela enobarvna meter S 10.80 Flanela vzorčasta, meter S 16.80 Barhenti lepi vzorci od S 14.80 Zavese krasni vzorci od S 15.— Molino 140 cm širok močan meter S 15.80 Tekstilna trgovina R O L F KASSIG l-elovec-Klagenlurt, Benediktiner Platz 7 Ijenjem. Povezati se hočemo v zvesto far-Bo družino, ki zna ljubiti in tudi odpustiti vsak svojemu bližnjemu. Kakor smo prenovili naše cerkve tako hočemo prenoviti tudi Baša srca. Naš dušni pastir so s svojim prizadeva-Bjcm predlanskim povsem prenovili našo arno cerkev sv. Vida. Ko smo po prenov;t- vi spet stopili v njo, se nam je zdela čisto drugačna; kot jutranja zarja, ki je prodrla iz temne noči. Dobro so gotovo že takrat vedeli, da ne bodo ostali dolgo med nami, pa so kljub temu žrtvovali svoja prizadevanja za obnovo naše farne cerkve in za naš farni dbmi Lani pa so začeli s cerkvijo v Šent Primožu. Bolj sredi fare naj bi bila večja cerkev, da bi bila v sredini fare tudi večkrat daritev sv. maše. Tako so si že davnaj želeli naši predniki in tudi naši prejšnji dušni pastirji. To željo pa so uresničili šele preč. g. Kašelj. „Začeli bomo,” so dejali in že so prišli delavci, ki so najpreje rušili, nato pa gradili in zidali sredi naše vasi. Danes, ob svojem odhodu, naš dušni pastir s ponosom lahko zrejo na svoje delo. Četudi pa se naš dosedanji dušni pastir ločijo od nas, v naših srcih in mislih bodo ostali med nami. Saj nam bosta ravno naši cerkvi vidni spomin na njih sedemletno bivanje in delo med nami. Zunaj cerkve se je v ganljivih besedah poslovila od preč. g. Kašlja v imenu farnih deklet Vahova Nanej iz Rikarje vasi. V krasni deklamaciji je Artačeva Pepca slikala pomen zvestega vrtnarja. Vrtnar zapušča vrt, ki mu je bil izročen v varstvo. Nazadnje pa je še zbor fantov zapel pesem: »Slavček mili...” — Vsem je bilo težko pri srcu ob tem slovesu dobrega dušnega pastirja. Ker ni bilo mogoče, da bi se vsak osebno poslovil od svojega dušnega pastirja in se mu zahvalil, se s tem zahvaljujemo vsi in izražamo zahvalo v imenu žen in mater, v imenu fantov, mož in očetov za vso ljubezen in za vso skrb, ki ste jo posvečali nam vsem, predvsem pa našim otrokom in odrasli mladini. Povsod in vsem ste bili dober svetovalec in vodnik. Sejali ste med nas božjo besedo s prižnice, delili ste nam sv. zakramente, bolnike ste tolažili in naše rajne ste spremljali k zadnjemu počitku. Za vse Vam tisočera hvala in vse Vam povrni Bog! POD KARAVANKAMI Pod Ljubeljem Počitnice na Koroškem! — Komaj sem čakal trenutka, ko se bom za nekaj dni Poslovil od Solnograda in se odpeljal proti Koroški. Odločil sem se, da letos preživim svoj dopust pri Gospe Sveti. Od tu pa sem •'ameraval napraviti izlete pod Karavanke, da spet obiščem in vidim svojo domovino ,n da spet doživljam lepoto teh krajev. . ^ avgustu je bilo, na dan sv. Jerneja 1 aternuža), ko sem se namenil od Gospe ^.te v Celovec. Tam sem poiskal boro-.. Jski avtobus in kmalu sem bil v Borov-A > v svojem rojstnem kraju. Radost je a v meni, ko sem po dolgih letih spet AL°JZIJ HUTTER: Moje šolanje in življenje (Nadaljevanje) i"1 študiranje je bilo ugodno. Plačevala sva goldinarjev mesečno. Toda prave snage !lr' gospodar in še bolj stara gospodinja ^l:>ta poznala. Za zajtrk je bilo mleko s kru-Oto> ki pa je dišalo v zimskem času po Petroleju. Gospodar je namreč najprej pri-j vljal svetilko, kd pa je prišel iz hleva, J tezal kruh. Se druga, bolj napačna reč, j4 je bila tale: Kar nama je n. pr. v torek p1 večerji ostalo, sva dobila nato pogreto, »da ne naslednji dan, ampak ^ele nasled-J1 torek. Tako je veleval tedanji tiranski s Bini red. (To je bila postava, ki ne bi r ela veljati — pravcati nered v nepravem hi') — Moj sostanovalec mi je pozneje Ihi P010^*’ da si je takrat pokvaril že-s(jC- Kar sva pa še sicer opazila nesnažno-l»’ pa raje ne povem. Pritoževala se nisva, k ,!ca pa je bila v redu: popoldne kos kru-4 >b dvoje jabolk. Zadnji dve leti sva stanovala pri Kroneg-•jAlu> to je zadnja lepa hiša na koncu trga. j ' Sva plačevala 10 goldinarjev na mesec. ^ *a sva skupaj s posli, zjutraj vsak dan •jABo zabeljen bob in melko (Mehlsuppe). L lf- bila starodavni navadi po vsej La-hjj ski dolini udomačena hrana. Smešno je v-A) pri jedi opazovati Krebitza. Ta si je a Ji-tn sam bob na krožnik. Ta bob je nato Bi ri0 drobil in delil ter mečkal (kakor se *a igra z ujeto miško ali tičko), dokler slišal slovenske besede, ko sem slišal spet zvočni rožanski slovenski dialekt. Veselil sem se kakor otrok, ko sem spet gledal z višine lepi Rož s srebrnim trakom Drave v zelenem okolju, ko sem spet gledal skalnate stene Karavank. Nisem ostal dolgo v Borovljah, kmalu sem bil na cesti proti Podljubelju in Sopotnici. Pozno popoldne sem bil že v Podljubelju, uro pozneje pa po romantičnem potovanju skozi Čepo v Sopotnici. Nastal je lep večer, sonce se je že izgubilo, pred menoj so se razširile mračne sence nastajajoče noči. Le stene skalnate Zelenice in Vrtače so bile še vedno osvetljene: zadnji ni prišla druga jed na mizo. Poboljšek v jedi pa je bila kava z žemljo, to je bilo ob nedeljah in praznikih. Kave sem si hotel do dobra privoščiti in se je do sitega najesti. Ker pa nisem smel zahtevati, kakor bi bil v gostilni: „Se en porcijon!” — sem si kupoval še po eno žemljo. Z obema žemljama sem nato natlačil polno skodelico. Seveda sem sam sebe goljufal, ker sta mi žemlji vso kavo popili, da meni ni nič ostalo. — Pri tem mi prihajajo še v spomin debeli kosi svinjine, ki so jih dobivali posli ob četrtkih in nedeljah na krožnik. Toda ne mislite, da se meni po teh kosih slanine, kakršnih danes nikjer več ne režejo, sline cedijo. Meni že ne, mogoče bralcem, jaz že dolgo ne maram slanih jedi. Tako, zdaj veste, kje, kako poceni in kako dobro sva se imela grebinjska „dijačka”. Od teh dveh hiš naju je vodila pot skozi trg po klancu gori v samostan v šolo in pa v cerkev. Saj sva vstajala ob petih, da sva hodila k sv. maši, kakor sva mislila, da se spodobi bivšima mašnima strežnikoma. Bojim se, da sem že preveč na dolgo in na široko pripovedoval in ste se pri tem, dragi bralci, že dolgočasili in se naveličali teh pripovedovanj. Vendar si ne morem kaj, da ne bi povedal še par reči. Poslavljanje traja pač dolgo, posebno če gre za ločitev za vedno. Gotovo bi radi zvedeli še kaj o študentovskem življenju. Toda v tej zadevi sem neveden. Nič več ne vem ali pa se ne spominjam, kakšen šport so gojili in kakšne burke so takrat uganjali študenti v konviktu in pa oni, ki so stanovali zunaj. Premalo zvez sem imel /. njimi. Le eno žarki zahajajočega sonca so obsvetljevali in poljubljali visoke skale, ki se kakor prsti kamenitega divjega moža dvigajo proti nebu. Na kažipotu stoji napisano: 3.5 km do Slovenjega Plajberka. Pospešil sem zato korak, da pridem pravočasno v vas in da najdem tam prenočišče. Krasno lego ima ta vas, sredi venca zelenih bregov leži. V župnišču sem vprašal po sošolcu iz gimnazije, g. župniku Jakobu Škofiču. Ni ga bilo, ravno ta dan je bil v šmarjeti. Pa bi ga tako rad srečal, že od mature se nisva več videla. Naslednji dan mi je dež prekrižal račune. Hotel sem obiskati Oslico in Gornji Kot. Ko tako premišljujem in poslušam, kako pada dež, se odpro vrata in ves premočen ter zmučen vstopi g. župnik. Ni me takoj spoznal, pa že sva se prisrčno pozdravljala. Kmalu sva bila sredi pripovedovanja o letih od mature pa vse do danes. Skoraj ves dan sva se razgovarjala, dan je prehitro mineval. Medtem je dež prenehal in pozno popoldne sem se napotil dalje iz Slovenjega Plajberka. Težke megle so še vedno visele nad Karavankami, ko sem preko Sopotnice prispel do Nemškega Petra. Od tam pa se začenja strma pot proti Oslici. Že 20 let nisem ho-hodil tod. Po enournem napornem hodu sem prišel do male kapelice na višini Oslice. Pred menoj se je razširila dolina Gornjega Kota, za menoj pa se je v zadnjih žarkih večernega sonca izgubljala Ljubeljska dolina. Tiho je bilo vsenaokrog, megla se je izgubila, jasno so se odražali ostri obrisi skalnate Košute. Noč je že bila, ko sem prispel v Gornji Kot in v eni prvih hiš tam našel prenočišče. Pod Košuto Krasen sončni dan je bil, ko sem se letos 26. avgusta prebudil v Zgornjem Kotu. Sonce je sijalo z zlatimi žarki v dolino in obsvetljevalo stene Karavank. Na levi strani je visoki Grlovec, na desni strani pa se vzdigujejo iznad nizkih zelenih bregov romantične stene Košute. Te stene so se ostro odražale v sinji modrini jasnega neba. In v sredini leži lepa Kotska dolina, kjer sem še kot mlad fant tolikokrat užival njeno krasoto. Zdaj pa že oddavnaj nisem hodil tod. Morete si zato zamisliti, kako se je razveselilo moje srce, ko sem užival spet ta divni pogled . Zelena Kotska dolina, krasna si v sončnem sijaju, ti si res krasen biser prelepe slovenske domovine. Še enkrat te danes od daleč, iz daljnega Solnograda pozdravljam. Pozdravljam tvoje trate, pozdravljam tvoje gozdove in planine, pozdravljam vse tvoje prebivalce, vse vas pozdravljam prisrčno. Navzdol me je vodila pot, skozi gozd in zelene travnike, mimo kmečkih hiš do potoka Ribnice in še naprej do gostilne Mali. Rad bi še pogledal do Hajnša pod Košuto, toda čas mi tega ni dopuščal. Čimprej sem moral biti v Selah. K sreči me je došel avtomobilist, ki me je vzel na voz in mi tako skrajšal pot. — V Selah na župnijsem vrtu sva se pogovarjala z g. župnikom Vavti-jem. Tam sem zvedel, da je nekje v Selah tudi g. dr. M. Turnšek. Razveselil sem se te vesti, spomnil sem se na odlomke povesti, ki jih je napisal dr. Turnšek za „Naš tednik”. Že popoldne sem bil spet na poti skozi lepo Selško dolino do Terkla in še naprej na Šajdo. — Pri šerjakovih so mi povedali, kje je pot k Kališniku. Ko je sonce zahajalo, sem bil pri Kališniku. Prijazno sva se razgovarjala z gospodarjem Kališnikove domačije, ki je prišel malo za menoj domov. Pripovedoval mi je, kako je živel med nemško okupacijo, pripovedoval, kako se je skrival v bližnjem bunkerju, ko so se gestapovci šopirili na Kališnikovem domu. Pozno v noč sva se razgovarjala. Drugo jutro je bilo treba zgodaj vstati, ob 7. sem moral biti že na Sedlcah. Kako lep je ta kraj, kako lepo je postavljena cerkvica na bregu med Selško in Obirsko dolino, ne daleč od tu pa se vzdigujejo silne stene vzhodnega dela Košute. Nad Košuto se penje jasno sinje nebo, vso okolico pa oblivajo žarki jutranjega sonca. Sredi gozda pa stoji cerkvica in tu sredi narave se čuti ljudstvo najbolj blizu svojemu Bogu. Cerkvica je bila polna. Sv. mašo je daroval g. dr. Turnšek, ki je tudi pridigal. Po maši me je g. Kališnik seznanil z g. dr. Turnškom, z njim sem se razgovarjal o domačih razmerah, o kulturi itd. Ko sem odhajal s tega prelepega kraja, s tega bisera naše zemlje, sem imel globok vtis in globoko prepričanje, da ta narod ne more in ne bo izginil, dokler ostane veren in zvest svoji veri. Nad tem narodom lebdi in ga varuje blagoslov božji in vedna pomoč nebeške Kraljice. Spet smo se vračali na Kališnikov dom. V gospodarju pa sem spoznal pravega slovenskega kmeta, vernega sina lepe slovenske domovine, ki je pripravljen braniti svoj dom in svojo narodnost proti vsakemu in ob vsakem času. Enak vtis je napravil na mene tudi njegov brat. Skupno smo se še dolgo razgovarjali o sedanjem položaju koroških Slovencev. Vsi smo prišli do prepričanja, da bi morali biti Slovenci pri' obrambi svojih pravic na Koroškem enotni, ne pa razcepljeni v nekoliko skupin, kar samo omogoča lažje delo sovražnikom slovenskega naroda. Pri svojem potovanju sem tudi ugotovil, da je še mnogo slovenskih staršev, ki se premalo zavedajo, da so Slovenci in vse premalo spoštujejo ter cenijo materinski jezik. Ti mislijo, da njihovim otrokom v šoli ni potreben slovenski pouk, ker je nemški jezik važnejši na Koroškem. To pa je le zaradi ogromne krivice, ki se godi slovenskemu narodu na Koroškem. V resnici pa bodo oni na Koroškem in povsod lažje shajali in bodo lažje dosegli večje uspehe, ako bodo poleg nemškega znali še slovensko. Še enkrat sem se zahvalil Kališnikov! družini za njeno gostoljubnost in odšel iz tega prelepega slovenskega kraja. Dr. Ingomar Heyer burko, ki sem jo pa sam zagrešil, naj povem. Nad Kroneggerjevo hišo je bila v strmem bregu njiva. Ta je bila pozimi pokrita z ledom, katerega je zapadla tanka plast snega. Zljubilo se mi je, da bi se sankal po tej strmini. Kaj naredim? Ker ni bilo sani, poiščem malo desko in jo mahnem gori pod gozd. Položim desko na zemljo, se usedem ter zdrčim po bregu navzdol. Toda, joj! Sredi poti zadene deska na zmrznjen krtove (to je lepa domača beseda, četudi je za ta izraz v pravopisu beseda krtina). In kaj se zgodi? Deska srečno preskoči zapreko in gladko zdrči po bregu navzdol, toda brez mene. Mene pa je vrglo kvišku, nato pa posadilo na ledena tla, da sem ves začuden zijal od bolečine ter se tipal po hlačah in jio stegnih. Hujšega sicer ni bilo, hlače pa so bile strgane. Prva športna poskušnja se je torej slabo iztekla, imel pa sem koristen nauk: Tako mine veselje na tem svetu! Pa še slovo od šole V spominu mi je ostal pripetljaj, ki kaže, kako se mi je nemščina le polagoma zasvi-tala v trdi glavi. V fiziki je hotel profesor pokazati učinek zračnega pritiska ter je napovedal: „Das Glas wird springen.” Vsi smo radovedno gledali in čakali, kaj bo. Bili pa so s poskusom zadovoljni le Nemci, jaz Slovenec pa sem nevoljno ugovarjal: „Das Glas ist nicht gesprungen.” Sosed pa je spet meni nasprotno trdil: „Ist ja wohl gesprungen.” — Jezen sem tajil: „Nein, ist nicht gesprungen.” — če ne bi bilo v šoli med poukom, bi bil jaz nemara skočil v součen-ca v dokaz, kaj pomeni »springen”. Stepel bi se bil z edinim prijateljem, ker sem bil res nanj jezen, ko mojemu prepričevanju ni verjel. Nisem pomislil, da bi mogel biti on še bolj jezen na mene, ko sem mu v obraz tajil, kar je on na lastne oči videl in gledal. — Glejte, prijatelji, tako se ljudje skregajo in prepirajo ter tudi po časnikih zmerjajo zavoljo ene same besede, ki je prav ne razumejo (n. pr. fašizem, demokracija, svoboda, politika, klerikalizem, socializem, komunizem i. dr.). Vsak po svoje misli in v svoj rog trobi, ne pomisli pa, kako misli njegov nasprotnik, ki more imeti tudi prav, če ne vsega pa vsaj nekaj. Kadar se dva prepirata, bi moral biti vselej še tretji zraven, ki bi mirno oba poslušal, oba razumel, nato pa bi trezno razsodil: »Ti tako misliš, oni pa tako, resnica je pa taka.” — Midva, ki sva se v fiziki sprla, sva imela oba prav. Tretji kot razsodnik bi naju takole moral pomiriti: »Poslušaj, Ti Hans! Ti misliš po nemško in v nemščini ima »springen” dvojen pomen. Slovenci pa imajo za ta izraz dve besedi: skakati in razpočiti. Ni se torej Lojzu čuditi, da mu je prišla na misel beseda skakati, ker mu še drugi pomen »brechen” ni bil znan. Skakanje pa je poskušal sam pri telovadbi, videl pa ga je pri teličkih in kozličkih. Ker smo že ravno pri šoli, naj se pomudim malo še pri prof. Ernestu Franklu. Rojen je bil Ernest Franki pri Volšperku, umrl je 27. 6. 1891, star 48 let, učil je jezike. (se nadaljuje) jr JŽa nal& mladina v Id gteš i/ ftospadiniska šola Vrata ljudske šole so se zaprla za teboj, Mogoče se tega veseliš, morda pa so tvoje oči rosne, kadar greš mimo tvoje nekdanje šole. Mladina večinoma mnogo pričakuje od življenja, „gradove svetle zida si v oblake”. V življenju vidi samo sonce, ne pa viharjev, vidi samo jasne vrhove, ne pa globokih prepadov in temnih dolin. To pa večkrat prinese mnogo razočaranj. Današnji čas zahteva od mladine zelo veliko, zlasti od deklet. Zato naj njim veljajo tele vrste. Kmalu se bodo odprla vrata gospodinjskih šol pri naših šolskih sestrah v št. Rupertu in Št. Jakobu. Tu vam bodo požrtvovalne sestre, odlične gospodinjske učiteljice, dale dragocene bisere s seboj na življenjsko pot. To vam bo pomagalo, da se boste pozneje v življenju lahko znašle tudi v temnih urah, katere pač v nobeni družini ne izostanejo. Mnogi gredo kakor slepi skozi življenje in ne vidijo pomladi v svojem življenju. To zato dostikrat lahkomiselno zapravijo in se za življenje ne pripravijo. Ko pa pride mlad človek v resno življenje, misli z žalostnim srcem na svojo mladost, toda te ni mogoče več poklicati nazaj. Mladost je doba, v kateri se razvija in cveti vse človeško življenje. Z velikim upanjem in z jasnim pogledom naj zre mladina na življenje, saj bo ona oblikovala pri-hodnjost! Lepšo in bogatejšo prihodnjost pa bo lahko gradila samo ona mladina, ki ne pozabi, da so mlada leta čas setve. V teh letih je treba postaviti zdrav in močan temelj, ki bo mogel nositi vso zgradbo življenja. Zato ne pozabimo, da je mladost čas učenja, doba dobre vzgoje in izobrazbe. Mlad človek mora vse svoje sposobnosti in moči, ki mu jih je Bog dal, poskušati vedno bolj razvijati in izobraziti. To morejo dekleta najlažje doseči v gospodinjskih imnittiiHiiiiiiiiintiiiiHmiiiiiititiiiittiiiiiiiiiiimmtiiHMiiiMHUtHiti. ZA NAŠE OTROKE: Sestavki in pesmice, ki jih priobčujemo pod naslovom „Za naše otroke”, so zelo primerni za otroke, da jih berejo doma. Primerni pa so ti sestavki tudi kot berilo pri pouku v šoli. Saj so po zaslugi koroške deželne vlade slovenski otroci v ljudskih šolah brez slovenskih učnih knjig. — Qla mul Na vasi prebivajo kmečki ljudje. Okrog vasi so njive, travniki, pašniki in gozd. Pri vsaki hiši sta vrt in sadovnjak. Vaška poslopja so različna. Stare kmečke hiše so majhne in nizke, novejše pa večje in prostorne. V hlevih stoji živina; poleti se pase na prostem. Na skednjih je shranjeno seno in slama. Tudi kmetijski stroji so tam. Žito imajo v podstrešju, včasih pa v kašči. Vozovi, orala, brane itd. so v posebni koči O0?1')- . . . , Sosedova drvarnica je že zelo stara. Pokrita je še s slamo. Najstarejša je seveda vaška cerkvica. Stari Hribarjev oče znajo pripovedovati, da je videla celo Turke. V nekaterih vaseh so tudi gostilne, mlini in žaga. Zelo živahno pa je na dvorišču. Hlapec poči z bičem, da potegnejo konji voz, gospodinja kliče deklo, domači pes laja, ker čuva posestvo, mačka hiti mimo njega in skoči v poslednjem hipu čez plot, gosi gagajo, kure kokodakajo, petelin pa zapoje: „kikiriki!” R. Vouk. Slon Neki Indijec je imel slona. Krmil ga je slabo, a delati mu je moral mnogo. Slon se je razburil in dvignil nogo nad svojega gospodarja; zmastil ga je. Indijec je bil na mestu mrtev. Vdova je vsa v solzah zgrabila svoje otroke, jih peljala pred slona, vrgla pred njegove noge in rekla: „Slon, ubil si jim očeta, ubij tudi nje!” Slon je pogledal otroke, ovil najstarejšega s svojim rilcem, ga nežno dvignil in posadil na svoj hrbet. Od tistega dne je slon ubogal otroka v vsem in delal zanj. šolah. Gospodinjska izobrazba, draga dekleta, ne sme biti zadeva, ki jo vzamete nase, ker ste mogoče iz katerega koli vzroka k temu prisiljene. Ne, to je vaša velika naloga, in zbrati morate vse sile, da boste to nalogo čim boljše izpolnile. Vaš bodoči poklic ni samo stvar vas samih, ampak je zadeva skupnosti, v kateri živimo. Naša domovina se ne more ponašati z naravnim bogastvom, v naših domačijah ni doma bogastvo. Zato pa je toliko bolj važno, da imamo čim več mladih deklet, ki so pripravljene delati in ki so se naučile, kako je treba delati, čim več bomo imeli mladih gospodinj, ki so za svoj poklic dobro in temeljito izvežbane in ki ta poklic res rade izvršujejo, tem hitreje in temeljiteje bo izvedena obnova naših družin in tem lepša in gotovejša bo naša bodočnost. Iz tega je že razvidno, kakšna važna naloga čaka predvsem absolventke gospodinjskih šol. „Najlepša je mladost, mladost ne pride več nazaj ...” Zato, drago dekle, ne zamudi tega časa mladostne sreče in uči se, da si boš tudi pozneje kot mlada žena vedela pomagati v vseh življenjskih okoliščinah. Zato dobro izrabi čas, ki ti ga dajo tvdji starši za šolanje v gospodinjski šoli na razpolago. Zavedati se je treba, da ni nikomur življenjska pot nastlana samo z rožicami. Tudi temne ure dostikrat srečavajo človeka, posebno pa še v družini. Znanje, ki ti ga bo posredovala gospodinjska šola, ti bo najboljši vodnik preko vseh težav družinskega življenja. Saj boš znanje, katero ti bo dala gospodinjska šola, praktično uporabljala in izrabljala vsak dan v poklicnem življenju. Izrabi torej prav dobro čas šolanja pri šolskih sestrah v St. Rupertu in St. Petru. Tako se boste šolale v dobre katoliške in slovenske gospodinje in se pripravile na vaš bodoči poklic, da bodo imeli veselje z vami vaši starši in da boste koristile nekoč svoji ožji in širji domovini. Jfosjcjok Koroški ljudski pesnik in pevec (2. nadaljevanje) Sicer se pa ravno v tej točki ne ve nič natančnega. Tako se trdi na eni strani, da ga je bil nekdo zelo preganjal. Tako se je zgodilo, da je neko noč pijan napadel Lesič-jaka, ko je hodil bolj pozno zvečer domov od Božjega groba. V silobranu je Lesičjak napadalca tako nesrečno zadel, da je ta čez tri dni na teh posledicah umrl. Dr. Kotnik pa piše, da se je sprl Lesičjak nekoč s prejšnjim kmetom Hodnikom, zaradi stavbnega sveta menda, ki ga je Lesičjak hotel kupiti v Globasnici. Pri tej priliki je prišlo med njima do spopada in Lesičjaku se je pripetila nesreča, da je svojega nasprotnika tako udaril, da je le-ta radi tega umrl. V svesti si, da se je to zgodilo le po nesreči in neprevidnosti, ker se je on hotel pravzaprav samo braniti, se je takoj sam prijavil sodniji v Pliberku. Kaznovali so ga s tremi meseci zapora. Ko je bil zopet prost, si je samolastno in prostovoljno naložil težko pokoro. Eno leto namreč ni izpregovoril nobene besede, tako da so splošno jeli misliti, da je popolnoma onemel. Nekaj časa je še citiral po žegna-njih in sejmih, a molčal je pri tem kot grob. Ker pa je bila doma skušnjava le prevelika, da prelomi storjeno obljubo, se je podal v tujino, kjer se je izdajal za mutca. Tam gori za Celovcem je vstopil pri neki graščini v službo. Seveda, ker ga ni nikdo poznal, so v resnici mislili vsi, da je mutec in spraševal ga pa ni nihče, kako in kaj. Ko pa je leto minilo, je bila ravno nedelja in tam kakor nalašč žegnanje. Zjutraj je najprej opravil svojo versko dolžnost, a doma pa je še vedno molčal. Pri južini je prišel pogovor na njega. Ena dekla je začela (seveda babja radovednost); „Zelo sem pa radovedna, kako se je danes naš trep spovedal, ko pa ne more govoriti?” V Štebnu Večkrat smo že poročali, da dobi SPD v Stebnu novo prosvetno dvorano z novim odrom. Dalj časa smo naše bralce takorekoč „farbali”. A sedaj sta se naš načrt in želja nas vseh uresničila. Toda mnogo truda, žrtev in trpljenja je bilo treba, predrto smo mogli povedati našim prijateljem in rojakom širom Podjune slavnostno in ponosno besedo: „Danes jo otvarjamo!” Tudi prej je bilo društvo v Stebnu zelo aktivno, toda prireditve v stari dvorani so bile povezane z večjimi težavami kot bodo sedaj. Kajti oder smo morali prej vedno podirati in spet postavljati; to pa je vzelo precej časa in potrebovalo dobrih moči. Sedaj bodo te težave izostale, ker je oder tako narejen, da bo vedno postavljen. Končno je prišel dan otvoritve, kar ni pomenilo samo velike slovesnosti za Steben. Nedelja dne 5. oktobra je bila obenem tudi zgodovinski dogodek Prosvetnega društva. Po pozdravnih besedah društvenega predsednika Marka Dumpelnika je govoril č. g. Vinko Zaletel. Med drugim je dejal: »Stojimo tu v Podjuni na zgodovinskih tleh, kjer so že nekdaj Rimljani gradili svoje prometne ceste in gradili mesta, iz katerih se je širila njihova kultura. Pozneje so postale naše cerkve središče kulturnega življenja slovenskega naroda. Kmalu pa je postala cerkev pretesna in v pomoč so prišle prosvetne organizacije, ki niso samo širile in poglabljale strokovnega znanja, marveč so polagale veliko važnost tudi na vzgojo duha in srca in so tako povezovale predvsem mladino v narodno skupnost. Otvoritev kulturnega doma, katero praznujemo v Stebnu, je znak, da obstoja potreba in želja po resnem kulturno-pro-svetnem delu. Je pa to tudi znak hotenja, da mora to delo sloneti na svetinjah, ki so bile in so svete slovenskemu narodu, torej na slovenski besedi in krščanski veri. Le, če bomo gojili oboje v pravilnem medsebojnem razmerju, bomo dosegli stavljeni cilj — pošteno mladino, ki bo jmvezana s preteklostjo in bo tudi pravilno gledala v bodočnost.” Govornik je izrazil željo, da bi se v tem novem prosvetnem domu, ki naj postane žarišče kulturnega dela v Podjuni, zbirala pogosto mladina. Pa tudi starši naj bi pri tem delu pomagali s svojim nasvetom in s svojim vzgledom, ker bodo tako dajali mla- Druga pa pravi: „Oh škoda, da mu ni dano govoriti, gotovo bi bil pevec, ko zna tako lepo citrati.” Hlapec pa za šalo Lesičjaka vpraša, če bi šel popoldan z njim na ples? On pa mu prikima, da gre. — Prišel je tisti trenutek in res so šli v neko gostilno, kjer so bili godci. Veselo je bilo, kakor povsod na žegnanju. šel je tudi Lesičjak plesat, a bil je še vedno mutec. Ko pa je zapazil dobro plesalko, naroči Lesičjak takoj ,,štaj-riš", odpre usta in'zapoje kot slavček. Ja, to je bilo zopet nekaj novega. Ljudje so seve kar zijali. Nihče si ni upal plesati, tako sta se sukala z Franclnom čisto sama, on pa je pel, kolikor mu je duša dala. Ko sta odplesala, so ga pa kar vsi obsuli z vprašanji. Na kratko jim je razložil svojo zgodovino in se nato takoj vrnil zopet v domovino, v svojo domačo vas. Sedaj se je pričelo zanj novo življenje. Deloma lasnoročno, deloma s pomočjo dobrih sosedov si je postavil kočo, majhno sicer in skromno, a bival je pod lastno streho, kamor je mogel peljati svojo ženko in dva sinčka. Njegova hišica, sicer sedaj precej povečana, stoji še danes ob vznožju gričkov, ki se dvigajo na severno-zapadni strani Globasnice, kjer je nekoč uspevala še vinska trta. Vprašanje pa je bilo, kako kaj zaslužiti, da bo mogoče preživljati družino (oženil se je bil namreč, ko mu je bilo 35 let). Žena je morala odslej čuvati dom, sam pa je hodil po sejmih, prodajal »črničevec”, t. j. žganje iz črnic, ki sta ga z ženo doma kuhala. Poleg tega si je še s citranjem in petjem služil denar. Na ta način je prehodil vso Podjuno in vso Mežiško dolino ter krenil včasih tudi v Spodnji Rož, kjer povsod je še danes pri vseh starejših ljudeh v živem spominu. Na sejmišču je vedno bilo polno ljudi okoli njega. Kar strmeli so vanj, ko jim je prepeval o veselili in žalostnih dogodkih človeškega življenja. Ko pa je bilo kupčije konec, se je odpravil v kako gostilno, kjer je potem prepeval do pozne noči in občinstvo ga je z zanimanjem poslušalo. (Se nadaljuje) smo b,li dini to, kar najbolj potrebuje — notranje poglobitve. Na programu so bile še druge točke. Tako so nam dekleta iz Globasnice pokazale nekaj razveseljivih in lepih narodnih plesov s petjem, Micka in Marica pa ganljiv prizor »Fant in dekle”. Sledil je prizor: »Stara mama, oj ne šivaj.” Navmes pa je domači moški zbor prepeval lepe narodne pesmi, ki so bile večinoma nove in so vzbujale pri poslušalcih veliko pozornost. Nazadnje nam je č. g. Zaletel kazal še skiop-tične slike, t. j. barvni film. Naše ljudstvo takšnih slik še ni videlo in so bili vsi kar presenečeni nad lepoto barvnih slik. Slike so nam predstavljale kraje Miklove Zale in sploh vse lepote naše lepe Koroške. Želja nas vseh je, da bi se še večkrat oglasili pri nas z takšnimi predstavami! Omeniti moramo še srečolov, ki je prinesel nekaterim mnogo veselja, drugim pa, kr niso zadeli, slabo voljo. V splošnem p3 je vseboval srečolov zelo bogate predmete. Ob koncu je bila še veselica, ki je mirno potekla. Tako smo torej s skupnimi močmi otvar-jali novo dvorano in želimo, da bi prosveta res cvetela in da bi vzgajala. Tako bo dobivala mladina vse, kar potrebuje za življenje. ZAHVALA Slovensko prosvetno društvo »Edinost" v Stebnu se v prvi vrsti zahvaljuje posestniku Jožefu llgoutz-u za naklonjenost društvu, za vso pomoč in razumevanje za nas in za prosveto. Ko bi bilo več takšnih gostilničarjev, bi lahko vsaka večja vas imela na razpolago dvorano za kulturne . zadeve. ! Nadalje velja naša zahvala slikarjem ku' lis, pevcem, dekletom iz Globasnice, Marici in Micki, č. g. Zaletelu in vsem, ki so pomagali s svojim delom. Ne smemo tudi ne pozabiti številnih trgo- : vin in tvrdk, ki so prispevale za srečolov: Max Traun, Hermann Krausler, Stefan Breznik (Pliberk); pivovarna (Sorgendorf)l Lotti Kraiger, Kušej Terezija (Šmihel), Ktillich (Steben); Rutar Franc, Rok Lesjak (Dobrla vas); Leitgeb (Sinča vas); Car®' thia (Celovec); livarna Buhi (Tirol). Naj lepša hvala za darove tudi domači' nom. Društveni Odbor ZA BISTRE Q L A V E Rešitev h zadnje številke »Našega tednika”. 9. Sedlo. — 10. Glas. — 11.Luna. G IV. ® 12. Ima šest nog, pa hodi samo po štirih? 13. Ni leseno, ni meseno, pa vendar v žepu kiu**^ 1 14. Komu palec skozi čevlje gleda? HUDA ZENA Neka silno huda in močna žena je bila svojcg* ubogega moža dobro naklestila in pod mizo sil* . čila. Nato stopi sosed v hišo in ko to zagleda, j reče smeje se: »Kako, šmenta, da si se pod miz® ] spravil?” Ta mu pa izpod mize jezno odgovoril , »Kaj tebi mar! Jaz sem gospod v svoji hiši K* • sedim, kjer hočem.” J' Ljudska visoka šola Delavska zbornica priredi na učiteljišču sledeče |i tečaje /,a knjigovodstvo, gospodarsko računstvo, uradu® in trgovsko nemščino, elektrotehniko, mehaniko kovinarstvo in stavbarstvo, tehnično risanje, te® nično računstvo, merjenje v stavbarstvu, fototchu* I ko, stenografijo, šivanje, krojenje, kuhanje, zdr* voslovje, umetnost in običaje. Razen teh so Se t* J čaji za slovenščino, angleščino, italijanščino, fra® coščino, španščino, ruščino in esperanto. j Trgovska akademija pa prireja tečaje za stroja pisje," stenografijo in tečaje za razne matematiČ®1 in tehnične poklice. meta Dan združenih narodov. Dne 24. oktobra bM* proslavljali po vsem svetu dan Združenih narod®'! Ob tej priliki razpisuje koroški deželni šolski za višje razrede srednjih in glavnih šol tekmo*® i nje v nalogi z naslovom »Dan združenih narodu* — Vsak udeleženec tekmovanja dobi razgledni^ s sliko, ki jo je izdelal slikar Zahlbruckner iu ^ simbolizira idejo Združenih narodov. Najboljši delki bodo nagrajeni. Inženirji v Ameriki, ki sc bavijo s preiskavo st1* le so ugotovili, da strela udari skoraj vedno d*®,| krat na istem mestu, včasih celo do 40-krat. i l‘,y J ško oko pa zapazi te zaporedoma sledeče bliske mo kot en sam žarek (blisk), ker poteče nav®* samo ena desetina do ene tisočinke sekunde. % a j* ŽIVI V TLEH Rastline dobivajo večji del svoje hrane iz tal in sicer predvsem iz zgornje plasti zemlje, kjer je črnica ali humus. Pri tvorbi rodovitnih tal sodelujejo razni činitelji, podnebje, vlaga, lega tal, vrsta tal, zlasti skal in kamenja, rastline, v tleh živeče živali in človek. Zgornjo plast napravljajo nakopičeni rastlinski odpadki, iistje, igle, trava, mah, lišaji itd. Že v njej z?v™e življenje. V njej se naselijo najrazličnejše drobne živali, ki se hranijo s taki-nai odpadki, pa tudi druge, ki iščejo v tej plasti skrivališča, zatočišča ali kraja, kjer hi zavarovale svojo zalego. Pod to plastjo se nahaja plast že predelane snovi, bogata na črnici. V njej je polno drobnih živi, ki od te snovi živijo ter jo še nadalje predelujejo. Pod to plastjo je navadno plast razpadlega kamenja. V njej je malo črnice, vendar najdemo njene sledi v razpokah in rovih, zlasti ob rastlinskih koreninah. Traktoije, alfa-separatorje krušne peči praktične in poceni KURT MARKTL & CO. kmetijski stroji in nadomestni deli CELOVEOKLAGENFURT, St. Peter, končna Postaja obusa Vdlkcrmarkter Slrasse Nr. 117 , _ eve<*a je treba precej časa, da je zalo ^ena s črnico zemlja, da je torej tako da ec, da morejo v njej uspevati rastline. Pr: tem delu opravljajo, kot smo že zgoraj orne 1 1 ziy‘lh ‘tt živa bitja v zemlji sploh važ o na ogo. že na skalah, ki se zde proste mu očesu gole, se v grbicah, malih razpo č* in gubah kamenja, naselijo prve živi To so bakterije, alge, glivice in le z drobnogledom vidne živalice iz skupine praži-vali, počasnežev, črvičev kotačnikov, ki se hranijo z imenovanimi rastlinicami. Droben prah, ki ga nanese veter na skale, iztrebki teh živalic, odmrle rastlinice, drobni razpadki skal in kamenja, dajo prvo osnovo, na kateri se naselijo višje rastlinice, lišaji in mahovi. V teh se naselijo večje živalice iz skupine pršic, odskočnikov, stonog itd., ki marljivo predelujejo odmrlo snov v črnico. Kmalu se v tej naselijo trave in razne cvetice. Tako postaja vedno večji prostor, kjer morejo prebivati takoime-novani ..pionirji”, živali, ki jim gre zasluga, da skrbe za proizvodnjo črnice. V zemlji gre seveda življenje bolj nemoteno svojo pot, nego na skalovju. Tu je tudi več živi, zlasti živali, pa tudi več gliv in bakterij nego na „golem” skalovju. Opravila, ki jih opravljajo drobne živali v prid rodovitnosti zemlje, so različna. Nekatere, n. pr. črvi, zlasti deževniki, nekatere žuželke in krti oskrbujejo ter omogočajo zračenje zemlje. Ko rijejo v njej, napravljajo rove, po katerih prihaja zrak, zlasti kisik v zemljo. Zemljo rahljajo. To je namreč namen rahljanja zemlje. Zlasti črvi (deževniki) pa zemljo ne-le rahljajo, temveč jo tudi mešajo. S površine prinašajo v notranjost rastlinske odpadke, iz notranjosti pa izrivajo ali nosijo na površino rudninske snovi. Nekatere živali predelujejo rastlinske in živalske odpadke v črnične snovi, oziroma v snovi, ki so bogate na črnični kislini. Med take živali spadajo zlasti pršice, odskočniki in stonoge. Istočasno pa tudi drobijo večje rastlinske odpadke in omogočajo, da se jih lotijo druge živi. Podganam - smrt ■ o vojni se je število podgan zlasti v po-usenih mestih zelo pomnožilo. Pa ne sa-po mestih, tudi po deželi je nadloga San po vojni še večja kakor pa je bila rr C..,Voino- Podgane so danes v nekaterih var-*1-..111 na marsikateri kmetiji najne-Ij' , leJsl škodljivci v stanovanijh, v shram-še m Mcteh- škodljivec je nevaren ! zaradi te£a’ ker prenaša razne a ezljive bolezni. Ta nevarnost se je še : Posebej pokazala pri nas v onih deželah, ler je bila lansko leto in letos razširjena J1evarna goveja bolezen, slinavka in park-J 'vka. To bolezen so v veliki meri pre-nasa^e podgane. ki uničili ali pa vsaj zmanjšali to pod-1} ..J°. nadlogo in nevarnost, so oblasti v 1 zatira avstr’jsk*h dežel odredile obvezno oblašče C P°dSan- Posamezne tvrdke so po- Po stanovan iho^i zas'0Pniki P°laSai.0 jih in “J111, po shrambah, po podstres-Tin riC° ■ vd* zastrupljene vabe. Ta na- Pelske P°dgan Pa Pri večini I)ode' ljubil Preb1Valstva ni ravno preveč pri-Pri e n' P^ič so stroški za to zatiranje ne-spl . rn° visoki, razen tega pa prevladuje ranj. 0 .Prepnčanje, da učinek tega zati-Vserp 01 zadosten m da podgane kljub vij() ,tcrn stroškom in neprijetnostim živilu S ,orai.v istem ali pa še v večjem šte p .prei- ne t s 1^’ da jo strup, ki ga uporabljajo raz rdke, sam na sebi učinkovit. Toda od ei'kr;(StrUPa zrej° navadno podgane same v p. Kakor ne gre navadno druga mi: Pasici’ V katero sc je ujela miš in je treba pri ( °|)ro °Prati z vročo vodo, je isto tudi 1- ki P°dganah. Zato pa je število podgan gajp Smejo vsled tega strupa, ki ga pola Iztrpc,*?211* zastopniki, navadno zelo malo zat0 - enie podgan je s takim načinom riJtaip .Sk°raj izključeno. Podgane imajc * okUsle': izredno ciobro razvit čut voha ir drt,'l' ^ko {Higine vsled strupa podgana ;in p ? Podgane na ta strup že ne gredo več cega strupa ne žrejo več. kVd ^?n tega kmetovalci tudi niso prevei kazi] ! ^Cni’ da bi jim ob velikih stroških f rje (j- lVrdke zatirale pcidgane. To zatira !..rath' izvajali sami, le da bi imeli re *redst 'VO *n u^nkovito sredstvo. Tegt pa doslej nismo imeli. NOVO SREDSTVO Prop.aJ Pa so per dolgotrajnih poizkusih fftačjp* Vanjih našli novo sredstvo in n ■ Zatiranja podgan in miši, ki bo zc bolj uspešen in je tudi bolj er "K 1 žo sredstvo je tomorin. To sre Pola*a,ni direkten strup in ni treba za ' P>Vai Pot^ganam raznih vab, ki bi v ’ e to sredstvo. Tomorin je prašek, ki ga potrosimo tja, kjer navadno podgane hodijo. Predvsem torej ob luknjali, v katerih imajo podgane svoja skrivališča. Ko tečejo podgane in miši po tem prašku, se prime prašek njihovih tačk in dlake ter repa. Miši in podgane so same na sebi živalice, ki ljubijo snago in zato ravno tako kakor mačka ližejo svoj kožuh in ga čistijo z jezikom. Pri tem pa neopazno požrejo tudi prašek tomorin, ki je na dlaki in se z njim zastrupijo. Tomorin vsebuje namreč neko snov, ki je zelo podobna kumarinu. To pa je snov, ki jo poznamo po ugodnem vonju sena in zlasti kumine. Ta snov v tomorinu znižuje tvorbo vitaminov K v živalskem telesu. Brez tega vitamina pa se ne strdi pravilno kri v telesu. Zato nastane v telesu, kjer ni dosti vitaminov K, nepravilnost v krvnem obtoku. Podgane in miši, ki večkrat dobijo v sebe prašek tomorin, poginejo končno vsled notranjega krvavenja. Od takrat, ko živali požrejo tomorin, pa do njihovega pogina, mine navadno 4 do 6 dni. S poizkusi so ugotovili, da začnejo na veliko poginjati miši in podgane v poslopjih, kjer smo potrosili ta prašek, po 6 do 12 dneh. Pri tem je še zelo ugodno to, da večinoma miši in podgane prej, predno poginejo, odidejo iz hleva in iz drugih poslopij in poginejo zunaj poslopij ter tako ne trohnijo v hlevih in shrambah ter po podstrešju. Zgodi pa se le včasih, da poginejo podgane ali miši v hlevu, zlasti v svinjaku. Zato moramo paziti, da te poginule živalice pravočasno odstranimo, da jih mogoče ne bi požrle svinje. V prostore, kjer smo potrosili tomorin, ne smemo pustiti mačk in psov. Sicer ni tomorin sam na sebi strup, vendar škodljivo vpliva na delovanje notranjih živalskih organov in more tako povzročiti težko bolezen in tudi pogin mačk in psov. Seveda moramo tudi paziti, da tomorina ne primešamo hrani ali pa krmi. Tudi ga ne smemo trositi v hlevu tja, kjer živali stojijo in ležijo, ali pa celo v korito ali v jasli, ker bi tomorin mogel priti v notranjost živalskega telesa, kjer bi škodljivo vplival na živali. Tomorin izdeluje švicarska tvrdka Geigy, dobiti ga je pa mogoče pri nas v vseh zadevnih trgovinah v dozah po 500 gramov za ceno 25 šilingov. Ako hočemo uničiti miši in podgane v vseh poslopjih srednje velike kmetije, potrebujemo za to eno do dve dozi tomorina. Ako bi povsod pri nas uporabljali to sredstvo, bi bilo zatiranje miši in podgan bolj učinkovito kakor doslej, bi bili stroški zelo verjetno nižji in bi bilo manj raznih neprijetnosti pri zatiranju miši in podganje nadloge. Našim gospodinjam _ Vzgoja socialnih čustev Človek mora zrasti za koristnega člana človeške družbe, ki se trudi za občo blaginjo in pospešuje dobrobit vseh. Zato je treba otroku privzgojiti tudi takih čustev, ki mu bodo kažipot, da se bo znal v družbi s soljudmi pravilno vesti. Taka čustva se imenujejo družabna ali socialna čustva. Najvažnejša sta: sočutje (sočutnost) in resnicoljubnost. Vzgoja sočutja Nesreča in žalost drugih naj bi vzbujala v nas sožalje, veselje in sreča drugih pa soveselje. To se pravi s človekom sočustvovati. Za oboje rabimo tudi besedo: sočutje. Sočutje .vzbudi mati v otroku najlažje z dobrim zgledom. Če otrok vidi, kako se mati in ž njo vsi domači skušajo vživeti v razmere drugih, poskuša to kmalu tudi sam. N. pr. pomilovanje, ki ga kaže mati nasproti dekli, če jo je zadela nesreča, vpliva na sprejemljivo otroško dušo zelo ugodno. Sploh se otrok ob materi, ki ima pravo ljubezen do bližnjega v srcu, neprestano in neopaženo vzgaja za sočutje s sočlovekom. Ni pa treba posebej zatrjevati, da je taka ljubezen toliko bolj živa in resnična, kolikor bolj je mati verna. Ob taki materi otrok gotovo zraste v pravega človekoljuba. Pristno sočutje ne obstoji v mnogih besedah, temveč ima svoj sedež v srcu in se kaže v dejanju. V otroku ga zbujaš, če ga navajaš k raznim majhnim delom telesnega in duhovnega usmiljenja. Ne prezri sama nobene priložnosti za taka dela, ki ti jih nudi vsakdanje življenje, otrok naj ti pa pri tem pomaga. Priličijo ga pridobi za to, da ti izroči del svojega prihranka, ki ga daruj siromaku. Ko hočeš sama obdariti prosjaka, daj denar ali kar že misliš podariti, otroku, da ga ponese ubožcu. Seveda mora biti pri takih rečeh vsaka kričavost izključena. Le s tiho dobrodelnostjo, ki prihaja iz resnične dobrosrčnosti, dosežeš pri otroku zaželjeni uspeh. Sočutje je lahko tudi napačno. Napačno sočutje kažejo mnoge matere seveda v prvi vrsti nasproti lastnim otrokom, dočim so morda nasproti tujim ljudem zelo trdosrčne. Taka mati n. pr. rada odpušča otroku pravično zasluženo kazen, daje mu v bolezni jedi, ki jih je zdravnik prepovedal, ali pa prezira druge zdravnikove predpise. Sploh si ne upa otroku ničesar odreči in tudi ničesar zahtevati od njega, kar bi veljalo nekoliko truda in premagovanja. Odtod izvira velika večina vzgojnih napak. Tako napačno sočutje rodi v otroku pre- O zdravju Nešteti so zunanji pogoji in činitelji, ki v pravi meri rabljeni ohranjajo zdravje, v nepravilni meri pa in pretirano rabljeni, povzročajo bolezni. Meje primernosti določa vedno organizem sam. Vpliv kakega činitelja je vedno prekomeren, kadar prekaša sposobnost organizma zoperstaviti se mu. Nekateri je bolj, drugi manj odporen; pri nekaterem je treba večjega vpliva, mere, pri drugem manjše, da se pojavi bolezen. Eden izmed činiteljev je hrana, to je živila, ki so potrebna za ohranitev življenja, za razvoj in rast organizma, za nadomeščanje potrošnje, ki je nastala pri zgorevanju hranil za časa telesnega delovanja in izrabljenih delov (las, nohtov, odmrle kože, krvničk in drugih celic). Jemo, da živimo in delamo. Nagon in potreba po hrani ostaneta v človeku vse življenje najmočnejša. Važno pri hrani je kakovost, to je, kakšna je in količina, koliko je hrane. Kakovost ali kakšnost hrane mora odgovarjati potrebam telesa, po snoveh, ki so potrebne za rast, nadomeščanje izrabljenih delov in za pridobivanje delovne sile ali energije. Torej ne le ravnotežje med izrabljenim, temveč tudi delovna sila, gradnja, toplota itd. Človeku je najprimernejša mešana hrana, to je rastlinska in živalska. Vsebovati pa mora vse potrebne snovi, ki so: ogljikovi vodani (sladkor, škrob), beljakovine, tolšče in rudninske snovi (razne soli). Enostranska hrana, n. pr. samo mesna, povzroča kmalu motnje v delovanju organizma. Seveda pa mora biti hrana priprav- tirano občutljivost, ki se opaža dostikrat posebno pri deklicah: vidijo povsod samo sebe in svoje ugodje, za druge pa nimajo srca. V bližnjem sorodstvu s sočutjem je tudi hvaležnost. Ljudje nizkotnega mišljenja ne poznajo hvaležnosti. Dobrote sprejemajo malomarno, darovalca in dar pa podcenjujejo. V nehvaležnosti se razkriva sebična surovost srca. Navajaj že majhnega otroka, da prizna v srcu in tudi z besedo vsako dobroto, ki mu jo izkažeš. To dosežeš tem lažje, če ga poučiš, da je usluga znak dobrega in prijaznega človeka, ki svojemu bližnjemu rad ustreže ali pa razkriva s tem prijateljska čustva. K hvaležnosti pa ne moreš nikogar prisiliti. Če človek opazi, da mu je bližnji izkazal dobroto le zato, da bi lahko zahteval hvaležnost, ga mora to le odbijati. Sočutju nasprotujeta zavist in sovraštvo. Zavist je zelo grda napaka. Če je zbujena, hitro raste in se dalje razvija. Nevarnost je, da zbudiš zavist pri otrocih, če enega odlikuješ pred drugimi, četudi ni pravega vzroka za to. Tudi ni prav, ako nasproti kaznovanemu, osramočenemu otroku preveč hvališ njegovega tovariša. Če otroke obdaruješ, obdaruj vse enako. Lažje je otroku vzgojiti pravo sočutje, nego izkoreniniti že nastalo zavist. Že v zgodnji mladosti ga navajati, da svoj delež deli z drugimi in da se z drugimi veseli tudi nad rečjo, ki je sam nima. Ne pripisuj imetju in vnanjim vrlinam prevelike vrednosti. Porabi vsako priliko, da zbudiš v otroku sočutje. Preskrbi mu predvsem družbo, ki bo tudi v tem oziru ugodno vplivala nanj. Zasmehovanje in žalitve rodijo v otroku prepogosto sovraštvo do žaljivcev. Krivično ravnanje z otrokom in dosledno odrekanje vsakega razvedrila zbudi v njem odpor. Slabe sodbe, ki jih čuje otrok v rodbini o drugih, zasejejo kal neljubeznivosti v njegovem srcu. Zatiraj to kal z vso resnostjo, sicer preti nevarnost, da otroško naravo zastrupi, če je kdo otroka razžalil, ga prepričaj, da žalitev ni bila huda in ne izrečena z namenom, razjasni mu vse okolnosti, ki žaljivca opravičujejo! Pripoveduj mu ob priliki zglede plemenitega odpuščanja, čitaj z njim trpljenje Kristusovo. Težko bi kaj bolj pretreslo njegovo dušo in ga tako izpod-bujalo kot skromne besede, ki jih je Odrešenik po tolikem zasmehovanju in po vsem trpljenju zaklical: „Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo!” in bolezni Ijena tako, da jo more organizem čim bolje izrabiti, to je prebaviti in presnoviti, da mu vzbuja slast, k čemur pomagajo soli in razne začimbe. Ne le kakovost, temveč tudi količina, to je, kolikost hrane je važna. Biti mora zadostna. Človek mora imeti občutek sitosti. Zato ni pričakovati, da bi se mogel hraniti samo s tabletami, da je prebavni prostor od časa do časa poln in da imajo prebavila potrebno delo. Zatem pa mora biti hrana tako krepka, da mu da potrebno delovno silo/Odrasli človek potrebuje v 24 urah, ako opravlja srednjetežko delo, okoli 2800 kalorij. Te dobi nekako iz 118 g beljakovin, iz 500 g ogljikovih vodanov (sladkorja, oz. škroba) ter iz 56 g tolšč ali maščob. Vendar maščobe najlažje pogreša, ker more organizem beljakovine in ogljikove vodane vtolščiti (spremeniti jih v tolšče). Pri vsem pa potrebuje določene količine vode. Odrasli človek potrebuje nekako pol-drug liter vode na dan. Pomanjkanje vode utegne povzročiti hude motnje v organizmu; žejo občuti človek bolj nego lakoto in jo težje prenese. Brez hrane vztraja nekako 2—3 tedne, brez vode pa, zlasti poleti, komaj teden dni. ZADRUGE V USA Pred kratkim je bilo v Lansingu v državi Michigan v Združenih državah zborovanje ameriške zadružne zveze (American Institute of Cooperation). Pri tem so ugotovili važnost kmetijskega zadružništva za ameriško gospodarstvo. Od petih ameriških kmetov so trije člani kmetijskih zadrug. Siom^Uc oddate i/ cadiu CELOVEC (val 417.2 na) Poročila in it>|avr pri vsaki popoldanski oddap ID. oktober: 7.15 Verski govor — Glasba. — 20. oktober: 14.30 Tedenski pregled — Mojstri besede. 21. oktober: 14.30 Zdravnik — Za kmeta — 18.30 Za našo vas. — 22. oktobra: 14.30 Za gospodinjo — Iz socialnega zavarovanja. — 23. oktobra: 14.30 Za naše male. — 24. oktobra 14.30 Glasba — K dnevu ZN. — 25. oktober: 8.45 Iz slovenske književnosti (Ep) — Šport — 18.30 J. Spicar, Osojski spokornik (Zvočna igra). — 26. oktober: 7.15 Verski govor — Koncert. LJUUL.|AINA (val 202,1, 212.4, 327.1 ml Zdravstveni nasveti vsak torek ob 17.30 Kmeti) tki nasveti vsako nedelji ob 15.30 - Vsa! dan ok 19.00 na valu 327 Im oddaja za inozemstvo. 16. oktober: 12.00 koncert — 12.40 slov. narodne — 14.00 vaSki kvintet — 14.40 zabavni orkester — 18.00 srbske narodne — 18.40 solistična glasba — 20.10 slovenske narodne. — 17. oktober: 12.00 koncert — 12.40 beneške slovenske narodne — 13.00 orkester — 14.40 samospevi — 16.00 komorna ura — 18.45 narodne pesmi. — 18. oktober: 12.00 koncert — 14.00 narodne pesmi — 14.40 orkester - 17.00 veseli godci - 18.15 slov. orke-str. glasba — 21.15 veseli napevi. — 19. oktober: 8.15 iz operet — 14.40 slov. narodne — 15.10 zabavna glasba — 15.40 vesele slovenske — 18.15 slov. narodne. - 20. oktober: 12.00 koncert -15.10 drobne skladbe — 18.40 umetne pesmi. — 21. oktober: 12.00 koncert — 14.00 slov. zbori — 18.00 pojo zbori. - 22. oktober: 12.00 slov. narodne — 17.15 pester spored — 19.40 narodne. RADIO TRST II 806,1 m ali 980 k< sek Dnevne oddaje: 7.15—8.30, 11.30—14.45, 17.30 24.00 _ Ob nedeljah: 8.00-24.00 - Poročila dnev ■o: 7.15, 12.45, 14.00, 19.45, 23.15. - Ob nedeljah: 8.15, 12.45, 19.45, 23.15. 16. oktobra: 13.00 Glasba po željah — 19.00 Osebnosti in usode — 21.00 Iz koncertnih dvoran Velike Britanije. — 17. oktobra: 13.00 Šramel kvintet — 13.30 Kulturni obzornik - 19.00 Pogovor z ženo -20.40 Domači motivi — 21.00 Malo za šalo — malo jares _ 22.00 Uverture in rapsodije. — 19. oktobra: 9.00 Kmetijska oddaja. 11.30 Oddaja za najmlajše. 12.15 do 12.45: Od melodije do melodije. — 16.00 Koncert ruskih balalajk. 17.00 Malo za šalo malo zares. 18.00 Iz delavskega sveta. 18.05 Parada evropskih godb. 21.30 Izbrana lirika. 22.00 Bizet: CAR-MEN, 1. dejanje. - 20. oktobra: 13.30 Kulturni obzornik. 19.00 Mamica pripoveduje. 20.00 Operetni motivi. 21.00 Književnost in umetnost. 22.00 Bizet: CARMEN, 2. dejanje. - 21. oktobra: 13.00 Glasba po željah. 18.15 Rahmaninov: Koncert št. 2. 19.00 Kraji in ljudje. 20.00 Slovenski motivi. 20.30 Aktualnosti. 21.45 Bizet: CARMEN, 3 in 4 dejanje. -22. oktobra: 13.30 Kulturni obzornik. 19.00 Zdravniški vedež. 20.30 šola in vzgoja. 21.00 Vokalni kvartet. 22.30 Pestra glasba. — 23. oktobra: 13.00 Slovenski motivi. 19.00 Slovenščina za Slovence. 20.00 Koncert pianista Gojmir Demšarja. — Večerne melodije. — 24. oktobra: 13.00 Glasba po željah. 18.15 Koncert sopranistke Pavle Potrate. 19.00 Osebnosti in usode naših dni. 20.30 Tržaški kulturni razgledi. — 25. oktobra: 13.00 Šramel kvintet in moški duet. 13.30 Kulturni obzornik. 20.00 Koncert pevskega zbora „škrjanček”. 21.00 Malo za šalo - malo zares. 22.30 Slavni pevci. PARIZ Val 30.17 in 41.89 metrov Oddaje vsak dan od 19. ure do 19.20 RADIO VATIKAN Oddaje vsak četrtek m vsako soboto ob 19. yrt Vsako nedel|i ob 18 un .Verska ura" (val 50.25. 31.10, 25.55 in 196 m) Opozarjamo na pridigo v slovenščini, ki bo v nedeljo, dne 26. oktobra, ob 9.35. HlevUto gUcUrfišce v Celovcu Začetek predstav ob 20. uri 16. oktober: ,Johnny Belinda” 17. oktober: »Viktoria und ihr Husar”, opereta v treh dejanjih, prvič. 18. oktober: „Die Zauberllbtc”, opera. 19. oktober: „Viktoria und ihr Husar”. fr Hiia malega človeka' popravlja v naimodernejSIh delavnicah nafugoo ne|5e vsa popravila radio aparatov snema na gramot. plošče, dobavlja ves elektro materia' Radio Schmidi, Celovec-Klagenhirf Kotiček kranjskega Janeza Sedel sem na mehkem stolu in opazoval izpod očesa svojega gostitelja, ki je delal pred menoj dokaj čudne priklone, prav tako se je priklanjal, kakor cirkuški medved. „Vse to je igrana vljudnost, tu nekaj tiči zadaj,” sem pomodroval za trenutek sam s seboj. „Kaj boš pil, Janez? Žganje imam, pivo tudi in troje vrst vina,” mi je Ferdo ponudil na izbiro vse pijače, ki j ib je imel na zalogi. „Veš, tako je, Ferdo in tako ti tudi povem. V mladosti sem bil pet let abstinent, odkar pa se prerivam po tem lažnivem svetu okrog, pa pijem vse od kraja. Na Koroškem sem praznil „kriglčke”, prav kakor vsaki pravi Korošec. Je le prav, da sem se pospravil naprej. Naj bi se slučajno le primerilo, če bi ostal tam, da bi povnjaci v Kočmarjevi kleti na Krčanjah odpovedali. Kaj naj bi potem jaz, žejni Kranjec, počel, a? Saj res, kaj naj bi počel? Tisto glinasto grčo, z moštom prepojeno, bi v silni skušnjavi razbil in črepinje gnevil po ustih, kakor gnevijo amerikanske deklice žvečilni gumi. Najhujše pa bi bilo, če bi to moje početje kdo opazil — k ubijalcem in prežvekovalcem bi me prisodil. Imaš ti, Ferdo, kaj pojma, katere vrste živali prištevamo k prežvekovalcem?” sem zastavil nedolžno vprašanje. ,.Krave že,” se je moj gostitelj naglo odrezal. „Pa mene vendar ne boš prišteval k kravam, sem moškega spola," ga vljudno zavrnem. „Veš, Janez, dame imajo prednost, zato sem najpreje imenoval krave. Ti bi pa spadal, če bi tiste črepinje prežvekoval, k volom,” tako me je naš Ferdo podučil. „Imaš prav! Veš da jaz nerad dam komu prav, tebi v tem primeru pa moram. Vidim, da si dobro predelal knjigo o .lepem vedenju’. Če znaš še katoliški katekizem tako, boš morda še res kljub vsej svoji muhavosti prišel v nebesa,” tako sem ga pohvalil. Kar malo je Ferdo z ušesi postrigel in usta je vsaj še za eno colo raztegnil, tako mu je dobro dela pohvala. Samo nekaj minut in pijače je bilo na mizi toliko, da je mene zaskrbelo, kako bodo mizine moge vse to držale. „To je kraški teran, zdravilo proti mnogim boleznim, tudi proti revmatizmu pomaga,” je vedel moj gostitelj. Tudi meni, ki sem sicer resen človek, so se na smeh razklenila usta. Režal sem se na široko, kakor stara vrata. „Če je res tako kakor praviš, kar po njem! Na dobro zdravje, Ferdo!” „Na zdravje tebi, Janez!” Pila sva in se zdravila. „Ko bo ta steklenica prazna, bova pa Štajerca — jaz mu rečem kar .mariborčan’ — prav na vrh pa bova dala kalifornarja. „Jaz se ne bom branil. Sem ti rekel, da pijem vse od kraja, kar je redkejše od šmi-ra. Tole vino — no ja, saj se pije, ne smem reči. Toda jaz bi se ti lepo zahvalil in požvižgal nad teranom, mariborčanom in ka-lifornarjem, če bi prišel sedajle do tiste moje nekdanje preljube grče s koroškim moštom. Vem, da se Petru tam na visokih Krčanjah ne toži po meni, Kranjcu pa se po njegovem moštu.” Tako sem modroval in spet v mislih nagnil k ustom tisto grčo. Gostitelj je povzel besedo: „Ampak veš kaj, Janez, škoda te je, ker si se .pokorošil’. Več omenjaš Koroško, kakor svojo kranjsko deželo. Te bo treba privezati, da nam lepega dne ne uideš nazaj.” „Brez ciganke se še nič ne ve,” toliko sem mu omenil, kaj več pa ne. Jedla sva in pila, medtem pa je prišlo še nekaj bližnjih znancev. Gostija se je razširila in zategnila pozno v noč. Se zapeli smo jih nekaj — katere in kako, to bo pa drugič na papir prišlo. Kranjski Janez ZA SMEH Kapitalistične in komunistične dežele „Ali vam je znana prava razlika med kapitalistom in komunistom?”, je vprašal Madžar svojega prijatelja. ..Razlika je v tem, da kapitalist ljubi denar nad vse, medtem ko komunist ceni bolj človeka”. — „Da, vem”, je odgovoril Madžar. „Medtem ko v kapitalističnih državah zapirajo svoj denar, v komunističnih zapirajo ljudi.” „Šala” červenkova Bolgarski ministrski predsednik Červen-kov je poslal po Garabeta, šaljivca, da mu prežene slabo razpoloženje. Šaljivec je prišel v bivšo kraljevsko vilo ministrskega predsednika, toda bil je presenečen in ni mogel reči niti ene besede, ko se je znašel sredi bogate keramike, debelih preprog, krasnih slik in mogočnih kristalnih svečnikov. „Ne bodi presenečen zaradi tega razkošja,” je dejal červenkov. ..Zapomni si, po zaključku petletnega plana bo vsak bolgarski državljan imel tak dom.” „0, tovariš Červenkov”, je odgovoril šaljivec, „od kdaj vi pripovedujete šale?” Na sodišču Sodnik priči: „Ali ste mogoče s tožnikom ali pa z obtožencem v sorodstvu ali v svaštvu?” Priča: »Mislim, da ne, gospod sodnik. Tožnik je namreč ravnateljstvo avstrijskih državnih železnic v Beljaku, obtoženec pa je mestna občina celovška.” Dobro jutro — dober dan, SCHLEPPE-pivo vsaki dan! MALI OGLASI Vsaka beseda stane 1.10 šil. (in 10% davka). l>oudar)ene besede in take t vet kol 15 Črkami stanejo 2.20 Sil. (in 10% davka). - Naročilo malih oglasov naslovite na upravo „Na Sega tednika” kjet mora biti najkasneje do vsakega ponedeljka ive čet Oglas morete naročiti tudi telelonsko (Celovec St 4.3.58) Kdoi Uče delavca, kdoi Uče slu) bo, ako kaj kupuje!, ako prodajal - k vsemu Ei pripomore Mah oglas v „Na5cm tedniku" Gumijasti in dežni plašči vseh velikosti najceneje pri V. TARMANN Celovec-Klgf., Volkermarkterstr. 16 Imam na prodaj srednje-letno (mlado) kravo s teletom. — Janez Wolte, pd. Rogar, Borovnica, Galicija. 19,— damski klobuki predelava, okusno, elegantno, Hutsalon „Eilcs”, Vdlkcrmarkter Strase 13. Ogtašui v našun listu Za mrzle dneve kupite žgane pijače in rum pri Helmut Brunner Celovec, Sc-Ruperter Strasse 25 KINO CELOVEC-KLAGENFURT Predi tl Predstave ob 16.00 18.15 (n 20.30 Od 17. do 23. X. „FrL Fritzi rilekt ein”. nedeljkih tudi ob 20. uri. Od 17. do 20. X. „Mit eisemer Faust”. Od 21. do 23. X. „Fraii am Scheidesvege”. Stadtheater Predstave ob 16. in 18. uri, ob po- isl es fur die Hauslrau — wenn sie _ Milchkafiee kochl — schon dana . wenn sie gleich viele Loffel odet | Becherl Bohnenkaflee nimmt wie > t Kafleemillel. Nun: so reichlich Boh- i nenkallee (volumsmdflig 1:1) is* neben meislerhail angeglicheneri ; Kaffeemiiieln in der Kafleemillel- 4 mischung mil 371/2 Gewichlsper- i zenlen Bohnenkaflee enthallen. , Seizmograf za napoved potresov Kalifornijski tisk poroča, da bodo v krat ( kem zgradili nov seizmograf, s katerim do lahko v bodočnosti napovedovali potrt se. Napravo bodo postavili v nekem južn0 < kalifornijskem gorskem predoru ter bo^1 lahko z njo merili napetost in pokanje 1 1 meljske površine, ki povzroča potrese. kovnjaki napovedujejo, da bodo z novo oijr pravo, če se bo obnesla, lahko napoved3 potrese za več dni in tudi za leta naprej, j Najdaljši predor na svetu Na irancosko-italijanski meji so pričeJ j z deli na 12 km dolgem predoru pod Mo3' ] Blancom, ki bo, ko bo po treh letih dojjjj j jen, najdaljši predor za avtomobilski Jp1: j met na svetu. Pričeli so z deli na italij3 ski in na francoski strani. Predor bo Italijo, Francijo in Švico ter bo zroaflj*3 1 daljavo med Rimom in Parizom za S00kI,,'' Stroške, ki jih cenijo na 20 milijonov J; larjev, bodo razdelili med omenjene tri zave. Jesenske plašče ; za dame, gospode In otroke priporoča VtfALCHER . CELOVEC, 10.-Oktober-Strasse 2. ^ Lastna delavnica. Izdelujemo oblačila tudi, # sami prinesete blago. Hubert Tumpold Gradbeno, portalno, industr. steklarstvo, zrcala, okvirji, moderno brušenje BELJAK — V1LLACH Gerbergasse Zla, Tel. 64-02 BELJAK VILLACH Bahnhoflichtspielc Predstave ob 12., 14., 16., 18.15 in 20.30, ob nedeljah in praznikih tudi ob 10. uri dopoldne. Od 17. do 20. X. »Triumph-bogen”. Od 21. do 23. X: »Geheiraaktion Carlotta”. Naš šlager: flanelaste rjuhe šil 48.-ter barhenti in flancle od šil. 9.20 meter. v trgovski hiši THOMASSER Bcljak-Villach, SVidmanngassc 33 VOLNA ZA PLETENJE v vseh vrstah iti barvah po najug^i j nejših cenah v strokovni trgovi" MAK POLLANZ Celovec-Klagenfurt, Bahnhotstr. Jv KINO DOBRLA VAS Predstave ob sredah in sobotah ob 20. uri, ob nedeljah ob 4. uri popoldne V soboto, dne 18. oktobra: „Wem die Stunde schlagt”. V nedeljo, dne 19. oktobra: „Wem die Stunde schlagt", V sredo, dne 22. oktobra: „Scliwarzwaldniadel”. ^ ^^ ^ ^ V ^ ^ >1 KARNTNER AUTOS ALON! lastnik Alex Polgar HERRENGASSE 10 Celovec - Klagenfurl, Tel. 44-24 . I LOHNER-motorni kotači in avtomom1; » tovarniško novi ali priložnostni nakit * Prodaja - nakup - komisija Barhenti, Ilanele in vsake vrste blago “TT ffuut Mager,'* Ute* Beljak-Villach, Draubriicke. Tel. 48-75 List izhaja vsak četrtek. - Naroča se pod naslovom ..Naš tednik”. Celovec. Viktringer Ring 26. - Naročnina mesečno 3 šil., za inozemstvo 4 dolarje letno. - Lastnik in Slovencev - Odgovorni urednik Albin Sadjak. - Tiska tiskarna Družbe sv. Mohorja, vsi v Celovcu. Viktringer Ring 26. - Tel. štev. uredntštva m uprave 43-58. - Poštni čck.vn. urad štev.